Stev. 95,
V Ljubljani, četrtek, 28. aprila 1921.
PoStntna platen« v gotovini.
Leto I.
■HBaaRBKasr*
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144 —
*a pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"-
UredniStvo in upravnlštro * Ro. pitarje«) ulici iiev. 6 — Telefon uredniitra Stev. 50 — Telefon *= upravnišlva šfev. 328 =■
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— ■sa en mesec K 12*«—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8® VIN.
^r, A. Gosar:
Uberalcl.
“t,	fe	nekoč	vprašal	enega	svo-
J"! prijateljev, če ve, kdo je n a j v e č j i Jerale c na Slovenskem, Ker u prijatelj ni vedel odgovora, je rešil Uganko Krek sam rekoč: »To je naš *niet !«
K ?r’	ie	imel	brezdvomno	prav.
Y®a) tvo^ši, — trdnejši, kmet spada ed najbolj neodvisne ljudi v državi. Ako u polje obrodi in če nima pri živini po-ebne nesreče, tedaj je v resnici sam svoj Sospod, ki ni na nikogar tako navezan in « ^°ar *a.Ko odvisen, da bi bila od te-8a odvisna njegova useda in njegovo blagostanje. Sam obdeluje svojo zemljo in sam r&va njene sadove, od njegove pridnosti Zato ”,e?oveša ^c*a zavisi takorekoč vse,
pa je tudi njegovo srce polno samo-
. r ne čuti prave potrebe, iskati ppore in zaslombe v organizaciji. Dokler « njegovo posestvo dovolj plcdonosno in sv - ’j	!ahko preživlja na njem sebe in
°K> družino, toliko časa mu jfc organiza-^ ^potrebna, novotarija, kateri se naj-m . ®ogne, ali pa žrtvuje zanjo kolikor &oce malo. On in njegovo posestvo sta Zani središče, okrog katerega se suče ves ®y®t in s katerega presoja vse javno življenje. Sele tedaj, če ga gospodarske težkoče i® slabe gmotne razmere k temu prisilijo, pomoči v zvezi s svojimi tovariši. Toda tudi v tem slučaju ne stori tega toliko 12 socialne zavesti in spoznanja nujne medvojne odvisnosti vseh članov in posa-Vznikov, kot iz stremljenja, da bi sc čim Prej osamosvojil ter postal neodvisen od Poedincev in — od svoje, organizacije.
Tako naš kmet. Piri delavcu, je v *e«Q pogledu iz naravnih razlogov neKoli-o drugače. Dočim se namreč kmet upravi eno sklicuje na to, da mu tudi najboljša gamzacija ne more koristiti, ako ne dela am od zore od mraka, ve delavec ravno ^robe, da mu tudi največja pridnost v ™nogih slučajih nič ne koristi, ako ni or-ker sam sebi prepuščen ne mo-doseči pravičnih delovnih pogojev, ali P® celo niti dela ne dobi. Kmet lahko v slučaju s svojo pridnostjo nekaj Pndobi, delavec pa mora najprej iskati pri-l -e.z? *°i lahko svojo pridnost udejstvi, • ]■ iskati mora dela in ko ga dobi, nastane °Pet vprašanje, kdo bo žel sadove njegove pridnosti, ali on sam, ali — kar sc neorganiziranemu delavcu skoraj vedno pri-'— njegov delodajalec. Zato živi med delavstvom več zavesti, da so drug od drugega odvisni in več smisla za organiza-C,K>. Delavca sili njegov položaj že po svoja Baravi v organizacijo ter vzbuja v njem socialno zavest.
V delavskih vrstah ne najdemo radi *ega toliko tistega pristno liberalnega duha kot ga opažamo med kmečkim ljud-s‘vom.Vendar je tudi med delavstvom mno-Žp takih, ki se še niso otresli lega mišljenja^ ki mislijo vedno le nase in na svojo korist ter niso pripravljeni žrtvovati za ^fuge ničesar. Organizacija ima zanje le tedaj smisel in pomen, kadar gre za njiho-Ve neposredne koristi, drugače pa jim je Nepotrebno in neljubo breme, katerega se *nebijo če le morejo.
Taki delavci so v svoji organizaciji —< udi če redno plačujejo svoje prispevke — Prav tako škodljivi troti, kakor je v družbi, r?cimo v državi škodljiv trot kapitalist, ki Slcer plača predpisani davek, dejanski pa v®ndar-le živi na račun drugih ljudi. Prispevek stanovski ali strokovni organizaciji ni delnica, ki mora donašati dividendo, Marveč je le sredstvo, da se more organizacija vzdrževati in vršiti svoje dolžnosti. uelavec, ki računi v številkah, koliko &notne koristi mu; prinaša njegova organizacija ter po tem presoja, ali je vredno plačevati ji predpisane prispevke, ali ne, spada po svojem mišljenju in ravnanju med delničarje — kapitaliste, je z drugimi besedami pristen liberalec in ne socialist.
ŽITNA TRGOVINA NA MAŽARSKEM.
LpU Budimpešta, 27. aprila. (MKU) Uradni list bo jutri objavil vladno odredbo, po kateri more producent razen žita, ki se Oiora oddati, kakor tudi žitnega ostanka za lavne svrhe, vso svojo pšenico in rž prodati samo državi, toda v prostem prometu s posredovanjem poklicne žitne trgovine.
Praztnroaiiie s. msJaSSa
Tovariši! — Tovarišice!
Ljubljansko delavsko okrožje JSZ priredi dne 1. maja t. 1. izlet na Šmarno goro. Spored za ta dan bo sledeči:
Zjutraj za vse one, kateri odhajajo z vlakom, zbirališče najkasneje ob četrt na sedmo uro zjutraj na južnem kolodvoru. Za one, ki bodo odšli peš, je zbirališče pred kavarno »Evropo« na Gosposvetski cesti, V Št. Vidu se zberemo na postaji Vižmarje, kjer se vrši pozdrav gostov. Po pozdravu odhod na Šmarno goro. Na Šmarni gori bo sv. maša, po maši velik tabor, nakar odhod v Tacen, kjer se bo vršila veselica z raznimi zabavami.
Pozivamo vse člane JSZ in prijatelje, da se izleta udeleže. Odhod zvečer poljubno.
Okrožje Jugoslov, strok, zveze v Ljubljani. Skupina »Zveze trgovskih in privatnih nameščencev« v Ljubljani. Skupina »Krek*. Skupina »Zveze stavbinskega delavstva«. Skupina »Zveze usnjarjev in sor. strok«. Skupina »Prometne zveze*. Skupina »K. T. D.« Skupina »Bolniških uslužbencev«. Skupine »Zveze služkinj«. Skupina »Zveze papirniškega delavstva v Vevčah«. Plačil-nica »Zveze živilskih delavcev« v Kolinski tovarni. Plačilnica v tovarni za lep. Skupina »Zveze pletilk«. Skupina »Zveze kemičnih delavcev«. Skupina JSZ »Ljubljana«.
Tobačno delavstvo in tobačni upokojenci in upokojenke. Vabite se vsi fia izlet tovarišev na Šmarno goro. Izlet je za nas velike važnosti.
Zveza tob. delavstva. — Zveza tobačnih upokojencev in upokojenk.
Tržiško kršč. socialno delavstvo bo praznovalo prvi majnik po sledečem sporedu: Ob ugodnem vremenu se bo brala sv. maša ob osmih pri sv. Jožefu s cerkvenim govorom. Sodeloval bo moški pevski zbor. Po sv. maši se bo vršil javen shod za cerkvijo pod milim nebom. Dolžnost vsakega krščansko zavednega delavca ali delavke je, da se udeleži sv, maše in shoda, da tako pokažemo medsebojno solidarnost in obenem manifestiramo za naša krščanska načela. Vabimo tudi delavce in delavke iz tržiške okolice, posebno pa skupino JSZ v Križah. Ob neugodnem vremenu pa se vrši sv. maša doma v župni cerkvi in nato shod v »Našem domu«.
Delavstvu, mežiške okolice. Sklenilo se je, da vse delavstvo naše organizacie v mežiški dolini praznuje skupno J, maj pri sv. Križu nad Dravogradom. Spored praznovanja je: Ob desetih sv. maša, po maši pa shod, na katerem govori glavni tajnik JSZ g. Komlanec, Za podrobnejši spored skrbi skupina Prevalje. Želeti je, da se ta dan pokaže vse delavstvo mežiške doline in ue osobito člani udeleže polnoštevilno tega praznovanja, na katerem se bo tudi protestiralo proti nameravanemu ukinjenju 8 urnega delavnika. Ta zahteva se bo ta dan poudarila med delavstvom cele države, zato naj tej zahtevi da duška tudi koroško delavstvo. Torej na snidenje pri sv. Križu nad Dravogradom!
Maribor. Naša skupina in delavstvo iz okolice praznuje delavski praznik, prvi maj z izletom in javnim shodom na prostem pri sv. Luciji na Gori pri sv. Petru blizu Maribora. Skupen odhod je ob 2. liri popoldne iz Maribora. Zbirališče je v dvorani JSZ, Splavarska ulica. Vse člane, tovariše in prijatelje pa prosimo za točno in sigurno udeležbo,
Celje. Delavski praznik, prvi maj, obhaja tudi na slovesen način naše celjsko delavstvo, in sicer priredi izlet k sv, Rozaliji ob Št, Juriju. Za skupen odhod naj se delavstvo zbere točno od 7. do pol 8. zjutraj pred hotelom »Beli vol«, ali pa pred gostilno »Pisek«. Za obilno udeležbo naših tovarišev in prijateljev vabi skupina Celje.
Javornik. Skupina J. S. Z. proslavi prvi maj v prostorih Slov. kat. izobraževalnega društva s sledečim sporedom: ob pol osmih zvečer petje, nato slavnostni govor in igra *Pogodba<. Vstopnina ista kakor k drugim prireditvam. Vsak krščansko misleci delavcc naj se udeleži tega večera.
Sirite nmm fois
u
dsedlsiBsI med Železni«
■vv	a* re» ,
csiris.
V zadnjem času se vrši precej hud boj med posameznimi železniškimi strokovnimi organizacijami. Ta boj, ki ni docela načelen, je umljiv, če pomislimo, da se skoraj vsaka organizacija posebej trudi in vse moči napenja, da si pridobi čimvečje število članov, kakor da bi bilo samo in edino število merodajno in dokaz, da je ona organizacija najbolj potrebna in najboljša, katera ima največ članov. Na kakovost ' članov se pa itak skoraj nobena ne ozira. Predvsem pa prevladuje pri večini članov posameznih organizacij mnenje, da je tista organizacija : najboljša?, potom katere se pride najlažjo in najhitreje naprej — h koritu. Eden izmed dokazov za to trditev je ta, da "koraj vse strokovne in stanovske organizac., ; -1 ujejo samo na to, kako zboljšati le gmotni položaj svojih članov. Res je in ne da se tajiti, da je to danes nujno in najpotrebnejše, vendar menim, da bi morale vse strokovne in stanovske organizacije gledati in izvrševati tudi drugo, in sicer važnejšo nalogo, namreč: svoje člane načelno in res strokovno izobraževati v kulturnem, moralnem, socialnem in gospodarskem oziru. Da je to drugo nalogo n. pr. Z. J. Ž. zelo, zelo zanemarjala, se vidi ravno v tem, da se jo večina njenih članov-uradnikov ločila od nje in ustanovila oziroma poživila svojo lastno strokovno organizacijo :>U. Ž. G.« Brez globjega vzroka ta cepitev gotovo ni bila.
V splošnem pa menim, da bi bila Z. J. Ž. danes, v svoji sedanji sestavi in po njenem sedanjem delovanju, programu in cilju nemogoča, ako bi bilo vsaj nekaj njenih članov dovolj načelno izobraženih. Poglejmo!
Z. J. Ž. danes vedno in povsod poudarja, da je zares in samo strokovna organizacija, da je celo ona edina povsem strokovna in narodna organizacija, in da so vse druge strokovne in stanovske organizacije samo priveski gotovih političnih strank in pa internacionalne. Li odgovarja to tudi dejstvom? Ne! Madežev, katere ona drugim očita, je sama polna. Po pravilih je sicer res narodna organizacija oziroma organizacija narodnih železničarjev, kako pa izgloda ta narodnost z ozirom na mišljenje nekaterih njenih članov, je pa drugo vprašanje. Naj Z. J. Ž. le malo pregleda svoje vrste in našla bo med svojimi tako zeio narodnimi« člani marsikakega bivšega člana nemških društev, ki je sedaj član Z. J. 2. pač zato, da je varen pred gotovimi napadi in da pride preje naprej. Če je bil preje še tak naš narodni nasprotnik, ko je prestopil v njene vrste, so bile takoj vse njegove napake in vsi pregrešiti pozabljeni; postal je takoj naroden«! — Da, tako iz-gleda »narodnost« marsikakega njenega člana!... Kako je pa z njeno strokovnostjo brez politike — ali če hočete politiko brez strokovnosti — pa vsi vemo in občutimo. Primerjajte samo imena njenih podružnic z onimi krajevnih odborov N. S. S. Pojdite na kak shod Z. J. Ž. in potem na drugega, ki ga priredi N. S. S. Na obeh bodete srečali ene in iste obraze. Kmalu potem, ko je postal g. Deržič, tedanji predsednik Z. J. Ž., tudi načelnik N. S. S., so vsi člani Z. J. Ž. dobivali zastonj nekaj časa glasilo N. S. S. >Novo pravdoc. Na naslovnih listkih se je poznalo, da je tajništvo Z. J. Ž. dalo upravi >Nove pravdec naslovne listke v uporabo. Najnovejši dokaz, da se največ somišljenikov politične N. S. S. rekrutira ravno iz strokovne Z. J. Ž., je kandidatna lista N. S. S. za mestni občinski zastop ljubljanski, na kateri je samo izmed 48 svetnikov — namestnikov nič več in nič manj kot 28 železničarjev.
Mnogi so čutili, da sta mesti predsednika strokovne — n e p o 1 i t ič n e Z. J. Ž. in načelnika politične N. S. S. nezdružljivi, da o dvakratni objektivnosti g. Deržiča nihče ne more biti prepričan, morebiti samo osrednji odbor Z. J. Ž. in nekatere njene podružnice. Seveda N. S. S. je imela pač interes na tem in osrednji odbor Z. J. Ž. najbrže tudi, da združuje g. Deržič oboje v svojih rokah. Koliko je to škodovalo strokovni Z. J. Ž. in koliko vsem železničarjem, se danes menda še ne zavedajo vsi. — Na krivo pot je Z. J. Ž. krenila že 1. maja 1919., ko je praznovala delavski praznik skupno v s Narodno socialno zveze ; v Narodnem
domu. Odtlej je stalno in vedno v čimtes-nejšem objemu ž njo. In danes lahko opravičeno trdimo, da je Z. J. Ž. (poleg drugih takozvanih strokovnih in stanovskih organizacij) resnični in pravi ^privesek« N. S. S.
Iz tega pa tudi sledi, da spada vsak železničar, ki je krščanskega svetovnega naziranja — in na tem temelje vsa naša načela, katera hočemo in moramo uveljaviti v družbi, v javnem življenju, s katerimi edino moremo uspešno predrugačiti sedanji krivični družabni red, preobraziti v notranjosti, v srcu vsakega posameznika, da postane tako vreden član socialne družbe, države, človeštva! — edino in samo v krščansko strokovno organizacijo železničarjev, v »Prometno zvezo«, ki je podzveza velike in možne ter zelo razširjene »Jugoslovanske strokovne zveze«. Naredimo vendar že enkrat konec vsem varljivim in goljufivim mahinacijam, katerih se tako radi poslužujejo agitatorji Z. J. Ž. ala Rupnik, ki vedno in vedno poudarjajo, da so v Z. J. Ž. včlanjeni pristaši vseh naših političnih strank in so še posebno ponosni na pristaše S. L. ., ki sede v odborih te edino strokovne in narodnem Z. J. Ž. Železničar.
OitCiHS&He ooiiiee.
Trbovlje * Hrastnik.
Ker med rudarji pada zaupanje v mla-.dostno moč naših komunistov, so se socialdemokrati zopet ojunačili, in njihovi agita« torji spominjajo na minulo slavo socialdemokratov v Trbovljah. S sladkimi glasovi pripovedujejo, kako je bilo nebeško spo in prijetno, ko je delavec služil samo njim, to se pravi, Kristanu, Sitarju, Maloo vrhu in enakim gospodom. Zopet si žele nazaj rajsko lepih časov. Da bi se komu ne upiralo preveč povrniti se v njihovo družbo, so peazijonirali stare generale ala Majdič i companija, ker so le preveč zvesto verovali v Kristanovo zvezdo, katero pa so sedaj milijoni zasenčili. Velike uspehe dela socialistom Malovrh v Hrastniku, kjer upa pridobiti večino zase. Računi namreč, da so ljudje že pozabili stotiso-čake, za katere je kupoval posestvo po Dolenjskem, in zlatnino in žido njegove žene, katere dosedaj še ni prekosil noben buržua v Hrastniku. Kovač je sicer hitro razjahal konja, pa toliko zavednosti je vendarle še med nami, da ga Malovrh še ne bo tako kmalu zajahal. Čas je že,- da bi trboveljska občina dobila enkrat prave ljudske zastopnike.
i. h Črne. Bližajo se občinske volitve. Naši social patrioti so zelo v skrbeh, ker nimajo kandidatov za odbornike, pa tudi sedanjega g. župana menda nočejo več kandidirati. Ne vemo, kaj so se naš oče Krulc zamerili svojim rdečim otročičem. Eni pravijo, da so prevelik kapitalist, To je že resnica, pa saj je vaš duševni oče g. Kristan tudi, zakaj pa njega in fc>a njegov Naprojc tako ljubite. No, pa so spet drugi, ki bi radi, da bi zasedel županski stolec sedanji pred letom semkaj prispeli g. poslovodja tukajšnjega rdečega konsuma. Ne vem, kaj jim vse obljublja; mogoče da tisto moko, ki bi imela lansko leto 3 krone kilo veljati. Pa se jih hitro oglasi sto, le-ta nam županil ne bo. Spet drugi ponujajo župansko čast tistemu delavcu, ki njihovo podirajočo se stranko še s svojim prelepim petjem pokoncu drži s pesmijo, ki se tako nekako glasi: tritavžentsedemsto itd. Pa spet se oglasi jih sto, le-ta nam županil ne bo. Nekateri hudomušneži pa pravijo, da bi bil za tukajšnje rdeče proletarce najprimernejši takoimenovani Drofelski Matija; to je največji proletarec v tukajšnji občini. Sedaj se pa ne morejo zgovoriti, katerega bi na prvo mesto postavili: ali g. R. ali svojega pevovodjo ali pa najubožnejšega proletarca Matijo. Kako se bodo odločili, Vam bom, g. urednik, sporočil. Kar nas je delavcev krščanskega naziranja se bomo priključili naši S. L. S., ker ta bo postavila za delavce in kmete kandidate, ki so pristaši naše stranke, oziroma Strokovne zveze. — Krščanski pozdrav!
ENTENTA IN NEMČIJA.
LDU London, 27. aprila. (Reuter.) Belgijski minister za zun. posle Jaspar ostane do sestanka vrhovnega sveta v Londonu. Izjavil je, da Belgija ne more sprejeti nemškega predloga, ki ne sloni na pariškem dogovoru, Po njegovem mnenju po-
slednja nemška nota ne kaže nobenega pravega napredka. Minister Loucheur ic iprisostoval sestanku izvedencev za reparacije, ki so nemški predlog proučili in ki menijo, cla v sedanji obliki ne mere odgovarjati francoskim zahtevam. Loucheur misli, da nemška nota ni resna.
ffotitičnš dogodki.
-! Za novo poliiičao organizacijo jugoslovanskih plemen. »Obzor« priobčuje Ičlanek s podpisom M. S., v katerem računa pisec z zmago Pašičeve ustave v kon-istiluanti ket z gotovim dejstvom. Pašič je idovolj zvit in brezobziren in ima dovolj .sredstev na razpolago, da doseže v konsti-'tuanti tisti glas večine, ki mu je za rešitev jcentralistične ustave potreben, to pa tem-jbolj, ker je opozicija preveč razdrapana, ’da bi mu mogla to preprečiti. Treba se je 'torej pripraviti edino-!e na bodočnost, na [legalni boj za izpremembo ustave. V to [svrho se morajo politično preorganizirati [vsa tri plemena tako, da se združijo na so-jcialnih in gospodarskih načelih, da se organizirajo stanovsko. Od centralizma tudi (srbski kmet ne bo imel ničesar drugega nego zlo in se bo v boju proti njemu rad pridružil hrvatskemu kmetu, s katerim imata ctjake težave in potrebe. Na narodnostnem ali verskem stališču se ljudske jnase ne morejo zediniti ter je v tem slučaju srbska hegemonija neizbežna. Pač pa se moremo najti na socialnogospodarskem temelju za složen boj proti sedanji oligarhiji. V to svrho je treba doseči sporazum med,kmeti, delavci in meščani, tako da bi v glavnih vprašanjih o ureditvi družbe in države zastopali enotno stališče. — Ta misel ni nova in je v jugoslovanski ljudski stranki že uresničena. Da so se k tej misli izprecbmili tudi hrvatski pravaši, je umev-;no, ker je njihovo izključno narodno geslo: i iVsi Hrvati skup — doživelo v novih razmerah popoln polom.
2)nevni dogodki.
— Poročil se je invalid C i n g 1 e Mihael iz Kamne gorice z gdč. Francko J e -Jk o v e c iz D. M. v Polju, odbornico skupine bolniških strežnikov na Studencu. Obilo sreče!
— Vpeljava nedeljskih vlakov na gorenjskih progah. Počenši s 1. majem t. 1. (vozita redno vsako nedeljo in praznik na progi Ljubljana državni kol.—Kamnik in obratno izletniška vlaka štev. 2153 in 2160. ,V1 ak štev. 2153 odhaja iz Ljubljane drž. Icol.-ob 12.02 in prihaja v Kamnik ob 13.15, Vlak štev. 2160 pa odhaja iz Kamnika ob :20.50 in prihaja v Ljubljano drž. kol. ob [22.08. — Na progi Ljubljana gl. kol.—Je-:zenice in obratno se stavita v promet izletniška vlaka štev. 1720 in 1719, vozeča .vsako nedeljo in praznik šele s 15. majem 'it 1. Vlak štev. 1720 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.17 in prihaja na Jesenice ob ,7.21, (vlak štev. 1719 pa odhaja iz Jesenic feb 21.20 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 23.22.
— Sprememba voznega reda na progi Maribor—Dravograd. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Na progi Maribor glavni kolodvor — Dravograd - Meža vozita počenši od nedelje dne 1. maja do preklica vsako nedeljo in vsak praznik izletniška vlaka štev. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.20, prihod v Dravograd-Meža ob 15.07; odhod iz Dravograda - Meže ob 30.06, prihod v Maribor gib kol. ob 21.45.
— Konji kot vojna odškodnina. Začetkom maja se bodo začeli prejemati konji iz Nemčije kot vojna odškodnina v naravi.
— Dr. Caneslrinl, znani tržaški psihiater in ravnatelj na tamošnji umobolnici, je šel v pokoj.
— Ljnbeznjiv ženin je bil pekovski pomočnik Franc Cerjak, ki je izvabil kuharici Iv. Gregorič pod. pretvezo, da jo bo poročil, 3886 kron in se potem po francosko poslovil z Jesenic, ko si je še prej izposodil od Antona Petača 1500 kron vredno suknjo, katero je vrniti pozabil. Odpeljal se je v Celje. Cerjaka je oko pravice končno izsledilo in dejalo pod ključ. Gospodje pri deželnem sodišču v Ljubljani so mu prisodili 18 mesecev.
— Nemški učenjak pozvan na belgraj-sko univerzo. Belgrajska vlada je poklicala na belgrajsko vseučilišče za profesorja psihologije dr. Eriha. Burian iz Lipskega.
£jttbljanski dogodki.
Ma3£e-van3e mesarjev«
Žena-gospodinja nam piše: Danes so zaceli mesarji po mesnicah sekati meso po 3S K ,kilogram, To je mesarsko maščevanja v, najpopolnejšem zmislu besede, šele pred par dnevi se je govejemu mesu uradno določila cena m 28—32 K kg, to s pravi, ida se.je meso proti prejšnjim maksimalnim .ttoanot podražilo za 4 K pri ktf, Po teh ce-
nah se prodna goveje meso celo v Zagrebu,, ki je neprimerno dražje mesto nego Ljubljana. Ljubljanski konsument si je nu-: s lil, da bo zdaj vsaj pri tem ostalo in pre-1 računal, kako si bo tisto podražitev mesa na ta ali drugi način pritrgal. No, e»’daj, dan po volitvah pa pridejo mesarji, se požvižgajo na oblastvene določbe o cenah in navijejo ceno mesu na 38 K za kg! Ali se sme res posamezen maloštevilen stan tako norčevati iz oblasti in sestradanih množic konsrnncntov? Kaj poreče na to deželna vlada? Saj radi verjamemo, da gotove mesarje, ki so svojo srečo zvezali z demokratsko stranko, peče izid volitev* toda da bi se smeli nad ljubljanskim prebivalstvom maščevati na tak samolasten način, tega pa poklicana oblast vendar ne sme trpeti, pa naj je deželni predsednik dr. Baltič na-tihoma še tako na strani mesarjev. Ljubljanske delavske in uradniške gospodinje poživljamo vse novoizvoljene občinske odbornike socialnih strank, da dokažejo, da v resnici razumejo prevzeto dolžnost in da hočejo braniti pred izkoriščanjem tiste delavne sloje, ki so jih volili, Tu se jim takoj nudi prava prilika, da opravičijo nade, ki so jih stavili nanje volivci, ko so jih namesto dosedanjih magistratnih magnatov volili v občinski svet, Poskrbite, da kupčij-ski pohlep ne vzame delavcu in uradniku iz ust še tega bornega koščka govejega mesa, ki ga je imel doslej!
Ij Politična odbora SLS za šenf Petelin Vodruat imata danes cb 8, uri zvečer sejo v dvorani šentpeterske prosvete.
Ij Izgubljena denarnica. V Ljubljani je posetnik in mlinar Valentin Risman iz Zapuž na Gorenjskem izgubil denarnico z 2500 K gotovine.
J.j In kaj vse kradejo? Ko je bila Terezija Ben igel i ja nekaj dni v lepi beli ju-stični palači — pod skrbnim varstvom zakona. je o priliki na okrajnem sodišču vzela v svojo last neko štampiljo. To štam-piljo pa ii je sedaj izmaknil Ljubljančan Polde Pajšar. Čemu neki bo tatovom štampilja sodišča?
Ij Vlom v branjevsko barako. V Ljubljani živi posebna vrsta vlomilskih tatov, kise kaj radi spravljajo na branjevske male barake, kjer kradejo razne sladkarije. Na Tržaški cesti št. 47 so po noči vlomili neznani >sladkosnedežk v barako branjarije Frana Acceto in odnesli: 1-50 piškotov, 28 jajc, 40 pomaranč, dve pokalici in 1 kg sladkarij. Škoda 439 kron.
JCaša društva.
d Šentjakobska prosveta. Nocoj ob pol 8. uri društvena seja. Vsi gotovo! (k)
d Šentpetersko prosvetno društvo vabi k predavanju, ki se vrši v četrtek, dne 28. t. m. tečno ob esmih zvečer. Predavanje je zadnje v sezoni. Vstop prost. — Po predavanju odborova seja.
Iz
Strok. Zoaza.
NAŠIM SKUPINAM.
Vsem skupinam smo poslali zadnjo štev. »Naše Moči«, ki je posvečena prvemu maju. Dolžnost vsakega, člana je, da jo kupi. Vsak, kdor jo bo prebral, mu bo gotovo všeč. Saj takega strokovnega glasila, kakor je »Naša Moč«, Slovenci sploh nimamo, zato bi morali še bolj sezati po njem, ker je za vse, posebno za delavce, zelo potreben. Kjer se bo praznoval prvi maj, tam morajo povsod gledati, da pridobivajo naročnikov za naše liste, t, j. političen dnevnik »Novi čas« in strokovno glasilo »Naša Moč«. Kdor se ne zaveda, kako potreben je naš tisk, ta ni pravi član naše organizacije. Pričakujemo, da bodo naši zavedni člani porabili to priliko in pridobili čim več novih naročnikov. Šele potem bomo lahko bolj natančno spoznali drug drugega,
Sela&sha zosza.
Cven. Vsem članom in prijateljem delavske zveze naznanjamo, da se bo shod na dan delavskega praznika, 1. maja, vršil na Cvenu. Opominjamo nujno, da plačajo člani zaostale udnine, kateri ne mislijo izstopiti, ker le potem je mogočno redno in koristno delo. Naši zaupniki so na Gorj. Krapji M. Škrget, M. Fras; Spod. Krapji T. Stanjko, Mota, I. Tibant, L. Slana, Cven, J. Kovačič in A. Kosi, Pristava, V. špola-rič, na katere se lahko obračajo vsi s plačilom in pristopom.
Stsobiiisfel delaoec.
STAVKA STAVBINSKEGA DELAVSTVA.
Danes je stopilo skoraj po celi Sloveniji stavbinsko delavstvo v stavko. Da je delavstvo stopilo v stavko, ni nobeno čudo. Podjetniki niso kazali niti najmanjše volje, da bi se sporazumeli z delavstvom, ako ravno je delavstvo pravočasno zahtevalo povišek. Bila so sicer pogajanja, katera se pa niso uspešno zaključila. JSZ je kmalu po teh neuspešnih pogajanjih zahtevala, da bi se pogajanja na novo razpisala, toda zveza industrijalcev je vrgla vso stvar v koš. Kmalu se pa naznani v časopisju, da so podjetniki sami od sebe nekoliko povišali škandalozne plače, ne da bi kaj delavstvo vprašali, če mu je tako prav. Umljivo,-da to zboljšanje niti od daleč ni odgovarjalo potrebam in tako je bila nejevolja vsaki dan večja, dokler ni prikipela do vrhunca. Delavstvo se zaveda težkega stanja sedaj, vendar pa bo toliko časa vztrajalo, dokler se ne bo upoštevalo, da tudi stavbin-ski delavec sme živeti, kakor vsak drugi človek.
Železničar.
Progar je med vsemi železniškimi uslužbenci največji trpin, a splošno najslabše plačan. Izpostavljen vsem vremenskim neprilikam, mrazu, vročini; dostikrat od napornega dela razgret, da teče po telesu pot, prihrumi nevihta z dežjem, da se ubogemu trpinu borna obleka premoči, a mora vzdržati ves delavni čas, če hoče, da mu dnevna mezda ni utrgana. Drugi železniški uslužbenci so večinoma nastavljeni, dobivajo službeno obleko, kar je umestno, le boljše kakovosti bi naj bila. Zakaj pa progarji no bi bili nastavljeni in zakaj se jim ne bi dala primerna službena obleka?
Tu in tara se je že slišala beseda o tem, a do dejstva ne pride. Veliko je temu kriva bivša socialdemokracija, pri kateri je bilo svojčas največ delavcev organiziranih. Ako bi bilo tej stranki v resnici za trpine, bi bila z odločnim nastopom to gotovo dccegla; a ona se je zadovoljila z vinarji, katere je semtertja izposlovala, kadar je bilo za njo ugodno. Progarji, od nas je odvisno, kako dolgo bomo še na milost in nemilost prepuščeni in koliko časa bo trajalo, da se bodo upoštevale naše najnujnejše potrebe! Vzdignimo se iz dosedanjega mrtvila! Ne čakajmo kralja Matjaža, temveč neustrašno na organizatorično delo v duhu krščanske, bratske složnosti. Pristopite k »Prometni zvezi«, katera vsikdar neustrašeno zastopa koristi železničarjev. Proč z revolucionarnimi strankami, ki rušijo slogo! Tovariši, socialdemokracija je srečno prijadrala v kapitalistični pristan, kateremu je tolikokrat napovedovala boj. Spoznajte, kam vede moderno poganstvo. Oklenite se Jugoslovanske strokovne zveze, ki je edina prava zastopnica krščanskega delavstva.
Čudna odredba železniškega ministra. ' Železniško ministrstvo je pod št, 473/2921 j od 17. febr, 1921 izdalo sledečo odredbo:
Ako se gospodje ministri in člani kraljevske vlade poslužujejo pri vožnji po železnici posebnih salonskih vozov, je tako voznemu kakor postajnemu osobju, vlakovnim preglednikom in kontrolnim organom prepovedano vstopati v salonski voz in tam pregledovati ali kontrolirati potujoče osebnosti.
Načelnik izhodne (vstopne) postaje je dolžan pveriti se in ugotoviti, da v salonskem vozu potujejo samo osebnosti, za katere je bil voz stavljen na razpolago, ne da bi se pri tem spuščal v kakoršno koli si bodi revizijo, niti naprara onim, ki potujejo v salonskem vozu zajedno z osebnostjo, Na nadaljni poti ni od železniškega osobja nihče več upravičen pregledovati notranjosti salonskega voza. ;
Izhodna (vstopna postaja) mora dati salonskemu vozu kot spremljevalca dostojno oblečenega boljšega uslužbenca. — Tako odredba!
Umestno in tudi železniški upravi v korist bi mogoče bilo, da izda ministrstvo saobračaja odredbo, v kateri naj prepove, da tudi vse ene, ki so prijatelji in znanci od kakega ministra, člana kake kraljevske vlade ali pa njihovih slug nima pravice ni-kdo kontrolirati in, da za njih železniški predpisi nimajo nikake veljave. Seveda ze-1° prijetno in potrebno bi tudi bilo, ako bi naš in sosednjih držav finančni ministri dali kakšne odredbe, v katerih naj bi prepovedali pri prehodu čez državno mejo salonske vozove kontrolirati, in na ta način bi se mogoče dalo še kaj priverižiti? Načelnik postaje ima dolžnost v voz samo malo pokukati, ali dati mora prst na usta, ako vidi, da v vozu ni vse v redu,. Na nadaljni P°W m od železniškega osobja nihče več opravičen pregledovati notranjosti salonskega voza, (akoravno bi se mogoče vozilo 10 belgrajskih tipkaric v njem). Kot spremljevalca k salonskemu vozu naj sc da dostojno oblečen boljši uslužbenec, kateri naj ima tudi čedno novo kapo na glavi, katero naj si kupi pa sam.
Dobrote centralizma. Centralizem čimdalje bolj kaže svoje roge. V občini Loka pri Zidanem mostu so cepili osepnice proti črnim kozam v več krajih, kakor: v Zidanem mostu, Loki, Razborju. Naval ljudstva je bil velik. V vasi Breg je čakala množica ljudi, na čelu občinski odbornik, ter so prosili mimoidočega zdravnika za cepljenje
osepnic, a on je odgovoril, da ima ukaz za cepitev v Razborju. Množica je morala v eno uro oddaljeno vas, s čimer se je pri velikem številu ljudi zapravilo mnogo dragocenega časa, kajti ljudje so tu zelo delavni in nimajo časa za izprehode. Progarji, ki so dnevno uslužbeni, niso mogli priti k cepljenju. Od strani železniške uprave ni bilo o tem nobenega ukaza niti nobenega nasveta, dasi ima svojega zdravnika. A čujte: po preteku nekaj tednov hodi orožnik okrog in zabeležuje imena vseh, tudi progarjev, Ki niso bili pri cepljenju. Radovedni smo, kaj to pomeni, a vedite g. orožniki, da nam duh centralističnih cvetk zoperno dši in jih odklanjamo. Prce garji, čimbolj nas tlači centralizem, tesneje in v večjem številu pristopajmo v ^Prometno zvezo«!	..
Prometna zveza, Odborova seja Prometne zveze se vrši 2. maja zvečer ob četrt na 8. uro zvečer v spodnjih prostorih Kofl-sumnega društva, Kongresni trg 2. — Prosi se, da se odborniki Prometne zveze polnoštevilno in točno seje udeleže. — Predsedstvo.
KsSsšr.
Rajhenburg. Zadnji čas bi že bil, da bi ravnatelj trboveljske premogokopne družbe v Rajhenburgu oddal rudniško kantino človeku, kateri je za tak posel bolj sposoben kot sedanja kantinerka M., kajti delavci, ki morajo hoditi v kantino na hrano, so res ubogi reveži, ki se morajo za drag denar zadovoljiti s hrano, ki je po količim za mačke, po kakovosti pa za svinje, če pride delavec h kosilu ter ne mara piti tiste brozge, ki jo ona prodaja za vino, mU pa še prav robato zasoli: »Kamor hodite pit, pa še jejte tam!« Prosimo g. ravnatelj, ali je kantina zato, da bi znosil delavec svoje krvavo prislužene vinarje v nenasitno žrelo kantinerke ali pa zato, da bi imeli delavci zadostno in tečno hrano po zmernih cenah? — Delavci.
Siažhinfs.
Ljubljana. Skupina B. ima odborovo sejo v petek 29, t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih JSZ, Stari trg 2,
llnfar.
. Zahvala. Podpisani se najiskraaaje zahvaljujem vsem sodelavcem in delavkam za velh KoduSni nabrani znesek 363 K v svrho podpore ob moji bolezni. — Anton Furlan, PoHa1 kova tovarna, Ljubljana-
PasredonslRlca JSZ.
Svoji izobrazbi primerne službe išče strojni mojster, absolvent vseh strojnih šol, ki je bil 18 let uslužben pri mornarici v Trstu in je bil radi svojega jugoslovanskega mišljenja odpuščen iz službe. Natančneje se poizve v pisarni Jugoslov, strok zveze, Stari trg 2, I. nadstr.
^Raznoterosti.
r Kako se bo češkoslovaška republika ubranila tatov poštnih znamk? Začenši s 1. dnem maja se bo poštnina za pakete plačevala v gotovini in ne več v pisemskih znamkah. Ker mora poštnino, ki je visoka> zmeraj plačati pošiljatelj, se je dogajalo, da so brezvestni poštni uradniki denar sicer vzeli, ali znamk niso prilepili in sprem-nico meni nič tebi nič uničili. Paket je moral biti dostavljen z nadomestno spremni-co. Od 1. maja naprej bo taka nepoštena manipulacija onemogočena v češkoslovaški republiki.
r Kaj pomeni 20 milijard mark v zlat*
v današnji papirnati veljavi, kažejo dobro številke: 1 milijon mark v tisočakih tehta 4 kg, 20 milijonov bi tehtalo 80 kg. Ker terja ententa Nemčijo do 1. dne maja za 20 milijard mark v zlatu in je 1 zlata marka enaka 12 papirnatim, bi morala Nemčija oddati 48 q tisočakov v papirju. K tem številkam je pripomnil »Berliner Tage-blatt« še naslednje zanimive podatke: Ob ustanovitvi državne tiskarnice 1. 1852 ie bilo v njej zaposlenih 21 oseb, v letu 1910 že 2321, v letu 1915 pa 3910, v letu 1917. že 5832, v letu 1918. pa je poskočilo °j*k število na 7514, a koncem lanskega leta na 10.000 ljudi. V teh številkah se tudi kaže propadanje marke.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Casa«.
Tilka tugoilovanakn tiskarna v Ljobllaal
Tovarna
Barva na kovnim blage.
JOS. REICH
_ ..	,,	Svet olika ovratnike, z*
Ljubljana, Paijanskl n »sip 4	-	..	,
Podružnica: Se esbargova sl. 4, p	—.
Podružnica: Maribor Novo mesi«	Kočevje
Gosposka m. 38. Slavni trg. itav. 88.