Stev. 24.
V Ljubljani, v sredo 13. junija 19175
Deseta laška ofenziva.
Leto IV. i
Zmagovita naša protiofenziva pri Jaraljali, lijer so naši junašlii pollii zopet iztrgal! predliratliim izgubljeno ozemlje. Naskok z bajoneti in ročnimi granatami na sovražne postojanke; vojaki lazijo tudi po tleh ter s kleščami prerezujejo žične ovire.
Cesar Karel in cesarica Cita v Ljubljani, Postojni in na soški fronti.
Gost.
(Bolgarski spisal Elin-Pelin. Preložil Vinko.) (Konec.)
Kirilova je gledala svojega nečaka, poslušala njegove besede, ki so bile odločne in so hotele biti tudi globokomiselne, a ni razumela. Saj Velin po vnanjem nikakor ni bil videti bogat. Grda in umazana srajca, capi podobna, mu je ovijala tolsti rdeči vrat, pod katerim je visel mesnat podbradek, in ogorel, raztrgan suknjič, po šivih počen od pritiska silnega telesa, vse to ga je delalo groznega in vzbujalo nezaupanje Njegove oči so nemirno begale po sobi in se niso ustavile zadovoljne in srečne, kadar so se srečale s tetinim pogledom. Samo njegov glas je bil zelo zadovoljen in odločen, kakor bi ž njim hotel prikrivati to, kar je odkrivala luč svetilke.
Velin je spoznal tetino ugibanje in se široko zasmejal:
„Kaj si misliš, teta, da me tako gledaš? Siromak, ti Velin, si misliš, laže kot cigan!... Vsak bi si mislil tako na tvojem mestu . . . Seveda! ... A vse to delam nalašč, teta, razumeš? ..."
In Velin je znižal glas in rekel skrivnostno: „Milijon nosim . . . same cekine! • . • Kako se varuješ zločincev in roparjev? Bog varuj, da bi te zavohali, še dušo ti ukradejo iz telesa 1 ... A takšen kot sem, komu bi prišlo na misel, da imam tukaj" — in Velin <^e je potrkal po prsih — „en milijon!"
»Milijon! . . . Moj Bog! . . . Velinčo," se je križala Kirilova in oči so ji izstopile od strmenja. „Milijon! Koliko je to denarja, Velinčo! Kaj ne, da boš tudi stricu Kirilovu
dal nekaj, da poplača. Zelo je zadolžen in pri koncu . . ."
„Seveda, teta . . . Rad vas imam in kolikor zmorem, vam pomagam!"
„Bog ti povrni, Velin!"
»Pomagal vam bom, teta! In niožbeseda ostanem."
„Tako je prav, Velin . . . pameten si, tudi tvoj oče je bil dober človek ... A pazi . . . ljudje so zlobni. . . jako zlobni!" je rekla teta prevzeta veselja, in v duši ji je vstalo spoštovanje za bogatega nečaka, ki se je pokazal tu ravno sedaj, ko so popolnoma obubožali.
„Grd je postal svet, teta grd! . . . Tvoj prijatelj je, govori v te . . . hinavščino uganja, ako pa pride priložnost, bi te zmečkal z dvema prstoma! . . . Zato pazi nase, tako je . . . Če si volk, a si v vasi, lajaj kakor pes! ..."
»Denar imaš torej, Velin?"
»Kar to zadeva, hvala Bogu imam ... Šel sem po blago v Sofijo, pa sem rekel: Čakaj, tu imaš svoje ljudi. Obiščem jih. Če so v potrebi, kar Bog ne daj, jim pomorem."
„Prav je tako, prav . . . Bog te živi, ki te je poslal, da se zopet vidimo!" je iznova od veselja zaplakala Kirilova.
»Tako-le sem si mislil, teta: Kaj je človek? Nihče ne ve, doklej bo živel. In rekel sem si, naj bi se zopet videli, kajti kdo ve, kaj bo jutri z nami."
»Bog nas varuj hudega, Velin!"
„0h!" je vzkliknil Velin, »naravnost ti povem, teta, da sem truden . . . mnogo sem hodil in nisem navajen hoditi peš. Kupčija zahteva dosti poti. Res je, da je kočij in železnic, kolikor hočeš, toda . . .
Sedaj sem se odločil za to in se upehal, da bi se skoraj zgrudil."
,,Morda si tudi lačen, Velin?"
„Tudi lačen sem," se je zasmejal Velin, ki se je čedaljebolj dvigal in rastel v očeh tete Kirilove.
Hitro je naredila ogenj, ocvrla jajca, našla vino in pripravila bogato večerjo dragemu gostu. Velin ni vedel, kako bi se ji zahvalil, ona pa se je izgovarjala, da je tako naglo pripravljala in da mu zato morda kaj ne bo povšeči.
„Kmetje smo, Velin ... Ti si se odvadil."
„Nič ne skrbi, teta . . . Vsega sem navajen!"
„Ali imaš svojo hišo, Velin?"
„Ej, teta, ko bi ti prišla k nam! Ko bi hotela te popeljem, da ti pokažem našo hišo; čudila bi se, v glavi bi se ti vrtelo!
Palačo imam, palačo! In generale imam v stanovanju!"
„Bog daj, da bi bilo res!" se je križala dobrosrčna Kirilova.
„Popeljem te teta, da nam boš gost nekaj dni pri moji ženi in otrokih. Kako te bodo veseli!"
„Tudi ženo imaš?'
„Imam, teta. Ona vas ne pozna, a to je čudno: dostikrat sanja o vas in kakor mi pripoveduje, se ji v sanjah kažete ravno tako, kakor ste."
Teto so zopet oblile solze.
„Ali imata kaj otrok?"
,.Pet — samih dečkov!''
Krilovi je kar besedo zaprlo . . , Dve vrsti solza, ki so ji tekle iz oči, sta pričali, kakšno veselje, kakšno sočutje in ljubezen se taja v njenem srcu.
stran 274
TEDENSKE SLIKE
štev. 24
z laške fronte : Dovažanje pitne vode v sodih na postojanke v gorovju.
Zunaj je veter zažvižgal s podvojeno silo. Cerkveni klepec je znova zaškripal v noč, in nagnita vaga na vodnjaku je znova žalostno zastokala na dvorišču.
„Ohl zaspan sem, teta, prav hudo sem zaspan!" je vzdihnil Velin.
Teta Kirilova je prinesla novih preprog in skrbno pripravila ležišče Velinu. Legel je oblečen, boječ se, da bi se ne prehladi!, ker je bil spoten. V sobi je zopet nastala tema. Mižava luč svetiljke je zopet pričela po stenah igrati z velikimi sencami pohištva, tresljivo in pretrgano, kakor so bile besede, ki jih je včasih pričenjala zaspana teta Kirilova.
Slika Matere božje je gledala z oltarčka nežna, žalostna in milostliva.
Zjutraj je Kirilova vstala zgodaj, vsa skrbna, da bi se pokazala pred dragim nečakom, ki ga dolga leta ni bila videla. Toda gostova postelja je bila prazna. In novih opank strica Kirila in obleke, ki je ponoči visela na steni — ni bilo več.
Čez dan sta dva s prahom pokrita orožnika ustavila pred vrati upehane konje in povprašala:
„Teta, ponoči je prišel sem neki tvoj sorodnik, ki je ubežal iz ječe. Dovoli, da ga poiščeva v hiši."
Snaha.
Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.)
Obrnjen s hrbtom proti njej, da njenega vstopa niti opazil ni, je stal Pavel Rodney pred steno z ozkimi lesenimi oboji, ki je onega večera na balu vzbujala v toliki meri njegovo pozornost. Ko je zaslišal Monin krik, se je urno okrenil, potegnil bliskoma pištolo iz žepa in z dvignjeno roko pomeril nanjo.
Za hip je Moni upal pogum, potem se jej je povrnil z dvojno silo.
»Odložite svojo pištolo, sir," je dejala hitro. „Ali hočete streljati na žensko?"
Dasi je dihala malo hitreje, vendar ni bilo strahu v njenem glasu. Stopila je celo par korakov naprej proti njemu. Izredni pogum, ki ga je kazala, je mogočno vplival na Rodneya, in njeno zaupanje v njegovo
viteštvo ga je ganilo. Omahnil je z orožjem, rekel pa ni ničesar.
»Položite jo na mizo," je ukazala Mona, ki se je vkljub vsej prisotnosti duha, kakor vse ženske silno bala orožja.
Ubogal je.
»Sedaj mi morda pojasnite, čemu ste
tukaj? Kako ste prišli notri?" je vprašala gospa Geoffreyeva odločno.
„Skozi okno. Šel sem mimo, pa je bilo odprto." Njegov glas je bil skoraj porogljiv.
»Odprto v tem času?"
»Da popolnoma odprto."
»In svetilka ... ali je tudi gorela?"
»Jasno in svetlo." Dvignil je glavo in se kratko glasno zasmejal.
»Lažete, sir!" je dejala Mona zaničljivo.
„Da, tega ni možno tajiti," je odgovoril predrzno. Napravil je kretnjo, kakor da hoče seči zopet po pištoli, toda Mona ga je prehitela in položila roko nanjo.
»Ali mislite, da ste močnejši kot jaz?" je vprašal napol porogljivo, napol občudovaje.
»Ne, ampak tale dva sta!" Pokazala je na svoja zvesta spremljevalca, ki sta divje gledala Rodneya in sta samo čakala trenotka, ko jima da Mona znamenje, naj ga popadeta. S svojimi krvavo podplutimi očmi, široko
odprtima gobcema in ostrimi belimi zobmi sta bila videti resnično opasna sovražnika.
»Pozor!" jima je zaklicala Mona. Živali sta legli pred Rodneya na tla, oči grozeče vprte vanj.
„Res ste mi premočni," je rekel Rodney s čudnim nasmehom.
„Ker se branite pojasniti mi, zakaj ste tukaj, 05-tanete tukaj, dokler ne pride pomoč," je izjavila Mona odločno.
„Ne želim si nič boljega, kakor ostati do dneva tu, ako mi boste delali družbo."
,.Ali spada nesramnost tudi v vaš načrt?" je vprašala Mona mrzlo.
Imela je dolgo, belo, z labodjim perjem obšito jutranjo obleko. Lasje so bili zviti v rahel vozel, in zdelo se je, da se mora pri nasledn i kretnji odviti. Obraz je bil bled, oči so bile videti zaradi razburjenja še večje in temnejše, ali zrle so v Rodneya z izrazom, ki ni kazal niti sledu strahu, medtem koso bile ustnice trdno stisnjene.
„Prosim, sedite," je dejal Rodney uljudno. „Ako nameravate prebiti vso noč tukaj z menoj, mi privoščite vsaj to tolažbo, da vam ne bo preveč nekomodno."
Zopet se je zavedel komičnosti prizora in se je zato glasno zasmejal. Stopil je korak naprej, da jej prinese stol.
„Ne ganite se!" In Mona je pokazala na psa.
Zevs je vstal in z naježeno dlako besno pogledal Rodneya. Potihem je zarenčal in je kazal resno namero, kaznovati vsakogar, ki bi ne ubogal njegove ljubljene gospodarice.
„Lezi, Zevs! . . . Najbolje storite, sir, če ostanete tam kjer ste."
„Potem si pa vsaj sami vzemite stol, ker meni ne dovolite, da bi vam postregel... Vaš ujetnik sem," je pristavil tišje, „ampak gotovo se ni nikdar noben ujetnik raje udal nego jaz."
Mona se ni brigala za njegove besede, stala je s sklenjenimi rokami in povešenimi očmi pri mizi ter razmišljala. Rodney jo je gledal, kakor da si hoče vtisniti to prikazen
štev. 24
TEDENSKE   SLIKE
Stran 275
i*.
S so"ške fronte: V prvih naših jarkih nedaleč---.
Vojaška kuhinja in mesnica za fronto ob Soči.
za vse življenje v spomin. Trenotki so prihajali in minevali. Ogenj v kaminu je čim-dalje bolj pojemal. Noben glas ni motil tišine v knjižnici.
Mona se je izpraševala, kakšen bo konec te stvari. Naposled je zaslišala ropot. Odprla so se hišna vrata, v veži so zadoneli koraki,
in skozi odprta vrata je stopil v knjižnico moški. Mona se je globoko oddahnila in veselo kriknila. Bil je Geoffrey.
Njegovo presenečenje je bilo tako veliko, da ni mogel spočetka nič misliti, nič občutiti. Gledal je s Pavla Rodneya na Mono in z Mone na Rodneya.
Mlada žena mu je planila nasproti in se vrgla na njegove prsi. Prižel jo je tesno k sebi, dočim so njegove oči merile' moža, ki ga je smatral za svojega soražnika.
Tudi Avstralec je prebledel a, izgubil ni samozavesti, in porogljiva poteza okrog njegovih ust se je jasno izražala. Psa nista ostavila svojega mesta, ležala sta še vedno pred njim, pripravljena, da ga popadeta.
Vsi udeleženci so bili mirni, nepremični, kakor da ni življenja v njih. Pavel Rodney je stal s prekrižanimi rokami in kljubovalnega obraza na kaminovi preprogi ter je radovedno čakal, kaj pride. Trpko je zrl na svojega bratranca, čegar obraz je bil bled, a je kazal veliko odločnost. Mona je ovila eno roko okrog vratu svojega moža in je gledala ponosno a hkratu boječe na Pavla Rodneya. Lasje so se jej odpeli in so padali preko ramen. Držala jih je z eno roko za ušesom, ne sluteča, kako slikovita in dražestna je njena pojava.
»Govorite sedaj sir," je dejala naposled z nekoliko tresočim glasom, ker jo je strašil dolgi molk.
Rodney se je za hip ozrl vanjo in je potem še nadalje porogljivo meril svojega bratranca. Psa sta ležala mirna, na skok pripravljena med njima.
„Pokliči psa," je dejal Geoffrey tiho Moni sedaj ju ne potrebujemo več. In potem mi razloži, kako to, da si v tem času tukaj s tem . . . človekom."
Mona je poklicala psa in je v kratkih besedah razložila Geoffreyu položaj.
»Pojasnite mi takoj, kako je to, da ste tukaj," se je obrnil Geoffrey do svojega bratranca. „Kaj vas je privedlo sem?"
»Radovednost, kakor sem že povedal gospej Rodneyevi," je odgovoril malomarno. „Okno je bilo odprto, svetilka je gorela. Šel sem, da si ogledam staro sobo."
„Kdo je vaš sokrivec?" je vprašal Geof-frey še vedno premagujoč se, da bi bil miren.
»Govoriti blagovolite v uganjkah," je
odgovoril Rodney zmajaje z ramami. ,,A jaz ne znam ugibati."
»Izraziti se hočem jasneje. Katerega slugo ste podkupili, da vam je odprl okno?"
V Avstralčevem pogledu se je za hip zaiskrilo, potem je povesil oči in se zasmejal. „Iz glume hočete napraviti dramo?" je vprašal
porogljivo. »Čemu bi podkupoval slugo, da si pogledam o polnoči sobo svojega deda?"
»Da, čemu? Morda ste se hoteli polastiti kakega predmeta, ki je v tej stari sobi ?"
»Sedaj vas prav tako malo razumem." Pavel Rodney je smrtno prebledel. »Morda mi daste takisto imenitno pojasnilo kot prej."
»Mislim, da to ni potrebno," je odgovoril Geoffrey zaničljivo. »Plaziti se ob dveh zjutraj v stanovanju drugih ljudi, je po mojem mnenju navada tatov in ljudi slične vrste."
»Tudi vi se lahko motite. Dasi nisem niti tat niti ropar, me vendar veseli ponoči izprehajati se."
„Lažnivec!" je kriknil Geoffrey, »lažnivec in . . . tat!"
Stopil mu je par korakov nasproti, potem se je ustavil.
»Tat!" je ponovil Pavel trpko. Ves se je tresel, oči so mu žarele sovraštva.
Mona, ki se je bala za Geoffreya, je stopila k mizi, položila roko na pištolo in jo skrila med časopisi.
»Da, tat," je ponovil Geoffrey s pritajenim, a trdnim glasom. »Pripovedujte svoje laži drugim ljudem, ki vam jih bodo verjeli, jaz jih ne! Kaj ste upali najti? Ali je bilo nekaj, kar bi vam pomagalo pridobiti krivično stvar?'
„Tat!" je zopet ponovil Pavel Rodney žarečih oči. »Vprašanje je, na kateri strani-so tatovi!"
Potem kratek premor — in nato . . . Mona pozneje ni vedela povedati, kdo izmed obeh je začel, ampak kakor na mah sta se zgrabila. Klicati je hotela najprej na pomoč, potem pa se je premagala v misli, da je v tem slučaju najbolje, ako ne kliče nikakih prič. Geoffrey je bil večji, toda Pavel prožnejši. Borila sta se trenotek, ko se je posrečilo Geoffreyu zgrabiti svojega bratranca za grlo.
Ko je Avstralec opazil, da ni dorasel svojemu tekmecu, je segel v prsni žep in potegnil iz njega bodalce, ki je tičalo v nožnici. K sreči ni bilo tako lahko osvoboditi bodalo nožnice. Mona, videvša, da je postal boj neenak, je zaklicala svojemu psu :
»Zgrabi ga, Zevs," je ukazala ter pokazala na Pavla Rodneya.
Kakor blisk je planil pes na Avstralca in ga zgrabil za roko, ki je ž njo držal bo-
dalo. Orožje mu je padlo na tla in s kletvico na ustih se je opotekel proti kaminu.
,,Pokliči psa k sebi!" je Geoffrey za-klical jezno Moni.
Ker je dosegla svojo namero, je ukazala psu, naj leže, in izvrstno dresirana žival je takoj izpustila sovražnika in legla na tla.
stran 276
TEDENSKE   SLIKE
štev. 24
Eksplozija laške granate v---med zadnjo laško ofenzivo.
S soške^fronte: Eksplozija laške granate v---med zadnjo laško ofenzivo.
Mona je pobrala bodalo in ga je vrgla skozi okno. Potem je stopila k Geoffreyu, ga objela in se obrnila nato k njegovemu bratrancu. Boječe ga je prosila:
»Pojdite... Pavel!" Naravno in ponižno je izrekla te besedi.
Geoffrey v svoji razburjenosti je ni
slišal, Rodney pa je razumel. Ko je zadonelo iz njenih ust njegovo ime, se je izvršila v Pavlu Rodneyu velika izprememba. Iz njegovega obraza je izginila siva bledota, mehak, nežen izraz je izgladil njegove poteze; oči, ki so še pravkar v sovraštvu žarele, so izražale sedaj bolest, ljubezen in obup.
»Pojdite," je ponovila proseče, še vedno objemajoča Geoffreya, oči pa je imela vprte v Pavla.
S kratkim, obotavljajočim se pogledom je stopil na Balkon in je v naslednjem hipu izginil.
Z utripajočim srcem, a pogumno je zaprla Mona vrata balkona, zarinila zapah in se vrnila potem k svojemu možu.
„Pripoveduj mi sedaj še enkrat, kako se je vse vršilo," je dejal in položil svoje roke na njene rame.
Sedaj mu je vse natančno in obširno popisala. „Ali se ti ne zdi," je sklenila, „da je malo zmešan? Že večkrat se mi je zdelo to."
»Ne, zmešan ni, marveč zloben človek. Ampak strašno ti je moralo biti, ljubica, ko si ga zagledala tukaj. Vsaka druga razun moje pogumne Mone bi se bila do smrti ustrašila."
»Psa sta mi dajala pogum. Ali ni bilo srečno naključje, da sem ju imela seboj? In čudno je, da sem baš nocoj tako hrepenela po njima ... Ko je potegnil bodalo iz žepa, mi je zastalo srce. Kakšen bi bil pač konec brez Zevsa?!" Stresla se je. »In vendar," je nadaljevala strastno, ,,vem, kaj bi bila storila: Saj sem imela njegovo pištolo, ustrelila bi ga bila, ako bi bilo potrebno! . . . Oh, kako strašna misel, da bo ta človek morda nekoč tukaj gospodoval in bo izpodrinil Nicholasa!" Oči so se jej napolnile s solzami.
»Morda pa vendarle ne pride do tega. Malo nade imamo vkljub vsemu še lahko.
Naslov seveda gotovo preide nanj, ker je pristnost svojega rojstva dovolj jasno dokazal."
,,Po kaj je neki prišel sem? Ko sem vstopila, je smrtno prebledel in je takoj nameril pištolo name. Malo sem se zbala, a ko sem zahtevala, naj odloži orožje, je to takoj storil. Potem sem jo vzela in . . ."
Pogled se jej je ustavil na kaminovi preprogi. Majhen košček zvitega papirja je zbudil njeno pozornost. Pobrala ga je ter ga zgladila.
„Kaj je to? In kako čudna pisava! Pojdi sem, Geoffrey! Kako čudno ... kakor j^aka uganjka, poglej!"
Stopil je k njej in pogledal preko njene rame na papirček. S slabo neizpisano pisavo je bilo napisano sledeče: ,7—4. Pritisni na gornji ogel na desni.'
To je bilo vse. Papir je bil star, umazan in je vsekakor opetovano prišel v dotiko z
žepi in tobakom. Geoffrey ga je vzel Moni iz rok, ga držal s komično mrzkostjo od sebe proč in dejal:
,,Eden izmed služabnikov se menda bavi s hieroglifi. Prav lahko si predstavljam, da stiska desnico svoje ljubice, ampak da bi pritiskal na njen gornji ogel ... to je zares čudno ljubavno pismo, kaj?"
Mona ga je sicer gledala, ko je govorila toda videti je bilo, da ga ne posluša. Počasi je okrenila glavo k steni nad kaminom. »Sedem do štiri.. .", je mrmrala raztresena, vedno opazovaje steno.
„Zdi se, kakor da bi bil blazen človek to pisal," je pripomnil Geoffrey.
»Gornji ogel na desni. . .," je nadaljevala Mona z istim tihim glasom.
„Da, popolnoma prav. Toda kaj po-menja to, in zakaj gledaš ves čas v steno?"
,,To pomenja izginolo oporoko!" je odgovorila slovesno ter pokazala na steno.
»Kaj govoriš, ljubica?" je dejal skrbno. »Preveč je bilo zate razburjenja to noč . . . Utrujena si, v postelj moraš."
,,Ne grem v postelj, dokler ni stvar pojasnjena," je odgovorila mlada žena. „Geof-frey, prinesi mi stol."
Napravila je nestrpno kretnjo z roko, in Geoffrey je hitel postaviti stol k steni, ki je v toliki meri vzbudila Monino pozornost.
Stopila je na stol, položila roko na oboj in jih naštela od tamkaj šest do druge stene. Sedaj je pritisnila z roko na ogel, ki je bil najbolj oddaljen od kamina. Njen obraz je izdajal napeto pričakovanje. Toda krepki pritisk njene roke ni imel nikakega uspeha. Oboj se ni premaknil.
Ali poguma ni izgubila; poizkušala je na nižjem mestu, pa tudi zaman. Zopet je poizkusila zgoraj ter pritisnila na vso moč. To pot je imela srečo, oboj je skočil na stran in je odkril odprto, približno čevelj globoko omarico, ki je imela tri predale.
Ampak ti predali so bili prazni.
Mona je začela bridko jokati. To razočaranje jo je docela potrlo.
(Dalje prih.)
Kdor želi, da ma spremenimo naslov, naj poleg novega navede tudi stari naslov, da ga vemo črtati. Zlasti pa prosimo, da navede število, ki ga ima vsakdo pri naslovu; s tem nam znatno olajša delo.
štev. 24
TEDENSKE SLIKE
Stran 277
S soške fronte; Eksplozija laških granat v Vodicah, kjer so granate pokosile debelo
drevje in porušile hiše.
S Krasa: Vojaki telegrafisti peljejo žico za telegraf in telefon.
Cesar in cesarica v Ljubljani, Trstu, Postojni^ Pulju in pri sošlii armadi.
v petek, dne 1. junija, pozno popoldne se je po Ljubljani raznesla vest, da prideta cesar in cesarica v soboto v Ljubljano. Takoj, ko se je raznesla po mestu ta novica se je Ljubljana začela pripravljati, da svečano sprejme svojega vladarja in njegovo sprogo.
Cesar in cesarica sta se pripeljala v soboto zjutraj pred 7. uro z dvornim vlakom v Ljubljano.
Kmalu po prihodu vlaka se je cesar odpeljal v avtomobilu naprej proti jugu.
Pred kolodvorom zbrano občinstvo je pozdravljalo cesarja navdušeno, in cesar je živahno in smehljaje odzdravljal.
Cesarica se je pripeljala v Ljubljano z namenom, da obišče v tukajšnjih bolnišnicah ležeče ranjence izza zadnjih vročih bojev na jugozapadni fronti. Ker je njen obisk v
Ljubljani veljal v prvi vrsti le ranjenim vojakom, je cesarica sama odklonila vsak ofi-cijalen sprejem ter pri svojih vožnjah po Ljubljani ni izstopila nikjer, niti ni sprejela nikogar v avdijenci.
Kmalu potem, ko se je bil cesar odpeljal proti fronti, se je cesarica Cita odpeljala ob ^/48. zjutraj v dvornem avtomobilu po Dunajski cesti v stolno cerkev. Povsod so se zbrale ob križiščih cest in na trgih velike množice ter cesarico pozdravljale z viharnimi klici „Živio" in z mahanjem robcev.
Ko je cesarica prišla iz cerkve ter sedla v avtomobil, so iz sto in sto grl zadoneli klici „Živio", in na dvorni avtomobil se je vsulo z vseh strani cvetje. Ljudstvo je vdrlo proti avtomobilu cesarice, da so mogli avtomobili le zelo počasi skozi gosto množico na kodvor.
Ob 9. dopoldne je cesarica zopet zapustila salonski voz dvornega vlaka ter se je odpeljala najprej v garnizijsko bolnico.
Iz garnizijske bolnice se je odpeljala v bolnišnico Rdečega križa v Leoninumu.
Cesarica je obiskala nato še honvedsko bolnišnico.
Cesarica si je dala v vseh teh bolnišnicah razložiti od zdravnikov ranitve posa-
meznega vojaka ter je nagovorila vsakega, ga vprašala, kako se počuti, ali čuti hude bolečine, kake so njegove razmere v civilni službi, oziroma s čim se je bavil, predno je moral k vojakom, ali je oženjen in ali ima deco.
Cesarica je obdarovala vrhutega vsakega ranjenega vojaka z molitvenikom v njegovem jeziku, z rožnim vencem, dozo za cigarete s cigaretami in svetinjico ter razdelila v vsaki bolniški sobi tudi po več orgljic in nožičev.
Ranjenim časnikom je podarila v spomin cigaretne doze z vtisnjenim cesarskim grbom. V honvedski bolnišnici je cesarica nagovorila tudi ranjene italijanske vojake. Iz honvedske bolnišnice se je cesarica zopet vrnila na kolodvor v salonski voz dvornega vlaka.
Dasiravno je bil vsak oficijani sprejem izključen, si ljubljanska mladina ni dala vzeti prilike, da dokaže presvitli cesarici svojo ljubezen. Ginljiva je bila manifestacija, ki jo je pripravila mladina vladarici. Dolgo pred tretjo uro popoldne so se že zbirali otroci v Zvezdi, da napravijo špalir dvornemu avtomobilu.
stran 278
TEDENSKE SLIKE
štev. 24
Naš saper izkopuje z lopato zvezo med strelskimi jarki in novo nastalim, od granate iz-   r kopanim lijakom. Kopati mora leže, da ga ne opazijo sovražniki.
Pogreb našega častnika za soško fronto. Duhovnik in cerkovnik sta vojaka.
Za soško fronto: Laški vojaki ujetniki, ki jih je nabrala naša soška armada tekom zadnjega meseca okoli 25.000.
Ob V^3. popoldne se je odpeljala cesarica s kolodvora obiskat ranjence v rezervni bolnišnici v c. kr. obrtni šoli. Vso pot jo je v špalirju postavljeno prebivalstvo pozdravljalo z burnimi „Živio"-klici in ji stlalo s •cvetjem na njeno pot. Vse pa je prekosila spontana manifestacija mladine v Zvezdi. Vriskajoči pozdravi radosti prekipevajočih mladih src, da se jim nudi prilika, zreti ljubljeni mladi cesarici v obličje in ji izkazati svojo ljubezen in vdanost, niso hoteli ponehati. Neprestano so doneli uglušu-joči klici »Živio" vladarici nasproti, ki se je neprestano zahvaljevala na vse strani za izkazane izraze ljubezni in vdanosti. Cvetje iz vrtov in polja se je zgrinjalo nad cesa-Tičnim avtomobilom in nastlalo njeno pot kakor s preprogo. Matere so vzdigovale otročiče, da vidijo njo, ki se ob strani ljubljenega soproga trudi končati grozote in trpljenje ljudstva in prinesti narodom skorajšnji in tako zaželjeni mir.
V obrtni šoli je cesarica segla vsakemu ranjencu v roko ali pa mu položila roko na ramo, tolažeč ga in se ž njim razgovarjajoč. Pri vsakem ranjencu se je pomudila delj <časa ter vsakemu podarila v spomin malo darilce, nože, beležnice s cesarjevo podobo, svinčnike, cigarete in smodke.
S Krasa:   Močno utrjena naša postojanka, opremljena s strojno puško, žicami, napolnjenimi z elektriko i. dr.
Ogledala si je operacijsko dvorano ter odšla nato k invalidom, kjer si je ogledala šolo za invalide in delavnico za proteze.
Ogledala si je nadalje v prvem nadstropju očesni oddelek. Posebno sočutno se je raz-govarjala cesarica z nesrečnimi slepci.
V obrtni šoli se je mudila cesarica poldrugo uro pri ranjencih, s katerimi se je razgovarjala v češkem in nemškem jeziku ter nagovorila tudi tri italijanske vojne vjet-nike v njih jeziku.
Ko se je odpeljala, ji je zbrano občinstvo zopet priredilo prisrčne ovacije.
Ob pol 5. uri popoldne se je cesarica po kratkem oddihu v dvornem vlaku odpeljala na Grad, kjer je obiskala kapelico v gozdu ter si nato ogledala Grad. Zelo ji je slasti ugajal razgled na Ljubljano in okolico.
Z grada se je odpeljala cesarica s spremstvom pod Tivoli, kjer je občudovala sprehajališča, od tam na Večno pot do travnika sredi gozda, kjer je izstopila iz avtomobila ter po gozdni poti odšla do cerkve na Zgornjem Rožniku. Po isti poti se je cesarica nato vrnila k avtomobilu, in povsod
zopet z viharnimi ovacijami sprejeta, v dvorni vlak.
Njeno Veličanstvo cesarica se je izrazila presenečeno od prisrčnega sprejema v Ljubljani ter je opetovano izrazila soprogi deželnega predsednika svojo zadovoljnost in je pooblastila deželnega predsednika grofa Attemsa, da sporoči ljubljanskemu županu za nad vse ljubeznivi in lojalni sprejem in dokaze ljubezni Njeno najvišjo zahvalo.
Nadalje je presvitla cesarica dala ljubljanskemu županu po pobočniku grofu Huny-adyu sporočiti sledeče:
V imenu Njenega Veličanstva izrekam priznanje ljubljanskemu prebivalstvu za izredno ljubeznivi sprejem ter ste gospod župan, pooblaščeni to mojo zahvalo sporočiti ljubljanskemu občinskemu svetu.
Glede prisrčnih ovacij občinstva v Zvezdi se je izrazil eden izmed gospodov iz spremstva cesarice, da je imel priliko na potovanjih cesarice videti že mnogo ginljivih manifestacij, tako do srca segajočih pa ni videl nikjer.
štev. 24
TEDENSKE SLIKE
Stran 279
s soške fronte : Kras, razoran od laških granat, ki so izkopale neštevilo jam.
i
/iMi /Ii'
40centimeterski metač min na soški fronti.
Cesar je izrazil željo, izreči vsem vrlim bojevnikom na tej fronti, do katerih bi mogel dospeti, svojo prisrčno zahvalo, dočim je cesarica na drugi strani želela videti žrtve te velike bitke in se jim osebno zahvaliti.
Cesar se je odpeljal v soboto ob ^/i8. zjutraj z avtomobilom iz Ljubljane preko Postojne, Senožeč, Divače in Opčin v Trst.
Spotoma so bile postavljene za sprejem cesarja čete, ki so se bile udeležile zadnje bitke ter so trenotno bile proste, pa tudi deputacije čet v fronti so bile dospele k sprejemu cesarja. Cesar je ogovoril skoro vsakega moža ter ga vprašal, kaj je doživel v zadnji bitki, kako se je odlikoval, zakaj je bil dobil že prejšnje dekoracije. Cesar se je enako razgovarjal tudi s častniki in raznimi častniškimi deputacijami ter je neprestano vedno naglašal, da so se vsi polki sijajno in vzgledno bili.
V stališču glavnega stana je cesar sprejel poročilo poveljnika te fronte, pri kateri priliki je odlikoval cesar generalnega polkovnika Boroeviča s komanderskim križem reda Marije Terezije ter je izrekel njegovemu generalštabnemu šefu iznova svoje najvišje priznanje.
Na Opčinah se je cesar odločil poseliti tudi Trst ter se je to v mesto telefoniralo.
Razobešenih je bilo vse polno zastav, vse vojaštvo in vse prebivalstvo je bilo na cestah ter je cesarja burno pozdravljalo in vrvelo k avtomobilu, tako da je bila pot dostikrat zastavljena in so mogli avtomobili le s težavo voziti skozi množice, ker je vse hotelo vladarja videti.
Že med vožnjo v Trst je bilo prebivalstvo obsulo cesarjev avtomobil s cvetjem med odmorom, ko je čakal avtomobil na cesarja pa je ljudstvo spontano okrasilo vse konture avtomobila z rožami in drugim cvetjem. Cesar je izrekel ginjen nad takim dokazom ljubezni s strani prebivalstva Trsta in njegove okolice svojo zahvalo.
Od namestništva se je odpeljal cesar v , pristanišče obiskal pristanišče samo in pristaniške naprave ter se je odpeljal nadalje v Prosek.
Spotoma se je cesar ustavil na tihem mestu, kjer se je nudil krasen razgled na grad Miramar.
Preko Proseka se je odpeljal cesar čez Komensko planoto tja v Vipavsko dolino ter pregledal spotoma zopet čete in deputacije. Celo iz poljskih bolnišnic so prihiteli ranjeni vojaki, ki so mogli hoditi, da vidijo svojega cesarja. Veselo pozdravljen je dal cesar večkrat ustaviti ter delil odlikovanja. Vsi višji poveljniki so dobili od cesarja odlikovanja, enako pa je cesar razdelil tudi med moštvo mnogo zlatih hrabrostnih svetinj ter
hrabrim braniteljem izrekal svojo zahvalo in jim segal v roko.
Kjer je bilo prebivalstvo pravočasna izvedelo za prihod, cesarja, je postavila slavoloke ter posulo ceste, če ni bila cvetlic, s travo in zelenjem.
Preko Ajdovščine in Postojne je šla pot nazaj v Ljubljano. Povsod je bil cesar z nepopisnim navdušenjem sprejet^ povsod ga je pričakovalo ob, cesti prebivalstvo in vojaštvo.
Po 8. zvečer se je pripeljal cesar zopet v Ljubljano, pozdravljen od prebivalstva z nepopisnim navdušenjem in pod pravo točo šopkov.
Po povratku cesarja sta se Veličanstvi nekaj časa sprehajali pred dvornim vlakom. Pred kolodvorom zbrana množica je cesarsko dvojico opazila, ter ji prirejala burne ovacije. Cesar in cesarica sta se v lepem večeru odpeljala z avtomobilom s kolodvora in dospela na vrh Grada,, kjer je žarel na strani proti kolodvoru napis iz luči. Tam sta sedela sama na klopi in zrla na mesto, ki ga je obsevala najkrasnejša mesečina. Nekako ob pol 10. uri zvečer sta cesar in cesarica zopet zapustila ljubljanski Grad ter se odpeljala nazaj na kolodvor. Kljub temi je mnoga ljudi spoznalo cesarsko dvojico ter jima klicalo povsod »Živela 1"
Cesar in cesarica sta prenočila v spalnem vozu dvornega vlaka ter se v nedeljo zjutraj ob 7. skupaj odpeljala iz Ljubljane. Kljub rani uri so ljudje spoznali cesarsko dvojico ter vzklikali cesarju in cesarici rie samo v Ljubljani, marveč tudi v vseh krajih, skozi katere sta se vozila, svoj navdušeni ,»Živio".
- Nedelja je bila slavnosten dan za Postojno, ki si je bila odela praznično obleko. Pota, po katerih se je vozil avtomobil, so bila postlana s travo in s cvetlicami, na cestah je bilo vse živo prebivalstva in vojaštva.
Pred cerkvijo,  kjer se je avtomobil ustavil, so čakale cesarja in cesarico deputacije, šole in društva, deklice v belih oblekah so pozdravljale cesarja in cesarico s cvetlicami, kratka pot do cerkve je bila v enem samem cvetju in neprestano se je sipalo cvetje na vladarsko dvojico. Med tem, .    ko je bila cesarica v cerkvi, je prebivalstvo okrasilo cesa-ričin avtomobil z rdečimi rožami in listjem.
Po božji službi sta se cesar in cesarica ločila. Cesarica se je v spremstvu odpeljala v Trst. Spotoma je obiskala več bolnišnic. V Trstu je bila tudi cesarica, kakor prejšnji dan cesar, viharno pozdravljena. Tam se je mudila na kratkem zajutrku pri soprogi namestnika baronici Fries Skene ter se vrnila proti večeru v Postojno, da tam počaka cesarja.
Preko Št. Petra se je od-, peljal cesar s svojim spremstvom skozi vso Istro v Pulj, da obišče tam stoječe ladje vojnega brodovja. Iz vseh krajev na Kranjskem in v Istri so prihiteli prebivalci k cesti, da vidijo svojega cesarja. Deloma je prihitelo prebiva stvo v narodnih nošah, deloma v prazničnih oblekah. Tudi na tej poti je imel cesar priliko spoznavati ginljivo zvestobo in udanost jugoslovanskega ljudstva. Cesar se je vstavil v
Stran 280
TEDENSKE SLIKE
štev. 24
Samostanske razvaline na Sveti Gori pri Gorici, ki je Lahi ne morejo zavzeti, dasi se vrše boji včasih okoli samostana.
Vojaški grobovi v---na Krasu.
mnogih mestih in krajih ter zapustil avtomobil in se neprisiljeno razgovarjal z ljudstvom.
V Pulju je bilo brodovje pripravljeno za sprejem cesarja.
Vrnil se je cesar ob vzhodni istrski •obali preko Lovrane in Opatije zopet v Postojno, kjer se je zopet sestal s cesarico.
Ljubljana je pričakovala že ves popoldan povratka cesarja in cesarice. Toda zmračilo se je in tema je legla na ljubljanske ulice a vroča želja čakajočih se ni hotela izpolniti. Šele par minut pred 11. uro ponoči sta dospela cesar in cesarica na kolodvor. Gromo-klici „Živio" so jima zadoneli iz vrst ljudstva, ki je bilo pričakovalo njunega prihoda, nasproti in še dolgo, ko sta bila cesar in cesarica že v salonskem vozu, je bilo slišati radostno vzklikanje odhajajočih.
Cesar in cesarica sta zapustila Ljubljano in Kranjsko deželo v pondeljek zjutraj ob 4. uri 20 minut.
S seboj sta nesla gotovo spoznanje, da živi tu na jugu odločen, hraber narod z zvestim srcem, ki je kljuboval stoletja in stoletja krutim sovražnikom, ki so pritiskali na njega z vseh strani, ki se bo vedel tudi v bodoče vbraniti vseh sovražnikov.
»Slovan"' 4. in 5. številka izideta v kratkem v skupnem zvezku z bogato vse-bino in s sledečimi umetniškimi prilogami: F. Tratnik: Kitaristinja, S. Magolič: V mesečini in I. Vavpotic: Vojaški grobovi.
Naša zmaga pri Jamljah.
(Glej naslovno sliko!)
Laški listi so naznanjali, da hoče Ca-dorna v malo dneh naskočiti z vsemi laškimi silami našo pozicijo na Grmadi, ki leži na poti v Trst in ki je zadnja ovira, da se ne polaste Lahi železnic in cest proti jugu. In res, Cadorna je to storil ter bil z grozovitimi izgubami odbit. Našemu Boroeviču je seveda prav, če mu laški listi že vnaprej povedo, kje ga misli Cadorna »presenetiti", toda Bo-Toevič je šel to pot še dalje ter je nasprotno presenetil Lahe.
Južno Jamelj na pol pota med Tržičem in Grmado — je 4. t. m. udaril na Lahe^ jih vrgel nazaj ter jim vzel znaten del pred tremi tedni na tem odseku po Lahih osvojenih jarkov. Naši so zajeli pri tej priliki nad 250 častnikov in nad 10.000 mož Lahov. Zaman je vrgel prestrašeni Cadorna svoje peš došle in z avtomobili pripeljane rezerve v boj^ da bi rešil izgubljeno ozemlje. Tudi poskus Cadornov, da bi s sunki pri Kostanjevici, na Fajtjem hribu, na Sv. Gori in vzhodno Gorice pomagal svoji tepeni vojski pri Jamljah, je ostal brez uspeha. Naša zmaga pri Jamljah je nov dokaz izredne genijalnosti Boroeviča, nepre-kosljive hrabrosti ter podjetnosti naše vojske. Čeprav so laški topovi naše pozicije z granatami in skalami zasuli, so vzdržali naši vojaki po svojih rovih in ko je prijurišal laški besni naval, so streljali nanj toli besno, ter se v bajonetnih bojih toli izkazali, da jih hvalijo danes danes celo laški listi. Turinska »Stampa" hvali naše topničarje kot mojstre in naše pešce, da se odlikujejo s silo, bravuro in
Žilavo vztrajnostjo, ki je Lahi nikdar ne bodo imeli ter piše: »Avstro-Ogrska vzgaja res še danes izborne vojake, ki prav nič ne zaostajajo za Nemci."
Dvadnevna borba je vrnila Boroeviču lep kos ozemlja pri Grmadi in Jamljah, in Lahi so bili potisnjeni iz ofenzive v defen-zivo.
Avstrijski državni zbor je Boroeviču brzojavno čestital na tej sijajni zmagi. Bo-roevič pa je odgovoril:
»Veseli me, da vam morem sporočiti, da so se sinovi vseh avstrijskih narodov v
bratski složnosti borili kot levi ter si pridobili nevenljivo slavo."
Brzojavka pove mnogo onim, ki jo hočejo prav razumeti!
Želeti je, da bi tudi poslanci vseh avstrijskih narodov v bratski složnosti v našem parlamentu delovali za demokratično preosnovo države, v kateri bodo narodi v dobi miru v isti popolni enakopravnosti živeli in napredovali, v kateri zdaj na bojiščih napredujejo, zmagujejo in umirajo. V bojih in v miru hočemo biti vsi enaki v pravicah in,dolžnostih: potem bo konec vseh razprtij in nezadovoljnosti, — Avstro-Ogrska pa postane vzor srečne moderne države.
Za kratek čas.
žena: „Ti, ravnokar sem čitala v »Slovenski kuharici", da se da krompir prirediti na tristo načinov."
Mož: »Torej na tristo in en način."
Žena: „Kako to?"
Mož: Zato, ker ga na način, kakor ti prirejaš krompir, gotovo še nihče ni priredil." _
Tujec: »Prosim, koliko je pa že ura; moja se je ustavila."
Domačin: „Ravno dvanajst!"
Tujec: »Hvala lepa. Mislil sem, da je že več?"
Domačin: »O, pri nas ni nikdar več. Ko mine dvanajst, začne zopet z eno."
Janezek: »Prosim, teta, vtakni svoj nos tu-le v tinto."
Teta: »Kaj ti pride na misel!"
Janezek: »Vidiš, papa, pa si prej rekel, da vtakne teta v vsako reč svoj nos."
Darujte za Rdeči križ!
Roman „Snaha« bo kmalu končan in potem začnemo priobčevati drug zanimiv roman.
štev. 24
TEDENSKE SLIKE
Stran 281
Postojanke naših čet na Krasu med golimi skalami, v katere so izvrtane kaverne.
Vojaški grobovi v---na Krasu.
Sprememba v avstrijskem ministrstvu. Poljski minister je odstopil. Ministrski predsednik je odložil poljedelsko ministrstvo in je postal poljedelski minister dr. Ernst vitez v. Seidler. Clam-Martinicu je naročil cesar, da se ustanovi novo ministrstvo za ljudsko zdravstveno in socijalno skrb. V ta namen naj izdela vlada tudi dotični zakon in ga predloži parlamentu.
10vinarski nikljasti novci pridejo iz prometa. Po naredbi finančnega ministrstva se vzamejo lOvinarski nikljasti novci z 31. decembrom 1.1. iz postavnega prometa. Sprejemale pa jih bodo c kr. blagajne in uradi do 30. aprila 1918.
Vpoklici rojstnih letnikov 1893. do 1867. Pri pregledovanjih za- črnovojniško službo sposobni spoznani avstrijski in ogrski črnovojniški zavezanci rojstnih letnikov od 1893 do vštevši 1867, se morajo, če že ne služijo, ali niso veljavno oproščeni, zglasiti pri dopolnilnih poveljstvih, ki so označena v dotični črnovojniški izkaznici, in sicer tisti, ki so bili potrjeni do 31. maja na dan 14. junija, oni, ki so bili potrjeni po 31. maju pa na dan 28. junija.
Z ekrazitno patrono se je igral med poukom v ljubljanski realki v IV. razredu dijak Poljanec ter mu je patrona odtrgala prste na roki in raztrgala trebuh ter prebila žilo odvodnico, da je v nekaj trenutkih umrl. To je v kratkem času že četrti slučaj na realki, da se je zgodila vsled igranja s patrono nesreča.
Tona. Sedaj ko pogrezajo nemški čolni potapljajoči sovražnikove ladje kar na debelo in se naštevajo izgube ladij v takozvanih tonah, je prav, če se o tej meri malo bolj poučimo. »Tona" je pravzaprav vsebina in teža velikega soda. Če govorimo o teži, oznančimo z eno tono 1000 kg (20 novih centov ali stotov). Kot mera za ladijsko vsebino pa obsega ena tona (registertona) 2.832 kubič. metra. (Pri žitu oznamenuje tona zopet drugo mero, navadno 164.89 1.) V Nemčiji je ena ladijska tona 2.12 kub. m. Da bomo imeli boljše umevanje o tonah, hočemo podati preprosto primero: Železniški vagon za blago ima navadno 25 kub. metrov prostornine za nakladanje, okoli 9 registerton. Ako hočemo izvedeti, koliko vagonov blaga bi šlo v kako ladjo, je treba tonsko vsebino ladje z 9 deliti. Ako potopi n. pr. nemški
podvodni čoln sovražnikovo trgovsko ladjo, ki ima 3600 ton pomeni toliko, kakor če bi bilo uničenih 400 z blagom naloženih vagonov. _
Stran 282
TEDENSKE SLIKE
štev. 24
S soške fronte: Od Lahov obstreljevana cerkev — kup razvalin.
Poraunajfe naročnino t
Bolečine v obrazu nastanejo večinoma vsled prelilajenja. Naj bi se jih torej odpravilo na isti način kakor revmatične bolečine v udih ali na telesu. Samo da je odstranitev bolečin v obrazu vsled tega komplicirana, ker se dajo na obrazu krepke masaže kakor tudi topli ovitki težko izvršiti. Tembolj dobrodošel bo zato vsem ki jih mučijo bolečine v obrazu, Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z znamko „EIsa-Fluid'. Ker pospešuje cirkulacijo krvi, zadostuje že navadno vtiranje ž njim, da minejo bolečine v obrazu. Tudi vsled njegovega prijetnega duha in živce pomirja-jočega učinka ljudje radi rabijo „Elsa-Fluid". Mnogi zdravniki in nad 10.000 zahvalnih pisem potrjuje blagodejni, bolečine lajšajoči učinek tega priljubljenega domačega sredstva. Predvojne cene. 12 steklenic stane franko samo 6 K. Naroči se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 280 (Hrvatska). Tudi Fellerjeve nalahno odvajalne > rabarbarske krogljice z znamko „ElsaPillen", to dobro, tek vzbujajoče želodčno sredstvo, se lahko obenem naroči. Šest škatljic stane samo 4 K 40 h. Ta izvrstna domača sredstva lahko iz lastne izkušnje najtopleje priporočimo, istotako mentolni klinček proti migreni. (es.)
Vsaka kroi%a
pomaga uničiti sovražnikov up!
Vsaka krona
je stavbni kamen za mir.
Vsaka krona
pospeši povratek naših junakov z bojišča!
Vsled lega naj  stori vsakdo svojo dolžnost in naj
podpise
vojno posojilo!
Podaljšaj svoje življenje!
Mogoče je življenje si podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne ojačiti, omahljive otrditi in nesrečnike osrečiti.
Kaj je za vsako boleznijo ?
Oslabljenje živčevja, potrtost, izgube dragih prijateljev ali svojcev, razočaranja, bojazen pred boleznijo, riapačen način življenja in mnogo drugih uzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je sredstvo, ki Te pripelje k veselju, ki Te oživlja, Te napolni z novimi upi, in to sredstvo se Ti pokaže v pismu, katerega dobi vsakdo, kedor ponj piše, takoj in
popolnoma zastonj!
v tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se da v kratki dobi in brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako se zbolj-šajo in odstranijo utrujenost, raztresenost, slab spomin, nevolja do dela in nebroj drugih bolezenskih prikazni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo nadebudne ure.
Naslov:
Ernst Orsech, Berlin S. W. Markgra-fenstrasse 63. odd. 499.
Kl^lfEVNCST H IN PKCSVETO^
XV. letnik
priobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev In znanstvenikov.
Vsaka številka ..SLOVANA" ima po 1 do 2 eno- in večbarvni umetniški priiosi, reprodukcije del najboljših slikarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov.
Naročnina za „SLOVANA" znaša za vse leto 12 K. pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite ..SLOVANA" takoj!
Naslov: ..SLOVAN" - Ljubljana. Dunajska cesta 9.
štev. 24
TEDENSKE SLIKE
Stran 283
Zajamčen uspeh!
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago
Bujno lepo oprsje
dobite, de rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
jatnčeno nešliodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 4-— velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 9-— Kosm. Dr. A. Rlx preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 6] O. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. Kane in drogerija »Adrija'; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahilf, u. Parf. Wolfram.
PramuHnI sredstvo z» pomlajenje rramyaOI las ki rdeče, svetlein sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270.
Rydyolii™|?t
vo pordeči bieda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila:
lan fnpnilnh drogerija pri angelju v BRNU Uan   UrOMCn,--št. 645, Moravsko.--
I
100 lit. zdrave domače pijače
osvežuje in gasi žejo. Vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne )onesreči se nikdar. Te domače plače se poleti zauživajo lahko ohla-ene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom itane K 12'— fianko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko.--
Jan Grolich,
Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo.
Diamentov za rezanje stekla zamo-rem oddati sedaj samo
št. 4    za K 11-70 in
„ 51/..... 16-
Ker je dovoz diamantov ustavljen ter se dobi sirovina le teško in po ogromni ceni. Poštnina s povzetjem stane 85 h. Za solidno blago jamči
drogerija pri angelju v BRNU --st. 645, Moravsko.--
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajoč'm milom vse  solnčne pege,   maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne. Cena K 575 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 30 70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila:
pošteno in
Jan Grolich,
Jan Grolich,
drogerija pri angelju v BRNU —   št. 645, Moravsko.--
• •I
Prof s tem!!
Prikrajšanje noge postane nevidno. Vaša hoja postane elastična in lahko nosite vsak normalen čevelj. Brošure brezplačno pošlje Ex8tension Ges. m. b. H., Frankfurt am Main, Eschersheim Nr. 39.
ml
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih  zamaikov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri LJubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 S ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zra- i stejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za sotovost se iamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago.
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRIN3EVEC, HRUŠEVEC —. in SLIVOVKO •—
najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči.
500 kron
Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin .Ria balzam' ne odstrani brez bolečin Vašiti kurjih očes, bradavic in žuljev v treh dneh.   Cena za jeden lonček z janstvenim listom K 1'75, 3 lončki K 4'50, 6 lončkov K 7'50. Na stotine zahvalnili in priznalnih pisem. Kemenjr, Kaschau (Kassa) I. poštni predal 12/309 (Ogrsko).
lil
m
> N 2
VINO ^
od 65 I naprej razpošilja po povzetju
A. OSET. pošta Guštanj, ;_: Koroško. ; t
II
on" »al
< L.3
41
(t <
< »1 a n n o
Priporoča se
umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA.
Zahtevajte slovenski ceniki — naslov za pisma: 30S. PETELINC, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
¦ JOS. PETELINC ¦
:-:-: tovarniška ra^oga šivalnih strojev. :-:-:
Sfroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor luxsus opreme vedno v zalogi. Pouk o umetnem vezenju brezplačen.
L3UBL3ANA, ^Uzu frančiškanskega mostu levo ob vodi, 3. hiša
10 letna pismena garancija
10 letna pismena garancija
i7.
						
						
„Morana"
je prlpoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam in drugI golazni. Izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki drdgi kožni bolezni. Cena liter 5 K.
Zaloga: Skrinjar ^^Ih
»•K
Tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, • letake, vabila, vsporede,
tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne
"°" ^"° tiskarna DRAGOTIN HRIBAR
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9
Stran 284
TEDENSKE SLIKE
štev. 24
, SANATORIUM • EMONA
1 ZA-NK3TRANUE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNa. ¦PORODNIŠNICA.
f LtJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- ^
sef-zdrawnk:primarij ¦ DR-FR. DERGANC
Obiskujte
v deželnem aledališču
Krasna darila!
SUTTNER
IKO.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
=   mojstrsko delo urarske umetnosti!   =
Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd, v velikem
krasnem ceniku^
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu.
:: Vse nre so natančna preizknšene ::
Lastna znamka .IKO' svetovnoznana.
Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 1240
št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 16-80
št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20
št. 99865 Kovinasta verižica K   1-60
št. 9S645 Uhani amerikanski double zlato.............K  3-40
št. 99022 Srebr. rožni venec K   9'50
Lastna protokolirana tovarna ur v SvlcI.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner"." LJubljani št. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
LJUBLJflNSKH KREDITNH BHNKH V LJUBLJANI
Delniška glavnica 8.000.000 kron.   » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: i/4 leta K 3—, '/2 leta K 6—, celo leto K 12—; za Nemčijo: V* leta K 4-, 1/2 leta K 8-celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I.nadstropje
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tiskarna Dragotin Hribar y Ljubljani.