Št. 46 (2621), leto L • Novo mesto, četrtek, 18. novembra 1999 • Cena: 210 tolarjev
A0 dolenjka, d.d.
G!J NOVO MESTO
SUPER CENE V PRODAJALNAH “DOLENJKE” kava “Dolenjka” 100 g	130.60	SIT/kos	99.80 SIT/kos
suha šunka v mreži VP E-M1Z	samo	999,00	SIT/kos
kiksi “Lada” 350 g Kras	385.30	SIT/kos	269,00 SIT/kos
mehčalec Silan koncentrat 1 lit. Henkel 492,20 SIT/kos	389,00 SIT/kos
prašek Persil 3,6 kg Henkel	1.398,00 SIT/kos	999,00 SIT/kos
prašek Persil 5,4 kg Henkel	,	2.033,00	SIT/kos 1.399,00 SIT/kos
V soboto, 20. novembra 1999, od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET RAGOVSKA.
ISSN 0416-2242
770416
224000
Zgrajen prvi del novomeške obvoznice
Gradnja, ki poteka v okviru programa izgradnje avtocest, veljala 663 milijonov tolarjev - Drugi del do konca leta 2001 - Dolenjska je pri avtocesti zapostavljena
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
HOTEL PODKUPITI POLICISTA
OBREŽJE - Policist je 10. novembra na MMP Obrežje zavrnil slovaškega državljana M. T. iz Hrvaške, ker njegovo tovorno vozilo tehnično ni bilo brezhibno. Voznik ni hotel nazaj in je policistu ponudil 200 DEM, če ga spusti v Slovenilo- Policist je denar zasegel, zoper osumljenca je podana kazenska ovadba.
NOVO MESTO - “Zaradi tega, ker sem se za gradnjo novomeške obvoznice osebno zavzel, sem konca del na tem odseku še toliko bolj vesel,” je na odprtju prve faze severne novomeške obvoznice Muhaber-Bučna vas v sredo, 10. novembra, dejal minister za promet in zveze Anton Bergauer, ki je v družbi z novomeškim podžupanom Adolfom Zupanom in drugimi gosti tudi prerezal trak in tako ta cestni odsek odprl za promet.
Prvi del severne obvoznice meri 831 m in je tudi prvi cestni odsek na Dolenjskem, dokončan v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest. “To je v primerjavi s 518 km pravih avtocest, kolikor jih bomo zgradili v Sloveniji, malo, vendar je to kljub temu lep in omembe vreden dogodek,” je dejal minister. “Za prebivalce Novega mesta in okolice že ta del obvoznice prinaša varnejše in znosnejše življenje v mestu, za potnike ali blago v tranzitu pa vsaj lažjo, če ne že hitrejšo pot proti cilju. Zame kot ministra za promet in zveze pa je ta obvoznica
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO
• Upravljamo s finančnim premoženjem
• Odkup in prodaja vrednostnih papirjev
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ^ 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, tr 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, s 0608/41-371
i
m
SLOVO OD LEONA ŠEL/KIJA - "Spoštovani vzornik in prijatej Leon! Vedno si bil z nami in del nas. Za nas si nesmrten. Z vsem, kar st storil za Slovenijo in olimpizem, si se za vekomaj vpisal v zgodovi-n°- Hvala ti!" S temi besedami se je 12. novembra od Leona Štuklja "u mariborskem pokopališču poslovil telovadec Miro Cerar. Predtem SP se v kazinski dvorani SNG v Mariboru od njega poslovili številni sPortniki, politiki in drugi njegovi občudovalci. Posebno priznanje Pokojnemu je v svojem govoru izkaza! predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch in mu posmrtno Podelil medaljo Pierra de Coubertina, veliko medaljo mednarodne S'mnastične zveze pa je podelil njen predsednik Bruno Grandi. Štukljevo rodno Novo mesto so na žalni slovesnosti zastopali: nekdaj UsPešna gimnastičarku Jasna Dokl-Osolnik, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in novomeški podžupan Marjan Somrak. Na s ,ki: častna straža predstavnikov Gimnastične zveze Slovenije ob žari Pokojnega Leona Štuklja. (Besedilo in fotografija: Marko Klinc)
tudi nov kamenček v mozaiku sodobnega slovenskega cestnega omrežja.”
Od teh 831 m samo viadukt čez dolino potoka Bezgavec in železniško progo meri 230 m, širok pa je 14,2 m; na vsaki strani cestišča sta še pločnik za pešce in kolesarska steza. Novomeška obvoznica sodi med 35 km navezovalnih in priključnih državnih cest na avtocestno omrežje. Pogodbena vrednost tega cestnega odseka je znašala 663 milijonov tolarjev, od tega je novomeška občina prispevala 16 odst., ostalo pa država. Drugi del obvoznice od Bučne vasi do Ločne naj bi bil zgrajen do konca leta 2001.
Novomeški podžupan Adolf Zupan v govoru na odprtju ni mogel mimo “resnično prepočasne izgradnje dolenjske avtoceste”, zaradi česar obstaja resna nevarnost hudih prometnih zastojev. “Že več kot tri desetletja Dolenjci neuspešno opozarjamo na ta problem in na pomen dolenjske regije za Slovenijo,” je med drugim dejal Zupan. “Na tem območju živi 5 odst. slovenskega prebivalstva, ki že vsaj dve desetletji ustvarja 13, v zadnjih letih pa kar
18 odst. slovenskega izvoza, od tega 80 odst. v države Evropske unije. Med 10 najboljšimi podjetji v Sloveniji so 3 iz naše regije, med 30 pa jih je kar 7. Iz tega gospodarstva je nekdaj v prestolnico šlo 6-krat več sredstev, kot jih je ta dala nazaj za razvoj regije, danes pa še vedno najmanj trikrat več. Se bi lahko podkrepili naša upravičena pričakovanja za drugačen odnos do Dolenjske pri izgradnji avtoceste. In ne sprejemamo izgovorov zaradi težav pri pripravi dokumentacije za dolenjsko avtocesto, breme za to mora nositi predvsem investitor.”
A. BARTELJ
Občina se seli v prenovljene prostore
LOŠKI POTOK - Občina že peto leto gostuje v nadstropju zdravstvenega doma. To je bila edina možna rešitev. Letos pa so začeli obnavljati staro šolsko poslopje, v katerem je bil do pred nekaj leti dislocirani obrat ljubljanskega Saturnusa. Ker je omenjena stavba last potoške občine, so letos začeli z generalno prenovo notranjosti in pročelja, in je tako postala stavba ena najlepših na Hribu. Poleg občinskih upravnih prostorov se je v stavbo že vselila tudi KS Loški Potok. V njej bosta našla svoj prostor matični urad in menda uprava gozdarstva, lep prostor pa je tudi za studio lokalne televizije. Poleg tega je v njej tudi večja sejna soba.
Berite danes
stran 2:
• Vojska prodaja nepotrebno premoženje
stran 3:
•Begrad bo gradil OS Drska
stran 5:
•Deponija bo urejena do leta 2001
stran 6:
• Vnema za ohranjanje korenin
stran 7:
• “Vsega ni mogoče naprtiti rudniku”
stran 8:
•Adria raste na evropskih trgih
stran 9:
• Subvencije za obnovo vinogradov
stran 11:
•Mladi o spolnosti in aidsu sproščeno
stran 24:
• Devetnajstletnika obrcali do smrti
NOVOMEŠKA OBVOZNICA - Prvi odsek severne novomeške obvoznice Muhaber-Bučna vas sta v prisotnosti številnih gostov odprla minister za promet in zveze Anton Bergauer in novomeški podžupan Adolf Zupan. Od 831 m, kolikor meri ta odsek, je 230 m dolg viadukt, ki se pne nad dolino potoka Bezgavec in železniško progo Novo mesto-Ljubljana. (Foto: A. B.)
Za samostojno regijo Posavje
Praznik sevniške občine v Šentjanžu
ŠENTJANŽ - Sevniška občina praznuje v spomin na drzno akcijo narodnega heroja Dušana Kvedra -Tomaža, kije 12. novembra 1941 iz sodnijskih nemških zaporov v Sevnici osvobodil skupino političnih zapornikov in borcev brežiške čete. Prizorišče letošnjega občinskega praznika je bil Šentjanž, kije konec oktobra praznoval krajevni praznik,
• Župan Janc je najvišje občinsko priznanje podelil osnovni šoli Krmelj, priznanji Dušana Kvedra -Tomaža direktorju Lisce Vilijemu Glasu in zgodovinarju Janezu Kosu, medalje Dušana Kvedra pa Atletskemu klubu Sevnica, kmetici Majdi Biderman iz Kladja nad Blanco, Ivanu Goletu, podjetniku Karlu Kozoletu in Cirilu Udovču.
hise maribor d.o.o.
ob tej priložnosti pa je kraj dobil praznično podobo tudi z novim asfaltom, pločniki. Predvsem pa bo ostalo v kronikah zapisano, da so Šentjanci tik pred letom 2000 dobili kar dve novi knjigi, s katerima so lepo zaokrožili praznovanje 700-let-' nice Šentjanža.
Sevnišici župan Kristijan Janc je med največje dosežke minulega (11 -mesečnega) obdobja prištel dobro sodelovanje med občinskim svetom, županom in občinsko upravo, to pa je bilo mogoče, ker ni bilo strankarskega merjenja moči, s kakršnim se soočajo drugje. Zato se ni zatikalo niti pri sprejemanju statuta občine ne pri proračunu. Tudi s pomočjo demografskega tolarja so se Sevni-čani lotili posodobitve treh večjih cestnih odsekov Boštanj-Grahovica, Zabukovje-Dol in Šentjanž-Kal v dolžini več kot 10 km, v vrednosti 273 milijonov tolarjev. Župan Janc jc dobil polno podporo svojih posavskih kolegov, ko se je v bodoči regionalizaciji Slovenije zavzel za samostojno regijo Posavje.
P. P.
AKCIJA “PROMIU’
KRŠKO - V okviru poostrenih nadzorov prometa so policisti PU Krško v soboto, 13. novembra, ponoči izvedli na območju Posavja akcijo Promil. Ugotavljajo namreč, da se psihofizično stanje voznikov slabša. V prvih desetih mesecih letos je znašal delež alkoholiziranih povzročiteljev 10,5 odstotka, kar je dober odstotek od zastavljenega cilja. Poostren nadzor bodo' ponovili v petek 19. in 27. novembra, prav tako v nočnem času.
ASFALT ZA SEVNISKO OBVOZNICO
SEVNICA - Krajevna skupnost Sevnica in krajani gradbenega odbora ceste za Sv. Rok so opravili že pretežno vsa dela pri razširitvi in makadamskem ustroju ceste čez Grič do križišča na Dobrovi oz. Hrastih. Sevniški župan Kristijan Janc je obljubil gradbenemu odboru, da bodo cesto, ki jo lahko uporabljajo kot obvoznico med novim in starim delom Sevnice, ob zaporah, asfaltirali še letos. Zlasti ob pogostih novembrskih poplavah Save, ki Drožanjski potok porine na križišče Kvedrove ulice z Glavnim trgom in Cesto na grad, se je obvoznica mimo pokopališča izkazala kot hudo ozko grlo. Podobno se bo zgodilo na odcepu od Hrastov do Droža-njske ceste, če ne bodo zagotovili v proračunu za leto 2000 denarja za posodobitev še tega odseka obvoznice.
IfcVBEME
Hiše po vaši meri
Ob koncu tedna bo suho zimsko vreme.
EKO
3. mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in
Prikaz uporabe novih gradbenih materialov, tehnologije in opreme.
renoviranje
5. okolju prijazen sejem
Živeti z naravo. Celjski sejem, I 7. - 21. 11. 1999
Dan strpnosti
Tokratni delovni teden se je pričel z mednarodnim dnevom strpnosti. Marsikdo bo rekel, da so tako ali tako že skorajda vsi dnevi nečemu posvečeni in da takšnega dneva sploh ne potrebujemo. Pa to res drži?
Nestrpnost in z njo povezano nasilje postajata naš vsakdanjik, pa naj gre za odnose do šibkejših, drugačnih, otrok, žensk, podrejenih. Na to nas še kako zgovorno opominja nadavni tragični dogodek. V noči na Martinovo nedeljo so namreč trije mladeniči pred diskoteko Bruno v Gabrijelah do smrti obrcali 19-letnega fanta. Kaj je sprožilo ta strašni dogodek, ta trenutek niti ni pomembno. Pozornosti je vreden predvsem zato, ker nas znova opozarja, da ljudje raznih nesoglasij in nesporazumov ne znamo reševati strpno, s pogovorom, z dopuščanjem drugačnih mnenj, pač pa se jih lotevamo z grobostjo. Podobna slika se kaže tudi na cestah. Razlogi za veliko število prometnih nesreč se gotovo skrivajo tudi v nestrpnem obnašanju voznikov in sploh udeležencev v prometu. Pred meseci je na primer v Ljubljani voznik, jezen na voznika pred sabo, ki v križišču pri zeleni luči na semaforju ni speljal pravi čas, stopil iz avta in ga pretepel, kasneje pa nanj tudi streljal. Kulture dialoga in strpnosti manjka tudi med našimi politiki in še kje.
Zato je mednarodni dan strpnosti še kako pomemben in potreben ne le 15. novembra, temveč vsak dan v letu.
LIDIJA MURN
SNEG PRED DURMI ZMELJEMO, KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO
Ekstra lahko kurilno olje lahko naročite po telefonu v najbližjem Petrolovem skladišču in izbranih bencinskih servisih.
www.petrol.si
PETROL
Skladišče:
Novo mesto Brežice
Bencinski Servis:
Črnomelj
Kočevje
Trebnje
068 323 814 0608 61 188
068 56 070 061 851 461 068 460 420
Mariborsko pismo
Boleča izguba
Stečaj Metalne ECCE
MARIBOR - Maribor je bil
v minulih dneh zavit v žalost, saj so se Mariborčanke in Mariborčani za vedno poslovili od najstarejšega olimpionika na svetu in častnega občana Leona Štuklja, ki so ga k večnemu počitku položili natanko na njegov 101. rojstni dan.
Kljub boleči izgubi pa je življenje v mestu teklo naprej po svoji prav tako žalostni poti. Tako je morala v teh dneh v stečaj Metalna ECCE, v kateri je bilo zaposlenih nekaj več kot 500 delavcev. Slovenska razvojna družba, ki je večinski lastnik podjetja, je sicer ustanovila novo podjetje Metalna Nova, ki naj bi nadaljevalo s proizvodnjo zdravih programov starega podjetja. Vendar pa proizvodnja v Metalni Nova še ni stekla. Razlogov za to je več: stečajna upraviteljica proizvodnje iz podjetja v stečaju še ni prenesla na novo podjetje, poleg tega pa Slovenska razvojna družba pogojuje zagotovitev 400 milijonov tolarjev zagonskih sredstev, s tem da Metalna Nova najde strateškega partnerja, ki bo novemu podjetju zagotovil posle in trg. Zaradi vsega omenjenega so delavci Metalne ECCE pristali kot brezposelne osebe na zavodu za zaposlovanje. Tako se je število brezposelnih v mariborski regiji ponovno povzpelo preko 30.000.
Negotova pa je tudi usod* podjetij, ki poslujejo na lokaciji Tama v stečaju, saj je stečaji]1 senat začel premoženje stečaj nega dolžnika, ki ga imaj® najemu, prodajati po delih. " neuradnih podatkih je sv0^. ponudbe za nakup posamezni delov Tama poslalo okoli zainteresiranih kupcev, svoj ponudbo pa je poslal tudi ko zorcij kupcev premoženja 'avn, v stečaju, ki se je že potegov za nakup Tamovega premoze nja v celoti. Konzorcij je P1^' za Tam ponudil 8,1 mil|jar tolarjev, kar ni bilo dovolj, za je tokrat pripravljen plačati ve , po neuradnih podatkih celo . milijarde tolarjev.
Medtem ko mariborske
varne propadajo kot po te čem traku, so na tehniških w kultetah Univerze v Maribo skromno in v delovnem vzdUSJ proslavljali 40-letnico štu'J tehnike v mestu. V tem des| lctju so krizo v gospodar* občutili tudi na univerzi, kjer je zanimanje mladih za stu tehnike precej zmanjšalo. L in letos pa sc jc zanimanje . študij tehnike med mJa [(j začelo ponovno povečcv. Tako danes na štirih to^nis fakultetah v Mariboru, JL
dela preko 600 univerzitem
učiteljev in drugih delav ’ študira skupaj 5190 študen Okoli 260 študentov pa stuu ^ na podiplomskem študiju-., zadnjih dveh letih sc je s^(oV na novo vpisanih štude povečalo za več kot 20 od
Stara mariborska indu*'rj|0 umira, na njenih temeljih p morala zrasti nova, sodobnej^ Največja garancija za to, do tega zares prišlo, so
mladi' TOMAŽ
Z orožjem ali brez njega?
Ivanu Zoranu v slovo
Vojska prodaja nepotrebno premoženje
Minister za obrambo dr. Franci Demšar in črnomaljski župan Fabjan podpisala pogodbo o nadaljnjem najemu stanovanj in zemlje
Prireditev karlovške “slovenske” knjižnice
Naslednja šala sodi v preteklost. Obvezno. Pogovarjata se Američan in Jugoslovan. Prvi: “Pri nas smemo imeti doma pištole. To je res lepo življenje!” Drugi: “Pri nas nam sploh ni treba imeti doma pištol. To je lepo življenje.” Jugoslavija je že zdavnaj drugo ime za orožje in govorico orožja. Toda tudi Slovenija že krepko okuša slast in grenkobo oboroževanja. Slovenija se ob nekaterih dneh počuti nekako prestreljena. Odvisno je od tega, kdo je koga in kako: ali sin očeta, ali mož ženinega ljubčka, ali tajni agent nasprotnega vohljača; z rafalom, z bombo ali kako drugače; v postelji, na bencinski črpalki, na samotnem parkirišču. Razlogov in možnosti za dostavo svinca v telo domnevnega sovražnika za hišnim oglom si znajo izmisliti veliko že tudi prebivalci Slovenije. Ni nujno, da so ti res Slovenci. Zdi se celo, da je nekako neslovensko ubijanje ljudi z orožjem. Izročilo priznava planke v ta namen. Ko je slovenske podeželske romantike konec tudi na tem področju, se piše nov čas. Kaj mislite? Ali že živi Slovenija v času, ko njeni ljudje želijo imeti čimveč orožja ali morda celo morajo imeti orožje za svojo osebno varnost? O tem govori tokratna anketa.
MARTIN PEČARIČ, finomehanik iz Drašičev: “Če nimajo česa bolj pametnega, da bi se dokazovali, ljudje pač nosijo s seboj orožje. Vendar mislim, da pri nas v Beli krajini na splošno ni takšne nevarnosti in ogroženosti, da bi morali hoditi okrog oboroženi. Tudi meni niti na misel ne pride, da bi za osebno varnost pptre-boval kakšno orožje. Počutim se namreč povsem varnega.”
ROBERT ZUPANČIČ, kovinostrugar v Laboratorijski opremi v Semiču; “Zagovarjam uporabo orožja, a le v športu. Sicer pa sem proti, da bi pri nas ljudje za osebno varnost nosili orožje, kajti prehitro se lahko zgodi, da bi ga kdo uporabil ob nepravem času in na nepravem mestu. Tudi sam se ne počutim ogroženega, da bi nosil orožje, in mislim, da se tisti, ki je pošten, nima česa bati.” LOJZ KUKMAN, upokojenec s Suhorja nad Prečno: “Orožje samo po sebi ne pomeni varnosti, večkrat nasprotno. Po moje ga radi nosijo slabiči, ki se brez njega ne počutijo varne. Manj ko bo orožja v rokah ljudi, bolj bomo vsi varni, saj ne veš, kdaj celo 'prazna’ puška poči. Sem lovec, a puške razen za na lov ne vzamem v roke. Kaj se dogaja, če ima lahko vsak orožje, se vidi v Ameriki.”
VINKO PODGORŠEK, delavec iz Pišec: “Ali naj imamo rožje za osebno varnost? Kaj ti pomaga orožje, če ga ne smeš updrabljati! Tudi če imel orožje, je vprašanje, ali bi imel srce, da bi ga uporabil. Orožja nimam, s tem se ne ukvarjam in tudi ne pomislim na to, da bi ga kupil. Za zdaj, kolikor vidim, le ni tako hudo, da bi si ljudje morali za osebno varnost kupovati orožje.”
JOŽE ZAJC, športni pedagog v OŠ XIV. divizije, Senovo: “Švet se verjetno trudi, da bi bilo orožja čim manj. Vendar se zlasti nekatere države močno oborožujejo in se najbrž ne bodo odpovedale orožju. Orožja je kar preveč tudi v zasebni lasti. Delujejo kriminalne združbe, kjer govori orožje. Tega je v tujini veliko in se uspešno seli k nam. Glede oboroženega nasilja sem pesimist.”
TADEJA DEŽMAN, dijakinja srednje zdravstvene šole, iz Birne vasi pri Šentjanžu: “Absolutno sem proti orožju, kaj šele, da bi še pri nas povečali možnosti za legalen dostop do orožja! Kaj ni že dosti nasilja, ne le v ZDA, ki so v tem pogledu poglavje zase, zaradi tovrstne svobode, bolje rečeno anarhije, kjer je profit proizvajalcev orožja pomembnejši kot varnost ljudi?” „
JANKO ZUPANČIČ, delavec iz Vapče vasi pri Dobrniču: “Kdor ima čisto vest, ne potrebuje nobenega orožja. Kdor bi ga rad imel, bi moral iti na podrobne preglede psihe, saj je največkrat v glavi kaj narobe, da prihaja žal do vse pogostejših nasilnih dejanj z uporabo strelnega orožja. Šel e po takšnem temeljitem preverjanju bi ugotovili, kdo je sposoben prevzeti takšno odgovornost.” MATJAŽ MERHAR, dijak iz Ribnice: “V večjih mestih so ljudje bolj izpostavljeni nasilju, zato čutijo večjo potrebo, da se zavarujejo z orožjem. Vendar ne vidim, kam to peljfe. Več orožja sproži več nasilja, večje pa so tudi možnosti nesreč. Predvsem tujci in Romi radi zelo hitro posežejo po orožju, zato se lahko že manjši nesporazumi končajo tragično. Orožja je že sedaj preveč!”
MIRKO ŠKOF, profesor matematike ti Kočevja: “Po orožju ne čutim potrebe. Tudi brez njega se lahko zagotavlja varnost. Več kot gaje, večja je možnost zlorab. Poleg vojske, policije in lovcev ne vem, če je še kdo, ki bi orožje potreboval. Če bi se počutil ogroženega, bi morda razmišljal drugače. Vsekakor je orožja preveč. Če bi ga bilo manj, bi bili ljudje varnejši!”
Ko zdaj mislim nate, mi besede, ki sem jih nekoč že zapisal tebi v slovo, kar same silijo v spomin. “Ko se upokoji novinar, svet še stoji, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi, a je vendarle za spoznanje tišji, za spoznanje bolj nem. ”
Tako sem zapisal pred sedmimi leji, ko si odhajal v pokoj. Šele zdaj me je spreletela vsa teža tistih besed in spoznal sem, da tokrat nisi odšel nekam, kjer bi te človek lahko našel. Nisi odšel v kavarno na oni strani Glavnega trga, da bi človek lahko prisedel k tvoji mizi in malo pokramljal, nisi odšel le čez kan-dijski most, da bi se umaknil pred vsiljivim svetom in doma našel svoj mir. Tja, kamor si odšel zdaj, ne vodi noben most in v tišini, v katero si se pogreznil, te ne zmoti nobeno kramljanje več.
Sami, zgroženi in nemi smo zdaj ostali pred to tišino in prav počasi prihajajo spoznanja. Vendar pozno! Vedno prepozno...
Že drugi sodelavec si, ki ga je neizprosna usoda to jesen poklicala k sebi. Sledil si svojemu bivšemu uredniku Marjanu Leganu na ono stran, kamor ne sežejo več človeška jadikovanja, napuh in prilizovanja. Nam pa ostane le spomin nate: novinarja, pesnika in publicista. Naše misli se še lahko sprehajajo po tvoji življenjski poti, a naš korak se nikoli več ne bo ujel s tvojim.
Daleč je že tisti oktober leta 1960, ko si pričel službo pri Dolenjskem listu in ti je pisanje postalo kruh. Pisati si pričel že prej, saj si s pisanjem krepil srce, ostril misel in pestoval dušo.'Tvoji literarni začetki segajo tja v gimnazijska leta, kjer si se v dijaškem glasilu Stezice prvič razodel.
Pisanje pri Dolenjskem listu je bilo drugačno. Ton mu je dajalo vsakdanje življenje z malo smisla za poezijo in kulturo. Močno so prevladovale druge plati človeškega življenja. Pahnjen si bil vanje in moral si se znajti. Postal si ure-
dnik trebanjske in ntii’omeške strani, kriminala in kulture. Ne čisto vse hkrati, pa vendar, to čudno mešanico človeškega udejstvovanja je bilo treba poznati, se z njo ukvarjati, jo predelovati in posredovati. Ji si to zmogel. Poleg tega ti je čas naložil še številne funkcije v delovnem kolektivu in v družbi. Hkrati si bil še mož in oče. Vse te obveznosti ti je uspelo dobro opravljati.
Duše, ki neizmerno hrepeni po višjih ciljih, pa vsakdanje obveznosti ne morejo obremeniti. Da si ti hotel nekaj več, dokazuje tvoje so-urednikovanje Dolenjskih razgledov, literarne priloge Dolenjskega lista, sodelovanje pri trebanjski Samorastniški besedi, kjer si bil svoj čas član uredniškega odbora, tvoje uspešno prizadevanje za ponovno oživitev Dolenjske založbe, kjer si bil nekaj časa urednik literarne zbirke Siga-To dokazuje tudi članstvo v Društvu slovenskih pisateljev, še najbolj pa t\’oje tri pesniške zbirke, ki so zagledale luč sveta v zadnjih desetletjih, J četrta, za katero le malokdo ve, da si jo imel že pripravljeno. Verjetno bo tvoj nenadni odhod pospešil njen izid-Vsekakor pa bo nam, zapre-paščenim nad tvojim odhodom, ostala v spomin in dokaz, da tvojega snovanja nikoli ni bilo konec. Ostalo bo med nami in živelo naprej-TONE JAKŠE
O VOJAŠKIH NEPREMIČNINAH - Nadaljnjo usodo nepremičnin, ki so v črnomaljski občini v lasti ministrstva za obrambo, so novinarjem predstavili (od leve) črnomaljski župan Andrej Fabjan, obrambni minister dr. Franci Demšar, državni sekretar Miroslav Terbovc ter mag. Alojz Ferlinc, ki ima na obrambnem ministrstvu na skrbi nepremičnine. (Foto: M. B.-J.)
Dnevi slovenske knjige
KARLOVEC - Mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačiča? ki je hkrati tudi osrednja hrvaška knjižnica slovenskih knjig, že nekaj let pripravlja dneve slovenske knjige, pri katerih ji pomaga njena stalna sodelavka in tudi občasna dobaviteljica slovenskih knjig Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. Minuli ponedeljek, 15. novembra, je v sklopu dnevov slovenske knjige novo-
meška višja knjižničarka Jadranka Matič Župančič vodila knjižni večer s Tonetom Pavčkom, obširno predstavila tega slovenskega besednega ustvarjalna, prebrala nekaj prevodov njegovih pesmi, nato pa je besede prevzel pesnik sam in navdušil številno občinstvo. Med gosti večera so bili tudi predstavniki slovenskih društev iz Zagreba, Splita, Reke in Šibenika.
BELOKRANJCI NA SVETOVNI KONFERENCI - Svetovne konference glasbenih pedagogov v Saint Louisu v ZDA so se udeležili tudi trije belokranjski učitelji, ravnatelj glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič starejši (levo), vodja podružnične glasbene šole v Semiču A leksander Riz-nič (desno) in Silvester Mihelčič mlajši (drugi z desne), ki so se za spomin takole fotografirali z direktorjem konference, našim rojakom pianistom Benjaminom Savrom. Na konferenci je bilo močno čutiti razlike med ameriško in rusko klavirsko šolo oziroma razlike med tradicionalnim in sodobnim pristopom pri približevanju otrokovemu pojmovanju glasbe. (S. Mihelčič st.)
ČRNOMELJ - Pretekli petek je črnomaljsko občino obiskal minister za obrambo dr. Franci Demšar s sodelavci. S črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom sta se namreč dogovorila in podpisala pogodbo o najemu in uporabi lastnine v črnomaljski občini, ki je v lasti Slovenske vojske, oba pa sta obisk ocenila kot uspešen.
Ministrstvo za obrambo razpolaga s 7.000 objekti na 400 lokacijah. “Ko smo postavili osnovne strateške usmeritve Slovenske vojske v naslednjih desetih letih, smo določili tudi, katere nepremičnine so za vojsko neperspektivne. Te želimo čim prej odprodati ter denar nameniti za premičnine, kijih potrebujemo. Š tem je naše ministrstvo bistveno bolj vpeto v razvoj slovenske skupnosti, kot je morda videti na prvi pogled,” je dejal minister. Takšen primer je Majer, kjer je ministrstvo stavbe nekdanje vojašnice leta 1992 oddalo v najem občini Črnomelj, ta pa obrtnikom in podjetnikom. Del podjetniško-poslovne cone na Majerju je ministrstvo z menjalno pogodbo že predalo črnomaljski občini, večji del pa je še v najemu, saj so bili za zemljišče denacionalizacijski zahtevki. Vendar je to sedaj urejeno, tako da bodo po ministrovih besedah ta del Majerja prodali še do konca tega leta.
Se vedno pa bo ostal na Majerju begunski center, a ko bodo be-
gunci odšli, se bo ministrstvo za obrambo z občino dogovorilo o nadaljnji namembnosti največje stavbe nekdanje vojašnice. Glede vojaške ambulante, ki je bila najbolje ohranjena stavba v nekdanji vojašnici, danes pa je prepuščena vandalizmu in povsem uničena, pa je minister priznal, da se dolgo niso mogli odločiti, ali jo bodo potrebovali ali ne. Pred dvema letoma so jo z dolgoročno najemno pogodbo predali črnomaljski občini in v njej naj bi po zagotovilih župana prihodnje leto odprli Var-stveno-delovni center. Na vprašanje, zakaj ambulante niso zaščitili pred vandali, pa je Demšar dejal, da se je proračunski delež ministrstva za obrambo zmanjševal predvsem za vzdrževanje objektov.
Sicer pa sta minister in črnomaljski župan podaljšala najemno pogodbo za pet vojaških stanovanj v občini ter za najem zemljišč pri Vražjem kamnu. Kot je povedal mag. Alojz Ferlinc, ki je na ministrstvu za obrambo pristojen za nepremičnine, ima Slovenska vojska pri Vražjem kamnu rezerviranih 80 hektarov zemljišč za svoje potrebe, manjši del pa je občina kot najemnica dala v najem zasebniku. Ob tokratnem obisku v Črnomlju sta minister in župan podpisala tudi pogodbo o predaji slabih dveh hektarov zemljišč pri Vražjem kamnu za ureditev poligona za urjenje civilne zaščite, gasilcev, kinologov in še koga.
M. BEZEK-JAKŠE
Novomeška kronika
KIRURG - Znani Novome-ščan dr. Lavo Morela, dolgoletni predstojnik kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, je od prejšnjega ponedeljka v pokoju. Priljubljeni zdravnik bo številnim pacientom ostal v najlepšem spominu, saj se je vedno znal s preprostim človekom pogovoriti po domače, prisluhniti njegovim težavam, ga potolažiti in se pristno pošaliti. Dr. Morela je vsa svoja službena leta prebil v novomeški bolnišnici, celo svoje življenje pa je zvest Novemu mestu. Vodstvo kirurškega oddelka je prevzel njegov namestnik dr. Jože Steklasa.
MILIJARDE - Novomeška občina naj bi novi mirnopeški na račun nekdanjega skupnega premoženja izplačala blizu 167 milijonov tolarjev. V zapisniku s prejšnje mirnopeške občinske seje pa seje namesto 167 milijonov zapisalo 167 milijard. Če bi to obveljalo, si Mirnopečani s tem denarjem ne bi zgradili samo prepotrebne mrliške vežice, ampak kar direktno pot v raj. Ker Novomeščani ne bi nikoli mogli plačati dolga, bi Mirnopečani lahko zasegli celo občino in bi Novo mesto postalo predmestje Mirne Peči, Krka pa bi se zlivala v Temenico.
VIADUKT - Odprtja prvega dela novomeške severne obvoznice od Muhaberja do Bučne vasi se je udeležil tudi škocjanski župan Janez Povšič. Njegova prisotnost je nasploh zaželena na raznih proslavah in slavjih, ki se jih udeležujejo razni veliki ljudje, zlasti če so med njimi tudi taki manjše postave: Pogled navzdol na Povšiča jih naredi višje in večje. Hudomušni Povšič jih ima pa toliko za nšesi, da ob vsaki priložnosti lahko vsakemu pove, kar mu Bfe pa še kaj več, in so tako okoli njega hitro vsi majhni. Novomeška severna obvoznica pa je za sodelovanje sosednjih občin Novo mesto in Škocjan nasploh Pomembna. To je namreč najkrajša pot za obiske, izmenjavo njnenj in izkušenj med prebivalci novomeškega Žabjaka in škocjanske Dobruške gmajne.
Ena gospa je rekla, da so novomeški LDS-ovci zelo verni. l?oko leto 11. novembra na Ivški gori pozno v noč častijo sv. Martina.
V času od 3. do 14. novembra s° v naši porodnišnici rodile: Jožica Starašinič iz Gradaca -•voka, Silvestra Stopar iz Podbočja - Jasmino in Gašperja, Jelenka Starič iz Trebnjega -Katjo, Tanja Juršič iz Velikega Verovca - Jano, Alijana Vene iz Melike Loke - Aljaža, Sladana *®ne z Roj (Trebelno) - Majo, °ernarda Lavrič iz Žužemberka - Anjo, Andreja Lukanič rjljiežič jz Semiča - Zvonko, V|lma Drčar iz Brezovice (Miril®) - Tejo, Jagoda Car iz Met-!'ke - Loreno, Karolina Kodrič 'z Mrtvic (Leskovec pri Kr-?kem) - Niko, Alenka Rus iz Metlike - Tjašo, Angela Bedene z Žužemberka - Rebeko, Silva 'mdorovac s Coklovce pri Se-"fu - Lejo, Silvana Dolenšek /injega Vrha - Francija, Sil-a Saje iz Brezij pri Trebelnem u ena’ Tanja Šušteršič iz Malega Podljubna - Špelo, 'Mnjzija Gnidovec iz Artmanje pls' - Domna, Vesna Vidrih /. Norenjih Sušic - Evo, Ana Čurk /Metlike -1 lano, Sonja Rejc z Mirne - Tino, Liljana Radojčič Klobučar iz Črnomlja - Kristi-. A3: Mirti Brezar iz Hmeljčiča i <7,ni°’ Simona H ribar iz Šmar-p kih Toplic - Petra, Andreja pCrko iz Lukovka (Trebnje) -/jtro, Suzana Bon iz Dolža -^leša, Marija Vidmar iz Drašče ,,asi (Zagradec) - Leo, Anica ,arbič iz Brestanice - Ines, Na-^Piškur iz Bogneče vasi - Ta-
i,lz Novega mesta: Andreja ,•! nik, Ragovska ulica - Krist-Ja.na, Bernardka Oblak, Kan-
%ka
cesta - Aljo.
Čestitamo!
mš i	Z M A S 1		H	OBČI	m
Deset let življenja za druge
Družinski trio Novina praznuje 10 let dobrodelnega delovanja - Priredili okoli 150 dobrodelnih koncertov in zbrali 10 milijonov tolarjev - Spominska zgoščenka
NOVO MESTO - Pred desetimi leti je Družinski trio Novina iz Novega mesta priredil prvi dobrodelni koncert pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Izkupiček od tega in nekaj naslednjih koncertov v Ljubljani, Brežicah, Krškem in Sevnici so predali pediatrični kliniki v Ljubljani za otroke, obolele za rakom. Od takrat do danes so imeli po vsej Sloveniji okoli 150 dobrodelnih koncertov.
Družina Novina glasbeno deluje že 15 let in v tem času so za dobrodelne namene, največ za bolne otroke, zbrali v današnji vrednosti okoli 10 milijonov tolarjev. Ob dvojnem jubileju in ob drugi obletnici smrti začetnika in vodje tega ansambla Marijana Novine je njegov družinski trio pred kratkim izdal spominsko kaseto in zgoščenko z naslovom Kje si zdaj, ob tem pa še Cerkvene pesmi. Pred 5. leti so se organizirali kot Humanitarno društvo
PRIZNANJE “NAŠI POTI”
LJUBLJANA - Pil, tednik za najstnike, je tudi letos izbral najboljša šolska glasila. Med štirimi glasili iz vse Slovenije, ki so dobila priznanje za celoto, je tudi glasilo osnovne šole Senjernej Naša pot. Z našega območja so bila nagrajena še naslednja glasila: Gornik (OŠ Belokranjskega odreda iz Semiča) s pohvalo za tematsko številko, Krošnja (OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice), Prvi koraki (OŠ Milana Majcna iz Šentjanža) in Bršljinko (OŠ Bršljin iz Novega mesta) pa s pohvalo za celoto.
Marijana in Vladke Novina, ki ga po smrti moža vodi vdova Vladka. “Marijanovo humanitarno delo nadaljujemo njegova družina, sinovi Marijan, Borut in Tomaž ter jaz, in čeprav že dolgo nismo več trio, se v spomin na prva leta imenujemo Družinski trio Novina,” je povedala Vladka Novina.
Glasbeno delovanje Novinove družine je zelo pestro in raznoliko. Kot družinski trio delujejo na humanitarnem področju in prirejajo dobrodelne koncerte, na katerih igrajo veselo, razvedrilno, narodno-zabavno in country glasbo; pri mašah in na koncertih v cerkvah igrajo cerkveno glasbo, sin Marijan pa hodi še po samostojni glasbeni poti. “Samo v zadnjih petih letih, kar smo registrirani kot humanitarno društvo, smo imeli več kot 70 dobrodelnih koncertov, od tega 23 leta 1996, ko smo po celi Sloveniji zbirali denar za brežiško bolnišnico,” se spominja Novinova. Letos so imeli do začetka novembra že 12 dobrodelnih nastopov, na katerih se je zbralo blizu 700 tisočakov, samo v novembru pa bodo nastopili še sedemkrat. Vstopnina na dobrodelnih nastopih je enotna -1000 tolarjev, opravijo pa vse sa-* mi: na koncerte se vozijo s svojim starim kombijem, sami pripravijo
Mirna Peč hoče svoj denar
Novomeška občina naj bi mirnopeški po delitveni bilanci v desetih letih izplačala blizu 167 milijonov tolarjev - Praznik, priznanja in nagrade
letno odplačevanje “dolga”, a celo brez revalorizacije, kar pa na koncu ob sedanji stopnji inflacije prinese realno 25 do 30 odst. manj denarja. Na prejšnji seji mirnope-škega občinskega sveta so sprejeli odlok o občinskem prazniku. Ta nova občina bo svoj praznik obhajala 21. junija, in to v spomin na ta dan leta 1998, ko so se prebivalci na referendumu odločili za samostojno občino. Na zadnji seji pa so sprejeli odlok o priznanjih in nagradah občine Mirna Peč. Tako bodo podeljevali: naziv častnega občana ter nagrado, plaketo in spominsko plaketo občine. Samo nagrada občine Mirna Peč je tudi denarna, višino pa bo vsako leto znova določil občinski svet ob sprejemanju proračuna.
A. B.
MIRNA PEČ - Potem ko so po številnih zapletih in pogajanjih, ki so se vlekla kot zgodba o jari kači, pred časom le razdelili nekdaj skupno premoženje med novimi občinami Šentjernej, Škocjan in Mestno občino Novo mesto, je sedaj na vrsti drugi del. Določen del nekdanjega skupnega premoženja pripada tudi v “drugi rundi” nastalim novim občinam Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč. Na pogovorih so prišli do številke 681 milijonov tolarjev, kolikor naj bi te tri nove manjše občine dobile od novomeške po delitveni bilanci.
Po kriteriju, ki je’veljal pri prejšnji delitvi - številu prebivalcev - od tega pride na občino Mirno Peč 166,9 milijona tolarjev. Mirnopeški župan Zvone Lah, ki ga je za to pooblastil njegov občinski svet, predlaga, naj jim novomeška občina to vsoto izplača v desetih letih. Za to obročno izplačevanje nočejo nobenih obresti, zahtevajo pa,vda se znesek letno revalorizira. Če povemo v danes razumljivem jeziku, dajejo Mirnopečani novomeški občini kredit po formuli TOM + 0%. Ostala dva župana, žužemberški in topli-ški, sta menda tudi pristala na 10-
oder za nastop, prodajajo karte, vodijo nastop, igrajo, pojejo in za sabo vse pospravijo. “Šedaj zbiramo denar za nakup inhalatorjev za pediatrični oddelek novomeške bolnišnice,” je povedala gospa Vladka.
A. B.
POTEP PO BIZELJSKEM
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 20. novembra, na potepanje po Bizeljskem. Avtobus bo odpeljal izpred Krke v Ločni ob 7. uri do Bistrice ob Sotli, od koder se bodo pohodniki napotili peš mimo -razvalin gradu Kun-šperk in gradu Orešje do Sv. Gor ter nato po grebenu Orlice do gradu Podsreda. Potepanje, ki je primerno tudi za družine, bo terjalo skupno pet ur nenaporne hoje. Prijave •zbirajo še danes.
GODBA VABI K SODELOVANJU
NOVO MESTO - Mestna godba Novo mesto vabi k sodelovanju nove člane. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 21.30 v Domu kulture. V društvu ustanavljajo tudi plesni orkester, zato vabijo k sodelovanju tiste, ki jih zanima tovrstna glasba. Prvo srečanje bo danes, 18. novembra, ob 19.30.
O SLOVENIJI
NOVO MESTO - Danes, 18. novembra, bo ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca potopisno predavanje Jožeta Horvata Štirje letni časi z diapozitivi o lepotah Slovenije.
DAN ODPRTIH VRAT: RAČUNALNIK V VRTCU
NOVO MESTO - V novomeških vrtcih Ciciban in Pedenjped bodo v torek, 23. novembra, pripravili dan odprtih vrat in širši javnosti pokazali, daje lahko računalnik primerno in celo zelo pomembno vzgojno in učno sredstvo za najmlajše. Starše bodo seznanili s svojimi izkušnjami pri uporabi računalnikov v vrtcih, predstavili didaktične in druge programe, ki jih uporabljajo v vrtcih, ter povedali, kateri programi so primerni za posamezno razvojno stopnjo otrok in kako otroke uvajati v programe.
LABOD PO MERI
NOVO MESTO - Novomeški Labod je razširil svojo ponudbo. V okviru svoje prodajalne v Ločni v Novem mestu je začel delati oddelek za izdelavo oblačil po meri. Tam izdelujejo oblačila po meri in željah individualnih kupcev ter sprejemajo v šivanje večja naročila za službena, protokolarna in druga ženska in moška delovna oblačila.
Suhokranjski drobiž
SPREJEM - Več kot sedemdeset danskih turistov je v soboto prisrčno sprejelo in jim zaželelo dobrodošlico Turistično društvo Suha krajina na čelu s predsednikom Vladom Kostevcem in vodičem Janezom Gliho. Predstavile so se tudi pevke v pokrajinskih narobnih nošah. Turiste sta v Žužemberk pripeljala predsednik Društva slovensko-dan-skega prijateljstva Igor Gruden in Jože Hudeček.
OREL - Z daljnega severa je v naše kraje priletel tudi orel. Pri iskanju hrane se je zapletel v zaščitne mreže pri dvorski ribogojnici. Rešil gaje delovodja Ivan Murn z Dvora, pri tem opravilu pa je imel nemalo težav. Začasen azil je žival našla v ljubljanskem živalskem vrtu.
AEROBIKA - Pred kratkim smo poročali o željah naših krajank, da bi bil v Žužemberku organiziran tečaj aerobike. Trenutno že potekala kar dva tečaja, in sicer na Dvoru ob torkih in četrtkih ter v Žužemberku ob torkih in petkih zvečer. Poročajo, da je zanimanje za tovrstno rekreacijo zelo veliko.
GLASBENA DRUŽINA - Ob 15-letnici glasbenega in in 10-letnici humanitarnega delovanja je Družinski trio Novina pred nedavnim izdal spominsko zgoščenko Kje si zdaj. Delovanje družine Novina (na fotografiji) je pestro in raznoliko. (Foto: A. B.)
LISACZA PLASTIČNO KIRURGIJO - Znani novomeški obrtnik Slane Lisac (desni) je kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice podaril najsodobnejši pregled plastične kirurgije v 7 knjigah Reconstructive Pla-stic Surgery. Po besedah predstojniku kirurškega oddelka dr. Lava Morele gre za popoln sistem, “sveto pismo ”plastične kirurgije. Na kirurškem oddelku se s plastično kiruigijo uspešno ukvarja specialist dr. Frane Dolšek, imajo pa še mlado specializantko dr. Teo Jedlovčnik. Darilo Ključavničarstva Lisac že nekaj časa s pridom uporabljajo. (Foto: A. B.)
v
Begrad bo gradil OS Drska
Gradnja bo veljala 1,23 milijarde tolarjev ■ Preprojektirana šola bo manjša - Pouk v šolskem letu 2002/03
NOVO MESTO - Prejšnji ponedeljek sta novomeška podžupanja Martina Vrhovnik v prisotnosti ostalih treh podžupanov in direktor Begrada Franc Panjan podpisala pogodbo o dokončanju del pri gradnji nove novomeške osnovne šole Drska.
Gradnjo osnovne šole Drska so načrtovali že leta 1985 v dolgoročnem občinskem planu. Krajevna skupnosti Drska je namreč ena največjih v občini, saj v njej živi več kot 5000 ljudi, kar je več kot petina novomeškega prebivalstva. Za gradnjo te šole je bil leta 1989 izglasovan samoprispevek, graditi pa so začeli 1994. Gradnja se je, žal, ustavila, tudi zato, ker naj bi bila OŠ Drska po adaptaciji in dozidavi bližnje šmihelske
šole prevelika za ta šolski okoliš.
Tako so izdelali nov projekt, po katerem bo imela šola na Drski za dobrih 1.300 m2 manj neto površin - namesto 7.065 m2 5.720 m2. Učilnic bo namesto prvotno načrtovanih 32 le 27, celotna zgradba pa bo namesto prvotno načrtovnih 4 imela 3 etaže. Šola je sedaj projektirana za 27 oddelkov oziroma za 680 učencev. Celotna površina šole s telovadnico in zakloniščem bo po novem znašala 6.561 m2.
Begrad je dela dobil na razpisu kot najugodnejši ponudnik. Pogodba je “težka” 1,23 milijarde tolarjev. Računajo, da bo pouk v tej šoli stekel v šolskem letu 2002^)3.
A. B.
ZDAJ POD STREHO - Na zahvalno nedeljo popoldne je bila v cerkvi sv. Pavla na Vinkovem Vrhu maša. Dobra dva meseca so krajani Vinkovega Vrha, Podgozda, Dvora in okoliških vasi dan za dnem čistili ruševine in na nekdanjih temeljih in ruševinah cerkve iz romanske dobe v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo in zaščito naravne in kulturne dediščine zgradili in spravili pod streho ta enkratni spomenik lokalne dolenjske romanske arhitekture. Pri delu se je zelo izkazal gradbeni odbor. Vodit ga je Henrik Štupar, ki računa še naprej na pomoč dobrotnikov in lokalne skupnosti. (Foto: S. Mirtič)
Gorenjci pomagajo dolenjski baletki
NOVO MESTO - V Novem mestu imamo zelo nadarjeno baletno plesalko, 14-letno Klaro Magnič. Je odlična učenka OŠ Šmihel, redno obiskuje Baletno šolo v Ljubljani, baletne korake pa vadi tudi pri Martzi Galaz v Kulturnem centru Janeza Trdine. Nemalo zaslug za njeno odkritje ima njena prva učiteljica baleta Sonja Rostan iz Glasbene šole Marjana Kozine.
Klara prihaja iz skroijme družine, ki živi v enosobnem stanovanju v bloku. Oba starša sta brezposelna, zato so pri Društvu prijateljev mladine (DPM) Mojca Novo mesto Klaro uvrstili na seznam otrok, ki potrebujejo pomoč. Redki so pokrovitelji, ki želijo svoja sredstva vlagati v kulturne dosežke, zato sta na tej poti Klarina starša začutila trdo skorjo baletnega kruha. Klara že četrto leto veliko nastopa po vsej Dolenjski in drugod, lani je na primer nastopila več kot petdesetkrat. Za vse to ji je novomeška občina namenila le 30 tisoč tolar-
I
KLARA IN GORENJCI - Kuverta z denarjem bo gotovo pripomogla k bolj gotovim baletnim koram Klare Magič (na desni). Zraven sta še predstavnika darovalcev Mitja Bertoncelj in Maja Tomažin. (Foto: J. P.)
jev pomoči. Pred dnevi so se na sedežu DPM Mojca oglasili mladi iz Stare Loke pri Škofji Loki, ki so na misijonsko nedeljo, 24. •oktobra, že drugo leto organizirali dobrodelno prireditev. Večino sredstev so namenili za misijone na Papui v Novi Gvineji. Od zbranega denarja pa so preostalih 70 tisoč tolarjev poslali na Dolenjsko. Tako so pomagali baletki Klari, saj so ji v petek dopoldne denar izročili v Magičevem majhnem stanovanju.
METLIKA - Petdeset let plodnega dela Belokranjskega muzejskega društva s sedežem v Metliki je lep jubilej za društvo, zlasti za takšno, kakršnih v Sloveniji ni ravno veliko. Zasluga in zahvala za to, da so se jeseni 1949 odločili v Beli krajini ustanoviti takrat imenovano Muzejsko društvo, pa gre nesporno prof. Jožetu Dularju, ki je bil trideset let tudi njegov predsednik.
TURNIR DEBATNIH KLUBOV - Na črnomaljski gimnaziji so minulo soboto pripravili regijski turnir debatnih klubov, ki sega je udeležilo 12 ekip iz novomeške, brežiške, kočevske in črnomaljske gimnazije. Govorci so zagovarjali ali nasprotovali trditvi, da “bomo imeli državljani in državljanke Slovenije z vstopom v Evropsko unijo višji nivo socialnih pravic". Najbolje se je odrezala ekipa El Diablo iz Kočevja, sledili pa sta ji ekipi Črnomelj B in D. Najboljši govorci so bili Igor Lakota iz Kočevja, Darja Petrič iz Črnomlja in Nejc Zemljak iz Kočevja. Na fotografiji: Anja Kramarič, Ana Golobič in Petra Simčič iz ekipe Črnomelj A med debato. (Foto: M. B.-J.)
ODLIČNA LETINA - V Beli krajini je bilo pretekli teden še kako živahno. Poleg “uradnih” martinovanj, ki so jih pripravili v Društvu vinogradnikov Črnomelj ter v semiški in metliški podružnici Društva vinogradnikov Bele krajine, so poskušali vino še v številnih zidanicah po belokranjskih vinskih goricah. Se posebej temeljito so se na martinovanje pripravili v Drašičih, kjer so martinovo izbrali tudi za krajevni praznik, Drašiče pa razglasili za belokranjsko vinsko prestolnico. V soseski zidanici, ki je še ena redkih v Beli krajini, so pripravili degustacijo vin letošnje odlične letine (na fotografiji), ki so jih v kleti, v katero so nekdaj smeli le moški, poskušali pod vodstvom častnega člana soseske dr. Julija Nemaniča. (Foto: M. B.-J.)
Poskusi za ustanovitev podobnega društva in tudi muzeja so bili že leta 1910, ko so črnomaljski in metliški rodoljubi v Metliki ustanovili Društvo za spoznavanje Bele krajine. V Metliki naj bi ustanovili Belokranjski muzej, a do ustanovitve ni prišlo. Potem je bilo še nekaj podobnih poskusov, dokler ni poprijel za delo pripravljalni odbor, ki ga je vodil prof. Jože Dular, in 10. novembra je bil ustanovni občni zbor Muzejskega društva. Predsednik društva je postal Dular, podpredsednik Lojze Zupanc, tajnica Albina Možina in blagajnik Gabrijel Žemlja.
1. maja leta 1951 pa je kot “otrok” Muzejskega društva v Metliki zaživel Belokranjski muzej, katerega ravnatelj je leta 1956 postal prof. Dular in tako gaje po sedmih letih prenehalo voditi društvo, ki se je leta 1953 preimenovalo v Belokranjsko muzejsko društvo. Ostalo je muzejev pomožni organ, še vedno pa je opravljalo različne dejavnosti, vendar pretežno pod okriljem muzeja. Vsa ta leta je namreč ostala trdna vez med društvom in muzejem. Za prof. Dularjem, ki je s predsednikovanjem društva prenehal leta 1980, se je zvrstilo še osem predsednikov: Zvonko Rus, Anton Bezenšek, Andrej Dular, Marjetka Balkovec, Milan Travni-kar, Stanislava Panjan, Leon Gregorčič in Anton Černič.
Belokranjsko muzejsko društvo je imelo tudi osem častnih članov,
POPRAVILO CESTE
METLIKA - Pretekli teden je cestno podjetje Novo mesto pričelo s preplastitvijo dveh kilometrov asfaltirane, a precej poškodovane ceste od odcepa poti z drašiške ceste do konca Slamne vasi. Hkrati bodo uredili tudi bankine in od-vodnjavanje ter preplastili del ceste proti Boldražu. Dela bodo veljala okrog 19 milijonov tolarjev.
REKONSTRUKCIJA KOLEKTORJA
METLIKA - VIAS, d.o.o.,
Novega mesta oj rekonstrukcijo
ravlja v Metliki olektorja B od
Cankarjeve ceste do priključka na kolektor S pri klavnici v dolžini 210 metrov. Z naložbo, ki je vredna 18 milijonov tolarjev, bodo povečali tudi pretok mestne kanalizacije.
TEČAJ ŠIVANJA METLIKA - Tekstilna šola Metlika bo pripravila v začetku decembra 50-urni tečaj šivanja in krojenja. Prijave in informacije v Tekstilni šoli na Partizanskem trgu 4.
Logopedinja pomagala tisoč otrokom
Logopedinja prof. Ljudmila Bostič vsako leto sprejme 50 do 60 novih pacientov i govornimi napakami iz vse Bele krajine - Dobrodelna akcija za nakup naprave za odpravljanje govornih napak
ČRNOMELJ - Leta 1983 je v okviru črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom Milke Sobar-Nataše pričela delati kot logopedinja profesorica defektologije Ljudmila Bostič. Do takrat logopeda za predšolske in šolske otroke v Beli krajini sploh ni bilo, zato njegovega dela ljudje v glavnem niso poznali.
Ko se prof. Bostičeva danes ozira na tista prva leta in jih primerja z današnjim časom, pravi, da imajo otroci danes prav tolikšne težave z govorom kot pred poldrugim desetletjem. Vsako leto pride k njej na novo 50 do 60 majih pacientov iz vse Bele krajine. Prav na letošnji prvi šolski dan je imela majhen, a zanjo in otroke, ki jim je pomagala, pomemben jubilej: k njej je prišel po pomoč tisoči otrok.
Pa vendar je razlika med nekdanjim in današnjim delom: danes jo starši z otroki sami poiščejo, medtem ko je morala v začetku hoditi k njim, jih prepričevati, poučevati, jim predavati. “Ko imajo otroci pri petih letih še vedno govorne težave, pridejo k meni in v večini primerov si do sedmega leta govor popravijo. To je najboljši čas za odpravo govornih napak. Najpogosteje imajo težave pri izgovor-
Ljudmila Bostič
javi sičnikov, šumnikovi in črke r, ki pa jih je mogoče s terapijo, ki traja eno šolsko leto, povsem popraviti,” pravi Bostičeva. Ne taji, da k njenemu uspešnemu delu veliko pripomore dobro sodelovanje s pediatrinjo iz črnomaljskega zdravstvenega doma in z razvojno ambulanto v Novem mestu.
Letos je osnovna šola Milke Sobar-Nataše dobila z ministrstva za šolstvo in šport računalnik, ki bo v dobrodošlo pomoč tudi logopedinji. Šola pa je kupila napravo za korekcijo jecljanja, ki je pri otrocih zelo pogosto. Po izkušnjah, ki jih je Bostičeva dobila v dveh mesecih, je to koristna naložba, saj stare metode pri odpravi jecljanja niso bile najbolj uspešne. Pohvali tudi dobre rezultate pri otrocih z razvojnimi težavami, kjfr gre za skupinsko delo s specialnimi pedagoginjami iz šole s prilagojenim programom. A kljub uspehom Bostičeva ni povsem zadovoljna. Ko je začela delati kot logopedinja, je po zaslugi srečnih okoliščin dobila aparaturo, s katero je po verbotonalni metodi pomagala otrokom, ki so nepravilno izgovarjali nekatere glasove. Prav tovrstnih govornih napak je pri otrocih največ. Vendar seje naprava pokvarila, vprašanje pa je, če jo bo zaradi starosti mogoče popraviti. Nakup nove pa je pod vprašajem, saj velja 8 tisoč DEM, toliko denarja pa šola
živa pa sta le še Jože Dular in Mladena Brancelj. Poleg tega, da je društvo ustanovilo muzej, so člani predvsem kulturnim delavcem odkrili okrog petnajst spomenikov in spominskih plošč. Društvo je osnovalo svojo zbirko, v kateri je doslej izdalo osem publikacij. Člani so pripravili številna
predavanja, poučne izlete, srečanja, izdali razglednice, značke, turistične prospekte, pisali strokovne članke, ob jubileju pa tudi priložnostni poštni žig, ki ga je oblikoval Božo Flajšman. V petdesetih letih so prizadevni člani Belokranjskega muzejskega društva - danes jih je 275 - opravili veliko dela, ki ni ostalo neopaženo, saj je društvo leta 1979 prejelo srebrni znak OF, leta 1992 pa Valvasorjevo priznanje.
M. BEZEK-JAKŠE
TORTA ZA JUBILEJ - Člani upravnega odbora in drugih organov Belokranjskega muzejskega društva ter nekdanji predsedniki so se dneva, ko je bilo pred pol stoletja na pobudo prof. Jožeta Dularja društvo ustanovljeno, spomnili s skromno slovesnostjo. Predsednik Tone Černič je člane presenetil s torto, ki sta jo razrezala skupaj s častno članico društva Mladeno Brancelj. (Foto: M. B.-J.)
Sejanje zavlekli čez polnoč
Svetniki razveljavili sklep o pobiranju prispevkov za popravilo cerkvene strehe - Drugič o cenah ravnanja z odpadki
nima. “Sedaj opravljam terapijo brez naprave, kar pomeni, da traja dlje časa, zato lahko pomagam manj otrokom. Zaradi tega smo se v šoli odločili za akcijo za nakup novega aparata in zbiramo dobrodelne prispevke. Nekaj denarja so ljudje že podarili, vsi, ki bi želeli pomagati, pa lahko nakažejo denar na številko žiro računa 52110-603-33187 - za logopedinjo,” je povedala prof. Bostičeva.
M. BEZEK-JAKŠE
METLIKA - Metliški svetniki so sejo, ki so jo pričeli v ponedeljek pretekli teden, zaključili šele v prvih minutah naslednjega dne. Čeprav je bilo na dnevnem redu le 10 točk, so zasedali dobrih šest ur, največ časa pa so porabili za sprejem rebalansa občinskega proračuna.
Ponovno je bilo na dnevnem redu domnevno sporno zbiranje denarja za obnovo strehe na cerkvi sv. Roka na metliškem pokopališču. Nekateri so vztrajali, da ni šlo za enkratno povišanje grobari-ne, pač pa je bila ta le merilo za plačilo prispevka za popravilo strehe. Župan Slavko Dragovanje priznal svojo krivdo, ker ne bi smel objaviti takšnega po njegovem mnenju nezakonitega sklepa o zbiraju prispevkov. Zato je predlagal, da razveljavijo sklep, s katerim so dovolili od lastnikov grobov pobrati tolikšne enkratne prispevke za popravilo cerkvene strehe, kot znaša enoletna najemnino za grobove, ta pa ostane nespremenjena. Mestni skupnosti je predlagal, da se plačnikom zahvali za denar in jih zaprosi, naj ne zahtevajo vračila, ker bi s tem porušili finančno konstrukcijo za po-
pravilo cerkvene strehe. Svetniki so sklepe sprejeli. Na prejšnji seji so svetniki tajno izglasovali, da ne dajo pozitivnega mnenja k imenovanju Cvetke Aupič za direktorico Doma počitka Metlika. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so zato na župana naslovili daljše pisanje, v katerem med drugim prosijo za natančnejšo obrazložitev razlogov za negativno mnenje. Vendar je župan dejal, da občinski svet ni dolžan obrazložiti svojih odločitev, dopis z ministrstva pa so svetniki obravnavali zgolj kot informacijo.
Svetniki so sprejeli tudi spremembo odloka o ravnanju z odpadki, po kateri v bodoče stroškov odvoza in deponiranja odpadkov ne bodo več zaračunavali na podlagi števila članov gospodinjstev, temveč velikosti posode za odpadke in števila odvozov. Zataknilo pa seje, ko bi morali dvigniti roke še za ceno zbiranja, odvoza in deponiranja prost, metra odpadkov. Ker naj bi bila po nekaterih izračunih nova cena za štiričlansko družino kar nekajkrat višja od stare, so to točko dnevnega reda prekinili, odločali pa bodo, ko bodo imeli več izračunov. M. B.-J.
Oddelek vrtca kot kukavičje jajce
V Semiču bi morali odpreti še en oddelek vrtca, a zanj, dokler vrtca ne dogradijo, ne najdejo prostora * Panjanova hiša ni primerna - Več sreče v zdravstveni postaji?
SEMIČ - Na predzadnji seji tukajšnjega občinskega sveta so svetniki precej časa razpravljali o ureditvi Panjanove hiše v bližini seniiške osnovne šole za potrebe vrtca. Hišo, ki jo je letos kupila občina, so si svetniki pred sejo tudi ogledali. Toda ko sije Panjanovo hišo ogledala še komisija, je ugotovila, da hi bila za ureditev oddelka vrtca v njej potrebna velika vlaganja.
Komisija je imela pripombe že glede lokacijo hiše, ki je za varstvo otrok, starih do dve leti, neprimerna zaradi bližine javne asfaltirane poti, šolskega igrišča ter s tem praha, hrupa in izpušnih plinov. Kot je v poročilu zapisala komisija, pa bi morali, če bi se izkazalo, da je kljub pomislekom v hiši mogoče urediti vrtec, hišo temeljito preurediti in obnoviti. To bi pomenilo, da bi sanacija presegla stroške novogradnje, zato je komisija investitorici semiški občini predlagala, da najde za ublažitev prostorskih težav v vrt-
cu, dokler ne bo zgrajen prizidek, drugačno rešitev. To pa bi bilo potrebno najti čim prej, saj morajo v vrtcu do februarja rešiti 13 prošenj, vrtec pa je povsem poln.
Ena'od predlaganih rešitev je bila ureditev oddelka vrtca v semiški osnovni šoli, a se odbor za družbene dejavnosti nad to rešitvijo ni, navduševal, prav tako kot tudi ne nad ureditvijo prostorov v podružnični šoli na Strekljevcu, kjer so prostori v nadstropju. Otroke bi lahko varovali tudi na domu, a za družinsko varstvo niso našli ljudi. Na seji občinskega sve-
ta je bilo slišati tudi nov predlog: da bi, dokler ne bo vrtec dograjen, uredili oddelek v pravkar izpraznjenem stanovanju na zdravstveni postaji. Očitno pa svetnikom dolge razprave o tem, kje naj bo
• Ob ogledu vseh šolskih poli v semiški občini so ugotovili, daje sedanji prometni režim v bližini šole neprimeren, zato naj bi preuredili postajališče za avtobuse na koncu šolskega vrtu. Svetniki so se strinjali, da s preureditvijo pričnejo takoj.
manjkajoči oddelek vrtca, že presedajo, saj je eden od njih dejal, naj jim končno pripravijo rešitev, ki bo uresničljiva in zagotovo jo
bodo sprejeli.	,, „ ,
1 J	M. B.-J.
ttMbt 12 MA Š I H OBČI M
Lep jubilej muzejskega društva
10. novembra je preteklo pol stoletja, odkar je bilo v Metliki ustanovljeno Belokranjsko muzejsko društvo, najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, katerega “otrok” je tudi Belokranjski muzej
Sprehod po Metliki
ZAČETNICA - Zloženka o vinski turistični cesti v metliškem vinorodnem okolišu, o kateri smo pred tednom dni v tej rubriki že pisali, ima še nekaj cvetk. Tako so Metlika, Tri fare in Repica napisane z malo začetnico. Vendar bi bila trditev o tem, da avtor ne pozira velike začetnice, zgolj zlonamerno natolcevanje, saj je napisal občina, ministrstvo in sv. (sveta) z veliko začetnico.
ZAMUDA - Predsednik državnega sveta Tone Hrovat in državni podsekretar na kmetijskem ministrstvu Igor Hrovatič sta na tiskovno konferenco o metliški vinski turistični cesti zamudila natanko 38 minut. Če bi prišla pravočasno. Hrovatiču ne bi bilo potrebno na konferenci ponavljati tisto, kar so pred njim povedali že drugi.
PONOVITVE - So pa novt: narji morali poleg reprize na prej omenjeni tiskovni konferenci (skoraj) vse, kar je bilo tam že povedanega, takoj zatem poslušati še na otvoritvi vinske turistične ceste metliškega vinorodnega podokoliša. Očitno so v Metliki prepričani, da so predstavniki sedme sile tako butasti, da jim morajo o isti stvari povedati večkrat, da jo dojamejo.
SIMBOLIKA - Navada je, da cesto, četudi je vinska, odprejo tako, da prerežejo trak, ki ga napnejo čez cesto. A v Metliki so se domislili, da bo predsednik državnega sveta Tone Hrovat potegnil s panoja, na katerem je narisana vinska cesta, nekakšno plahto - m cesta bo odprta. A Hrovat je -bodisi nevajen takšne otvoritve ali preveč vzhičen nad spremembo - tako radostno potegnil.cunjo s panoja, da gaje podrl. Črnogledi in zlobneži so v padajoči tabli videli preveč ne ravno spodbudne simbolike, vendar so se jim ob pokušnji letošnjih vin, ki je sledila “otvoritvi”, črne misli ^ hitro razblinile.
ČAS - Še devet dni po uvedbi zimskega časa je ura v metliški občinski sejni sobi kazala poletni čas. Čudno, da Občinarji tega niso prej opazili. Svetlobe je namreč v sobi dovolj, saj od 32 luči le ena ne sveti.
n
Črnomaljski drobir
URA - Tudi v Črnomlju imajo težave s časom. Še pred tednom dni (in morda še danes) je na svetlobni oglasni tabli na stavbi Kmetijske zadruge ura kazala nekakšen čas, ki je bolj spominjaj na poletnega, čeprav tudi to ni bil. Ko bodo namreč v Črnomlju spoznali, da smo že pošteno zabredli v zimo, bodo morah odšteti ne le eno uro, ampak še nekaj minut več.
NOVINARJI - Župan Andrej Fabjan je obrambnemu ministru dr. Franciju Demšarju ob nedavnem obisku v Črnomlju pred" stavil novinarko slovenske televizije Petro Držaj kot domačinko-Petri se je kar odvalil kamen od srca, kajti že se je bala, da bo župan rekel, da je domača novinarka. V tem primeru bi se p°ču' tila precej nelagodno ob ostalin novinarskih kolegih, ki bi bili g°J tovo prepričani, da so pač divji novinarji...	..
POSEBNOST - Iz avtomobi -skega sveta je prišla senzacional-■ na novica: nekaj vodilnih proizvajalcev avtomobilov je namre pričelo razmišljati o izdelavi avtomobilov, ki bodo namenjeni le Črnomaljcem. Posebnost teh avtomobilov bo, da bodo irnell e eno prestavo. Ob prometnih ko nicah se namreč skozi Črnome j ni moč peljati hitreje kot v prv prestavi.
Semiške tropine
SRAMOTA - Nekateri Semičani sc pritožujejo, da jc.iaVjt) razsvetljava v njihovem krajui ze klavrna. Drugi pa pravijo, da J tako čisto prav. Nekdanja žaga o semiški vpadnici z metliške str' ni je namreč tako zaraščena, jih je lahko pred nesnago sram podnevi. In zakaj bi to sram0 razsvetljevali še ponoči?
CIV1LIZ1RANJE - Razprav o Romih in prizadevanjih za nJy hovo socializacijo so Posta,?L Semiču že zimzelena melodij • Vendar pa se je v zadnjem časui nekoliko spremenilo: Semič so ugotovili, da bo potrebno ci lizirati ali vsaj prevzgojiti t “civile”, ne le Rome. D°gaJa namreč, da Rom kupi za dru:z . no pomoč štedilnik in ga že P . trgovino proda po polovični c A ne drugemu Romu, ker ta P^ nima denarja, ampak “civilu ■ manjše obremenjevanje °ru . skega proračuna so takšni na pi pri “civilih” seveda dobro ■ vprašanje pa je, če so tudi ci zacijski.
Drobne iz Kočevja
OCENA TEKMOVANJA -Dijaki kočevske gimnazije, ki so se v soboto udeležili državnega tekmovanja v logiki, so oceno svojega obiska v Ljubljani strnili v dve besedi: ‘Dobra lazanja!” Ob uspehu, ki sta ga pred pokušino lazanje po končanem teko-movanju dosegla Matjaž Šega in Erik Štrumbelj z osvojitvijo prvega mesta med dijaki drugih letnikov vseh slovenskih gimnazij, o samem tekmovanju tako ni potrebno izgubljati besed!
MEKA ZA NAKUPE - Velika Kladuša v BIH je postala za prenekaterega prebivalca kočevske občine nova Meka za nakupe. Oddaljena iz Kočevja vsega le dve uri in pol vožnje je izpodrinila zadnjih nekaj let za nakupe priljubljeno Madžarsko. Ljudje ku-pujejo predvsem sladkor in olje, ki sta polovico cenejša kot pri nas, ugodna pa je tudi cena cigaret in še posebno oblačil. Domala enaka oblačila kot na Madžarskem in v Veliki Kladuši je sicer možno občasno dobiti tudi na tržnici v Kočevju, vendar pa tisti, ki nakupujejo v tujini, prisegajo, da se jim pot v Veliko Kladušo splača.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
“Kaj meniš o odločitvi, da je Potrebno odstreliti kar preko 70 medvedov?”
“Da so odstrela potrebni tudi mnogi na odgovornih položajih, Pa ne le zaradi medvedov, ampak zaradi streljanja kozlov. ”
[Ribniški zobotrebci
NI BREZDOMCEV - Ribniška občina je trudi biti podobna večjim mestom, vendar ji že v Primerjavi s sosednjim Kočevjem, Pa čeprav samo po negativnih značilnostih večjih mest, to ne uspeva. Za vsa večja mesta je namreč značilno, da v njih prebivajo tudi ljudje, ki sodijo na samo Ono družbene lestvice. V Kočevju [majo tako, denimo, poleg tistih, k' sicer imajo kje prebivati, a jim klošarski način življenja ustreza, okoli 30 brezdomcev in drugih klošarjev, v Ribnici pa pravih brezdomcev sploh ne poznajo. *majo sicer primere beračenja oziroma prosjačenja, vendar gre Pn tem bodisi za Rome ali “žej-ae ’ posameznike in ne prave klošarje. Še tisti edini Ribničan, k| ni mu lahko rekli brezdomec in [n stalno prosjači, pa to počne v Ljubljani in ne v Ribnici!
LEGALIZIRALI DEPONIJO - Po 26 letih, odkar sp v vrtačo y Mali gori začeli odlagati smeti, Je ribniška občina smetišče, ki je S|eer centralna deponija za vse tri občine z območja bivše skupne občine Ribnica, letos končno le-Sulizirala. Razmišljanja, ali je območje sploh primerno za dc-Ponijo, naj bi s tem postala brezpredmetna. Kot meni župan Jože *unko, okoljevarstveno soglasje, so si ga morali pridobiti pred ■zdajo gradbenega dovoljenja za Sanacijo in razširitev deponije, Ppve vse. Če se kdo s tem ne stri-nJa. bo lahko v prihodnje le “ne-m° oporekal”!
Laški sel
POSODOBITI MAGISTRALKO - Magistralna cesta Škof-Jica-Velike Lašče-Kočcvje-Brod [[a Kolpi je potrebna posodobit-e. predvsem izgradnje tretjih pa-v klancih in razširitve križišč. a zahodni ljubljanski obvoznici Pa je potrebno pregledno označi-kod se pride do Lašč in Kočev-n s?i Je zdaj označena le smer Proti Grosuplju in Novemu mc-
KLAVNICA OB KULTUR-t EM DOMU - Laščani so ugo-v c, ’ ^a Sl) verjetno edina občina . loveniji, ki imajo h kulturnemu °mu prizidano klavnico. Še bolj P-jjh moti, da morajo otroci, ki °dijo tam mimo v vrtec ali šolo Ztroma domov, poslušati groz-!IVc glasove živali.
amaterji prihajajo na
r LAN - Te dni je bila na Turjaku azstavu del likovnih amaterjev, j. Pa še srečanje harmonikar-, v,'septcmhra) in pesnikov ama-rjev. Tako se likovni amaterji P odstavljajo širši slovenski jav-*tt. Dogovorjeno je že, da bodo ekaterj likovni amaterji z ob-So°fia Melikih Lašč prihodnje leto s delovaij na medobmočnem Ueanju likovnih amaterjev. Na sr, n' seniorskem ljubiteljskem s, a0ju pesnikov je občino za-h^Pal Jože Škulj, na drugem, ki se pred koncem leta, pa se bo
Prcdst,
^ —stavila Nataša Klinc s Turja-
IMi 12 MAŠI H OBČI M Mšš
Včasih dovolj že samo lepa beseda
V Kočevju živi 14 brezdomcev in vsaj še enkrat toliko klošarjev - Denarna pomoč le za hrano - O javni kuhinji ali zavetišču še ne razmišljajo
KOČEVJE - Po podatkih kočevskega centra za socialno delo je v Kočevju 14 brezdomcev, vsaj še enkrat toliko pa je oseb, ki so se, ne glede na to, da imajo stanovanje oziroma da imajo kje živeti, odločile za klošarski način življenja.
Denarno pomoč, ki znaša, odvisno od raznih priložnostnih zaslužkov brezdomcev, od 13 do 20 tisoč 700 tolarje mesečno, prejema 14 oseb. Med temi niso všteti Romi, temveč izključno brezdomci, ki so sami odšli od doma ali pa jim je družina običajno zaradi brezdelja, alkoholizma ali nasilja odpovedala gostoljubje. Gre za praktično nezaposljive ljudi, ki so brez izobrazbe, delovnih izkušenj in navad, so samski in moški, ki so praviloma v sporu z družino ali pa je sploh nimajo. Denarna pomoč, ki jo prejemajo, je v funkcionalni obliki, kar pomeni, da jo lahko potrošijo le za hrano, ne pa tudi pijačo in cigarete.
Po večini se brezdomci zbirajo v centru mesta, na osrednjem par-
DOBER ODZIV KRVODAJALCEV
KOČEVJE - Druge letošnje dvodnevne krvodajalske akcije v Kočevju se je udeležilo 367 občanov, kar je približno enako kot lani. V občinskem rdečem križu so zelo zadovoljni tudi z odzivom pravnih in fizičnih oseb v akciji Nikoli sam, ki bo trajala do konca decembra. Pravne osebe so po številu darovancev na drugem mestu v Sloveniji, fizične pa na enajstem mestu. Kljub težkim gmotnim razmeram so torej imeli veliko posluha, da prispevajo denar za pomoč drugim. Z zbranim denarjem vseh darovalcev slovenskih občin bodo v Kočevju s prehrano in pralnimi praški pomagali najbolj socialno ogroženim družinam. Podelili bodo 305 paketov, prvič prihodnji mesec.
kirišču in prostoru ob Nami ter pri drvarnicah pred bivšim hotelom Trst, kjer pred bližnjimi trgovinami in lokali prosijo za denar. Med njimi so občasno tudi romski otroci; ti še povečajo število klošarjev, ki se običajno sicer ne obnašajo nasilno, vendar pa že s svojo pojavo na mestih, kjer je pretok ljudi največji, motijo občane.
V Karitasu oziroma v župnišču, kjer so redni gostje, nimajo ustaljenega programa pomoči brezdomcem. Karitas občasno skrbi za okoli 200 beguncev, ki živijo pri sorodnikih na Kočevskem, zato temeljitejše skrbi brezdomcem ne morejo nuditi. Pomagajo jim tako, da jih najmanj enkrat tedensko nahranijo in po potrebi oblečejo, včasih pa je tudi dovolj samo, da se z njimi pogovorijo. Menijo pa, da bi bila primerna bolj celovita skrb države, saj bi denimo javna kuhinja odpravila marsikatero njihovo težavo. Nekateri brezdomci, ki prihajajo k njim po pomoč, zna-
jo namreč biti v nočnih urah, še posebno če so vinjeni, tudi precej nasilni. Vendar pa, kot pravijo na centru za socialno delo, o javni kuhinji ali zavetišču za brezdomce še ne razmišljajo, saj število “sončnikov”, kot jim pravijo v Kočevju, ne narašča.
M. LESKOVŠEK-SVETE
USTANAVLJAJO LIKOVNO SEKCIJO
TURJAK - Od 30. oktobra do 10. novembra je bila v dvorani krajevnega doma na Turjaku razstava del likovnih samorastnikov, ki jo je organiziral Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana-okolica in domače Kul-turno-umetniško društvo Marij Kogoj. Skupno se je z okoli 60 deli predstavilo 16 avtorjev, med njimi tudi člani KUD Marij Kogoj s Turjaka: Martina Starc, Anton Zidar, Jože Škulj, Irena Hegler, France Cegner, Drago Petrovič in Dragica Ponikvar. Glavni namen razstave je bil, da se predstavijo in spoznajo likovniki iz območja občine Velike Lašče, ki bodo te dni pri KUD Marij Kogoj ustanovili likovno sekcijo.
Dosežki iztekajočega se tisočletja
Na kočevski gimnaziji pripravljajo “Projekt 2000”
KOČEVJE - Na kočevski gimnaziji, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 370 dijakov, so bili med prvimi v Kočevju, ki so začeli poglobljeno razmišljati, kako obeležiti prestop v leto 2000. V želji, da bi prispevali k čim slovesnejši obeležitvi zaključka letošnjega leta, so se lotili projekta, ki so ga poimenovali “Projekt 2000”.
Čeprav v projektu sodeluje kar 70 dijakov in večina od skupno 30 učiteljev, bi bila uresničitev zamisli, da bodo predstavili zgodovino posameznih predmetov od njihovih začetkov do danes, prezahtevno delo, če bi predstavitev pripravili v pisni besedi. Zato so se odločili, da bodo pripravili pregled na preteklo tisočletje v obliki posterjev po posameznih področjih. “V zbiru drobcev skozi čas, ki bodo tvorili celoto, bomo predstavili kemijo od alkimije do kemije današnjega časa, glavne mejnike fizike, najpomembnejša matematična odkritja, kako so se dvigovale človeške zmogljivosti, kar bo zabeleženo pri športu in podobno,” pojasnjuje ravnateljica gimnazije Meta Kamšek, ki je bila skupaj s profesorico Jasno Vesel pobudnica projekta.
Meta Kamšek
Pregledu zgodovine človeštva iz različnih zornih kotov bodo dodali tudi predstavitev znamenitih Kočevarjev. Zaradi obsežnosti in zato velike zahtevnosti celotnega projekta bodo predstavili le pomembne osebnosti, ki so se v zgodovino zapisale s svojim delom na področju kulture. Javnosti bodo projekt predstavili v prvi polovici decembra, otvoritev razstave pa bo pripravil gimnazijski debatni klub.
M. L.-S.
Deponija bo urejena do leta 2001
Zaposlitev nadzornika že v prvi fazi - Brezplačno odlaganje za odpadke do ene prikolice
- Prihodnje leto čistilna naprava
RIBNICA - Še pred koncem tega meseca bodo v ribniški občini zaključili junija letos začeto prvo fazo urejanja deponije v Mali gori. V treh gradbenih fazah sanirana in za 3.400 kv. metrov razširjena deponija, ki obsega skupno 18.000 kv. metrov, bo dokončana do junija 2001, celotna ureditev pa bo stala 68,7 milijona tolarjev.
V prvi fazi opravljena dela, ki “Ker je ograja že postavljena, obsegajo zemeljska dela na ob- načrtujemo zaposlitev nadzornika
Za dobrobit našega območja
Ustanovili krajevni odbor
VELIKE LAŠČE, TURJAK - Na območju občine Velike Lašče so te dni ustanovili dva krajevna odbora: Turjaka in Male Slevice. V KO Slevica je predsednik Jože Sivec, v KO Turjak pa Jožko Murn, ki smo ga povprašali, zakaj so krajevni odbori koristni in kaj bodo delali. Odgovoril je:
“Za ustanovitev krajevnega odbora, ki šteje 14 članov, smo se zavzemali zato, da bomo sami odločali o svoji usodi. V odboru so predstavniki vseh vasi nekdanje krajevne skupnosti Turjak. Zdaj bomo poenotili svoja stališča in načrte, kar bo v prid tudi občini in županu. Z ustanovitvijo krajevnega odbora smo dosegli tudi to, da bomo bolj enotni, da se ne bomo prepirali za koristi posameznih strank, ampak se zavzemali le za dobrobit našega območja. Delovali bomo torej za združevanje ljudi. Odbor pa bo v pomoč tudi predsednikoma Turističnega in Kulturno-umetniškega društva, ki sla za naše območje strateškega pomena.”
Načrt dela za leto 2000 bodo sprejeli na naslednji seji odbora, ki bo že te dni.
J. P.
robnih nasipih, postavitev ograje, lovljenje izcednih vod in pripravo deponije za zasipni material, bodo stala 32 milijonov tolarjev. Preračunano na število prebivalcev, bodo denar zagotovile investorice projekta, občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok.
Jožko Murn
Jože Zakrajšek
Končno odprli cesto Kostel-Zaga
Cesto posodabljali pet let
KOSTEL - Minulo soboto, 12. novembra, so po večletnih prizadevanjih končno odprli kilometer dolgi posodobljeni cestni odsek Kostel-Zaga. Polovico tega odseka so posodobili že pred petimi leti, ko je to območje sodilo še pod občino Kočevje, dokončali pa so ga te dni pod novo občino Kostel. Posodabljanje je bilo namreč prekinjeno zaradi zahtev zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Posodabljanje te ceste, ki je bila praktično ne prevozna, se je začelo na zahtevo krajanov in turistično-športnega društva Kostel. Zaradi neprimerne ceste so namreč morali domačini, pa tudi turisti, ki so potovali od naselja Trg pod gradom Kostel do bližnje Žage ob Kolpi, opraviti kar 16 km dolg obvoz preko Fare.
Posodobitev je opravilo cestno podjetje Novo mesto, dela pa je plačala občina Kostel. Cesta, ki je najpomembnejša investicija v občini zadnjih let, pa še ni povsem dokončana. Domačini opozarjajo, da je treba na spodnjem delu ceste pri Žagi postaviti še ograjo na mostu preko potoka, saj zdaj grozi nevarnost pešcem in voznikom motornih vozil; razen tega bi kazalo na tej strmi cesti prepovedati vožnjo s tovornjaki in drugimi težjimi vozili, sicer bo ta za turizem in domačine pomembni odsek ceste hitro uničen.
J.P.
na deponiji že v tej prvi fazi,” pravi direktor ribniške Komunale Jože Zakrajšek. Nadzornik bo opravljal delo s strojem za teptanje in nadziral dovoz in sortiranje odpadkov, pri čemer pa je strah občanov, kot pravi Zakrajšek, da bodo po novem morali za vsak
UREJENA RIBNIŠKA DOLINA
RIBNICA - Občina Ribnica je skupaj s kmetijsko svetovalno službo in turističnim društvom pripravila ocenjevalno akcijo Urejena Ribniška dolina. Z njo nadaljujejo prizadevanja za boljšo urejenost bivalnega okolja, kateremu Ribničani zadnja leta posvečajo veliko pozornost. Petčlanska komisija je za najlepše urejeno vas izbrala Bukovico, druge so Velike Poljane, tretje Sušje. Najlepše urejeno stanovanjsko hišo z vrtom ima tudi letos Marija Bojc iz Kola pri Rakitnici, druga je Marija Čampa iz Ribnice in tretja Marinka Andoljšek z Griča. Komisija je za najlepšo domačijo s kmečkim dvoriščem razglasila Dragici Klun iz Bukovice, za njo sta se uvrstile Marica Zobec iz Blat in France Gorše iz Prigorice. Ob podelitvi priznanj je spregovoril tudi ribniški župan Jože Tanko.
VLOM V BENCINSKI SERVIS
LOŠKI POTOK - V noči od 10. na 11. november je neznanec vlomil v vulkanizerski bencinski servis v vasi Mali Log, last Antona Anzeljca. V prostore je prišel kar skozi glavni vhod. Pogrešajo nekaj cigaret, srečke športne loterije, en akumulator in nekaj sladkarij. Vso škodo so ocenili na kakšnih 200 tisočakov. Vse pa kaže, da je tat iskal denar, vendar mu ga ni uspelo najti. V bistvu škoda ni velika, se pa podobni ekcesi vrste že kar nekaj let. Žal storilci v večini primerov ostanejo neznani.
OBNOVILI GASILSKI DOM V PREDGRADU
PREDGRAD - Občinski svet Kočevje je na oktobrski seji sprejel sklep, da se zemljišče, na katerem je zgrajen gasilski dom v Predgradu, prenese v last tamkajšnjemu prostovoljnemu gasilskemu društvu. S to odločitvijo seje uresničila dolgoletna želja članov društva, ki deluje v tem kraju že od leta 1884. Pobudo za ustanovitev gasilske organizacije pa je tedaj daldomačin, gostilničar, mesar in posestnik Peter Majerle. V letošnjem letu so zagnani člani uspeli prenoviti poslopje doma in urediti okolico. Svečana otvoritev naj bi bila prihodnje leto.
dovoz smeti na deponijo plačati, neupravičen. “Dovoz gospodinjskih odpadkov v velikosti do ene prikolice bo brezplačen, za več, kot je to denimo v primerih čiščenja sadovnjakov, pa bodo morali občani naročiti kontejner,” pravi. Po trenutnih cenah stane odvoz enega kontejnerja 4.800 tolarjev.
V drugi fazi, s katero bodo pričeli junija in jo zaključili oktobra prihodnje leto, bodo zgradili čistilno napravo, uredili odplinje-valne jaške in opravili zaključna dela na sanaciji obstoječega dela deponije, v tretji fazi, ki se bo izvajala od marca do junija 2001, pa bodo pripravili poden in položili zaščitno folijo na razširjenem delu deponije. Odvisno od recikliranja odpadkov pri izvoru, bo, kot pravi Zakrajšek, novi del deponije zadoščal za odlaganje komunalnih odpadkov namanj 8 do 10 let, nanj pa bodo začeli odlagati smeti po letu 2001.
M. LESKOVSEK-SVETE
POSTAVILI NOV KRIŽ- Vnede-Ijo popoldan so v vasi Kostel posvetili nov križ, ki stoji na približno istem mestu, kjer je nekoč že stal. Ponovno postavitev križa sta predlagala domačina Mojca in Miran Skender, uresničitev njune pobude pa sta omogočila Kostelsko društvo in občina Kostel. Križ je izdelal akademski kipar Stane Jami, po nagovorih predsednika kostelskega društva dr. Jožeta Jurkoviča (na posnetku) in župnana Kostela Valentina Južniča pa ga je blagoslovil prifarski župnik Ivan Potrebuješ. (Foto: M. L.-S.)
Manj obolelih zob
V treh letih podvojeno število popravljenih in zdravih zob otrok - Nove aparature v šolski zobni ambulanti
VELIKE LAŠČE - Emilija Luš-nič, doktorica stomatologije, že tretje leto dela v zobni ambulanti v osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah, za kar ima tudi koncesijo. Ko je začela delati v tej ambulanti, ki deluje sicer že sedmo leto, skoraj ni bilo šolarja ali vrt-čarja.ki ne bi imel vsaj enega okvarjenega zoba, večina pa je imela več, tudi okoli 10 gnilih zob.Do letos pa je v sodelovanju z vodstvom šole, učitelji in s starši uspelo število popravljenih ali zdravih zob pri otrocih podvojiti. V minulem šolskem letu je kar 90 odstotkov učencev zapustilo šolo s popolnoma urejenim zobovjem.
Minuli ponedeljek, 15. novembra, so imeli otvoritev prenovljene zobne ambulante in dan odprtih vrat šolske zobne ambulante. Na njem so prikazali obiskovalcem novo opremo, najbolj pa so ponosni na sodobni zobozdravstveni stol, izdelek znane nemške firme Kavo, kar je kupila zobozdravnica Emilija Lušnič, medtem ko so prostori in ostala oprema last šole. Zobozdrav-
NOVO VODSTVO KLUBA
KOČEVJE - Člani kočevskega študentskega kluba so na redni letni, tretji skupščini za novega predsednika izvolili Roka Kovačiča, za tajnika pa Janeza Žagarja. Hkrati so dali priznanje dosedanjemu predsedniku Gregorju Artaču, ki je bil zaslužen za številne dobro izpeljane načrte. Ob koncu leta bodo pripravili več zanimivih prireditev, članarina bo znašala 300 tolarjev.
nica pravi, da nova oprema ne pomeni le boljših zobozdravstvenih storitev, ampak tudi prijetnejše in varnejše pogoje tako za zobozdravstveno ekipo kot tudi za paciente, med katerimi pa niso le šolarji in gojenci vrtca, ampak tudi srednješolci, študentje, učitelji in drugi krajani.
Zobozdravnica Lušničeva, ki skrbi za zobe otrok od prvega leta dalje, pravi, daje malo šol po Sloveniji, ki imajo to srečo, da imajo zobno ambulanto, še manj pa sodobno opremljeno ambulanto. "Naše največje bogastvo je zdravje, kije pogosto odvisno prav od zdravih zob,” pravi Lušničeva in posebej poudarja, da je redno čiščenje zob najbolj preprost in uspešen način preprečevanja zobne gnilobe. J. PRIMC
PRI DELU - Emilija Lušnič, dr. stomatologije, skrbi za zdravje zob otrok iz 88 vasi velikolaške občine. (Foto: J. Primc)
DOLENJSKI LIST
*****	1	IZ NAŠI		H	O B C I	M *****
Vnema za ohranjanje korenin
350 let mokronoške župnije in 175 let župnijske cerkve - Metropolit dr. Franc Rode blagoslovil obnovitvena dela - Predstavili 1. zvezek mokronoškega zbornika
MOKRONOG - Župnija v Mokronogu je bila ustanovljena leta 1649. Prezentacijska listina prvoimenovanemu župniku Ivanu VValleju je bila izdana tri leta prej, 20. aprila 1646. Cerkev sv. Tilna pa je mnogo starejša od mokronoške župnije, saj je zanesljivo izpričana že leta 1349 oziroma 1364, ko je še spadala v šentruperško farno središče. Prvotna cerkev je bila večkrat prezidana in v različnih stilnih obdobjih predelana. Sedanjo iz leta 1824 je škof Anton Alojzij VVolf posvetil 7. septembra 1828. 23. decembra 1832 je škofijski ordinariat trško cerkev proglasil za župnijsko.
Preteklo nedeljo je bila temeljito in lepo obnovljena župnijska cerkev premajhna za farane in vse druge, ki so se udeležili praznovanja 350-letnice mokronoške župnije in 175-letnice župnijske cerkve. Praznovanje je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, kije ob tej priložnosti daroval mašo in blagoslovil obnovitvena dela. Dr. Rode je pohvalil prizadevnega domačega župnika Franca Križnarja, ki je v pičlih štirih letih ob pomoči faranov oz. krajanov toliko dobrega postoril pri obnovitvenih delih tukajšnje cerkve. Po maši je pred cerkvijo Marko Kapus predstavil knjigo Žalostna gora - dolenjska božja pot.
“Pred nami je prvi zvezek zbornika razprav o Mirnski dolini, ki smo ga poimenovali 'zbornik župnije Mokronog’. Pripravljati smo ga začeli leta 1994 z namenom, da bi obudili - takrat smo zapisali -'olesenel spomin na tisočletno
Bo KS Trebnje prepričala svetnike?
Drevi zbor krajanov
TREBNJE - “Svet krajevne skup-^ nosti Trebnje doslej še ni uspel' prepričati nekaterih trebanjskih občinskih svetnikov, da bi sprejeli odlok o ureditvenem načrtu (UN) centra Trebnje, ki ga nujno potrebujemo za naš nadaljnji razvoj in
napredek našega kraja. Ta doku-
ment je pripravila in izdelala ugled-
na projektantska skupina DIA iz Ljubljane, s priznanima arhitektoma, Andrejem in Gorazdom Ravnikarjem. Članom svta KS Trebnje ni vseeno, kako bo urejeno naše mesto jutri. Pred sedmimi leti, ob razglasitvi našega kraja za mesto, je bilo rečeno: “Trebanjci smo odprti ljudje in naše mesto je odprto vsem prijaznim ljudem z dobrim namenom in čistih misli.” In teh izrečenih besed bi se morali še kako zavedati posamezni trebanjski svetniki, ki so
v avgustu še drugič zavrnili sprejem tega odloka in še vedno trmasto vztrajajo, da bi ga sprejeli šele tedaj, ko bo znana trasa nove avtoceste čez Trebnje,” je po zadnji seji sveta KS Trebnje povedal predsednik Stane Sitar, potem ko je v izjavi za javnost podrobno nanizal, kako je potekalo seznanjanje in opredeljevanje v zvezi z listinami o UN centra mesta. Po mnenju sveta KS je predlagani UN centra mesta dobra osnova za preobrazbo mestnega središča in bo centru omogočen normalni prostorski razvoj.
Drevi ob 18. uri bodo na zboru krajanov v trebanjskem kulturnem domu krajani lahko arhitekta Ravnikarja povprašali o vsem, kar jih zanima. Vodstvo KS Trebnje upa, da se bodo krajani zbora udeležili v čim večjem številu in da se “bodo znali odločiti za pravilni razvoj in napredek našega mesta”.
P.P.
dediščino Mirnske doline in Mokronoga, enega najstarejših slovenskih trgov, ki se kot kraj prvič omenja 1137. leta’. S tem želimo po zborniku Župnija Šentrupert -zgodovinske osnove 1993 zapolniti nekatere vrzeli v kulturni zgodovini, ki so za ta del Dolenjske zagotovo dovolj moteče,” je poudaril Marko Kapus, ki ga, po besedah župnika Križnarja, verjetno žene velika želja, da bi ustanovili bolj popolno zgodovinsko sliko o Mokronogu in njegovi okolici. Zato Kapus že več kot desetletje spodbuja strokovnjake različnih področij, da bi iz svojega zornega kota raziskali vse to bogastvo in ga prenesli v trajno zapisano in poslikano obliko.
Avtor zbornika je Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, kustos Narodne galerije v Ljubljani, izjemen poznavalec slovenskega baroka. Knjiga ima 80 strani, 54 črno-belih in 4 barvne fotografije; prispevali sojih Marko Kapus, ki je knjigo tudi uredil, župnijski urad Mokronog in Narodna galerija v Ljubljani - arhitekturno topografijo, ki jo je izdelal Renato Repše, geodetski posnetek sakralnega kompleksa Žalostrtt gore in shemo poslikave svetih stopnic. Spremno besedo je napisal župnik Matjaž Križnar, pesem Žalostna gora pa Tone Pavček. Povzetek je v nemščino prevedla Flanka Štular.
NAJBOLJŠA OS MOKRONOG
MOKRONOG - Na občinskem tekmovanju kolesarjev “Kaj veš o prometu?” 36 učencev vseh petih osnovnih šol trebanjske občine na osnovni šoli Mirna so največ znanja in spretnosti pokazali učenci mokronoške osnovne šole. Mo-kronožani so prednjačili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, praktični vožnji po ulicah Mirne in preizkusu spretnostne vožnje na poligonu, saj so osvojili vsa prva tri mesta v višji ter prvi dve v nižji kategoriji. Trebanjska občina oz. njen svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta priskrbela vredne nagrade, saj so zmagovalci kategorij in ekipno prvouvrščena šola prejeli gorska kolesa.
OTVORITEV OBELEŽJA POLDNEVNIKA NAD VRHTREBNJEM
TREBNJE - V Sloveniji poteka preko mesta Trebnje 15. poldnevnik. Zato se je občina Trebnje odločila prevzeti pobudo za izgradnjo obeležja 15. poldnevnika, ki bo za slovenski prostor pomembno z geodetsko-geografskega in tudi z izobraževalno-turističnega vidika. Otvoritev obeležja 15. poldnevnika bo v petek, 19. novembra, ob 11. uri v bližini lovske koče nad Vrhtreb-njem.
, Ncntjun/ - 700 Jet
Mokronoški župnik Matjaž Križnar se je zahvalil vsem strokovnjakom, ki so v zadnjih letih pripomogli h kulturnemu in verskemu oživljanju Gore; tudi ministrstvu za kulturo, novomeškemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, občini Trebnje, krajevni skupnosti Mokronog in ljubljanski nadškofiji, ki so kakorkoli podpirali ta prizadevanja. Prvi zvezek o Žalostni gori je posvetil 97-letni Rezki Pleteršek, kije kot hči mežnarja Franca Hrovatiča in matere Jere, rojene Gorjup, zagledala luč sveta v mežnariji na pobočju Gore in z njo diha vse do danes. To je hkrati simbolična zahvala in pohvala vsem “malim” in srčnim ljudem, ki so v težkih letih, tudi za celo lastnih odrekanj, ohranjali kulturno dediščino in vero svojih babic in dedov.
P. PERC
BLAGOSLOV IN POKUŠINA NOVEGA VINA - Dr. Franc Rode je po maši ob visokih jubilejih mokronoške župnije in župijske cerkve na Martinovo nedeljo blagoslovil še novo vino in na koncu dodal: “Pa po pameti ga pijmo!" Mokronoške gospodinje so postregle z odličnim domačim pecivom in ajdovim kruhom z orehi, vinogradniki z orehi in vinom, tako, da je kapljica še bolj “pametno"stekla v želodec... (Foto: P. Perc)
MOKRONOŠKA “ZNAMENITOST” - Na stavbi (v lasti trebanjske občine), v kateri so tudi prostori mokronoške pošte in policije, neobičajno dolgo popravljajo streho. Bo polivinil na strehi postal mokro-noška “znamenitost”?! (Foto: P. P)
SREČANJE STAROSTNIKOV V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - 50 krajanov, starejših od 70 let, seje zbralo na tradicionalnem srečanju starostnikov, ki sta ga pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Tržišče in Društvo upokojencev Tržišče v tamkajšnjem gasilskem domu. Zanimiv kulturni program so pripravili tržiški osnovnošolci in Darja Kodrič s harmoniko. Starostnike sta pozdravila v imenu organizatorjev Anica Močnik in Anton Golob ter predsednica območnega združenja RKS Sevnica Anica Dernač. Najstarejšima krajanoma so izročili darili.
Sprejeli zaključni račun
Svetniki delovni
LITIJA - Litijski svetniki so se na svoji 9. redni seji sestali z zahtevnim dnevnim redom. Statut občine je prišel na klopi prepozno in svetniki so imeli nanj številne pripombe, ki naj jih komisija za statutarnopravna vprašanja v enomesečni javni razpravi pregleda in po možnosti upošteva v predlogu za drugo branje.
Svetniki so si bili enotni, da se zaključni račun za leto 1998 sprejema s polletno zamudo, toliko je namreč preteklo od prve obravnave, in zahtevali od občinske uprave, naj ga v bodoče pripravi za obravnavo sočasno s proračunom za tekoče leto. Tudi program stanovanjsko -komunalnega sklada so svetniki dobili mnogo prepozno, saj se leto že izteka. Vseeno je bila celotna razprava namenjena zamenjavi cevovodnega mestnega vodovoda od zajetja do glavnega rezervoarja, na katerem je vsako leto največ napak. Pri tej točki so svetniki prekinili sejo, ki naj bi se nadaljevala v začetku prihodnjega tedna.
K. Š.
PLAČE NA PLINOVODU PRIMERNE
SEVNICA - Predsednik nad-zornega sveta Plinovoda Sevnica Andrej Štricelj je seznanil občinski svet spričo njegovega zahtevka, naj prouči možnost racionalizacije poslovanja podjetja, da je Plinovod lani posloval racionalno. Cena plina je bila vseskozi primerljiva s kurilnim oljem, zvečine pa celo za nekaj odstotkov nižja. Če ne bi bilo tako, se na plinovodno omrežje ne bi priključilo toliko novih odjemalcev. Nadzorni svet je še ocenil, da je višina plače direktorja in računovodkinje primerna in v skladu z veljavnimi predpisi. „
NOV PROSPEKT OBČINE
SEVNICA - Sevniška občina je ob občinskem prazniku izdala v 10.000 izvodih nov prospekt. Izdelalo ga je ljubljansko podjetje Informa Echo, njegov direktor Rajko Dolinšek pa je izrazil presenečenje, koliko zanimivosti je v sevniški občini. Prospekt sta predstavila sevniški župan in gospodarska “ministrica” Darja Lekše, ki sta povabljence prijetno presenetila ne le s povabilom k dobro obloženi mizi s pogrinjkom martinovanjskih jedi iz peči sevniških kmetic, temveč še z razkošnim koledarjem za leto 2000, ki gaje izdelala sevniška slikarka Jerca Šantej (udomljena v Ljubljani).
SREČANJE KRMELJSKIH STAROSTNIKOV
KRMELJ - Na srečanju 70 starostnikov prvo novembrsko soboto pri Marjani v Krmelju je predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Justina Flajs izročila priložnostno darilo najstarejši krajanki, 88-letni Tereziji Rutar, najstarejšemu krajanu, 86-letnemu Jožetu Metelku, in Stanetu Slapšaku, ki ravno te dni praznuje okroglih 80 let. Predsem zdravja sta starostnikom zaželela tudi predsednik sveta KS Krmelj Janez Močan in poslanec državnega zbora Branko Kelemina.
ZBOR KRAJANOV O UREDITVENEM NAČRTU MESTA
TREBNJE - Krajevna skupnost Trebnje-vabi danes, 18. novembra, ob 18. uri v trebanjski kulturni dom na zbor krajanov o ureditvenem načrtu “Center mesta Trebnje”. “Naj nam ne bo vseeno, kako urejeno bo naše mesto jutri in kako bomo v njem živeli mi in naši otroci. Pričakujem, da se bosta zbora udeležili in da se boste znali pravilno odločiti za razvoj in napredek našega mesta,” poziva (so)krajane predsednik sveta KS Stane Sitar.
Za varno in mirno jesen starejših
20 let Doma upokojencev Sevnica, osrednjega socialnega zavoda v mestu - Jubilej ob občinskem prazniku obeležili s prireditvijo Skupaj bogatimo življenje - Se nova streha
SEVNICA - “Nikoli nismo povsem zadovoljni. Naloge iskati, razumeti, prisluhnili in znati dajati toplino, domačnost in to dan za dnem, teden, leto, 20 let. Nikoli ni bilo pretežko... V osebno zadovoljstvo nam je zadovoljstvo in vedrina na obrazih stanovalcev, kar potrjuje, da hodimo po pravi poti,” pravi ob praznovanju 20-letnice sevniškega doma upokojencev vodja Mira Mlakar.
Lipa, komaj 6-letni harmonikaš Krčan Gregor Gramc, kozjanske plese pa je predstavila folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič.
P. P.
700 LET ŠENTJANŽA - Šentjanci so se pretekli konec tedna izkazali kot odlični gostitelji sevniškega občinskega praznika, pa tudi z množično udeležbo na vseh prireditvah (kakršna je bila tudi četrtkova predstavitev dveh novih knjig na posnetku j ter v petek in soboto, na katerih je vsakokrat okrog 1000 ljudi pod šotorom praznovalo še 700-letnico Šentjanža, 30 let sevniškega radia in seveda prešerno martinovalo. (Foto: P. P.)
V domu preživlja jesen življenja kot v veliki družini 105 članov, 44 delavcev doma. V sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci, si vodja prizadeva, da bi vsem stanovalcem prisluhnila v težavah, jim pomagala ter nudila kakovostno zdravstveno nego in oskrbo. Tako bogatijo življenje vseh, ki bivajo v domu, kar so potrdili v Domskem listu, izdanem ob jubileju, pa tudi na osrednji slovesnosti v jedilnici Lisce, kjer sta še sevniški župan Kristijan Janc in direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milka Cizelj poudarila pomen nenehne
* Sevniški dom so zgrudili kot zadnjega v Posavju v letu 1979.
Leta 1988 so dogradili prizidek, leta 1994 pa še plinsko kotlovnico. Po posodobitvi kuhinje zdaj ostaja le še temeljita obnova stre-
he. Tako bi pridobili tudi dodat-
ne prostore za nove enoposteljne
sobe in dnevno varstvo.
skrbi za starejše, ne le ob mednarodnem letu starejših ljudi. Kajti vsi bomo nekoč starejši, potrebni topline in pomoči.
Delavcem doma se je v imenu svojcev stanovalcev zahvalil za skrb in zavzeto delo za njihove ožje sorodnike Vojko Dvojmoč, ob jubileju pa sta jim čestitala tudi predsednik sevniškega društva upokojencev Janez Krajnc in predsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Milan Kranjc. Slednji je povedal, da je direktorica Milka Cizelj uspešno sodelovala na nedavnem kongresu evropskega združenja domov upokojencev z izsledki dela projektne skupine, ki jo vodi, in da bo 30. novembra v Cankarjevem domu Cizljeva predstavila program razvoja skrbi za starejše v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kot rezultat del te projektne skupine.
Za pester kulturno-zabavni spored so poskrbeli pevski zbor sevniškega doma upokojencev
ZVESTOBA - Direktorica Cizljeva se je zahvalila sedmim delavcem sevniškga doma za 20-letno delo v domu, posebej še vodji Miri Mlakar (na levi), ta pa se je zahvalila vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev “Skupaj bogatimo življenje" in učencem boštanjske osnovne šole za podarjene slike, ki krasijo domske prostore. (Foto: P. Perc)
Trebanjske iveri
SRAM NAJ JIH BO! - Slovenski metropolit dr. Franc Rode si tudi v Mokronogu ni mogel kaj, da se ne bi obregnil ob medije, pardon, ošvrknil je, če smo natančni, slovenske časopise. Ti po Rodetovem mnenju tako grdo pišejo o Cerkvi, da jih je lahko sram. Posebej je omenil Delo, Dnevnik in Slovenske novice, ki naj bi jim verniki ne verjeli, pač pa raje segali po Družini in Ognjišču. Kaj nenavadem EPP! Smo lahko užaljeni, ker gospod nadškof ni omeni še dolenjskega New York Timesa, se pravi našega in vašega DL!?
DOPING - Na martinovo so ga letos bolj malo na zob dajali, kajti policija je zagrozila z akcijo Promil! Na Čatežu pa se bivši trebanjski mladinski funkcionar, zdaj komercialist Niko Borštnar
(na posnetku), ni mogel upirat1 ponudbi za takle “doping test’ • Podobno je ravnal bivši trebanjski sindikalni funkcionar Miran Jurak, kije zdaj glavni komercialist za znano čivčiv podjetje— (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
ltjan-
olikc
žu je te dni paradiralo toliko Sevničanov in brhkih deklet, kot le malo kdaj. Kako tudi ne bi, saj je postal Šentjanž vsaj za 3 dni središče dogajanja v sevniški občini ob njenem prazniku. Miss Slovenije 1998 Miša Novak je prevzela z lepoto in inteligenco ne le-sevniškega župana Kristijana Janca, ampak tudi šentjanške-ga “župana” Milana Jamška, saj je Mišo še pozdravil, v silni napetosti in tremi pa verjetno pozabil na svojega strankarskega pajdaša, celo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata. Miša je svoje poslanstvo hostese na žalost moškega sveta prehitro opravila in odpeketala novim dogodivščinam in honorarjem naproti-Ostale pa so nekatere persone nežnejšega spola in se pojavile se naslednji dan. Dobro obveščeni, da je SLS zatrdno odločen, da “kadruje” svojo ravnateljico sev-niške osnovne šole, ko bo sedanja odšla v pokoj. Priprava terena se je pričela...
DIREKTOR - Direktor sevniškega radia Rado Mlakar (na levi) si ob 30-letnici radia razumljivo dal duška, da je vse bolj ah manj lepo (s)teklo. Ni pa znano.
*
J
kaj je tako vneto šepetal na uhu uglajenemu napovedovalcu moderatorju prof. Fideju. k' vozi v Sevnico na slabo plača ^ honorarno delo celo iz Velenja-(Foto: P. P.)
KVIZ “MLADI IN GIBANJE RDEČEGA KRIŽA”
BOŠTANJ - Območna org*" nizacija Rdečega križa Scvnl ^ priredi v sredo, 24. novembra,
16. uri v TVD Partizan v Boštanj kviz “Mladi in gibanje Rdc<- 8 križa”. Udeležile se ga ' v ekipe vseh šestih osnovnih -sevniški občini. Program bo P pestrila mlada glasbenica V' Kodrič. Sponzorji priredttv Lekarna Sevnica, Gostinsko p jetje Sevnica, Kopitarna, |nf Jutranjka, Ar trade - trgovina
ventus in papirnica
Radix-
DOLENJSKI LIST	 St.	46	(2621),	18.	novembra	199^
Rrškc novice
TEŽKO, ČE NE BI BIL PAPIR - Združenje papirništva pri Gospodarski zbornici Slovenije je povabilo na dneve papirništva na Bledu z manjšo opeko. Tako vabilo so razposlali tudi krški papirničarji. Organizatorji vabila so pripisali, da bi bilo brez papirja težko. Opeke-vabi-la glavnina naslovnikov ni dala na tehtnico. Ampak že brez tehtanja drži, da bi bilo res težko. Mimogrede: če krškim papirni-čarjem le ne bi šlo, bi mogoče poskusili srečo z izdelovanjem opek. Dejstvo pa je, da bi bilo tedaj prav zoprno, če bi se ponovili nekdanji temni dnevi sedanje tovarne Vipap Videm Krško. Opeka v glavo šefa boli bolj kot list papirja namreč.
CVIČEK IN LJUDJE- Natančnejši pogled navdogajanje bi razkril, ali so tudi Štajerci pili cviček, ki ga je županova ekipa dostavila za martinovo v Ljubljano. Ve pa se, da je vse več tistih, ki v .cvičku vidijo znak pokrajinske pripadnosti. Uvodni pomislek o Štajercih govori prav o tem. Določeno je namreč, na kateri strani Save sme biti doma cviček, in sicer je to kranjska stran. Prvih zdrah v mešanih štajersko kranjskih družinah zaradi porekla cvička še niso opazili, vendar niso izključene. No, mogoče jih bo manj zaradi porekla cvička in več zaradi cvička kot opojne pijače, ki tudi “vtopi vse skrbi, v potrtih (Krčanovih, op. pisca) prsih up budi”.
Novo v Brežicah
BRAVO, NAŠI! - 'Mercator je naš!’ Tako nekako so nekateri glavni Brežičani pozdravili ob nedavnem polaganju temeljnega kamna za novo Mercatorjevo brežiško veletrgovino navzoče, posebej seveda prvega Mercatorjevega moža Zorana Jankoviča. Vendar se ne ve, čigav je kdo. Nekateri glavni Brežičani so namreč morali odhiteti k Jankoviču in ga pozdraviti, in ni bilo tako, da bi v Brežicah gostujoči trgovski direktor prišel Pozdravit gostitelje. Mogoče ob obilici pozdavljanj tega še ni ntegnil storiti. Če je “pozabil”, se Brežičanom ne piše prav dobro. Lahko bi se celo zgodilo, da bi morali ob kakšnem križišču, na primer, iz rož napisati Mercatorju čestitamo za njego-vo 50-letnico!
. TRGOVATI - Brežice razvijamo pj-edvsem kot mesto trgovin, radi rečejo prvaki lokalne skupnosti. Domačini se ob Jakih smernicah bojijo, da jim bodo iz žepa izcuzali zadnji belič. V tolažbo mestu z dolgo frgovsko tradicijo in meščanom Je> da brežiške trgovine trumo-ma obiskujejo kupci t druge ^frani slovensko-hrvaške meje. j-e je to, da se sem zgrinjajo Hrvati, seveda lahko komu tudi v tolažbo.Saj razumete.
KRIŽIŠČE - Brežice bodo obrnile nov list v svoji promet-1,1 zgodovini, ko bo narejeno ’ežko pričakovane krožno križi-Sce' t. i. rondo, na eni mestnih vPadnic. Kljub velepomemb-n°sti cestnega objekta, kaže, da Se bo otvoritev toliko zavlekla, oa bo trak na otvoritvi rondoja s|°vesno prerezal kak Brežičan grelih let, ki je danes še dojen-i. • V jeziku šoferjev to ni sllšati tako milo, res.
‘ijL !>■<■ ZKIsl |>OII(>(lNKNic:i
M času od 30. oktobra do 15. novembra so v brežiški bolnišnici rodile: Irena Kajič iz Brežic 'Lucijo, Alenka Kraševec i/. . el. Mraševega - Nastjo, Snje-jfana Zakšek s Sel pri Dobovi -njo, Marjanca Novak iz Verač 'Jana, Suzana Uršič iz Bistrice pb Sotli - Ano Marie, Majda nrkat iz Dolenje vasi - Petro, Aleksandra Gramc iz Brestani-' Miha, Jožica Štefanič iz Kostanjevice na Krki - Martina, I Jelena Živič z Raven pri Zdo-ah - Tino, Andrcjka Jurkovič iz >°dstrma - Valentino, Nataša 'rdpevc z Dobrave ob Krki -Ajtiadeja, Tatjana Kuhar iz Ml-Čja - Boštjana, Sandra Šparakl .Velike Doline - Evo, Jožica I tvžer iz Reštanja - Mihaela, ttcija Brajdič iz Gorice - deč-,a> Alenka Šumlaj iz Dobove --uku, Aleksandra Adlešič iz L°č - Maria.
Čestitamo!
M&Š i Z M ASIH OBČIM
“Vsega ni mogoče naprtiti rudniku”
Rudnik Senovo v zapiranju doslej opravil več kot polovico predvidenih zapiralnih postopkov v jami - Voda iz rudnika - Direktor Kunej: zavezani krovnemu načrtu
SENOVO - “V sklopu zapiranja rudnika smo doslej opravili približno 60 odstotkov predvidenih del v jami. V tem okviru smo skladno z določili zakona o rudarstvu, zakona o varstvu okolja in zakona o vodah zavarovali vodne vire v jami, kar je predvidel krovni načrt zapiranja. Toda omogočili smo tudi izkoriščanje dobre pitne vode za oskrbo senovško-brestaniške doline, česar ni predvideval prvotni načrt. Oba ukrepa glede vode sta izrednega pomena.” To poudarja Herman Kunej, direktor Rudnika Senovo v zapiranju.
Rudniško vodstvo je sicer dajalo doslej prednost ekološki in prostorski sanaciji površin nad rudnikom in v okolici in tako je komunalno urejalo Senovo, Rudnik je po direktorjevih navedbah podrl separacijo, uredil lokalno cesto Senovo-Ravne in delno cesto Se-novo-Zakov, popravil cesto Belo-Mali Kamen in Šrebotno-Šedem, dal opraviti geološko-tehnične raziskave in geodetske meritve, saniral je površino v Reštanju, uredil jalovišče in deloma odstranil rudniško železnico. Glede na razpoložljivi denarje rudnik opravil že več kot 95 odstotkov celotne predvidene ekološke sanacije površin.
Tako je poročal na ponedeljkovi tiskovni konferenci direktor Kunej s sodelavci.
PREDAVANJE O FILIPINIH
BREŽICE - V Knjižnici Brežice bo danes ob 19. uri Brane Kobal predaval o Filipinih. Predavanje bo popestril z diapozitivi.
UPANJA DEDKA MRAZA
KRŠKO - Trenutno še ni znano, ali bo nekaj več kot 2.000 predšolskih otrok v krški občini ob novem letu dobilo darilo. Taka obdarovanja za vse krške malčke je včasih zagotavljal dobri stari dedek Mraz. Dedek Mraz za letos še ni pisal nobenega pisma ne sponzorjem ne županu, zato ne ve, ali bo okrog novega leta imel kaj pod palcem. Ker bi rad tudi ietos videl ognje sreče v mladih očeh, upa, da bodo občina in sponzorji namenili za darila denar vsaj Zvezi prijateljev mladine Krško, ki ga bo, bradača dobrodušnega, gotovo povabila na praznične novoletne sani z darili razdeljevat pakete sreče. Zveza prijateljev mladine Krško je menda že nekaj pisala za denar, a kot je slišati, ji občinski zakladniki še niso odprli vrat lokalne blagajne.
TERME ČATEŽ VLAGAJO NA OBALI
ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež so prenovile in letos poleti odprle v Kopru nekdanji hotel Triglav, ki so mu poleg nove opreme dale tudi novo ime - Koper. V prihodnjem letu bodo obnovile hotel Žusterna. Vlaganja na Obali sodijo v poslovno in zemljepisno širitev podjetja, čeprav drži, da jedro Term Čatež ostaja in se razvija, vsaj za zdaj, na Čatežu ob Savi.
Dejstvo je, da krajevna skupnost Senovo in prebivalci blizu rudnika v zadnjem času preštevajo, kakšno korist prinaša krajanom zapiranje rudnika, in pri tem je precej lokalnega nezadovoljstva zoper vodstvo rudnika in širše, zoper vlado, “ki najbrž slabo nadzoruje zapiranje rudnika in ekološko sanacijo na Senovem”.
Direktor Kunej - verjetno pozna poudarke lokalnih protestov -odgovorja: “Vseh potreb krajevne skupnosti glede komunalne infrastrukture (modernizacija mestnih in krajevnih cest, javna razsvetljava, kanalizacija, čistilna naprava) pa vodstvo rudnika ne more in ne sme financirati, ker tega ne predvideva obstoječi krovni načrt.”
Od leta 1996 do sedaj je rudniška komisija za rudarsko škodo obravnavala 10 zahtevkov. Od teh jih je po njeni presoji 5 upravičenih, 3 še čakajo na presojo. Denar za poplačilo škode zaradi rudarjenja je domala že pošel.
• Krovni načrt zapiranja senov-škega rudnika ima pomanjkljivosti, kot menijo domačini in kot se strinja tudi rudniškov odstvo. Zato bi radi prvotni načrt dopol-. nili po željah in dosedanjih izkušnjah. Od države pričakujejo po tej dopolnitvi vsaj dodatne 3 milijarde tolarjev.
JEDRSKA ELEKTRARNA V OKTOBRU
KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v oktobru, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in izkoriščenost, poslala v omrežje 462.884 MWh električne energije. Njeni vplivi na okolje so se gibali v predpisanih mejah. V tem mesecu so v jedrski elektrarni uskladiščili 9 sodov s srednje in en sod z nizko radioaktivno vsebino. Skupno je bilo v skladišču nuklearke v oktobru 3.995 sodov z radioaktivno snovjo.
PREMIKA SE
SENOVO - Če se ne ne premakne nič v zvezi s poplačilom škode domačinom zaradi delovanja rudnika na Senovem, ne drži, da se nič ne premika. Premika se cel hrib nad nekdanjim rudnikom. O tem trenutno domačini nimajo v roki znanstvenih analiz. Zato pa imajo v rokah fotografije globokih jam, razpok in ugreznin, za katere ni druge razlage, kot je ta, da so nastale, ker je hrib spodaj bolj ali manj votel. Dokler bodo tukaj take jame, bo najbrž najbolje, da se v te kraje ne odpravljate po gobe in na sprehode. Razen če nimate s seboj posebne opreme za nepredvidljivo potovanje - ~ nlje.
v osrčje Zemlje.
Rudnik je že poskrbel, kot navaja rudniško vodstvo, za skoraj 80 odstotkov svojih delavcev, ki so z zapiranjem premogovnika ostali brez zaposlitve.	L.	M.
Tudi boni za študentske otroke
Društvo študentov Brežice
BREŽICE - Društvo študentov Brežice (DSB) organizira prevoze študentov ob nedeljah z brežiškega območja v Maribor in Ljubljano. Ta avtobus je za študenta cenejši kot običajni, cena prevoza je nižjavtudi kot na vlaku s popustom. Članska izkaznica DSB, ki študentu odpira vrata omenjenega avtobusa, zagotavlja študirajočim Brežičanom tudi različne popuste pri blagu in storitvah.
Če DŠB dosega enega od svojih ciljev z omenjenim avtobusom, nekatere druge svoje načrte uresničuje v klubskih prostorih v Brežicah v nekdanjem domu letalcev v prostorih Mladinskega centra Brežice. Študentsko društvo tu nadaljuje v eni mestnih kavarn začete kavarniške večere s premišljeno optimističnim naslovom Na poti naprej. Na teh večerih se lahko predstavijo lokalni literati, praviloma začetniki, ki naj bi prav na teh nastopih doživeli javno potrditev, češ, delate prav, kar tako naprej. Tudi DŠB-jev železni repertoar so potopisna predavanja.
Društvo skrbi tudi za študentske družine. Tako je izdalo zloženko o pravicah in možnostih študentskih družin. Kot je povedal Mitja Baškovič, predsednik DŠB, bo društvo za novo leto študentske družine tudi obdarilo z boni za nakup v nekaterih trgovinah.
Društvo, kot da želi odgrniti preprogo nevednosti ali sprenevedanja s kupčka perečih družbenih problemov, zagotavlja mladim nekatere žive, s filmom, z zloženkami in drugače podprte pogovore o problematiki mladih. Pri tem sodeluje s centri za socialno delo ter knjižnico in kinom v Brežicah. Tako so mladi doslej odkrito govorili o nasilju, hrani in drogah. Dogodki na to temo nastajajo po zamisli Jasmine Stojanove Srpčič, koordinatorke projektov DŠB, kije sem prišla preko javnih del.
Brežice do danes niso pozabile Kulta, odmevnih 1. brežiških kulturnih dnevov, s katerimi je DŠB letošnje poletje na zgledno visoki
• DŠB uraduje v svojih prostorih dnevno od 12. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah ne. “DŠB je pravi naslov, kjer se dobi veliko informacij,” meni Baškovič.
kulturni ravni miniral brežiško idiliko vsesplošnega nazanimanja za javno, ne nujno politično dogajanje.
L. M.
“K nam rade prihajajo tudi družine”
Terme Čatež “naj” slovensko kopališče po izboru poslušalcev in bralcev - Decembra prenovljena zimska riviera - Večji hotel Toplice, zimski vrt in konferenčna dvorana
ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež so v letošnji akciji “naj” slovensko kopališče, kjer so glasovali poslušalci radia in bralci, dosegle 1. mesto med 17 termalnimi kopališči, kolikor sojih skupno ocenjevali. Na 2. so se uvrstile Atomske toplice in na 3. mesto Terme Zreče.
“Zlasti jc pomembna ocena, ki šča. “Glede na število obiskoval
nam jo za delo dajo naši gostje. Sicer smo slovenska kopališča in zdravilišča ves čas tudi pod drugačnimi drobnogledi, saj poteka vsako leto veliko akcij, v katerih z različnih zornih kotov ocenjujejo slovenska kopališča in zdravilišča. Ocene, ki so Termam Čatež prinesla naslov “naj” kopališče 99, se zdijo dosti stvarna, “meni Tina Savnik, pomočnica generalnega direktorja za marketing in prodajo.
Po besedah Dejana Bibiča, pomočnika direktorja vodnih programov v Termah Čatež, je tukajšnje kopališče v letošnji kopalni sezoni uvedlo vrsto novosti na letni termalni rivieri, zaradi česar so zadovoljni kopalci verjetno tudi glasovali za čateške Terme v omenjenem izboru najboljšega kopah-
cev pri nas, lahko rečemo, da smo s ponudbo ljudem zanimivi. Najbrž gre dober obisk pripisati tudi naši poslovni odločitvi, da smo naravnani na vse starostne skupine in tudi na vse žepe. Dejstvo pa je, da v Terme Čatež prihaja zelo veliko družin. Zato je verjetno dosti točno, da imajo Terme Čatež v primerjavi z drugimi zdravilišči najmlajšo klientelo,” pravi Savnikova. Letna termalna riviera je starejša sestra zimske
• Poleg že omenjenega 1. mesta v ocenjevanju “naj” kopališče 99, so bile Terme Čatež na 2. mestu, za Atomskimi toplicami, v ocenjevanju, ki ga je opravila Ihristična zveza Slovenije.
MARTINOVANJE V LJUBLJANI - Tudi Janez Podobnik, predsednik državnega zbora (na sliki tretji z leve), se ni mogel odreči cvičku iz rok predstavnikov krške občine na čelu z županom Francijem Bogovičem (drugi z leve). (Foto: B. Zorko)
Krško zabavalo prestolnico
Martinovanje v Ljubljani
KRŠKO, LJUBLJANA - Krčani so na praznik sv. Martina v Ljubljani s turističnimi utrinki občine Krško, degustacijo cvička in drugega mladega vina ter folklornimi nastopi popestrili martinovanje mnogim prebivalcem glavnega mesta. Program so začeli dopoldne pred Mercatorjevo upravno stavbo, kjer se je kljub hladnemu vremenu zbralo kar nekaj Ljubljančnaov. Pred World Trade Centrom so se vabilu na degustacijo odzvali predvsem iz Centra za promoejo turizma Slovenije. Največ ljudi seje zabavalo ob folklornem nastopu in pokuš-
nji mladih vin pred Turističnim informacijskim centrom. Odzvali so se tudi naši poslanci, ki so prišli na degustacijo pred stavbo državnega zbora. Predstavnike krške občine je v državnem zboru sprejel predsednik državnega sveta Tone Hrovat.
Pri pripravi programa v Ljubljani so sodelovali občina Krško, Mercator Sremič, društvo vinogradnikov Sremič, kmečka zadruga Krško, aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki, folklorna skupina Senovo, Podjetniški center Krško.
S. MRGOLE
termalne riviere; prvo so odprli 25. maja 1991, drugo 23. decembra 1993. Potem ko so letni dodali od otvoritve do danes mnoge za kopalce privlačne novosti, se obeta bogatejša vsebina tudi zimski. Podrobnosti o tem bodo znane na decembrski otvoritvi razširjene zimske termalne riviere. Na splošno gre za to, kot je povedal Dejan Bibič, da bodo vse najprivlačnejše možnosti, ki jih ima letna, zagotovili še na zimski termalni rivieri.
Nekako v času, ko bo zaživela prenovljena zimska termalna riviera, bo zdravilišče na Čatežu ob Savi nudilo obiskovalcem še nekaj novosti. Te so med drugimi dodatne sobe obstoječega hotela Toplice, zimski vrt, ki naj bi v zdravilišču in kopališču prevzel vlogo nekakšnega osrednjega trga, in večnamenska konferenčna dvorana za 850 ljudi.
L. M.
Prav dihati in biti zdrav
Zaikun Li: “Zbolimo, ko se v telesu poruši ravnovesje med negativnim in pozitivnim” - Samozdravljenje
BREŽICE - “Svet je celota Yin in Yang, negativnega in pozitivnega. Tudi v človekovem telesu razločimo negativno in pozitivno. Ko smo zdravi sta Yin in Yang v telesu v ravnovesju, v ravnovesju sta naša dva živčna sistema. Ko je to ravnovesje porušeno, se slabo počutimo, imamo tak ali drugačen zdravstveni problem. Zdravstvene težave se rešimo »li jo občutno omilimo s tem, da znova vzpostavimo ravnovesje med živčnima sistemoma.” Tako je prepričan prof.
Zaikun Li iz Pekinga, ki ga zadnje čase lahko srečate tudi v Brežicah, kjer živi zdaj.
Kot fizik je Li v preteklosti temeljito preučil staro kitajsko medicino in tako načine, kako človek sam sebe zdravi. Tradicionalno kitajsko metodo samozdravljenja je preizkusil, kot pravi, najprej na sebi: “V otroštvu sem imel zelo hudo astmo. Pri devetnajstih letih sem poskusil vaje samozdravljenja. Nadaljeval sem jih in zdaj astme nimam več. Meni je metoda samozdravljenja pomagala pri astmi, zakaj ne bi pri boleznih pomagala še komu?!” pravi Li.
Pri omenjenem samozdravlje-nju gre prav za ponovno vzpostavitev ravnovesja med živčnima sistemoma, kot zatrjuje Li. Po njegovem lahko to uravnoteženje dosežemo tudi s posebnim trebušnim dihanjem. “Z dihanjem, pri katerem je izdih daljši od vdiha, spodbudimo k delovanju ustrezen živčni sistem,” meni Zaikun Li.
Li, častni član tokijskega mednarodnega združenja naravne medicine, pravi, da metode samozdravljenja lahko odpravijo <.-610 kronične bolezni, kot so visok krvni pritisk, angina pektoris, sladkorna bolezen, bolečine v vratu in hrbtnici ter migrena.
Zaikun Li
Poleg omenjene tradicionalne kitajske metode negativno-pozi-tivnega samozdravljenja kroničnih bolezni prof. Zaikun Li omenja tudi zdravilno delovanje magnetov, položenih na akupunkturne točke. “Z magnetom zdravijo tudi drugi. Lahko je magnet velik in ti ga fiziolog ob obisku v ambulanti da začasno na telo. Magnet, s katerim razpolagam, je majhen, kot obliž si ga položite na določeno mesto. Te male kitajske magnete imam edini v Evropi, govorim seveda o izvirnem izdelku,” pravi Li o drobcu, ki naj bi po njegovem združeval v sebi kitajsko tradicionalno medicino in ustrezna sodobna dognanja.
Prof. Zaikun Li, ki bo 22. novembra pripravil brezplačno informacijsko uro v Novem mestu in dan pozneje v Krškem, pravi, da nikogar ne odvrača od njegovega dosedanjega zdravljenja ih od zdravnika. “Nikakor, bolnik naj nadaljuje, ob tem lahko poskusi delati še po mojem nasvetu,” pravi mož iz Pekinga.
L. M.
©
Tradicionalne kitajske metode samozdravljenja kroničnih bolezni in bolečin
Kitajski prof. ZAIKUN LI
nudi
BREZPLAČNO INFORMACIJSKO URO
V Novem mestu:22.11.99(ponedeljek)ob 18.00 Zavarovalnica Tilia d.d., Seidlova 5, velika sejna soba(III.nad.)
V Krškem:23.11.99(torek)ob 18.00 Kulturni dom Krško, Trg Matije Gubca 2 Informacije po tel.:0(>08/65-396 (od 9.00-17.00)
Organizator: TK d.o.o. Ljubljana
ok
sl
h
Občina za razvoj obrti in malega gospodarstva
Iz proračuna 238 milijonov
NOVO MESTO - Kot je nedavno ugotovila podžupanja Martina Vrhovnik, je malo gospodarstvo s svojimi delovnimi mesti tudi v mestni občini Novo mesto blažilec razmer in socialnih stisk. Po statističnih podatkih ustvari 11 odst. vseh prihodkov gospodarskih družb in daje delo 17 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu občine.Kot je dejala, je občina letos pospeševanju malega gospodarstva namenila 83 milijonov tolarjev, poleg tega pa je 155 milijonov tolarjev vložila še v razvoj kmetijstva in turizma. Skupno je tako za te namene predvideno 1,7 odst. občinskega proračuna. “Občina se tudi aktivno vključuje v različne oblike pospeševanja razvoja malega gospodarstva, saj je soustanovitelj Podjetniškega centra Novo mesto, sodeluje v garancijskem skladu, v projektu mik-rokreditov in pri izdelavi strategije trajnostnega razvoja Dolenjske,” je naštela.
V mestni občini si bodo prizadevali, da se bo obrtno območje na Cikavi še naprej širilo in razvijalo, vendar bo za to, kot je poudarila, treba spremeniti prostorske dokumente.
B. D. G.
DAN PAPIRNIŠTVA
BLED - Včeraj je Združenje za celulozno, papirno in papirnoprede-lovalno industrijo že tretje leto zapored pripravilo dan papirništva. Na simpoziju na Bledu so razpravljali o tem, kakšen je položaj te dejavnosti ter kako je s sofinanciranjem raziskav, s tehnološkimi spodbudami, posodabljanjem in z ekologijo.
TRŽNO PRAVO
LJUBLJANA - Dr. Bojan Zabel je v knjigi Tržno pravo združil vsa pomembna področja pravnega urejanja trga: ustavno ureditev, organizacijo, omejevanje konkurence, zatiranje'nelojalne konkurence, dbmping, varstvo potrošnikov in poseganja države z neposrednimi ukrepi. Knjiga je izšla pri založniški skupini Gospodarski vestnik.
DAVČNI SVETOVALCI VABIJO NA KONGRES
ČATEŽ OB SAVI - Društvo davčnih svetovalcev Slovenije organizira od 2. do 4. decembra 3. kongres, ki bo v Termah Čatež. Od četrtka do sobote bodo udeleženci (tudi nečlani društva) obravnavali celo vrsto najbolj žgočih tem s področja davčnega svetovanja, pri čemer jim bodo pomagali tudi domači in tuji davčni strokovnjaki. V delo se bo s predstavitvijo vključevanja v Evropsko unijo vključil še minister Igor Bavčar, na okrogli mizi o izkušnjah z DDV pa bo sodeloval tudi direktor slovenske davčne uprave Stojan Grilj. Rok za prijavo je 20. november.
Elektronski prenos bo pol cenejši
Reforma plačilnih sistemov se približuje zaključni fazi - prenosu računov pravnih promet na banke - Na Dolenjsko banko v prvem kvartalu 200
oseb od Agencije za plačilni družb
LE 3 ODSTOTKI ZA POKOJNINSKE BONE
LJUBLJANA - Po prvih podatkih po izteku roka, do katerega je bilo mogoče delnice praznih ali polpraznih pidov zamenjati za pokojninske bone, se je za tako zamenjavo odločilo le tri odstotke vseh delničarjev, ki so imeli pravico izbire. Svojo odločitev je družbam za upravljanje sporočila le dobra petina pozvanih delničarjev, vsi ostali so raje počakali in s tem avtomatično ostali delničarji pidov.
IZDALI SO DRŽAVNO TOPOGRAFSKO KARTO
LJUBLJANA - Kot pravijo v Geodetski upravi RS, bo poslej mnogo lažje izdelovati prostorske dokumente, načrtovati posege v prostor, prevoz tovorov in gospodarske naložbe, lažje pa bo tudi vojakom, planincem, turistom in šolarjem, saj lahko kupijo (v celoti ali po listih) državno topografsko karto Slovenije v merilu 1: 25.000.
NOVO MESTO - Reforma poteka že od leta 1996, vendar je podjetja do zdaj niso toliko zaznala, ta čas pa so banke že začele pripravljati prvo skupino pravnih oseb, ki morajo prenesti račune do konca marca. Reforma prinaša tudi vsebinske spremembe in vzpostavlja drugačen poslovni odnos med banko in podjetjem, ki se pred prenosom lahko samo odloči, pri kateri banki bo imelo poslovni račun. Kot zatrjujejo v bankah, lahko pravne osebe (negospodarstvo ni vključeno v prenos računov) pričakujejo hitrejši prenos plačil in tudi nove oblike. Ker bodo banke vzpodbujale elektronski prenos, se bodo podjetja verjetno pospešeno odločala za sodobnejšo pot.
Kot je določila Banka Slovenije	Plačilo takoj
zaradi postopnega zmanjševanja	,	. , .	,	.	,	.
prilivov pri APP, bo prenos raču-	. Plac'lni na!°g'’ k' se,zdaJ zblra'
nov potekal od 1. januarja 2000	J° na Agenciji za plačilni promet
do 31. oktobra 2001, in sicer vsed-	in se obdelujejo do 17. ure, bodo
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
mih kvartalih. V vsakem obdobju bo račune prenesla skupina pravnih oseb, v katero so enakomerno (poimensko) razporejena velika, mala in srednja podjetja, upoštevali pa so tudi število plačilnih nalogov in vrednosti. Velika in srednja podjetja se morajo obvezno vključiti v trimesečno pilotsko usposabljanje, mala pa lahko račune prenesejo neposredno po 1. januarju.
Plan prevzemov računov in seznami za prvo četrtletje prihodnjega leta so že narejeni. Banke v teh dneh pospešeno seznanjajo v prvo skupino vključena podjetja, kajti časa ni veliko. Dolenjska banka, ki bo v prvem kvartalu prevzela 200 računov pravnih oseb, je seminar pripravila prejšnji torek. O spremembah v prenosu plačilnih nalogov je predstavnikom podjetij spregovoril Sergij Thor-ževskij, mariborska družba Zrcalo pa je predstavila aplikacijo za elektronski prenos nalogov na banko s poudarkom, da elektronski plačilni promet bistveno zmanjša obseg poslovanja, prihrani do 90 odst. časa in znižuje stroške poslovanja, saj je provizija pri takem posredovanju nalogov za polovico manjša.
Begrad računa na Hrvaško
Obeta si predvsem delo za slovenska podjetja, ki bodo vlagala v sosednji državi - Se nerešena delovna dovoljenja
NOVO MESTO - Gradbeno podjetje Begrad si precej obeta od sosednjega hrvaškega trga, kjer želi povečati tržni delež. Direktor Franc Panjan je prepričan, da je Begrad pri sosedih lahko konkurenčen. Na tem trgu je podjetje namreč prisotno že dalj časa in ima tam tudi hčerinsko podjetje AB Gradnje. Pred kratkim je odprlo tudi predstavništvo na Reki, s katerim želi poseči na hrvaško obalo in tako lažje prebroditi zimsko mrtvo sezono.
Kot ugotavlja direktor Panjan, je letos v Hrvaški bistveno manj
KAKO KAZE NA BORZI?
Le spomin na zjate čase
Minil je še en relativno nezanimiv, čeprav po prometu niti ne skromen borzni teden. Skupaj s prijavljenimi svežnji je v posameznih dneh ceh presegel milijardo tolarjev. Takšnega trgovanja, ki na prvi pogled spominja na zlate čase, žal ni spremljalo ustrezno gibanje tečajev. Indeks delnic SBI se je zaradi tega gibal med 1.840 in 1.850, indeks pidov PIX pa med 1.470 in 1.520 točkami.
Nekaj medijskih komentarjev o podcenjenosti farmacevtskih delnic je vzpodbudilo nakupe in dvig cene Krkinih delnic nad 26.500 in Lekovih nad 35.500 tolarjev. Ugodne so tudi napovedi glede letošnjih poslovnih rezultatov obeh družb. Precej negotovosti vlada med delničarji Luke Koper in Intereurope. Špeku-liranje o tem, ali bo decembrska skupščina potrdila ali zavrnila združitev po predlaganem menjalnem razmerju med obema delnicama, povzroča neprestano tresenje njune cene. Tečaj Luke se je tako gibal med 3.070 in 3.150 ter Intereurope med 2.500 in 2.620 tolarji. Ko so trgu zavladali pesimisti, je tečaj prve ra-stel in druge padat, ko so prevladali optimisti, pa obratno.
Najslabše se je godilo lastnikom delnic SKB. Njihova cena se je sesedla pod težo slabih nov-
ic in padla pod 2.000 tolarjev. Objavi slabih poslovnih rezultatov v prvih devetih mesecih sta se pridružila še napoved o morebitni izgubi v letošnjem zaključnem računu ter začasno negativno mnenje Banke Slovenije glede združevanja z Abanko.
V soboto se je izteke! rok, do katerega so se lastniki praznih pidov imeli možnost odločati, ali bodo še naprej ostali njihovi delničarji ali pa bodo svojo certifikatno naložbo spremenili v pokojninske bone. Tisti, ki se niso odločili za nobeno od možnosti, bodo imeti konec meseca tako'stanje delnic kot pred 17. julijem. Lastniki pokojninskih bonov pa bodo lahko še tri leta razmišljali, ali naj svoje bone zamenjajo za pokojninsko rento ali jih prodajo na borzi. Najverjetneje se čas izteka tudi špekulantom, ki so tvegali in poskušali na hitro zaslužiti z razliko v ceni med pranimi pidi in boni. Ti bodo najbrž kmalu začeti prodajati bone in vnovčevati svoje dobičke. Morda je ponedeljkov padec cene pod 50 tolarjev za bon že posledica prav tega procesa.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
po novem obdelani in prenos opravljen hitreje. Obdelava bo potekala na dva načina, ki ju v bankah poskusno že uporabljajo. Prvi je sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki poteka enako kot plačilni promet s tujino, le da valuta ni čez dva dni, ampak takoj. Ta način se uporablja za plačilne naloge, ki so večji od 3 milijone tolarjev, ali tudi za manjša nujna plačila na posebno zahtevo. Taki nalogi se bodo obdelali sproti, zato bo račun pravne osebe obremenjen takoj in znesek nakazan k pravni osebi pri drugi banki. Sistem BPRČ je odprt za banke od 7. do 15. ure, zato je v tem času mogoče opraviti kakršnokoli plačilo na drugo banko. Zaradi takojšnjih prenosov ne bo več potrebe po nujnih nalogih.
Žiro kliring
Drugi način obdelave plačilnih nalogov je žiro kliring oz. sistem plačil majhnih vrednosti pod 3 milijone tolarjev, po katerem bo potekala večina prometa in plačilnih nalogov. Pri tem pravne osebe pošljejo naloge na banko, ta jih nekaj časa zbira, nato pa obdela in v paketih pošlje naprej. Na os-
naložb, še posebej državnih, hkrati pa se likvidnostne težave stalno slabšajo. Gradbinci še vedno čakajo, da se bosta državi sporazumeli o delovnih dovoljenjih za tujce; te zdaj Slovenija izdaja, Hrvaška pa ne.
Kljub vsemu v Begradu upajo na uspešen nastop na tamkajšnjem trgu, pri čemer najbolj računajo na dela za slovenska podjetja, ki bodo vlagala na Hrvaškem. Teh bo v prihodnjih letih kar nekaj: Krka bo gradila 15 milijonov mark vredno tovarno na Jastre-barskem, Mercator in Merkur skupni trgovski center v Zagrebu, trgovski center v Zagrebu bo gradila tudi tudi Lesnina Mi, medtem ko Petrol in Istrabenz načrtujeta gradnjo 60 bencinskih servisov.
B. D. G.
ŠPORT IN REKREACIJA
LJUBLJANA - Za vse, ki težko pričakujete sneg in zimske radosti, bo dobrodošlo obvestilo, da se bo v ponedeljek, 22. novembra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tridesetič začel sejem Šport in rekreacija. Trajal bo do nedelje, 28. novembra.
SPET ŠOLA LESNE STROKE
SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc seje pogovarjal z direktorico srednje šole v Sevnici Alenko Žuraj o poteku novega izobraževalnega programa za lesno stroko, ki letos po dolgih letih spet poteka na tej šoli. Občina je pomagala pri opremljanju učilnice za praktični pouk, čeprav je financiranje srednjega šolstva popolnoma v rokah države. Na občini so se odločili, ker ima obdelava in predelava lesa v sevniški občini že dolgoletno tradicijo, ki bi jo usposobljeni mladi lesarji lahko uspešno nadaljevali. Ker je tekstilna industrija v krizi, išče SS Sevnica, ki je izobraževala predvsem tekstilce, nove izobraževalne programe, ki so garant za obstoj šole. Lesarje so nekoč že izobraževali v Sevnici in občina bo to usmeritev podpirala.
k J r" -j -
te f # t\ '■ s 1 i L	’ •	-
novi žiro kliringa se nalogi poravnajo, nato pa izračuna neto položaj banke (npr. vsi nalogi v breme in v dobro za neko banko se poravnajo). Sistem žiro kliringa je zaprt, ko banka, ki je neto dolžnik, poravna preko BPRČ, svoj dolg.
Trenutno se poravnave opravljajo nekajkrat dnevno (pri Dolenjski banki trikrat: ob 9., 11. in 13. uri), v bodoče pa naj bi se pogosteje. Sistem žiro kliringa je za vse transakcije z valuto istega dne odprt od 8. do 13. ure. V Dolenjski banki so opozorili, da bo treba naloge oddati najpozneje do 15 minut pred 13. uro, nakar bo banka zaključila še zadnjo poravnavo in pravne osebe bodo po
• Banka Slovenije je ves plačilni promet med bankami že prenesla iz APP na račune bank pri centralni banki, prav tako tudi oskrbo bank s tolarsko gotovino (dvigi, pologi, prevoz in varovanje gotovine), ki zdaj ne poteka več iz APP, ampak iz depotnih bank za posamezno regijo. Za dolenjsko regijo je bila izbrana Dolenjska banka.
elektronskem sistemu že imele vpogled v stanje na žiro računu. Vsi nalogi, ki bodo prejeti po 13. uri, bodo obdelani z valuto naslednji dan, razen če komitent zahteva izjemo in obdelavo po sistemu BPRČ, ki je odprt do 15. ure. Sprejemali bodo tudi plačilne naloge z datumom valutacije za več dni naprej.
Vsaka pravna oseba bo z banko sklenila pogodbo o vodenju poslovnega računa, s katero bosta stranki opredelili tudi prekoračitev stanja na računu, možnost hitrih kratkoročnih kreditov, avtomatskega prenosa sredstev na vpogled v depozit in drugo. Plačil-
I M
PREDNOST ZA CESTNO PODJETJE - Slovenska gradbena podjetja trenutno računajo predvsem na državne naložbe in se rešujejo tudi z gradnjo avtocestnega križa in cestnega omrežja. Na delež zaslužka pri tem računa tudi Cestno podjetje Novo mesto, ki ima pri gradnji dolenjskega kraka avtoceste po svoje prednost pred konkurenco, ker ima v neposredni bližini bodočega gradbišča svoje kamnolome in asfaltne baze (na sliki peskokop v Krškem). Vpodjetju upajo, da bo naslednje leto vsaj en razpis za oddajo del na tem območju, sami pa bodo na njem poskusili pridobiti čimveč del kot izvajalci ali podizvajalci. (Foto: B. D. G.)
ne naloge bo mogoče oddati v vseh enotah banke, oblik pa je več: osebno na enoti, preko pošte, dnevno-nočnega trezorja, elektronskih medijev, disket in elektronske pošte. V bankah že zdaj opozarjajo, da bodo stroški najvišji pri oddaji papirnih nalogov pri bančnih okencih in najnižji pri elektronski obliki prenosa. Na ta način želijo tudi vzpodbuditi avtomatizacijo poslovanja s pravnimi osebami in za začetek vsaj vse velike in srednje družbe pripeljati do elektronskega poslovanja.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Bronasti odličji iz Niirnberga tudi na Dolenjsko
Slovenskim inovatorjem 12 odst. vseh odličij
NOVO MESTO, NURNBERG - Slovenski inovatorji so se od 28. do 30 oktobra predstavljali na mednarodni razstavi inovacij IENA v nemškem Nurnbergu. Mednarodna strokovna komisija jim je namenila 21 odličij oz. 12 odst. vseh podeljenih. Bronasti odličji sta prejela tudi dva Dolenjca: inž. Bojan Črtalič, lastnik podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic, jo je prejel za inovativno rešitev hitre zavore na sobnem kolesu Spin bike, Štefan Horvat iz Višnje Gore pa za energijski gumb.
Na 70 kv. metrov velikem razstavnem prostoru je 28 slovenskih inovatorjev predstavilo 42 inovacij in se s tem pridružilo okrog 300 inovatorjem oz. podjetjem iz 29 držav vsega sveta. Skupno je bilo na razstavišču predstavljeni 500 inovacij, med njimi največ tehničnih novosti s področja strojništva oz. avtomobilske industrije. Velik poudarek je bil tudi na izumih, ki pripomorejo k bolj zdravemu življenju ali pomagajo invalidom.
Slovenski inovatorji, ki jih je vodil Andrej Škrinjar iz novorne-; škega podjetniškega centra, so si prislužili tri zlata odličja, po 8 srebrnih in bronastih medalj ter dve posebni priznanji za področje promocije in oblikovanja. Na podelitveni slovesnosti je uspeh Slovenije močno izstopal, saj seje uvrstila takoj za gostiteljico Nemčijo in Tajvan, ki namenjata inovacijski dejavnosti v povprečju kar nekaj desetkrat več sredstev ko1 Slovenija. To govori o ustvarjalnosti naših inovatorjev, kaže pa tudi na uspešnost inovacijskega gibanja, ki ga že nekaj let vodi Slovenska podjetniška inovacijska mreža SPIM kot ena od sekcij Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo.	_
B. D. G-
Adria raste na evropskih trgih
Ostati med vodilnimi pri prikolicah in med vodilne tudi z avtodomi - Letos preko 6000 izdelkov - Cilj: spet desetinski delež in v nekaj letih 10.000 avtodomov!
NOVO MESTO - Blagovna znamka počitniških prikolic Adria je imela nekdaj desetinski tržni delež, v Evropi, novomeška tovarna pa je bila 3. največji proizvajalec prikolic na tej celini. Tudi današnja Adria Mobil 98 odst. prihodkov doseže na tujih trgih, pri čemer si pomaga z mrežo 16 samostojnih neodvisnih ekskluzivnih uvoznikov, ki s preko 250 prodajnimi mesti pokrivajo evropski trg. Podjetje čeli ostati eden vodilnih proizvajalcev prikolic v Evropi in se pridružiti vodilnim tudi v izdelavi avtodomov, ki so seje lotili v zadnjih dveh letih.
Adria Mobil, družba z omejeno vstop v Skandinavijo. Priložnosti odgovornostjo, ki je v večinski la- išče tudi na vzhodnih trgih in na
nja Gole, je povpraševanje zado voljivo, celo več kot so sposobni ponuditi, tako da ta trg jemljejo kot priložnost za bodočnost.
■ ■	•-•••	•	kako*
avtodomi želijo doseči višji
sti Slovenske razvojne družbe, je po novem tudi v delni lasti zaposlenih. S 367 zaposlenimi delavci ustvari letno 8 milijard tolarjev bruto prometa. Družba je v petih letih povečala dodano vrednost na zaposlenega za 100 odstotkov. Je tretji največji izvoznik dolenjske regije, takoj za Revozom in Krko. Trenutno v Evropi proda okrog 5000 prikolic in čez 1000 avtodomov, s čimer dosega 5-odst. tržni delež, letos pa ga bo tudi presegla.
Največ proda na Nizozemskem, Danskem, kjer ima več kot 20-odst. tržni delež, v Italiji, kjer je Adria Mobil na 1. niestu po prodaji, in na Švedskem. Pospešeno dela tudi na drugih trgih, kot sta nemški in francoski, ter načrtuje
Japonskem. Tja je družba vstopila v začetku letošnjega leta, in kot ugotavlja glavna direktorica So-
vostni razred in v nekaj lej* proizvodnjo povečati na lO.uu
-enot'
Vrnitev Adrie na evropske trg
je še toliko bolj uspešna, ker sc F v Evropi v zadnjih letih prodaj počitniških prikolic za polovic zmanjšala, zdaj pa seje ustalila P 100 tisoč kosih. V letu 1 -L imela Adria Mobil drugo najve J rast tržnega deleža v Evropi m ^ splošno dosega največjo ras zahodni Evropi. “Od d c se
največjih evropskih proizvajalec danes ob Adrii Mobil ostajajo 1 še trije (Hyntcr, Hobby in Knau h kajti proizvajalci sc združujej Tudi naša družba računa na nergijske učinke združevanj > torej na kapitalskih in Pos.5l.V|cor povezavah, pri čemer pa nika ne mislimo, da bi nas kateri kt
kurent kupil, temveč prej
obrat-
Sonja Gole
no,” je povedala Goletova.
B. DUŠIČ GORNIC
DOLENJSKI LIST	  St.	46	(262 n. 18. novembra 1999,
t»0
Ob vinski cesti 20 ponudnikov
V metliškem vinorodnem podokolišu so pni v Beli krajini odprli 30 kilometrov dolgo vinsko turistično cesto - Veliko zanimanje ponudnikov - Tudi vključevanje kulturnih znamenitosti
METLIKA - Zametki belokranjske vinske turistične ceste (BVTC) segajo že 20 let nazaj, a takrat zaradi pomanjkljive infrastrukture ni bilo možnosti za tovrstno cesto. Vendar ideja ni zamrla. Znova je oživela pred nekaj leti, prav na letošnje martinovo pa je predsednik državnega sveta Tone Hrovat v Metliki simbolično odprl prvi del BVTC v metliškem vinorodnem podokolišu.
PREDAVANJE O ŽVEPLANJU
ČATEŽ POD ZAPLAZOM - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom bo jutri ob 18. uri v Gostilni Ravnikar organiziralo predavanje Pomen žveplanja v vinarstvu po sodobnih načelih. Predaval bo dr. Julij Nemanič.
30 kilometrov metliške vinske turistične ceste povezuje 20 ponudnikov, zajema pa 810 hektarov vinogradov. Vendar pa, kot je poudaril predsednik projektnega sveta Stanislav Bajuk, s tem projekt, ki je veljal 3,9 milijona tolarjev, ni zaključen, saj se že sedaj pripravlja še nekaj ponudnikov. Sicer pa se lahko pridruži vsak, ki lahko gostom ponudi kakovostno točeno ali stekleničeno vino, doma pridelano in pripravljeno hrano, prenočišča in izdelke domače
novembrska številka
KMETOVALCA
SLOVENJ GRADEC - V novembrski številki Kmetovalca, glasila Društva kmetijskih svetovalcev, je med drugim zanimiv zapis o koristni inovaciji nekega avstrijskega kmeta, ki je našel rešitev za odvečno silažno folijo. Naredil je stroj, v katerem folijo stali in iz nastale mase izdeluje kole. V reviji pa boste našli še zapis o gnojilni vrednosti Biogno-la, o izletu celjskega govedorejskega društva v Avstriji in tudi o tem, kako narediti hlev iz okroglic ter o tehničnih novostih na področju kmetijskih strojev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Kljub prihajajočimi zimi in snegu je bila ta ponedeljek tržnica kar bogato založena. Od sad j a,so branjevke prodajale jabolka po 75 do '00 tolarjev kilogram, hruške po 299, grozdje po 355, eksotično sadje: kivi po 600 in pomaranče po 275 ■n grozdje po 355. Paprika je bila po 190 tolarjev paradižnik po 390, mehka solata po 499, endivija in fadič po 250, motovilec po 1000, cvetača po 300, zeljnata glava po 59, 2 kg kisle naribane repe in ravno tako zelja je bilo po 595 tolarjev, kotenje po 200, kumare po 299. špinača po 500, fižol po 350, koleraba po 200, krompir po 80, čebula po 150. česen po 400. peteršilj po 500. kostanj po 250. skuta po 300, orehi v mpinah po 500. jedrca pa po 700 tolarjev kilogram. Branjevke so Ponujale tudi jajca po 25 tolarjev, 1>5 litra domačega žganja ali slivovke je stal 1500, 1,5 litra jabolčnega kisa 200, kilogram štorovk po )e bil 600 tolarjev.
METLIŠKA VINSKA CESTA - 30 kilometrov dolgo vinsko turistično cesto v metliškem vinorodnem podokolišu ter enotne table, ki jo označujejo, je predstavil predsednik projektnega sveta Stanislav Bajuk.
obrti. Po besedah Marije Starc iz podjetja Gl Starc, ki je izdelalo projekt, bodo v prihodnje še razširili trženje in ponudbo s pešpotmi, kolesarskimi stezami, vanjo pa vključili tudi ogled naravnih in
REVIJA O KONJIH
LJUBLJANA - Novembrska številka je spet bogata z najrazličnejšimi zapisi. V njej najdemo prispevek o dnevih odprtih vrat v Lipici, potem o konjevem jedilniku, o postopku začasnega uvoza konj v Slovenijo ter začasnega izvoza iz naše države, intervju z Ireno Drobnič, letošnjo državno prvakinjo v preskakovanju ovir, pa tudi zapis o gorjanski konjenici.
Novi pristopi svetovalne službe
Kmetijska svetovalna služba, ki je danes že dobro znana slehernemu, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo ali predelavo, svojemu delu dodaja nove vsebine. Njena osnovna naloga je izobraževanje ljudi na Podeželju ter njihovo stanovsko povezovanje kakor tudi številne ak-bvnosti, ki so povezane z uresničevanjem različnih ukrepov kmetijske Politike. Od formiranja kmetijske svetovalne službe pa do danes, se Je Pristop do kmetijstva precej spremenil tudi zaradi “prilagajanja” ^afconom EU. To in pa dobro poznavanje potreb in želja kmetov in 9udi, ki živijo na podeželju, je narekovalo nekatere nove pristope pri delu, s tem pa širitev obsega dela kmetijske svetovalne službe.
. S projektnim delom, ki ga uvajamo, se preizkušamo v timskem delu !n dolgoročneje vsebinsko načrtujemo svoje delo. Vsebina projektov Je tako po eni strani interdispilinarna, po drugi pa dovolj strokovna, Predvsem pa sledi trendom prilagajanja slovenskega kmetijstva Kmetijstvu v EU in smernicam dokumenta “Nacionalni razvoj Kmetijstva 2000-2002”. Pomembno je, da se projektne naloge Iznašajo neposredno na ciljne skupine kmetov. Poleg osnovnega 'ehnološkega znanja ponujajo nekatere organizacijske okvire tudi v smislu predelave, promocije in prodaje kmetijskih izdelkov. Ker je na Oddelku za kmetijsko svetovanje zaposlenih 11 specialistov za P°samezne kmetijske panoge, je vsebina projektov zelo raznolika in ?° Posamezni projekti eni bolj, drugi manj zanimivi za posamezno mkalno skupnost.
Vsebino projektov želimo predstaviti vodjem referatov za kmetijstvo >n županom posameznih občin na območju Dolenjske, Posavja in
ele krajine in tako prispevati k oblikovanju podpore kmetijstvu in Podeželju v posameznih lokalnih skupnostih. Na razgovoru, na kate-reg«t jih vabimo 25. novembra v prostorih Kmetijske svetovalne službe y Novem mestu, želimo v svoje delo vključiti tudi njihove pripombe Ut želje.
Danes prepogosto pozabljamo, da je pridelava hrane za sleherni barod strateškega pomena. Se pomembneje je, da je ta hrana zdraha. Ohranjanje kulturnosti krajine (preprečevanje zaraščanja, odseljevanja ljudi) je zrcalo posameznega naroda - le to pa lahko ohranja K; kmetijska dejavnost. Ritem življenju na vasi narekuje kmetijstvo, K' Pa se mora kot gospodarska dejavnost vključevati v širše regionalne Programe. Le tako široko zasnovan pristop do kmetijstva in Podeželja bo ohranil pristnost in pestrost našega podeželja. Samo ’ako podeželje bo zanimivo tudi za druge in bo ustvarjalo možnosti 23 številne turistične in rekreativne dejavnosti, s tem pa mladim tudi "težnosti zaposlovanja.
Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto
kulturnih znamenitosti, kot so Tri fare, Belokranjski muzej, vino-merski steljniki, Kolpa, soseska zidanica v Drašičih.
Ivan Kostelec z Upravne enote Metlika je na predstavitvi vinske turistične ceste pohvalil dobro
• Vinska turistična cesta v metliškem vinorodnem podokolišu je razdeljena na štiri odseke: en odsek se odcepi od magistralne ceste Novo mesto-Metlika in vodi mimo Bušinje vasi do Grabrovca in Veselice; drugi odsek gre od Veselice do Svržakov, Slamne vasi, Boldraža, Radoviče in državne meje, tretji odsek pelje od Svržakov proti Vinomeru, Vido-šičem, Drašičem in Krmačini; četrti, ki se odcepi od magistralne ceste, pa vodi proti Bereči vasi in se povezuje z vinogradniškimi območji na semiškem vinorodnem podokolišu.
sodelovanje med njimi, občino, ponudniki in izdelovalci projekta. Ker zanimanje za vinogradništvo narašča, saj ljudje vse bolj povprašujejo po parcelah, je apeliral na Toneta Hrovata in Igorja Hrovatiča ter s tem posredno na državni svet in kmetijsko ministrstvo, naj metliškemu obmejnemu področju odrežejo večji kos pogače. Hro-
vatič, državni podsekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je dejal, da od 20 vinskih turističnih cest, za katere so na ministrstvu pripravili projekte leta 1992, doslej nista zaživeli le dve. Izrazil je željo, da bi bile označevalne table za tovrstne ceste po vsej državi enake, razlikovale naj bi se le po kolektivnih znamkah. Predsednik državnega sveta Hrovat pa je ob hvalnici belokranjskemu vinu dejal, da bodo ljudje ob vinski turistični cesti lahko tudi bolje vnovčili svoj pridelek.
M. BEZEK-JAKŠE
ZDRUŽENJE
EKOLOŠKIH
PRIDELOVALCEV
NOVO MESTO - V petek, 19. novembra, bo ob 17. uri na Srednji kmetijski šoli Grm potekal ustanovni občni zbor Združenja ekoloških pridelovalcev Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Pobudo za ustanovitev je ob pomoči Kmetijske svetovalne službe Novo mesto dala skupina kmetov, ki vidi razvoj svojih kmetij v ekološkem kmetovanju. Po občnem zboru bo v družabnem delu tudi predstavitev že aktivnih ekoloških kmetij in ekološkega programa šole.
Subvencije za obnovo vinogradov
Za vinogradnike, ki bodo obnovili vinograde, zasajene s samorodnico - Poziv k vpisu v register
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije obvešča vse vinogradnike, da bo v javnem razpisu za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov v letu 2000 (obnova jeseni 1999 oziroma spomladi 2000) v primeru obnove površin, ki so še zasajene s samorodno vinsko trto, možno pridobiti subvencijo.
Pogoji za pridobitev te subvencije so: sekanje samorodne vinske trte; sajenje s sortami, ki so priporočene in dovoljene za posamezen vinorodni okoliš, na isti površini ali najmanj enako veliki površini; vpis vinogradnika v register pridelovalcev grozdja in vina; za obnovo površine pod 0,lha je obvezna priloga vlogi za dodelitev subvencije zapisnik kmetijske svetovalne službe o izvedeni krčitvi vinograda, zasajenega s samorodno vinsko trto. Javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov bo objavljen do marca leta 2000, podrobnejše informacije pa dobite pri kmetijski svetovalni službi.
Ministrstvo tudi ponovno poziva vse vinogradnike, ki se še niso vpisali v register pridelovalcev grozdja in vina skladno s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov, da to čimprej storijo na upravni enoti. V register so se dolžni vpisati; vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda, vsi, ki grozdje, mošt, vino tržijo, tudi če je njihova površina vinogradov
manjša od 0,05 ha, vsi, ki so že bili vpisani v register po Pravilniku o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register, vendar so se ravno tako dolžni zglasiti na upravni enoti in prijaviti vse manjkajoče podatke. Vsem, ki se bodo temu izogibali, grozi denarna kazen od 50 do 120 tisočakov za posameznika in od 300 do 500 tisočakov za pravne osebe in samostojne podjetnike.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MARTINOVANJE NA HRIBU IN V ŽDINJI VASI
NOVO MESTO - Številni gostje in botri so bili tudi na dveh martinovanjih, ki sta potekali 10. in 13. novembra zvečer na znanih gostinskih in turističnih točkah. V gostišču Na hribu so obiskovalcem pripravili prijetno presenečenje s pestrim kulturnim sporedom, v katerem so nastopili priljubljeni Kamniški koledniki. Njihovim melodijam so pritegnili tudi razpoloženi gostje, kar seje v soboto zvečer z enako zasedbo v še večjem številu ponovilo tudi v gostišču v Židnji vasi. Spored je vodil kulturni animator Rudi Škof, na obeh prireditvah pa je mlado vino blagoslovil novomeški prošt Jožef Lap.
Tg
V'SPOMIN MILANU MALNARIČU - Sadjarsko društ\’o Bele krajine je v osmih letih, odkar obstaja, s svojim plodnim delom, predvsem pa predavanji in razstavami, postalo že dobro poznano. Danes je v njem 130 članov, ki so ob martinovanjih v Črnomlju in Semiču pripravili kar dve razstavi. Semiška (na fotografiji) je bila namenjena predvsem spominu na pokojnega člana Milana Malnariča, ki je oral ledino r semiškem sadjarstvu. Sadovnjak s 3.600 drevesi, t katerem nadaljuje delo njegova družina, pa je prvimi v Beli krajini s spomladanskim oroševanjem. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo, na kateri ni manjkalo niti južnega sadja, ki v Beli krajini dobro uspeva. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vina posebnih kakovosti
Vinogradniki, ki so še pustili grozdje na trti za pridelavo vrhunskih vin posebne kakovosti, vedno veliko tvegajo. Grozdje zgublja težo, četudi je zavarovano pred ptiči. Venenje jagod je tudi pot do bogatejšega jagodnega soka. Stopnja sladkorja v jagodah ne raste več zaradi asimilacije zelenih listov, temveč zaradi izhlapevanja vode iz grozdja in tudi zaradi žlahtne gnilobe, ki se je naselila na jagodnih kožicah. Jesenske megle in vlažnejši dnevi pospešujejo razvoj žlahtne gnilobe, zato je z vsakim dnem odmikanja trgatve več možnosti za višjo stopnjo vrhunske kakovosti.
Meritve kažejo, da je sedaj vsebnost sladkorja v jagodah za okrog 100° Oe. Ta sladkost zadostuje za kakovost pozne trgatve. Ne glede na to, kdaj se bo posamezni vinogradnik odločil za trgatev, je potrebna dobra priprava za nemoten potek alkoholnega vrenja. Žlahtna gniloba na grozdju sicer zbolj-šuje jagodni sok z aromatičnimi snovmi in celo z glicerinom, toda glivica porabi za svoj razvoj del dušičnih snovi, kijih potrebujejo kvasovke kot hrano med alkoholnim vrenjem. Visoka koncentracija sladkorja otežuje kvasovkam življenje in razmnoževanje, zato svetujem predsem pri moštih, ki bodo dosegli stopnjo za jagodne izbore, ledena vina in suhe jagodne izbore oz. mofilne kvasovke. Svetujem tudi naslednji postopek za pripravo kvasnega nastavka. Naj teče istočasno z razsluzenjem mošta. Ko je natočena posoda za razsluzenje, pripravimo mešanico vode (neklorirane) in mošta v razmerju 1:1 in jo segrejemo do blizu 35° C. V tako mlačno mešanico stresemo potrebno količino suhih kvasovk. Počakamo 15 minut in pomešamo, istočasno pa segrevamo približno 1 % mošta. In ko je segret na temperaturo mešanice, to je med 30 in
35° C, stresemo vanj nabrekle kvasovke. Dobro zmešamo, mešanje nekajkrat ponovimo, da vnesemo v kvasni nastavek čimveč kisika. Zadostna količina kisika v kvasnem nastavku je potrebna za dobro razmnoževanje kvasovk. Posodo s kvasnim nastavkom postavimo v kleti ob posodi z moštom, da se postopoma ohlaja in približa temperaturi mošta, ki pa ne sme biti pod 15° C, še bolje je, če med 16 do 18° C. Ko je mošt razsluzenje kvasni nastavek že lepo živahen in ju združimo.
Temperaturno nihanje v zidanici med potekom alkoholnega vrenja ne bi smelo biti večje od 3° C. Preprečiti je potrebno tudi prepih v prostoru, kjer poteka alkoholno vrenje. V primeru, da se mošt zaradi burnega vrenja začne pregrevati, ga moramo pravočasno ohlajati, toda postopoma. Pripravljeno hrano za kvasovke, ki smo jo kupili v obliki dušičnih soli, z dodatkom vitamina BI (tia-min) dodamo najbolje drugi dan alkoholnega vrenja. Glede na potrebe posameznega mošta v vrenju oziroma glede na naš interes pri zasledovanju določenega karakterja vina most med vrenjem lahko zračimo. Če želimo. daje alkoholna stopnja čim višja in čim manjši ostanek ne-povretega sladkorja, potem je zračenje drugega dne alkoholnega vrenja nujno. Z vsakodnevnim pomešanjem kvasovk na dnu posode tudi pospešujemo intenzivnost vrenja. V primeru, da smo razsluzenje opravili s filtriranjem, je dodatek hrane kvasovkam še bolj upravičen. Boljše povretje alkohola pa dosežemo tudi z dodatkom preparata “ovojnica vinskih kvasovk”, ki se tudi dobi že na našem trgu.
Pridelavo vin posebne kakovosti praviloma spremlja pospešen razvoj hlapnih kislin. Zato priporočam ob trgatvi odstranitev vseh jagod, ki že na trti zaudarjajo po kisu. Topli jesenski dnevi so pospeševali razvoj ocetnih bakterij na ranjenih grozdnih jagodah.
Dr. JULIJ NEMANIČ
IZŠLA NOVA ŠTEVILKA DROBNICE
SLOVENJ GRADEC - V zadnji Drobnici, strokovni reviji za rejce in ljubitelje, so pripravili več zanimivih zapisov, med njimi bodo bralci lahko prebrali o mrzlici Q, ki lahko okuži vse vrste sesalcev in ptic, potem o odpravljanju zajedalcev pri drobnici, o obnašanju ovc pri jag-njitvah, o četrtem državnem tekmovanju v striženju ovc in še o čem. Na koncu pa bodo po predlaganem receptu lahko skuhali še okusno kosilo iz jagnjetine.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
S kolinami v praznični čas
Hlad in prva zmrzal napovesta najboljši čas za začetek kolin, z njimi pa tudi praznični čas, ki nasjio spremljal prav do pusta. Nekdaj so koline na kmetih pomenile družinski praznik, ki je bil enkrat pri enem, drugič pri drugem kmetu, z njim pa so se tudi utrjevale vezi med vaščani. Za vsak večji praznik v letu in tudi za pomembna kmečka opravila, kot je setev, žetev, košnja in trgatev, so namenili določen kos mesa, ga prekadili ali ustrezno obdelanega vložili v mast. Koline so opravilo, ki zahteva že pred zakolom živali temeljito pripravo, za predelavo in pripravo mesnin pa ustrezno znanje. Priprava kakovostnih mesnin je zahteven tehnološki postopek, pri katerem se hitro pokažejo vse nepravilnosti ravnanja z mesom. Posebno jx>-zornost je treba posvetiti čistoči prostora, vseh delovnih pripomočkov in vseh oseb, ki so vključene v delo.
Kakovost mesa in kasnejših mesnin je odvisna tudi od pravilnega hlajenja in zorenja. Prehitra predelava premalo ohlajenega mesa in slanine je še vedno najbolj pogosta napaka. Hlajenje poteka hitreje, če kose mesa obesimo, slanino pa zložimo na zračno podlago in kose večkrat obrnemo. Vedeti je treba, da s hlajenjem pote-
ka tudi zorenje, od česar je odvisna okusnost svežega mesa in okusnost ter obstojnost mesnih izdelkov. Če damo meso prehitro v razsol, slabo ohlajeno slanino pa zrežemo ali zmeljemo, prekinemo proces zorenja. Takšno postopanje ima nepopravljive posledice!
Prve dobrote kolin so krvavice, ki jih vsaka kmečka gospodinja napravi nekoliko po svojem okusu. Najbolj pogosta MEŠANICA ZA KRVAVICE je: 2 litra ješprenja, 1 liter prosene kaše, 1/2 litra riža ali ajdove kaše, 1 liter krvi, 1/2 prašičje glave, pljuča, jetra, 2 litra črevne masti, 3 čebule, 3 žlice majaronovih pleve, vejica šetraja, 2 zavitka mletega popra, 1/2 litra česnove vode in sol po okusu. Krvavicam, ki jih bomo zamrznili, ne damo česnove vode, ker neprijetno spremeni živilu okus. Vsa žita pred uporabo dobro operemo in ješpre-njevo ter proseno kašo nekaj ur namakamo v hladni vodi. Nato skuhamo vsako posebej le do polovice. Meso za nadev drobno zmeljemo, dodamo kaše, presno ali obarjeno kri, s čebulo scvrto črev-no mast in začimbe. Z dobro premešano maso enakomerno napolnimo čreva, jih poljubno oblikujemo, na konceh zašpilimo in krvavice obarimo v vodi s temperaturo največ 90° C, sicer črevo poči.
Maranatha
Druga pesniška zbirka Francija Koncilije
NOVO MESTO - Franci Koncilija, ki je javnosti še vedno znan predvsem kot prejšnji župan Mestne občine Novo mesto, se skuša uveljaviti tudi na ustvarjalnem področju. Po redkih re-vialnih objavah nekaterih svojih pesmi pred več leti je to namero potrdil z izidom pesniškega prvenca Zasledovani spomin, ki je lani izšel pri Dolenjski založbi, zdaj pa, leto dni kasneje, v branje pošilja že drugo pesniško zbirko z naslovom Maranatha.
Ta je po obsegu in po likovni opremi precej skromnejša od prve, kar je seveda razumljivo, saj je izšla v samozaložbi. Na dobrih dvajsetih straneh, ki jih je avtor likovno opremil s svojimi čr-no-belimi fotografijami različnih cvetov, je natisnjenih trinajst pesmi. Gre za lirične verze, ki sta jih narekovala predvsem hrepenenje po ljubljenem bitju in grenka žalost nad njegovo izgubo. Iz pesmi v pesem se pretaka spomin na nekdanje srečne čase v žalobnost zdajšnje samotnosti in oropanosti za nekdanjo srečo. Ljubljena zdaj hrepeneče odpira “svoj čudoviti hram” drugemu, “z drugim si polni praznino srca”, odšla je in z nj'o “je prešlo vse:/ veselje, sreča in mir...”, pesnika pa noč in dan razjeda “samota - strašna črna ujeda”. Očaranost z nekdanjo ljubeznijo je tako mogočna, da so celo vsi verzi pravzaprav samo poskus, da bi z njimi priklical izgubljeno, “ker pesmi pišem zate,/ da bi me enkrat spet objela...”, čeprav ve, kot je zapisano v zadnji pesmi Konec, da “ni besed, ki bi mogle kar koli spremeniti”.
Koncilijeva Maranatha je primer osebnoizpovedne lirike, ki ji še tako močno in pristno čustvo, pogumno in iskreno izpovedano, ne more dati prave pesniške tehtnosti in umetniške prepričljivosti. Pesmi so ujetnice čustev, zato se nekako ne morejo dvigniti v metaforično večpomenskost. Morda je pesnik to poskušal, na kar namiguje enigmatični naslov zbirke in tudi kakšen verz, vendar teh teženj ni ustrezno udejanil. Saj morda to niti ni namen izida te pesniške knjižice.
M. MARKELJ
Sadovi šmihelskih likovnih srečanj
V Šmarjeških Toplicah so odprli razstavo slik osemnajstih slikarjev, udeležencev dveh likovnih kolonij Sedem stoletij svetlobe in senc v Šmihelu v Novem mestu
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od srede minulega tedna so v vhodni avli zdraviliščne stavbe in v sosednjih kavarniških prostorih na ogled slike osemnajstih slovenskih in hrvaških likovnih ustvarjalcev, ki so bili udeleženci dveh šmihelskih slikarskih kolonij Sedem stoletij svetlobe in senc. V kolonijah ustvarjena dela so v lasti župnije Novo mesto -Šmihel, vsekakor pa zaslužijo, da sijih ogledajo tudi tisti ljubitelji likovne umetnosti, kijih pot sicer ne zanese v Šmihel. Pobudo za razstavo v Šmarjeških Topliceh je dal novomeški slikar Marjan Maznik.
Do nastanka slikarske kolonije Sedem stoletij svetlobe in senc je prišlo leta 1996 ob praznovanju sedemstoletnice obstoja in delovanja šmihelske župnije. Že takrat so ob zaključku uspešnega prvega ustvarjalnega druženja sklenili, da bodo tovrstna delovna srečanja postala tradicionalna, vrstila pa naj bi se vsako drugo leto kot bienalne prireditve. Prvi koloniji je tako leta 1998 sledila druga, tretja pa bo prihodnje leto.
Umetniki so bili na obeh kolonijah pri izbiri motiva, tehnike in formata svobodni, odločali so se lahko za upodabljanje krajine, sakralnih objektov ali pa so ustvarjali po lastni fantazijski zamisli, gotovo pa jim je spodbujevalni navdih dajal tudi delovni naslov kolonije Sedem stoletij svetlobe in senc. Slikarji, ki jim je družbo delal tudi kipar, so generacijsko in likovnoizpovedno različni in taka so tudi ustvarjena dela. Slogovno in nazorsko sicer dokaj različna (uvrstili bi jih lahko od romantično naglašenega realizma prek ekspresivnega izraza do sodob-
VERZI OB ČOPIČU - Na otvoritvi je pesnik Smiljan Trobiš prebral verze, ki so jih navdihnile nekatere od razstavljenih slik.
nejših likovnih rešitev) pa imajo nek skupen imenovalec, ki bi ga najbolje opredelili kar s pojmom ohranjanja naravne in kulturne dediščine kraja, kjer sta koloniji potekali.
DOLENJSKI LIST
VRHUNEC KONCERTA - Združena pevska zbora s priložnostnim
orkestrom sta pod vodstvom Aleša Makovca uspešno izvedla Sattnerjevo slavnostno mašo.
Sattnerjeva Missa seraphica
Na koncertu v prečenski župnijski cerkvi so izvedli Misso seraphico slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja
PREČNA - Organist, učitelj in dirigent Aleš Makovac, ki ob delu na žužemberški osnovni šoli skrbi še za enajst dolenjskih pevskih zborov, je združil suhokranjinsko vokalno skupino Prima, župnijski pevski zbor Sveti Jakob iz Vavte vasi, organista Mateja Burgerja, solistko Mojco Saje in mali priložnostni orkester v zanimiv skupen projekt slavnostnega koncerta, posvečenega dvatisočletnici krščanstva in Ietiv2000. Minulo nedeljo, 14. novembra, so koncert prvič javno izvedli, najprej pri dopoldanski maši v cerkvi sv. Kozme in Damjana na Krki, popoldne pa še v župnijski cerkvi v Prečni.
1
'EBUAH PRED DOMAČIM OBČINSTVOM - Mezzosopranistka Ire-a Yebuah iz Novega mesta ima kljub mladosti za seboj že uspešno glas-
YEi
na Yebuah iz Novega mesta ima kljub mladosti za seboj že uspešno glas beno pot, ki jo po diplomi iz solo petja na slovitem graškem Mozarteumu dopolnjuje s podiplomskim študijem solo petja na isti ustanovi, hkrati pa uspešno nastopa in pobira mednarodne nagrade. Novomeškemu občinstvu se je ponovno predstavila v četrtek, 11. novembra, zvečer na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine. Koncert je bil v sklopu cikla CM oder, na njem pa sta se ob Yehuahovi predstavila še rogist Boštjan Lipovšek in pianist Klemen Golner, skupaj v triu, duu, pianist pa tudi solo. V prvem delu so bile na sporedu skladbe sodobnih slovenskih skladateljev Iva Petriču, Tomaža tlabelu in Žiga Staniča, drugi del pa so izpolnile Straussove skladbe. (Foto: MiM)
Na koncertu je združeni pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca izvedel skladbe Jobsta, Gallusa, Mava, Kubika in Trošta, Mozartov Ave verum in Schubertovo Ave Marijo je ob spremljavi orgel zapela Mojca Saje, organist Matej Burgar pa je zaigral Bachov koral in lastno improvizacijo. Jedro koncerta je bila slovesna maša za zbor, solo, orgle in orkester Missa seraphica p. Hugolina Sattnerja. Skladatelj je po rodu iz Novega mesta, kjer se je rodil leta 1851 (umrl je v Ljubljani leta 1934) in kjer je po končanem bogoslovnem študiju 16 let živel v frančiškanskem samostanu. Kot glasbenik je bil skoraj samouk, vendar se je s stalnim izpopolnjevanjem razvil v enega najvidnejših slovenskih skladateljev sakralne glasbe. Njegova dela odlikujeta bogata invencija in melodičnost. Pomemben je predvsem kot avtor oratorijev in kantat, napisal pa je tudi Več zbirk cerkvenih in posvetnih pesmi. Missa seraphica, ki so jo izvedli na koncertu, je bila ob svojem nastanku deležna precejšnje pozornosti (prejela je nagrado v Parizu), navdušila pa je tudi obiskovalce nedeljskega koncerta, ki so z dolgotrajnim ploskanjem nagradili vse nastopajoče. Prav bi bilo, ko bi koncert slišali še kje in se tako seznanili z bogato domačo glasbeno dediščino.
MiM
JAKAC FOTOGRAF IN FILMAR
NOVO MESTO - Dolenjski muzej in Mestna galerija Ljubljana vabita jutri, 19. novembra, ob šestih zvečer v malo dvorano muzeja na otvoritev fotografske razstave Božidar Jakac - fotografski in filmski zapis skozi čas.
Na otvoritvi razstave je o šmihelskih slikarskih srečanjih govoril župnik Ciril Plešec, razstavo je odprla predsednica Kulturno-umetniškega društva Nove arkade Jožica Škof, s svojimi verzi, napisanimi ob posameznih slikah, je prireditev popestril Smiljan Trobiš, nastopil pa je tudi zabavni ansambel skupine Zarja iz Šmihela.
MiM
GOSTJE LITERARNEGA MARATONA - Prozaist in urednik Književne reči Petar Arbutina ter pesnika in prozaista Jelena Markovič in Milen Ale-mpijevič med nastopom v Kulturnem centru Jantza Trdine.
Prišli so iz “dežele absurda”
Tretji mednarodni literarni maraton je bil posvečen sodobnemu srbskemu leposlovju - Gostje iz Beograda in Čačka spregovorili o razmerah v njihovi domovini
NOVO MESTO - Na povabilo Literarnega kluba Dragotina Ketteja so se tradicionalnega mednarodnega literarnega maratona, ki gaje klub ob podpori območne izpostave sklada. Mestne občine Novo mesto in Zavoda za odprto družbo tokrat organiziral že tretjič, udeležili trije sodobni srbski literati: Jelena Markovič in Petar Arbutina iz Beograda ter Milen Alempijevič iz Čačka ter tako dolenjskim ljubiteljem leposlovja omogočili spoznati drobec literarnega in siceršnjega dogajanja v zdaj oddaljeni in vase zaprti Srbiji.
revijo Apokalipsa, katere trojna številka je posvečena prav sodobni srbski literaturi.
M. MARKELJ
Gostje so v Slovenijo prispeli v petek, 12. novembra, zvečer. Sobotni dan so izkoristili za ogled novomeških znamenitosti, pleterske kartuzije in Škocjana, zvečer pa so nastopili v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Po pozdravnem nagovoru predsednice kluba Klavdije Kotar so prebirali svoja prozna in pesniška dela, nato pa je sledil pogovor, ki so ga usmerjali člani kluba Damjan Šinigoj, Franc Umek in Samo Dražumerič. Očitno dobro pripravljeni, načitani in zgovorni srbski ustvarjalci so vsak iz svojih izkušenj, ki so tako ust-
Novi knjigi
Knjiga “Šentjanž - 700 let” in zbornik “Še pomnimo”
ŠENTJANŽ - V Šentjanžu so pretekli petek predstavili dve novi knjigi “Ža naš kraj, ki ima komaj toliko prebivalcev, kot jih je v nekaj velikih mestnih hišah, je izid knjige prvovrsten dogodek,” je poudaril zgodovinar prof. Janez Kos ob predstavitvi knjige Šentjanž - 700 let, ki jo je založba KS Šentjanž, in knjige Se pomnimo, ki sta jo izdali krajevni organizaciji Društva izgnancev Šentjanž in Krmelj-Tržišče. Slednjo je
KOS NAJBOLJ “KRIV" - Predsednik sveta KS Šentjanž Milan Jamšek se je zahvali! vsem sponzorjem in ustvarjalcem knjig, še posebej pa prof. Janezu Kosu.
uredil šentjanški rojak Janez Kos. Tistih, ki so povedali ali napisali svoje spomine na izgnanstvo in begunstvo med 2. svetovno vojno, in drugih, ki so jih zbirali in zapisovali, je več kot 60. Mnogih pripovedovalcev spominov ni več med živimi. Prve zapise je Kos namreč napravil že pred skoraj 40 leti, ko je pisal seminarsko nalogo pri prof. dr. Metodu Mikužu.
3. novembra letos je preteklo 700 let od prve pisne omembe Šentjanža, sam kraj pa je vsaj 300 let starejši. Prvi pisni dokumnet, v katerem je omenjen kakšen kraj iz KS Šentjanž, pa je celo iz prve polovice 12. stoletja. Poleg Janeza Kosa so med ustvarjalci te knjige še geograf Jože Puc, arheolog dr. Marjan Slabe, ravnatelj nadškofijskega arhiva v Ljubljani Bogo Kolar, računalničar Tomaž Kos, ravnatelj šentjanške šole Franc Bastardi, arhitektka Metka Žerovnik in Marko Kapus. Od ustvarjalcev knjige Še pomnimo je Kos posebej hvaležno omenil Tino Hočevarjevo za likovno opremo ter Ano Hočevar in Milko Senčar, bivši ravnatejici krme-Ijske osnovne šole.
P. PERC
varjalne kot uredniške in seveda konkretno življenjske, orisali težaven in nespodbuden položaj besednih ustvarjalcev v današnji Srbiji, “deželi absurda”, kot jo je imenovala Jelena Markovič. Nakazali so usmeritve, ki prevladuje v sodobnem srbskem leposlovju, ter govorili tako o vplivu vojne na ustvarjanje kot o položaju razumnikov, ki so v primežu med osebnim klicem po kritičnem premiš-ljanju in izjemno politizacijo vsega dogajanja v Srbiji. Razmere, ki ustvarjalce tirajo v resignacijo na eni strani in v bes na drugi, jim dodatno nalagajo dolžnost pisati in na umetniški način pričati resnico o svoji deželi, saj je za racionalno temeljito pretehtano podobo potrebna časovna in še kakšna druga distanca.
Na literarnem maratonu sta Primož Repar in Jurij Hudolin predstavila še literarno-filozofsko
KONCERT IN RAZSTAVA
NOVO MESTO - KUD Nove arkade bo v soboto, 20. novembra, ob sedmih zvečer v avli grmske osnovne šole pripravil redni letni koncert svojih glasbenih skupin in slikarsko razstavo članov društva.
PREDAVANJE DR. GABRA
NOVO MESTO - Danes, 18. novembra, bo ob petih popoldne na gimnaziji predaval dr. Slavko Gaber o šolskih sistemih v državah Evropske unije.
REVOZOVCI V AMERIKO
NOVO MESTO - V torek, 16. novembra, je mešani pevski zbor Revoz odpotoval na večdnevno gostovanje v Združene države Amerike. Zbor, ki ga vodi Cvetka Hribar Krampelj, se bo udeležil 18. mednarodnega tekmovalnega zborovskega festivala Musiča mundi v Greater Fort Lauderdalu na Floridi. Slovensko zborovstvo bo ob re-vozovcih zastopal še mešani pevski zbor Obala.
LIPA ZELENELA JE
NOVO MESTO - V dvorani Glasbene šole Marjana Kozine bo jutri, 19. novembra, ob 19.30 koncert Lipa zelenela je, na katerem se bo predstavil Renato Chic-co trio z jazzovskimi izvedbami slovenskih ljudskih pesmi.
KONCERT SKUPINE RAGLE
TREBNJE - Dekliška skupina Ragle bo imela v nedeljo, 21. novembra, ob treh popoldne v Kulturnem domu 3. samostojni koncert. Kot gostje bodo nastopili Viniški tamburaši.
“PLAMEN” VABI
ŠKOCJAN - Dekliška pevska skupina Plamen vabi na letni koncert. ki bo v soboto, 20. novembra, ob osmih zvečer v dvorani gostilne Luzar. Gost večera bo Slovenski kvartet.
Fotografski Rock Otočec 99
Borut Peterlin je nagrado natečaja za najboljšo fotografijo z Rock Otočca 99 podelil z drugimi
grado v sklopu Fotografije leta 97, posnetki z lanskega in letošnjega rockovskega festivala pa so mu prinesli dve nagradi Cu-muiusa. Nagrajenec je nagrado po lastni volji razdelil še na sedem manjših za fotografe, ki so sodelovali na natečaju in so njihova dela po njegovem mnenju vredna pozornosti. Med dobitniki manjših nagrad so z našega območja Tomaž Grdin iz Novega mesta, Branko Benčin iz Brežic in Marko Pezdirce iz Metlike.
V Galeriji Luna so ob sedmih Peterlinovih fotografijah na ogled še dve Petra Noseta iz Ljubljane in ena Grdinova. Za vse razstavljene fotografije je značilno, da njihove avtorje m pritegnilo dogajanje na odru, ampak tisto, kar se je dogajalo v množici obiskovalcev, pa naj je šlo za ekstatično navdušenje pod curki vode ali v blatu, za distancirano opazovanje norenja mladih ali “odsotno prisotnost”, v katero so se občasno izgubili zaljubljeni pari. Razstavo so odprli v četrtek, H. novembra, zvečer, uvodne besede pa je povedal Franci Kek, organizator festivala Rock Otočec.
M. MARKELJ
NOVO MESTO - November je mesec, ko v Galeriji Luna poznojesenske dni presvetli od-blisk poletja. To je namreč mesec, v katerem odprejo razstavo nagrajenih fotografij, ki so nastale na znanem festivalu Rock Otočec. Letošnji je potekal v Prečni, med množico mladih in srednje mladih pa je bilo več fotografov, ki so na filmski trak lovili tisto, kar se jim je zdelo na tej veliki prireditvi najbolj zanimivo in značilno. Nekateri med njimi le za osebni album in za prijatelje, nekatere pa je k fotografiranju spodbudil Pro foto center Cumulus, ki je razpisal natečaj za najboljše reporterske fotografije z Rock Otočca.
Žirija, ki je odločala o nagradi, je imela kar dosti dela, saj je bil odziv na natečaj dober. Svoja dela je poslalo petnajst fotografov iz vse Slovenije. Nagrado so podelili Borutu Peterlinu iz Straže pri Novem mestu, kar prav nič ne preseneča, saj je Peterlin, kot vse kaže, postal pravi fotografski specialist za Rock Otočec. Za fotografije s teh festivalov je prejel že tri nagrade: za fotoreportažo z Rock Otočca 97 jc prejel Delovo na-
POTA IN ST#
©
dVzurni
poročajo
POSKUSIL DVAKRAT - Nezna-nec je 8. novembra na neurejenem Parkirnem prostoru ob cesti Dvor-Kočevje vlomil kar v dve tovorni v°zili. Razbil je trikotno okno na vratih. Pri prvem je odnesel le dve Plestenki brezalkoholne pijače, pri Enigem nič, škode pa je za okrog 60 Psoč tolarjev.
UKRADEL NOV MOBITEL -Neznanec je 10. novembra izkoristil odsotnost lastnika trgovine Mobic v Dolenjem Boštanju in odšel z novim roobilnim GSM telefonom v vred-n°sti 25 tisoč tolarjev.
NEZAKONIT LOV - LD Plešivi-^a-Zužemberk jc prijavila nezakonit ov na njenem območju, kjer je neznanec v okolici naselja Zafara Neupravičeno lovil divjad. Na zanko !z navadne žice, dolge 1,5 metra, se Je za vrat ujela srna in poginila. v pILI, PLAČALI PA NIC - 8. no-vembra so neznanci prišli v gostin-s*i lokal Piccolo v Črnomlju, trikrat ''aročili pijačo, nato pa kljub na-,. arjevemu opozorilu odšli, ne da b| Plačali.
DNEVN1 izkuPIČEK - Neznane je vlomil v gostinski lokal v Lo-ah v Črnomlju in v skladišču iz Zaklenjenega predala mize odne-■ el belo kuverto z dnevnim izkupič-°m in štiri zavoje cigaret Marlboro. , ®s,nik je oškodovan za 70 tisoč nnarjev.
Mojster ponarejanja -
oiicist je na MMP Obrežje 11. no-lj mbra pri pregledu M. G., državljana ZRJ, ugotovil v potnem listu . toenjano fotografijo in ponare-no slovensko vozniško dovoljenje. UROZIL DOMAČIM - V. N. iz olice Krškega so 14. novembra P Poldne pridržali do iztreznitve, . rJe grozil otrokoma in ženi, da jih : Prctepel in ubil. nedostojno pa se ni Vec^e* tucI' tl° policistov. Zoper pN^a bo podan predlog sodniku za
ukradel“katrco”
ČRMOŠNJICE PRI STOPIČAH j as,n'k avta J. Š. iz Novega mesta la 0sbo<Jovan za okrog 150 tisoč to-Ler mu je neznanec 12. no-Črm - Lrot' večeru s parkirišča v d ^"šnjicah ukradel avto znamke z; 4' reg. št. NM 27 - 35 H, v kater-Jc pustil kontaktne ključe.
po dolenjski deželi
' Šentjernej - dežela
KOLES? - Šentjernej ni znan P°Petelinih, kot mnogi mis-I/0. ampak so tam vse bolj Zanimiva tudi kolesa. 6. no-Vetnbra je neznanec skušal ukrasti nezaklenjeno kolo A. .'1,1 to kar z njenega dvorišča, ustnica je opazila, stekla za ,1'tn in kričala, tako da je kolo lzPustil in pobegnil. Tako re6io pa se naslednji dan ni °a(alo za M. li., ki je pred Minsko stavbo pustil neza-. er>jeno kolo. V tem času ga * Ukradel osumljeni D. B. iz , kolice Šentjerneja. 8. novem-
bru
Pa je brez kolesa ostala še
■ E, ki ga je nezaklenjenega PUfkirala pred telovadnico utnkajšnje osnovne šole. Oško-°vanu je za okrog 15 tisoč ularjev.
l^RERAČUNLJIVA NA-/*Kariča - Natakarice od ojih gostov dostikrat dobijo ukšno napitnino in ponava-J j‘tn to ob plači zadošča. n Sl,mljeni R. Š., ki je zaposle-jUv sevniškem gostinskem lo-
toš -!° n‘ zad°s,b EJd le-‘njega februarja do novem-U si je iz dnevnega izkupička .Maščala denar. Skupaj se ga v Uubrulo okrog milijon de-I eis,o tisoč tolarjev. Če je osta-z °rcz službe,
Plačalo.
se verjetno ni
PRIPRAVA AVTA NA ZIMO
Zimska obutev za vaš avtomobil
Zima je od 15. novembra do 15. marca - Obvezna zimska oprema - Priporočljiva uporaba zimskih pnevmatik za vsa štiri kolesa in drugi pregledi - Pešci - Poostrene akcije policistov
NOVO MESTO, KRŠKO - Glede na to, da seje že pričela zima, ki jo Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS (Ur. list št. 38/99) določa od 15. novembra do 15. marca, ter da se počasi že kažejo znaki zime in zimskih razmer, saj smo v višje ležečih predelih že bili priče prvim snežnim padavinam in slanam, policisti novomeške in krške PU vsem voznikom svetujejo, naj poskrbijo za varno zimsko vožnjo in svoje “jeklene konjičke” primerno opremijo.
Motorna vozila morajo biti v
POKANJE PETARD, NE STRELJANJE
NOVO MESTO - 8. novembra okrog 18. ure je Novomeščan prijavil, da se iz romskega naselja Brezje sliši pokanje oz. streljanje iz orožja. Policijska patrulja je ugotovila, da gre za pokanje petard, kar se je do zdaj že velikokrat izkazalo tudi pri drugih podobnih prijavah občanov.
skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi opremljena z zimsko opremo, ki obsega: uporabo pnevmatik za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih ali radialne pnevmatike na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike in verige za sneg v priboru vozila. Za tovorna vozila in avtobuse je predpisana tudi lopata. Pnevmatike za zimsko rabo morajo imeti najmanj 4 mm globoke žlebove na tekalni površini, prepovedana pa je uporaba pnevmatik z žeblji. Glede na to, da je pravilnik že zastarel in da je v pripravi nov predpis s tega področja, v zimskih razmerah policisti priporočajo uporabo zimskih pnevmatik na vseh štirih kolesih, saj letne pri nižjih temperaturah ne prijemajo več tako dobro.
Pred zimo je priporočljivo opraviti tudi nekatere druge preglede avtomobila: akumulatorja, hladilne tekočine, sistema za dovod zraka v vozilo, olja v motorju, metlic brisalcev, zavornega sistema, sistema za močenje vetrobranskega, stekla, tesnil vrat in ključavnic. Zimske vozne razmere zahtevajo od voznika tudi nekaj več znanja in izkušenj, vožnjo morajo prila-
goditi cestnim razmeram. Pred začetkom vožnje je vozilo potrebno očistiti, saj sneg in led ne sme padati z vozila na vozišče, iz vozila mora biti dovolj velika preglednost. Očistiti je treba tudi žaromete. Glede udeležencev v prometu so najbolj izpostavljeni pešci, zato velja, da je pozimi hoja po vozišču nevarna.
Policisti v zimskem času obljubljajo večjo kontrolo prometa. Tako krški od 18. do 22. novembra napovedujejo poostrene aktivnosti “Varna zimska vožnja”, ko bodo ugotavljali tehnično spo-
sobnost vozil za varno zimsko vožnjo s poudarkom na gumah, lučeh, zavornem sistemu ter sploh obvezni zimski opremi. Med akcijo bodo policisti delili zloženke Varna zimska vožnja, iz katerih je razvidno, kako pripravljeni dočakati dež, meglo, sneg in poledico.
Omenjena navodila je treba vzeti resno, saj gre za varnost vseh nas v cestnem prometu. Ugotovitve kažejo, da je več kot 80 odstotkov slovenskih vozil ustrezno opremljenih in pripravljenih na zimo, hkrati pa je le slaba tretjina udeležencev upoštevala nasvet o uporabi vseh štirih zimskih pnevmatik na vozilih.
L. MURN
PESKA UMRLA
TREBNJE - Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na mokrem in spolzkem cestišču je 9. novembra ob 16.50 voznik A. G. iz TVebnjega z avtom zadel peško J. P. iz Trebnjega neposredno pred prehodom za pešce. Padla je na pokrov motorja, z glavo udarila v vetrobransko steklo, nato pa obležala na vozišču. Peška je bila hudo poškodovana jn je na kraju nesreče umrla.
“Veriga” pozitivna
Največ 209 km/h
LJUBLJANA - Med 1. in 14. oktobrom so policisti na območju cele Slovenije izvajali poostreno kontrolo hitrosti ter ukrepali zoper najhujše kršitelje zakona, se posebej zoper povratnike.
Policisti so v tem času ustavili več kot 18.600 vozil in podali več kot 1.100 predlogov sodniku za prekrške ter napisali več kot 7.100 denarnih kazni. Začasno so odvzeli 15 vozil in jih 567 izločili iz prometa. Od 1.135 voznikov jih je 402 vozilo pod vplivom alkohola, kar 80 voznikov je imelo več kot 1,6 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Na kraju postopka so začasno odvzeli 333 vozniških dovoljenj, 11 oseb pa so pridržali. Skupno so ugotovili 7.049 prekoračitev hitrosti, največ v nasel-
jih. Najvišja izmerjena hitrost je bila 209 km/h na kranjskem območju ter 204 na območju Postojne.
Poostrena kontrola pozitivno vpliva na izboljšanje prometne varnosti, predvsem z vidika hitrosti, zato bodo slovenski policisti z njo nadaljevali tudi v prihodnje.
ZASEGLI 3 KG HEROINA
ZAGREB - Slovenski policiji je skupaj v sodelovanju s hrvaškimi policisti 12. novembra uspelo zaključiti t.i. operacijo KRIŽ. Prijeli so 43-letne-ga Primorca Ž. V., državljana RS, kije pri hrvaškem državljanu V. D. kupotf&l mamila in z njimi trgoval. Prijeli so še dva hrvaška državljana, pri katerih so policisti našli okrog 3 kg izredno čistega heroina.
Mladi o spolnosti in aidsu sproščeno
10. nacionalni otroški parlament “Spolnost in aids” - Mladi pogrešajo jjogovor s starši ■ V Novem mestu dva primera z aidsom - Izbrana Boško Jezerčič in Spela Kastelic
NOVO MESTO - Učenci 9. nacionalnega otroškega parlamenta so se lani decembra v Državnem zboru dogovorili, da bo skupna osrednja tema letošnjih otroških parlamentov Spolnost in aids, ki poteka pod delovnim naslovom Imava se rada. Društvo prijateljev mladine (DPM)
Mojca iz Novega mesta je prejšnji teden v prostorih OŠ Center pripravilo občinski parlament, v njem pa so sodelovali mladi iz desetih osnovnih šol novomeške občine.
n
POLNO DELA - Te dni imajo polno dela vulkanizerske delavnice, saj vozniki hitijo opremljati svoje “jeklene konjičke” z zimskimi gumami. Vrste so povsod dolge. Tako je tudi v vulkanizerstvu Brunskole na Hrastu pri Jugorju. (Foto: L. M.)
Prijetno so presenetili, saj so se o spolnosti, spolnih boleznih, spolnem nasilju in o ljubezni pogovarjali sproščeno, brez sramu in zadržkov, ki smo jih tu navajeni, pokazali pa so tudi veliko vedenja o tem. V šolah se o spolnosti veliko pogovarjajo, ponekod celo naravoslovni dan posvetijo spolni vzgoji. Za mladostnike je več kot dobrodošla organizirana zdravstvena vzgoja, za kar dobro skrbi Zdravstveni dom Novo mesto. Višja medicinska sestra Marija Oberstarje na otroškem parlamentu mladim z veseljem prisluhnila ter odgovarjala na njihova vprašanja. Mladi se zavedajo, da govoriti o ljubezni pomeni govoriti o spoštovanju, o odgovornosti, pripravljenosti na kompromise in o čustveni zrelosti. Žal so prav čustva mnogokrat zlorabljena in narobe razumljena, zato so se že v mladosti mnogi primorani srečati z najrazličnejšimi težavami in grenkimi izkušnjami. Pogosto pride tudi do kriminala, zato je škoda, daje moral predstavnik UNZ Novo mesto parlament predčasno zapustiti.
Spregovorili so tudi o pedofiliji, posilstvih, o odvisnosti sovrstnikov od mamil, prostituciji ipd. Novo-
meščani menijo, da v našem okolju še ni toliko, res pa je, da tudi Slovenija gre v to smer. Menijo, da je treba homoseksualce normalno sprejeti v družbo, ne strinjajo pa se, da bi lahko posvojili otroke. 'Kdor želi, je s spolnostjo lahko dobro seznanjen. Mnogo pri tem pripomorejo mediji. Radi pa bi se o tem več pogovarjali s starši,” je menila večina.
Na svetu se vsak dan z virusom HIV okuži 8500 ljudi, največ v Afriki in Indoneziji. Zaradi aidsa je do
* Mladi so v parlamentu, ki ga je dobro vodila Irena Pugelj, izvolili dva delegata za sredin regijski posvet, na katerem so sodelovali osnovnošolci iz 15 dolenjskih občin. To sta Boško Jezerčič iz OŠ Otočec in Špela Kastelic iz OŠ Grm. V otroškem parlamentu v Državnem zboru RS pa bosta decembra Dolenjsko zastopala dva izbrana delegata.
zdaj umrlo okrog 14 milijonov ljudi. In kako resen je ta problem v našem okolju? V Sloveniji je bilo do lani sto ljudi, obolelih za aidsom, oku-
OTROŠKI PARLAMENT- Novomeški osnovnošolci so predlagali, da bi v šolah ali zdravstvenih domovih ustanovili posvetovalnico za mlade, želijo, da bi v mestu postavili kondomate, in opozarjajo na zrelo izbiro svoje družbe ter pogovor s starši. Na sliki je v sredini Marija Oberstar. (Foto: L. M.)
Ženih pa je verjetno mnogo več. Najbrž se jih veliko odloča za zdravljenje v sosednjih državah. “Povsod po svetu se aids izredno hitro širi, pri nas zaenkrat rast ni tako zastrašujoča, kot so kazali prvi izračuni,” je povedala Oberstarjeva. V Novem mestu so do zdaj imeli dva prijavljena primera obolelih z aidsom, en bolnik je že umrl.
L. MURN
(Pre)veseli
martinovalci
2,18 g/kg alkohola
NOVO MESTO - Ta konec je tedna je seveda minil v znamenju martinovanja, ki so ga nekateri tudi na območju PU Novo mesto praznovali kar preveč vneto. 11. novembra so policisti do iztreznitve pridržali D. I. iz Črnomlja, ki je v novomeškem lokalu Minutka kršil javni red in mir. Vse dopoldne je prihajal vinjen in ker mu natakarica nato ni več postregla, je začel razgrajati, vpiti, razbil je dva kozarca m odtrgal vodovodno pipo.
13. novembra so policisti s pomočjo službenega psa obvladali in pridržali vse kršitelje v gostilni Tončkov dom na Čatežu: J. G., M.vH. in M. D. iz okolice Litije in A. Š. iz Litije. Napadli so lastnika gostilne, nato pa še A. H. iz Mokronoga, ki so ga nato obrcali po vsem telesu. Kršitelje sta mirila dva občana, toda tudi ona sta jih skupila. 14. novembra je na javni prireditvi Martinovanje v Črnomlju vinjen J. B. iz Trebnjega razbijal kozarce in nadlegoval goste. Tudi zanj so poskrbeli policisti.
Mesta za organizirano parkiranje in izločanje tovornih vozil iz prometa v času zimskih prometnih razmer (15. november -15. marec)
V skladu z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS štev. 38/99) velja na vseh slovenskih cestah v času sneženja prepoved prometa tovornih vozil s priklopniki in vozil, ki prevažajo nevarne snovi. Vozniki teh tovornih vozil morajo ob sneženju na primernih mestih pravočasno ustaviti vozilo izven vozišča in, vožnje ne smejo nadaljevati niti po stranskih cestah. Mesta za organizirano parkiranje in izločanje iz prometa tovornih vozil v času zimskih prometnih razmer so označena s prometno signalizacijo (glej spodaj desno) in na spodnji karti,-	&
treznitve pridržali še vinjenga J. I. iz Črnomlja, ker je doma razbijal, razgrajal m žalil mamo. V nedel-
\F
v-lll S
Istega dne popoldne so do iz-žali ?
ja, k<
razgrajal i jo popoldne pa so policisti v Kostialovi ulici ustavili vinjenega voznika S. M. iz okolice Novega mesta. Alkotest je pokazal kar 2,18 g/kg alkohola v izdihanem zraku, s čimer pa se S. M. ni strinjal. Odklonil je še strokovni pregled. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga pridržali, ker ni upošteval prepovedi nadaljnje vožnje. Vsi se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Dolga vas
LENDAVA
Dravograd
Prador/Tunne*
ŠKOFJA LOKA
LJUBLJANA
*
# K"*
Legenda
JL mesta za izločanje tovornih vozil
Ljubljana
avtoceste m hitre ceste
glavne in regionalne ceste
OTVORITEV
24. november '99 ob 10. uri
TRGOVINA SPAR, V KRŠKEM
# dnevno sveža ponudba sadja in zelenjave
# velika izbira sirov
velika izbira mesa in mesnih izdelkov
več kot200 kakovostnih izdelkov lastne trgovinske znamke SPAR po ugodnih cenah
# v trenutku prihranite čas in denar:
več kot 150 izdelkov označenih z "Našo najnižjo ceno " v blagovni skupini (najcenejšijogurt, mleko, moka...)
TRGOVINA
j SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G
Veselimo	se	va
% 2 x mesečno akcijska ponudba izdelkov
čista in pregledna trgovina
prijazna postrežba in osebje
450 brezplačnih parkirnih mest
našim kupcem prijazen delovni čas:
DOBRODOŠLI!
PON. - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 19h NEDELJA 8h ■ 15h
Krško
Poslovni
Center
1, Okna Jolotuini 2 Vhodna viata Bach 3. Vhodna vrste Mr 4. Notranja vrata Klasik S. Notranja vrati C. Vhodna vrata Sonca 7. Notranja vrata Barok
Jelovica, le < i ■■ rlustrija d.d.. Škofja i oka. te1 064/51 00, faks 064/664 261. http /.•#** iulovlca st, «-m*i infa®|«lovica j • Novo Mesto le /faks 068/323 444 • Brc?«!, tel /faks 0608/62 026 • Mell.ka. Uti /faks 068. r,8- 716 • 8ave< Trehnje, tel /faks «8/45-640 • Kera Trade Zagorje oh Savi tel /faks 0601/64 465
------------------
Dom
je nekaterim dan,
H«r ■->.
za druge imamo rešitev.
STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN
Že po treh ali petih letih varčevanja lahko najamete ugodno posojilo in si postavite ali obnovite hišo. prenovite ali kupite stanovanje, morda garažo, vikend ali pa si pridobite gradbeno zemljišče.
Vsi, ki vas naša ponudba zanima, nas pokličite ali nas obiščite v naši najbližji enoti Z veseljem vam bomo predstavili naš ugoden način dolgoročnega varčevanja in kreditiranja. Informacije dobite tudi na spletni strani
y.t\ izistcti dom, stimo vetš, topel, prijetevi in udoben, .
E k s poz11 u ra Brežice
fiesta prvih borcev fj telefon: 0608 61 978
Agencija Krško
fiesta krških žrtev telefon: 0608 22 8'
1.45
"^^Nova KBMdd
Nova Krtditrra banka Maribor
Pokličite brezplačno telefonsko številko
CM ED
in se dogovorite za nakup ^l/ll II Brezplačne Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon. \ Tv	Id omogoča tpis številke
kličočega.paket SiOL .	za dostop do
itfoo
interneta,modem ISDN ter nadgradnja analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S
se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča.
Cena je 49.900,00 SIT
I • • V |	m	vključuje	DDV
Zdaj je cas!	i
Telekom Slovenije
Nakupovalni center
na Ljubljanski 80 v Novem mestu
odpira trgovino gorenje
* bela tehnika, akustika
• kuhinje, kopalnice
* gospodinjski aparati
• darilni program
Otvoritev bo v petek, 19. novembra, ob 10. uri.
Ingrad
Begrad Črnomelj
gradbeništvo - trgovina - inženiring, d.o.o.
Zadružna c. 16, 8340 Črnomelj
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
žerjavista - upravljalca vrtljivega stolpnega dvigala
Pogoji:
a) da imajo končano poklicno šolo strojne ali elektro smeri (dvo-in troletni program) in tečaj za žerjavista s 6 meseci prakse
b) opravljen tečaj za žerjavista z 1 letom prakse
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov sedeža firme. Morebitne informacije dobite v kadrovski službi na telefonski številki 52-255.
m sjjj+i
zavarovalnica tilia
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto
OBJAVLJA
prosto delovno mesto za nedoločen tas s polnim delovnim časom cenilec in likvidator avtomobilskih škod za območje Bele krajine s sedežem bela v Črnomlju
Pogoji:
* V. ali VI. stopnja izobrazbe tehnične (strojne) smeri
*	3 leta delovnih izkušenj
* znanje tujega jezika
* poznavanje avtomobilske stroke
* državljanstvo RS
* poskusno delo 3 mesece
Kandidate vabimo, da pisne Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
041 za vsak žep
WWW.MOBITEL.5l
INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI
□ BD 70 70
. mobitel
svoboden kot ptica
Zelo drugačno. Zelo Mobi.
Mdbiplavček.
Mobipaket. ki vam ponuja vse, kar potrebujete za dober telefonski pogovor. Razen telefona.
Od novembra torej telefoniranje po čisto vaši izbiri.
MOBINADZDR PORABE.
Po vsakem končanem pogovoru se na zaslonu mobija Izpiše stanje na vašem mobiračunu.
Od decembra torej vse pod samokontrolo.
MOBIBONUS.
Mobikartica bo stala enako => na mobiračun bo stanje višje: 1.000 => 1.100, 2.500 => 2.750, 5.000 => 5.600 SIT, 10.000 => 11.300. Z novim letom se torej za isto ceno pove več.
Skupni mobiračun.
Družinski člani, dobri prijatelji, morda celo sodelavci lahko uporabljate isti mobiračun. Seveda dokler je stanje pozitivno. Od januarja torej vsi za enega eden za vse.
Mobipredal.
Govorna sporočila sprejemate, poslušate in shranjujete podobno kot pri avtomatskem odzivniku običajnega telefona. V začetku leta 2000 torej tajnica za vsak žep.
M O BI GO STO VAN J E.
Za tiste, ki želite klicati in biti dosegljivi v tujini, bo možno gostovanje v tujini za določen čas brez predhodnega naročila. Od marca torej mobiji brez meja.
& *** v
- ‘ -
simbolna slika
■vi =*
SR*
PAAHAUIO
d o.o.
ŽABJA VAS 4, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/341-670
LANOS že od 1,449.000 SIT
DO KREDITA ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO!
Naj... darilo ob nakupu!
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
ALI IMATE OSTEOPOROZO?
Specialisti iz Zdravilišča Dolenjske Toplice vam v najkrajšem času s sodobno, zdravju neškodljivo preiskavo - merjenjem kostne gostote - odgovorijo na to vprašanje.
Za vse tiste, ki osteoporozo imate, pa smo pripravili poseben 7-DNEVNI PREVENTIVNI PROGRAM, ki vsebuje:
• pregled pri zdravniku specialistu (brez merjenja kostne gostote),
• 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij),
• prosto kopanje v notranjih bazenih in
• dve predavanji z zdravstveno vsebino.
VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.900 SIT!
Program bo potekal v naslednjih terminih:
21.11. - 28.11.1999; 12.12. - 19.12.1999; 16.1. - 23.1.2000; 6.2. - 13.2.2000.
Informacije in rezervacije: 068/ 65 230 ali 39 19 400
I^KRKKZDRAVILIŠČK
Brežiški Sokol je praznoval
Brežiški sokoli nadaljujejo tradicijo svojih predhodnikov - Nekdaj je brežiški Sokol združeval tudi druge športe, zdaj pa skrbi za vse rodove telovadcev
BOJAN VEBER IN KLAVDIJA TOMAŽIN
ŠENTJANŽ - V počastitev občinskega praznika občine Sevnica je bilo v Šentjanžu 1. občinsko prvenstvo Sevnice v cestnem teku, kjer sta po pričakovanjih zmagala Borut Veber in Klavdija Tomažin, na zmagovalnih stopničkah so stali tudi Robin Papež in Bojan Bedrač ter Janja Pogačar in Alenka Radej.
S. V.
Brežiški Sokolje v petek, 12. novembra, na 101. rojstni dan največ-jega slovenskega sokola Leona Štuklja pripravil akademijo ob 95. obletnici ustanovitve, na kateri pa je stol, namenjen povabljenemu ostal prazen in ovit v črno, predstava vseh rodov brežiških telovadcev pa je bila posvečena njegovemu spominu.
Pred petimi leti so brežiški sokoli ob 90-letnici zbrali ogromno zapisov, pričevanj in fotografij o razvoju športa in športne vzgoje v Brežicah, v brežiškem gradu so tedaj postavili bogato razstavo in pripravili akademijo, obiskal pa jih je tudi najstarejši, najslavnejši in najuspešnejši tedaj še živeči sokol Leon Štukelj.
Vrtačič in Trajkovski na vrhu
Atletska zveza Slovenije izbrala najboljše v letu 1999 -Med zmagovalci tudi Sentjernejčan in Brežičan
Kot vsako leto je tudi letos ob koncu tekmovalne sezone Atletska zveza Slovenije izbrala najboljše atlete v vseh kategorijah. Med člani je premočno zmagal skakalec v daljino Celjan Gregor Cankar, bronasti s svetovnega prvenstva v Sevilli, med članicami je S2 glasovalcev največ točk nekoliko presenetljivo namenilo škofjeloški tekačici na 800 m Brigiti Langerholc, zadnja leta prepričljivo najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec pa je kljub imenitnim izidom v zimski sezoni in v prvem delu poletne sezone pristala na drugem mestu.
Od Dolenjcev in Posavcev najbolj izstopa Šentjernejčan Jože Vrtačič, ki je prepričljivo zmagal med mladinci. Med člani je od naših atletov na lestvico uvrščen le novomeški metalec diska Igor Primc, ki je s 15. mestom na svetovnem prvenstvu v Sevilli in novimi državnimi rekordi pristal na 3. mestu, v mlajših kategorijah pa je kopica naših atletov uvrščena zelo visoko. Poleg Vrtačiča je v svoji kategoriji največ točk zbrali še Brežičan Marko Trajkovski (100 m ovire).
Izidi glasovanja AZS, članice: 1.
Brigita Langerholc (Triglav, 800 metrov) 66, 2. Brigita Bukovec (Olimpija, 60 m ovire, 100 m ovire) 48,3. Alenka Bikar (Oli, 100,200 m) 41; člani: 1. Gregor Cankar (Kladi-var, daljina) 106, 2. Matija Šestak (ŽAK, 400 m) 71, 3. Igor Primc (Krka, disk) 24; st. mladinke: 1. Mojca Črnigoj (Gorica, krogla) 104... 5. Lidija Novak (Fit, krogla, kladivo) 8... 8. Snežana Miladinovič (Dolenjske Toplice, daljava, troskok) 3; starejši mladinci: 1. Jože Vrtačič (Šentjernej, 100, 200, 400 m) 103... 7. Kristjan Kralj (Šentjernej, 100 nr) 5; mlajše mladinke: 1. Tina Murn (Triglav, 100, 200 m) 84; mlajši mladinci: 1. Peter Zupanc (Olimpija, kopje) 67,2. Borut Veber (Sevnica, 1500 m) 48; pionirke: 1. Neja Ferjan (Olimpija, 200 m) 83,2. Alenka Žnidaršič (Šentjernej, višina) 48; pionirji: 1. Marko Trajkovski (Brežice, 100 m ovire) 69 2. Željko Kolman (Fit, 1000,1500 m) 66.
Brežiški Sokol je bil ustanovljen leta 1904 in je bil šestnajsta sokolska organizacija pri nas. Osnovna dejavnost sokolskih društev je bila telovadba, ki pa ni bila le sama sebi namen, temveč je predstavljala dejavnost z močnim narodnostno zavednim nabojem. Tako je imel Brežiški Sokol poleg telovadcev tudi svojo knjižnico, igralsko skupino, pevski zbor, orkester in lutkarsko skupino. Brežiški sokoli so se navdušili tudi za atletiko, odbojko in strelstvo. Ob svoji ustanovitvi je dobil Brežiški Sokol prostor v Steklenem paviljonu na dvorišču Narodnega doma in v domu samem, po vojni pa so sokoli vadili v telovadnici meščanske šole. Ob 30-letnici obstoja so odprli Sokolsko telovadišče. Po koncu vojne so preživeli nekdanji sokoli leta 1946 v Brežicah ustanovili društvo, ki so ga poimenovali po narodnem preporoditelju Rado-
slavu Razlagu, društvo pa se je ukvarjalo s splošno telesno vzgojo, z nogometom, smučanjem, namiznim tenisom, košarko, drsanjem, orodno telovadbo in celo s hokejem.
Dve leti po ustanovitvi se je društvo Razlag preimenovalo v Fizkul-turno društvo, le hokejistom je uspelo obdržati staro ime, vendar so njihovo dejavnost ustavile tople zime in prazna blagajna. Tudi fizkul-turno društvo ni prav dolgo obdržalo svojega imena, saj se je moralo leta 1950 preimenovati v telovadno društvo Partizan.
Na skupščini 11. marca 1994 je brežiški Partizan dobil novo oziroma staro ime. Sokolska tradicija v Brežicah ni bila nikoli prekinjena, saj je bila predsednica društva Mimica Avsec že pred drugo vojno izjemno dejavna v takratnem Sokolu.
I. VIDMAR
DOLENJSKI LISTI
BREŽIŠKI SOKOL NA KONJU - Na slavnostni akademiji ob 95. obletnici ustanovitve brežiškega Sokola je nastopil tudi zdaj njen najuspešnejši član Drago Žerjav (na sliki med vajo na konju z ročaji), ki je letos zmagal med člani na vsesokolskem zletu v Clevelandu. Brežiški Sokol skrbi tako za telovadno vzgojo najmlajših, njegovi člani se udeležujejo vseh tekmovanj v okviru gimnastične zveze Slovenije, redno pa vadi tudi rekreativna skupina, v kateri se zbirajo tudi nekdanji tekmovalci. (Foto: I. V)
ŠPORT IN REKREACIJA TREBANJSKIH ŠTUDENTOV
TREBNJE - Uradne ure Kluba študentov občine Trebnje (KŠOT) v prostorih na Gubčevi 16 so ob petkih od 18. do 20. ure. Novo vodstvo KŠOT je sestavilo urnik športne in rekreacijske dejavnosti, ki bo potekala v telovadnici trebanjske osnovne šole. Vsako sredo od 21. do 22. ure bo aerobiko vodila Judita Ran-čigaj, košarko bo vodil predsednik športne sekcije Maks Pajek vsako soboto od 14. do 16. ure, aerobiko Tanja Brodnik, badminton Katja Kolenc, borilne veščine pa bodo potekale v pregrajeni telovadnici ob nedeljah od 14. do 16. ure. Podrobnejše informacije lahko študenti dobijo ob navedenih urah ali na Študentskem servisu.
MEDNARODNI ŠPORTNI DAN
SEVNICA - 17 osmošolcev OŠ Sava Kladnika se je pod vodstvom učiteljic Romane Ivačič in Jelke Slu-kan srečalo na avstrijsko-slovenski meji z 21 avstrijskimi učenci na mednarodnem športnem dnevu. Ogledali so si akvaterarij v Mariboru, potem pa so uživali čudovite jesenske barve na Pohorju. Hodili so skoraj dve uri (od zgornje postaje žičnice do Areha), vmes so mladi delali naloge, ki so zahtevale sodelovanje med njimi in so bile jezikovno in naravovarstveno obarvane. Družabne igre na s soncem obsijanem travniku so bile pika na i tega razgibanega in veselega jesenskega dneva.
Rudi Mraz - osemdesetletnik
Jutri bo dopolnil osemdeset let Rudi Mraz, znana osebnost iz novomeškega družabnega, kulturnega in športnega življenja.
Rudi seje rodil 17. novembra 1919 v'Brežicah, kjer se je že v otroških letih srečal z železničar-stvom, ki ga je zaznamovalo tako rekoč za vse življenje. Njegov oče je bil namreč železničar, pa tudi Rudi je bil vse do upokojitve v železniški službi. Med drugo vojno je bil partizan v železniški brigadi.
Po sedmih letnikih gimnazije v Novem mestu se je vpisal na železniško šolo v Beogradu. Tik pred vojno jo je končal, po vojni pa si je tukaj spletel družinsko gnezdo in se kmalu pričel kulturno udejstvovati. Najprej v bršljin-ski Svobodi, potem pa v novomeškem kulturnem društvu Dušan Jereb, ki je imelo takrat tri zelo uspešne dejavnosti: dramsko skupino, pevski zbor in celo orkester. Rudi je igral in pel. Toda leta so tekla, stvari so se spreminjale in počasi usihale. Pevski zbor je umolknil zadnji - leta 1998.
Zdaj je Rudi Maraž upokojenec, vendar še vedno zelo aktiven. Njegova pomoč je zelo dobrodošla pri tistih, ki se ne znajdejo več v birokratskih labirintih. Je pa tudi tajnik Območne balinarske zveze in neutruden pomočnik pri organizaciji srečanj borcev-že-lezničarjev. Cesto pa se znajde tudi na straneh tega časopisa, zlasti kot dopisnik športnih vesti.
In kako se je Rudiju obračalo zasebno življenje. Z ženo Gabrijelo imata dva otroka. Lani sta praznovala zlato poroko. Zdaj živita sama v železniškem bloku v Brš-ljinu in imata tri vnuke. Gojita pa tudi tesen stik z naravo. To najdeta v Karlovcih pod Trško goro, kjer imata svoj vinograd.
TONE JAKŠE
ŠPORTNO PRIZNANJE ZA PREDSEDNIKA KLUBA
SEVNICA - Ob deseti obletnici uspešnega dela atletskega kluba Sevnica je njegov predsednik Rafko Povhe prejel občinsko priznanje in medaljo Dušana Kvedra Tomaža.
Vzgojili smo profesionalce.
0&O
V športu ne morete uspeti, če se ga lotite amatersko. Prej ali slej vam zmanjka kondicije, tehnike in pravih možnosti. Enako je v poslu. Zato si ne morete privoščiti težav že na začetku - pri prevozu, recimo. Na to smo mislili tudi pri Renaultu, ko smo prav za transfer izdelali tri profesionalna vozila. Master je gospodar pod koši. Je najvišji, ravno prav/obusten in izjemno vzdržljiv. Prenese tudi trdo igro in še tako težke naloge učinkovito spelje do cilja. Renault Express je gibčnejši. a še vedno dovolj močan. Kangoo Express pa si zna izboriti pozicijo za trojke - predvsem z desnega krila. Igralca izberite vi. ligo pa smo že mi. Profesionalno seveda.
Pri nakupu Kangooja prihranite 100.000 SIT, pri Mastru pa kar 200.000 SIT!
Čakajo na transfer.
RENAULT
Kdo je pripravljen na svojo prihodnost?
zavarovalnica tilia  
pripravljeni na novo tisočletje
Celjani v Trebnjem preživeli
Pivovarna Laško je tudi v IVebnjem ostala neporažena - Odločila zastreljana sedemmetrovka - Ribničani v Radečah izgubili že v prvem polčasu - Dobovčani zlahka
Lani so trebanjski rokometaši z izjemno igro na domačem parketu ugnali celsko sanjsko moštvo, letos pa jim Pivovarne Laško ni uspelo presenetiti, čeprav tudi tokrat ni manjkalo veliko, da bi morali favorizirani gostje Trebnje zapustiti praznih rok. Na začetku tekme sta bili moštvi enakovredni, v drugi polovici prvega polčasa pa so si gostje le priigrali prednost, ki je pristašem trebanjske vrste vzela upanje na uspeh ljubljencev.
V drugem polčasu so Trebanjci pokazali svoj pravi obraz in vztrajno zmanjševali prednost gostov ter se jim 9 minut pred koncem z zadetkom Likavca približali na 22:23. Žal je prav najboljši mož v trebanjski vrsti Luka Žvižej, potem ko mu je Perič obranil sedemmetrovko in kasneje še strel s krila, zaigral priložnost, da bi doma ostala vsaj točka, Celjani pa so bili na koncu z zmago lahko zelo zadovoljni, saj so Jim bili domači tekmeci že drugič v sezoni zelo blizu.
Ribničani so imeli na koncu razburljivega srečanja v Radečah še 20 sekund za napad, vendar so ga Radečani stalno prekinjali s prekr-
NAJ VETER PONESE V SVET SPOMINE...
ČRNOMELJ - Veterani rokometnega kluba Črnomelj organizirajo v soboto, 20. novembra, 5. mednarodni veteranski rokometni turnir v spomin na tajnika občinske športne zveze Črnomelj Bojana Novaka, ki se bo začel ob 9. uri v športni dvorani na Loki. Ob 10. uri bo svečana otvoritev, kjer bo nastopila tudi črnomaljska godba na pihala. Na turnirju, kjer bodo sodelovali RK Hvar, RK Petrinja, RK Ilirska Bistrica, RK Sodražica, RK Ivančna Gorica, RK Novo mesto, RK Semič in RK Črnomelj, se bodo organizatorji spomnili umrlih športnikov in športnih delavcev Franca Moljka, Džor-ža Vujoviča, Ivana Štruclja, Steva Vidoviča, Pavla Kmetiča, Pavla Papeža, Mira Šujice, Vikija Lozarja ter Tonija Špraj-carja iz Semiča in Milana Kalina iz Novega mesta. Na prireditev, ki so jo poimenovali “Naj veter ponese v svet spomine, prijateljstvo in mir...” vabijo prizadevni organizator-J1 vse nekdanje rokometašice •n rokometaše ter ljubitelje rokometa. Vrhunec prireditve bo °b 18. uri, ko bo finalna tekma.
ški. Ob izteku igralnega časa je Zbačnik poskušal z devetih metrov izenačiti na 26:26, a je domači vratar njegov strel obranil. Ribničani so srečanje v bistvu izgubili že v prvem polčasu, ki so ga končali kar s šestimi zadetki zaostanka, vendar to so v drugem polčasu sicer nadomestili, a kaj več kot izenačiti na 21:21 in v
59. minuti na 25:25 niso zmogli, kar pa jim ni zadostovalo niti za točko.
Dobovčani so igrali v gosteh s predzadnjeuvrščenim Jadranom in si že v prvem polčasu prigrali zajetno prednost, tako da so do zmage lahko prišli tudi z nekoliko bolj umirjeno igro v drugem polčasu.
I. V.
STREL IZZA ZAVESE - Jani Likavec na tekmi s Pivovarno Laško ni tako zlahka prihajal do strela, kot mu to uspeva na srečanjih s slabšimi ekipami. Na prvega strelca trebanjske vrste in dolgoletnega državnega reprezentanta so Celjani še posebej pazili, tako da je moral streljati kot izza zavese, ki sta jo pred njim takole postavila Banfro in Skrbič. (Foto: I. V)
NASTOPILO 167 TEKAČEV
ŠENTJANŽ - V počastitev občinskega praznika sevniške občine in ob 700. obletnici prve omebme Šentjanža je bil v tem kraju minuli teden množični cestni tek za prehodni pokal občine Sevnica, na katerem je nastopilo kar 167 tekačev, učencev osnovnih šol. Prehodni pokal je osvojila OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, ki si je priborila tudi pet prvih mest (Ana Sotošek, Barbara Resnik, Alija Mehič, Marko in Branka Virtič), poleg tega pa še pet ekipnih zmag. Na drugem mestu so bili tekači z OŠ Tržišče (zmagala sta Miha Povšič in Marko Pungerčar), na tretjem pa atleti z OS Milana Majcna iz Šentjanža. Posamično zmago pa si je pritekla Petra Turnšek. Tekmovanje je omogočila občina Sevnica, Športna zveza Sevnica in atletski klub Sevnica. Za dobro organizacijo gre pohvala športnemu delavcu Draganu Tomincu in kolektivu OŠ Milana Majcna iz Šentjanža.
S. V.
V ŠENTJANŽU OB PRAZNIKU ŠAHIRALI
SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem turnirju v počastitev praznika občine Sevnica in krajevnem prazniku Šentjanža je v Šentjanžu nastopilo 34 posameznikov in 9 štiričlanskih ekip. Med posamezniki je zmagal Zvonko Mesojedec (Sevnica) nad Hilmijo Ahmatovi-čem (Triglav Krško) in Bojanom Smerdelom (Sevnica), med ekipami pa so bili najboljši člani kluba Milan Majcen iz Sevnice.
(J. B.)
Krka Telekom melje naprej
Košarkarji Krke Telekoma v preteklem tednu zmagali na Finskem in dobili domači derbi - S Savinjskimi Hopsi in Primožem Kobaletom so imeli polne roke dela
pRVl TENIŠKI TURNIR NA KOŠENICAH
NOVO MESTO - Na teniških 'gnščih Dušana Kočevarja na novomeških Košenicah seje začel L rekreacijski teniški turnir dvo-Jlc, kjer sodelujejo ljubitelji tenisa 12 Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na prvem turnirju od Petih je zmagala dvojica Jirka v°lt - Dušan Kočevar (N.m.), ^ruga sta bila Igor Rus - Mitja Goršek (Bela krajina) in tretja njuna klubska kolega Sandi Str-8ar in Franci Novak.
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so se očitno že dobro navadili na ritem dveh tekem na teden, ki ga bodo morali držati tudi naprej. Med tednom so igrali na Finskem s Helsinki in v prvem polčasu nekoliko premalo spoštovali domačine, s katerimi so v Novem mestu zlahka opravili. Na začetku drugega polčasa so Smodiš, Grum in Nakič v petih minutah Krki Telekomu priigrali prednost 15 točk, kar je bilo dovolj za miren zaključek srečanja in načrtovano zmago pred torkovim izredno pomebnim srečanjem z Radničkim na Madžarskem. Zmaga nad Jugslovani bi Novome-ščanom že zagotovila napredovanje v naslednji krog pokala Saporta.
Savinjski Hopsi so bili v soboto za Novomeščane trši oreh, kot kaže nj ihova visoka zmaga. Tekma je bila vsekakor derbi 10. kola lige Kolinska, čeprav Polzeljanom letos ne gre tako dobro, kot jim je šlo v preteklih sezonah. Pred začetkom tekme
PRESENETLJIVA ZMAGA ROKA KOCJANČIČA
NOVO MESTO - Klubski prvak KK Novo mesto je postal komaj 17 - letni Rok Kocjančič) 1743 podrtih kegljev ), ki je zmagal, 2. je bil Mišura (1722) in 3. Bruner (1701).
N. G.
so se igralci in gledalci z minuto molka spomnili pokojnega Leona Štuklja, nekoliko bolj veselo pa je bilo, ko so soigralci Matjažu Smodišu s šopkom čestitali ob rojstvu sina Kristijana.
Novomeščani so na začetku tekme presenetili z igro na centra, vendar nespretnemu Američanu Dar-renu Deschryverju ni uspelo doseči koš, gostje pa so povedli z 12:6 in vse do zadnjih 4 minut držali ravnotežje na igrišču. V zaključku polčasa je stvari v svoje roke vzel mladi očka
TREBANJSKE KEGLJAVKE SPET USPEŠNE
NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke so se v 7. krogu 1. B državne lige na domačem kegljišču v Novem mestu pomerile z mariborskim Konstruktorjem in zabeležile visoko zmago 6:2 (2373:2322), kijih je z osmimi točkami popeljala kar na peto mesto prvenstvene lestvice. Izidi drugih dolenjskih kegljaških ekip so naslednji: 1. A liga ženske: Avtohiša Kolmanič - Kočevje 6 : 2, 1. B liga - moški: Ribnica - Konstruktor 6 : 2, 2. liga zahod: Brest -Kočevje 6:2; 2. liga vzhod - ženske: Sremič Krško - Nafta 3 : 5, 3. liga -zahod moški; Novo mesto - Poštar 3 :5, Grosuplje - Rudar Črnomelj 5 : 3, 3. liga vzhod - moški: Sremič Krško - Lokomotiva 7 :1 in Konstruktor geodeti - Brežice 7:1.
N. G.
Matjaž Smodiš in z dvema trojkama Krki Telekomu prvič na srečanju priigral občutno prednost.
V drugem polčasu Novomešča-nom nikakor ni uspelo prti do prednosti večje od 10 zadetkov, kar bi jim omogočilo mirnejši zaključek. Kljub temu da je kmalu dobil četrto osebno napako, je bil Mirko Šče-kič ta del igre med najboljšimi na parketu, na celi tekmi pa je zbral 12 skokov in 9 točk ob 75-odst. izkoristku. Med gosti velja posebej omeniti hitrega primoža Kobaleta, ki je bil nerešljiva uganka za novomeško obrambo, z 29 koši pa je bil tudi najboljši strelec tekme. Tri minute pred koncem srečanja so se gostje približali na 5 točk, a sta jim Grum in Petrov s trojkami v pravem času prprečila kaj več. Zadnji koš na tekmi je z atraktivnim zabijanjem pet sekund pred koncem dosegel Matjaž Smodiš.
Žužemberk navzdol, TPV navzgor
^užemberški odbojkarji so na dveh tekmah v gosteh igrali dobro, a ne dovolj niti za en niz - Poškodba Maje Guštin TPV-jevkam preprečila četrto zaporedno zmago
SOKOL VABI NA 29. HOLYJEV MEMORIAL
BREŽICE - Telovadno društvo Sokol iz Brežic vabi ljubitelje športne gimnastike na 29. Holyjev memorial. Telovadci in telovadke iz vseh slovenskih gimnastičnih društev se bodo pomerili v gimnazijski telovadnici, in sicer moški v soboto, 20. novembra, ob 9.30, ženske pa v nedeljo, 21. novembra, ravno tako ob 9.30. TD Sokol vabi ljubitelje gimnastike, da si ogledajo to zanimivo športno prireditev.
Ul
Žužembcrčani so se v Radovljici ''ejeem dobro upirali in z nekoliko Cc sreče bi si lahko priigrali vsaj '■no točko, ki jo po novem ekipa
°bj za poraz z 2:3. Predvsem v P^ent nizu so bili zelo blizu zmage, P, n ptobratov pa je bil tudi drugi R- Blejce je zmaga nad Žužcmber-an> pripeljala celo na začasno prvo j st'> na lestvici, a so ga že v soboto , Subili. Tudi v soboto so Žužem-Crcani v gosteh dobro igrali in fa-°tizirani Salonit se je moral krap-0 potruditi, da jih je ugnal, v vseh en nizih pa so Suhokranjci zbrali j^J 20 točk. A kaj jim pomagajo do-re igrc S() prct) zadnjim kolom jL e8a dela zdrsnili na predzadnje esto in sc jim obeta boj za ob-, a"ek, ki so ga pred sezono priča-°Vah, a priložnosti za zmagi nad ePosrcdnima tekmecema za ob-■ j*nek Granitom in Pomurjem niso 0ristili, morda pa jim bo to uspe-
lo v nadaljevanju. V soboto, 27. novembra jih na domačem igrišču čaka tekma s še z zadnjim od prvoligašev, drugouvrščenim Mariborom Stavbarjem, ki se jim najbrž ne bo dal presenetiti, da ne bi doživel nenačrtovanega poraza. V Žužemberku je spodrsnilo že vodilnemu Kamniku, prav ta zmaga pa daje upanje, da je Žužemberk v nadaljevanju prvenstva sposoben osvojiti kaj več kot le predzadnje mesto.
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so po dveh porazih na začetku prvenstva v sredo doma dosegle tretjo zaporedno zmago. Rogožank, ki so pred tem presenetile novogoriški HIT, niso podcenjevale. V prvih dveh nizih so jih povsem nadigrale, v tretjem pa so gostje izenačile na 20:20, a je Novomeščankam na koncu le uspelo zmagati s 3:0.
Zmaga v gosteh nad Ljutomer-čankami bi TPV-jevke pripeljala na
četrto mesto, žal pa sc jim je po treh zmagah tokrat zalomilo, Ljutomer-čanke pa so do zmage prišle tudi z nekoliko sreče. Prvi niz so po izenačeni igri dobile domačinke, drugi niz pa sc je igral kar do 30:28, v tretjem pa je bilo enkovredenc igre konec, saj so se Novomeščanke končno prebudile in tekmice povsem nad-igarle. Ko je že kazalo, da bo zmaga odšla v Novo mesto, si je Maja Guštin pred koncem tretjega niza pri izidu 21:12 poškodovala gleženj, brez nje pa so Novomeščanke izgubile udarno moč in zmaga je splavala po vodi. Maje tako ne bo v ekipi niti na naslednji tekmi, ko se bodo, Novomeščanke v soboto, 27. novembra doma pomerile z Asic-som Taborom, ki pa kljub temu ne bi smel biti večja ovira, saj mu do sedaj še ni uspelo osvojiti točke.
I.	V.
mm Jibuo
KOŠARKA Pokal Saporta, 7. kolo: HELSINKI : KRKA TELEKOM 66:82 (38:34); KRKA TELEKOM: Dra-žovič 3, Petrov 9, Smodiš 22, Dechryver 6, Grum 16, Drobnjak
6, Ščekič 2, Nakič 18. Met za 3 točke: Helsinki 10:20, Krka Telekom 13:32 (Nakič 4, Smodiš 4, Petrov 2, Grum 2, Dražovič 1). Prosti meti: Helsinki 7:10, Krka Telekom 13:17. Osebne napake: Helsinki 18, Krka Telekom 17. Liga Kolinska, 10. kolo - KRKA : SAVINJSKI HOPSI 92:77 (49:41); KRKA TELEKOM: Petrov 22, Smodiš 20, Grum 11, Drobnjak 5, Ščekič 9, Nakič 25; SAVINJSKI HOPSI: Kobale 29, B. Udrih 12,.Cizej 12, Kahri-manovič 11 itd. Met iz igre: Krka 53 odst., Savinjski Hopsi 45 odst. Prosti meti: Krka Telekom 11:16, Savinjski Hopsi 7:13.
Met za tri točke: Krka Telekom 12:25 (Petrov 6, NakiY 3, Smodiš
2, Grum 1), Savinjski Hopsi 8:19 (Kobale 5 itd.). Osebne napake: Krka Telekom 16, Savinjski Hopsi 18.
LESTVICA: 1. Union Olimpija 20,2. Pivovarna Laško 19,3. Krka Telekom 19, 4. Slovan 16, 5. Triglav 16,6. Zagorje 15,7. Savinjski Hopsi 14, 8. ZM Maribor 13, 9. Helios 13,10. Rogla Atras 12,11. Loka kava 11, 12. Kraški zidar 11
1.	B SKL, 7. kolo - TEN KRŠKO : JURIJ PLAVA LAGUNA 85:76 (35:35); LESTVICA: 1. Nova Gorica 12,2. Bežigrad 12,3. Radenska Creativ 12, 4. Ten Krško 12,5. Kemoplast 11,6. Banex 11,
7, Ilirija 11, 8. Union Olimpija mladi 10, 9. GD Hrastnik 10, 10. Elektra 9,11. Jurij Plava Laguna
8, 12. Simp Radovljica 8.
NOGOMET
1.	SNL, 15. kolo - ESOTECH ŠMARTNO : ELAN 0:3. Lestvica: 1. Tabor Sežana 40, 2. Koper 36, 3. Esotech Šmartno 29, 4. Elan Novo Mesto 28 itd.
ROKOMET Evropski pokal mest, 1/8 finala, 1. tekma - RUNAR SANDEF-JORD : TREBNJE 40:36 (19:15); RUNAR SANDEFJORD: Nor-li, Sendalen, Kirgendaard 4, Bert-son 1, Johansson, Nigard 2, Tro-lund 12, Lie 8, Norberg, Hansen
3, Bard 10, Luke;
TREBNJE: Zupančič, Hribar, Mežnaršič, Burdijan 6, Radelj, Gradišek 4, Begovič 1, Šavrič 4, Stojakovič 9, Likavec 7, Žvižej 5. Sedemmetrovke: Runar Sandef-jord 4 (4), Trebnje 4 (3). Izključitve: Runar Dandefjord 10 minut, Trebnje 16.
1. SRL, 9. kolo - TREBNJE : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 26:30 (9:16); TREBNJE: Torlo, Hribar, Mežnaršič, Burdijan 1, Radelj, Begovič 2, Blagojevič, Šavrič 5, Stojakovič 4, Likavec 4, Žitnik, Gradišek 3, Žvižej 7, Zupančič; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Šafarič 2, Kozumora, Vugrinec 7, Šerbec 1, Štruc, Pajovič 1, Stefanovič 6, Pungartnik 1, Perič, Tomšič, Banfro 1, Podpečan, Manaskov 8, Škrbič 3. RADEČE : INLES RIKO 26:25 (15:9); INLES RIKO: Grm, Du-kič, Lesar 6, Ilc 4, Ivanec 2, T. Zbačnik 3, Pajnič 2, Henigman, L. Zbačnik 2, Hojč 6.
JADRAN : DOBOVA 26:30 (11:17)
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 18,
2. Prule 67 16, 3. Prevent 14, 4. Trebnje 12, 5. Gorenje 9, 6. Dobova 9,7. Radeče 8,8. Inles Riko 8, 9. Termo 7, 10. Slovan 5, 11. Jadran 2,12. HM Portorož 0.
ODBOJKA 1. DOL, moški, 7. kolo - BLED :
ŽUŽEMBERK 3:0 (23, 22, 19); 8. kolo - SALONIT ANHOVO : ŽUŽEMBERK 3:0 (20, 23, 21). LESTVICA: 1. Žurbi Team Kamnik 18, 2. Maribor Stavbar IGM 18, 3. Salonit Anhovo 17, 5. Fužinar GOK Igem 16, 4. Bled 16, 6. Olimpija 12, 7. Granit 9, 8. Pomurje 8, 9. Žužemberk 6, 10. Astec Triglav 0.
1. DOL, ženske, 5. kolo - TPV NOVO MESTO : FORMIS BEL ROGOZA 3:0 (15, 17, 21); 6. kolo - ZM LJUTOMER : TPV NOVO MESTO 3:1 (22, 28, -16, 18).
LESTVICA: 1. Infond Branik 18,
2. HIT Nova Gorica 16,3. Kemi-plas Koper 12, 4. Formis Bell Rogoza 10, 5. Šentvid 10, 6. ZM Ljutomer 9, 7. TPV Novo mesto 8,8. Marsel Ptuj 7,9. Asics Tabor 0,10. Jeti Šport Bled 0.
2. DOL, moški, 6. kolo - KRKA NOVO MESTO : ČRNUČE 3:0. Lestvica: 1. Brezovica 17... 10. Kovinar 4, 11. Krka 4 itd.
3. DOL, zahod, moški, 6. kolo -PORTOROŽ: PNEUMA CENTER MOKRONOG 3:1. Lestvica: 1. Salonit Anhovo II 17... 6. Pneuma Center Mokronog 9.
3. DOL, zahod, ženske, 6. kolo -ČRNOMELJ : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 3:0, PIRAN : KOČEVJE 2:3, BRESTANICA: KEMIPLAS KOPER III 0:3, MAGRO GROSUPLJE : TPV NOVO MESTO II 1:3, ASTRA TELEKOM: SEMIČ 3:1. Lestvica: 1. Črnomelj 18, 2. Kočevje 17... 7. Brestanica 7,8. TPV Novo mesto 6... 11. Semič 3.
Trebanjci v lov za Norvežani
Osmina finala evropskega pokala mest dobil norveški Sandjef-jord s 40:36 • V soboto ustaviti njihove protinapade
SARA HOJSKI ZMAGALA V ZAGREBU
ZAGREB - V Zagrebu je bil pred dnevi mednarodni plavalni miting Mladost 99, kjer so nastopili tudi plavalci krškega Celulozarja starejših kategorij. V konkurenci 353 plavalcev iz štirih držav so mladi krški plavalci dosegli nekaj odličnih uvrstitev in kopico osebnih rekordov. V konkurenci deklic, starih do 12 let se je posebno izkazala Sara Hojski, ki je zmagala na 100 m delfinsčasom 1:17.71, poleg tega je bila četrta na 50 m delfin in šesta v diciplini 100 m prosto. Kadetinja Nika Jcvnik je osvojila tretje mesto na progi 200 m mešano (2:37.74), osvojila pa je tudi peto in šesto mesto v delfinovem slogu. Malce smole sta imela Nina Andrijaševič in Jaro Kovačič, ki sta v svoji konkurenci zasedla nehvaležno četrto mesto. Vidne rezultate so dosegli tudi drugi mladi krški plavalci, ki so nastopili na tej veliki mendarodni plavalni prireditvi v Zagrebu.
B. B.
TREBNJE - Trebanjski rokometaši so v nedeljo na Norveškem zamudili lepo priložnost, da bi si z ugodnim izidom na prvi tekmi osmine finala pokala mest zagotovili prednost že pred povratnim srečanjem prihodnjo soboto ob 19. uri v Trebnjem, kjer bodo morali najprej nadoknaditi štiri zadetke prednosti Sandefjordčanov.
Že veliko število zadetkov v obeh mrežah, skupaj 76, kaže na hitro igro s sorazmerno slabima obrambama. Zato bo moral trebanjski trener Mišo Toplak na treningih pred drugim srečanjem z Norvežani posvetiti posebno pozornost obrambi pred protinapadi, s katerimi so Norvežani dosegli največ zadetkov. Če bo Trebanjcem to uspelo, lahko upravičeno računajo na uvrstitev v četrtfinale, kar bi pomenilo največji mednarodni uspeh trebanjskega rokometa.
Trebanjci so v Sandefjordu začeli bolje in sredi prvega polčasa so vodili z 11:9, potem pa so jim go-
ALPINISTIČN0 PREDAVANJE
NOVO MESTO - Danes ob 19. uri bo Andrej Markovič v Kulturnem centru Janeza Trdine, v veliki dvorani predaval o prvi dolenjski alpinistični odpravi “Andi 99”. Predavanje bo popestril z diapozitivi.
stitelji vsilili svojo hitro igro in izid obrnili sebi v prid. Ko se je Trebnje v drugem delu približalo na tri zadetke, sta danska sodnika v 37. minuti izključila kar tri Trebanjce, kar so Norvežani izkoristili in povedli z osmimi zadetki prednosti, kar je za Dolenjce pomenilo konec upanja na morebitno zmago. Pred koncem so se domačinom približali na tri zadetke, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa.
VZHAJAJOČA ZVEZDA - Mladi trebanjski levokrilni igralec Luka Žvižej je veliko odkritje nove rokometne sezone. Tudi na zadnjih dveh tekmah je blestel. V sredo je bil na tekmi proti Pivovarni Laško s 7zadetki najboljši strelec svoje ekipe, na Norveškem pa je bil uspešen petkrat. (Foto: I. V.)
I^KRKNZDRAVIUŠČN
HOTELI OTOČEC fS
TENIŠKI CENTER OTOČEC
i Odgovori,	,	popravki	in	mnenja }Zakaj naši otroci nimajo igrišč?
II
Za otroška in športna igrišča mora skrbeti občina - Dostopna morajo biti vsem - Novomeška občina je v letošnjem proračunu za igrišča zagotovila le dobra 2 milijona tolarjev
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
TVavmatično poglavje slovenske zgodovine
DL 45, 11. novembra
Ocene v Muzeju novejše zgodovine so zelo različne, kot smo si različni ljudje, in jo pač vsak vidi po svoje. Tudi zato sem prepričan, da jo je mlada kustosinja kot avtorica skušala prikazati čimbolj objektivno.
Morda je še največ negativnih kritik od svojcev domobrancev, ki žele svoje sorodnike videti v čimlep-ši luči, morda celo kot rodoljube ali vsaj kot nedolžne žrtve sovražnikov.
V manjši meri so prikazane tako imenovane Vaške straže kot “spontani” začetek boja proti partizanom. To pa nikakor ni bil, ker so jih oborožili s podarjenim italijanskim orožjem, in še to ne v času, ko naj bi bili izzvani s partizanskim “terorjem”, kot to trdijo, ampak v času roške ofenzive, ko je bilo partizanstvo v popolni defenzivi. Te straže tudi niso predstavljale kaj posebnega in so jih partizanske enote po ofenzivi po vsej Suhi krajini razorožile v enem samem dnevu. Seveda ni bilo tako lahko opraviti z Rupnikovimi jurišnimi bataljoni in ne s postojankami, ki sojih branili skupno zokupatorji.
Tudi naša skupina je imela ob ogledu razstave nekaj želja, le da prav nasprotnih. Še posebno smo pogrešali poudarek, da so beli in domobranci od okupatorja prejemali plače, priznanja ter napredovanja izključno za svojo zločinsko dejavnost v denunciranju, maltretiranju in pomorih svojih rojakov - Slovencev.
RUDI ROGELJ Maribor
Sprehod po Metliki
DL 45, 11. novembra
Poleg nedoslednosti, opisanih v prejšnji številki Dolenjskega lista v rubriki Sprehod po Metliki, jih ima zgibanka o metliškem delu belokranjske vinske turistične ceste še nekaj. Če manjkajoče vejice v prvem odstavku sicer zelo kratkega opisnega dela zgibanke ne štejemo za prehudo napako ali nedoslednost, pa le ni tako pri navajanju imen sort/ zvrsti vin in njihovih kratic v legen-di,- Napake so pri sortah vin char-donay, souvignon in cabernet sou-vignon, ki bi morale biti v etimološki inačici zapisane kot chardonnay, sauvignon in cabernet sauvignon, nesistematičnost pa pri uporabljenih kraticah enobesednih imen sort/ zvrsti vin (K: kerner, KR: kraljevina). Mar ne bi bilo dosti bolj sistematično in s tem tudi nazorno, če bi bila ta imena zapisana takole: Be -*
belokranjec, Ch - chardonnay, Ke -kerner, Kr - kraljevina. Po - portu-galka, Ro - rose in Sa - sauvignon. Nenazadnje pa lahko na tem delu zgibanke odkrijemo še eno nejasnost, če ne gre kar za napako. Znano je namreč, da ima vino z imenom belokranjec (B) samo KZ Vinska klet Metlika, z njim pa je označenih še nekaj drugih pridelovalcev vin. Nejasnost je pravzaprav v tem, ker ni pojasnila, v čem se to vino razlikuje od belokranjskega belega vina (BB), ki ga sicer lahko zasledimo pri večini ostalih v,zgibanki predstavljenih pridelovalcev vin.
ANTON OMERZEL
Učenje za odrasle je priložnost
DL 44, 4. novembra
V članku z omenjenim naslovom je veliko nepreverjenih trditev in več neresnic, predvsem v tistem delu, ki se tiče šolanja vzgojiteljev, zato smo dolžni nanizati dejstva, ki bodo marsikatero vpisano slušateljico postavila na trdna tla.
Bilo bi prelepo, če bi lahko rekli: v novomeških občinskih vrtcih imamo premalo kadra, v naslenjih letih bomo potrebovali vsaj še 100 vzgojiteljev, zato boste vsi, ki ste se letos vpisali in se šolate, dobili zaposlitev. Dejstva so namreč povsem drugačna. V novomeških vrtcih je vsako leto manj predšolskih otrok. Če primerjamo število otrok, rojenih v letu 1993 in tistih, ki so se rodili leta 1998, lahko ugotovimo, da je slednih 72 manj, kar pomeni, da bi ob istih normativih v vrtcih morali letos ukiniti 5 oddelkov. Delo bi izgubilo več vzgojitejic in pomočnic vzgojiteljev. Do tolikšnega zmanjšanja oddelkov sicer ni prišlo, ker je bilo na osnovi nove zakonodaje nekoliko zmanjšano normativno število otrok v oddelkih. Že v naslednjih dveh letih se bo število oddelkov v vrtcih še občutno zmanjšalo, saj bodo vsi šetletniki vključeni v 9-let-no šolo. Z otroki se bodo v devetletko vključili le vzgojitelji s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, ki bodo opravili ustrezno usposabljanje za delo v osnovni šoli, in pričakovati je, da tudi vsi vzgojitelji v prihodnje ne bodo imeli zaposlitve. Za pomočnike vzgojiteljev ali vzgojiteljev s V. stopnjo izobrazbe v šoli niso predvidena delovna mesta.
V Mestni občini Novo mesto smo se zadnji dve leti močno trudili, da bi doma organizirali šolanje pomočnikov vzgojiteljev s IV. in V. stopnjo izobrazbe, predvsem tistih, ki so v vrtcih že zaposleni in ki glede na novo zakonodajo ne bodo imeli ustrezne izobrazbe. Dolgo časa ni bilo jasno, kako bo z vpisom v Novem mestu, zato smo bili veseli novice, da bodeloval oddelek v Novem mestu, in računali smo, da se bo za območje celotne Dolenjske in Bele krajine vpisalo največ 90 slušateljev. Novice, da se je šolanje vzgojiteljev pričelo istočasno v Trebnjem in v Novem mestu, so nas neprijetno presenetile, zlasti še zato, ker je število vpisanih slušateljev tolikšno, da po končanem šolanju večina od njih ne bo imela možnosti za zaposlitev. V občinskem proračunu v letu 1999 nismo predvideli sredstev za kritje šolanja vzgojiteljic. Če bi bile šolnine vsaj delno pokrite iz občinskega proračuna v naslednjem letu, bi morali biti izdelani kriteriji, kdo je do take pomoči upravičen.
Nerazumljivo je, da so se v ta program izobraževanja vpisali gostinski, kemijski, kmetijski in še kakšni tehniki, trgovci in podobno in da so jih k vpisu spodbujali svetovalci za zaposlitev. Nihče ni poprej izdelal analize o potrebah po teh kadrih, kajti če bi jo, bi zlahka ugotovil, da tolikšnega števila vzgojiteljev v občini in na Dolenjskem ne potrebujemo. Povsem nesprejemljivo je
tudi, da slušatelji, ki so jih na šolanje napotili na zavodih za zaposlovanje, niso opravljali nikakršnih preizkusov glasbenega posluha in drugih spretnosti ter niso preverjali njihovih psihofizičnih sposobnosti, ki so za ta poklic nujne. Če jim bo Zavod za zaposlovanje kril tudi stroške šolanja, bo zmeda popolna. Zgodilo se bo, da bo gostinski, kmetijski ali kemijski tehnik opravil nekaj manjkajočih izpitov, se prekvalificiral in se bo ob letu javil z ustrezno izobrazbo na razpisano delovno mesto pomočnika vzgojitelja. To delovno mesto bo brez prakse, zaradi višje izobrazbe, lahko zasedel namesto pomočnika vzgojitelja, ki ima le IV. stopnjo izobrazbe in kije to delo doslej uspešno opravljal več let. Najzanimivejše pri tem je, da zavodi za zaposlovanje prejemajo sredstva za prekvalifikacijo ali za izobraževanje za prvi poklic od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da pa o tako množičnem šolanju vzgojiteljev ni seznanjeno ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo v naslednjih letih moralo rezervirati sredstva za presežne delavce v vrtcih.
Na koncu pa le to: nič nimamo proti šolanju vzgojiteljev, smo pa proti njihovemu množičnemu izobraževanju za vsako ceno, ki ne temelji na realnih kadrovskih planih.
MARIJA PADOVAN svetovalka za predšolsko vzgojo pri MO Novo mesto
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Moralna škoda
Občinski odbor SKD Metlika je globoko razočaran nad ravnanjem občinskih svetnikov, ki so glasovali za 26. november kot občinski praznik. Prepričani so, da je s poveličevanjem nasilnih dejanj (na ta dan je bila med NOB uničena belogardistična postojanka na Suhorju) povzročena metliški občini ogromna moralna škoda. “Verjetnopa se bomo znašli v zagati, ”pišejo v Belokranjcu, “ko bomo morali prebivalcem pobratene italijanske občine pojasniti, zakaj so se na pragu novega tisočletja odločili za praznovanje dogodkov, ko so bili pobiti njihovi rojaki. ”
Pa res ne vidim vzroka za zagato. Pojasnilo je jasno in preprosto: njihovi rojaki so bili pobiti zato, ker so bili okupatorji, ker so hlepeli po tuji zemlji in ker so zaničevali in trpinčili slovenski narod. Povedati jim bi bilo treba še to, da čaka podobna usoda vse, ki bi jim v prihodnosti prišlo kaj podobnega na pamet. Pa naj bi prihrumeli k nam iz pobratene ali -nepobratene občine. Sicer bi se lahko zgodilo kaj bolj usodnega: namreč to, da bi isti datum praznovali na naši zemlji povsem drugi, drugače, morda italijansko govoreči ljudje. Občinski odbor SKD še poziva občane Metlike, naj bojkotirajo občinski praznik, ker zdajšnji ne združuje, ampak ločuje ljudi, deluje razdiralno. Poziv je verjetno nepotreben, kajti ni se bati, da bi občani Metlike množično poplesavali na ta dan po svojem mestu. Upam si trditi celo to, da se večini krasno fučka za datum občinskega praznika in da je le-ta jabolko spora predvsem med občinskimi svetniki in političnimi strankami.
Veliko pametneje od prerekanja o nepomembnosti, kot je praznovanje občinskega praznika, bi bilo združiti moči in narediti kaj za gospodarsko rast občine, sicer bo, že tako in tako porinjena na rob slovenskega ozemlja, kmalu postala sinonim za nerazvitost, odmaknjenost, zaplankanost in revščino.
TONI CAŠPERIČ
SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM
LITIJA - Pred nekaj dnevi so na novem delu litijskega pokopališča odkrili spomenik zamolčanim civilnim in nasilno mobiliziranim v nemško vojsko ter padlim žrtvam v letih 1943-45. Spregovoril je litijski župan in poslanec v državnem zboru Mirko Kaplja, ki je prižgal svečo miru in sprave.
Otroška in športna igrišča po stanovanjskih naseljih so med ostalim materializacija skrbi za eno najvišjih vrednot v naši družbi, torej za zdravje. Zanje pa mora pri nas v prvi vrsti skrbeti občina.
Toda kaj ko se pri besedi “skrb” vse skupaj žalostno ustavi. Telesno zdrav, vitalen, zadovoljen posameznik je očitno za občino le fraza. Kakšen statistik vam bo hitro znal predočiti, da imamo v novomeški občini, še toliko bolj pa v samem Novem mestu, športnih površin na prostem in pokritih povsem dovolj. Ne verjemite zlahka, kajti s številkami pa z definicijami pojmov tudi seje moč igrati do onemoglosti. Sicer pa mnogi občani, od najmlajših otrok do zrelejše generacije spoznavate, da imate nične možnosti za rekreacijo na urejenih, opremljenih in za to primernih površinah v okviru stanovanjskih naselij pa tudi izven njih, še posebno, če ni blizu kakšne šole ali vrtca, ki pa ima itak pravico, da svoje površine zapre za splošno uporabo. Nekatera stanovanjska naselja v Novem mestu pa sploh nimajo otroških in športnih igrišč (denimo: Regrške košenice, Regrča vas, Gotna vas, Mačkovec, Bršljin). Najbrž ni treba govoriti, da je stanje po ostalih izvenmestnih naseljih v novomeški občini še slabše.
Glede na to bi seveda pričakovali, da si bo občina prizadevala stanje popraviti, pa še zdaleč ni tako. Občina je v letošnjem proračunu za “vaška igrišča” zagotovila zgolj dobra dva milijona tolarjev, kar je približno le štiri odstotke denarja, ki je v proračunu pod postavko šport namenjen inve-
Na nedavni novinarski konferenci sta Milan Jenčič, predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije, in Blaž Krže, predstojnik strokovnih služb Lovske zveze Slovenije, predstavila stališče Lovske zveze Slovenije do spornih odločb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odstrelu 70 medvedov. Strokovnjaki iz vrst priro-doslovcev, biologov in Lovske zveze Slovenije so namreč enotni v oceni, da je v Sloveniji na 300.000 ha 300 do 350 rjavih medvedov. Taka populacija lahko v enem letu skupaj z nesrečami na cestah in železnici pogreši največ 50 osebkov. Lovska zveza Slovenije zagotavlja, da bodo slovenski lovci povezani v loških družinah v okviru svojih pristojnosti odstrelili le toliko medvedov, da skupno število odstreljenih in izgubljenih po nenaravni poti ne bo večje od 50.
Grožnje so odveč
Vsi se zavedamo, da mora biti sanacija IMP-Livarja končana čim prej
V skladu s sklepom črnomaljskega občinskega sveta smo v krajevni skupnosti Črnomelj načrtovali javno tribuno o ekološki sanaciji v črnomaljskem IMP-Livarju. Vendar bi bila tribuna konec novembra preuranjena, ker še ni izdelana neodvisna analiza o plinih, ki izhajajo iz IMP-Livarja, ki jo je po sklepu občinskega sveta naročila občina.
V Livarju iz Ivančne Gorice zagotavljajo, da praha iz čistilnice in brusilnice ni več. Po njihovem predstavlja problem le še dim iz kupolke, torej saje in smrad od koksa, kar bi moralo biti rešeno že do konca septembra, a imajo v IMP težave z dobaviteljem in monterjem opreme. Da so saje in smrad zelo moteče zlasti za ljudi, ki živijo v bližini tovarne, opozarjajo Livarja skoraj vsak dan tako iz krajevne skupnosti kot z občine. Velik problem je tudi odpadni pesek iz livarne, a upamo, da bodo težave z deponiranjem kmalu rešene.
Kako je problem sanacije Livarja postal del vsakdanjika, potrjuje tudi to, da ljudje telefonirajo tako v IMP-Livar kot na črnomaljsko občino in grozijo. Vendar so grožnje in nestrpnost odveč, saj se tako na občini kot v krajevni skupnosti dobro zavedamo, da se mora sanacija čim prej končati, zato tudi sami pritiskamo na IMP.
VIKA LOZAR, predsednica KS Črnomelj
sticijam in kar je hkrati le slaba dva odstotka denarja, ki ga občina daje za šport. Glede na stanje otroških in športnih igrišč v občini je to seveda nesramno malo denarja, predvsem pa to kaže odnos občine do tako imenovanega športa za vse, do športa, ki ni us-
DOPOLNITI LOKACIJSKI NAČRT ZA HE BOŠTANJ
BOŠTANJ - Nedavno je bila v Dvorani TVD Partizan Boštanj javna razprava o spremembi planov sevniške občine glede HE Boštanj. Večina udeležencev je menila, daje že čas, da načrtovalci prenehajo risati spremembo trase obvozne ob-savske ceste skozi naselje, kar bi bilo tudi izjemno drago, vas pa bi preklalo na dva dela. Cesto za Savo naj bi pustili tako, kot je. Elektrarno, če jo bo sploh hotel kdo graditi, naj bi cesta obšla v loku, se pred Petrolom pridružila stari trasi. Nivojsko križanje z železnico pri železniškem mostu naj bi rešili s podvozom oziroma naj bi na križišču cestnega mostu zarisali več pasov za ločitev prometa v različne smeri. To pobudo naj bi na prvi seji občinskega sveta podali občinski svetniki iz območja Boštanja, da bi lokacijski načrt čimprej dopolnili. Obudili so tudi misel o plinifikaciji naselja. Pri svetu KS Boštanj naj bi iz vrst mladih strokovnjakov imenovali komisijo za planiranje, ki naj bi pripravila projektno nalogo, kako naj bi se ta stari kraj razvijal v bodoče. Padlo je kar nekaj pobud za zazidavo določenih stavbišč. Tako bi bilo v Boštanju ponekod vseeno mogoče graditi, medtem ko gradnja stoji že dolgo vrsto let.
Lovska zveza Slovenije je edina organizacija v Sloveniji, ki s svojim strokovnim in terenskim delom lahko zagotavlja ustrezen nadzor nad divjadjo in je tudi zato pomemben sooblikovalec in izvajalec vseh ukre-povv naravi. Kerv primeru letošnjih odločb o odstrelu medvedov njeni strokovni argumenti in argumenti medresorske komisije za divjad niso bili upoštevani, bo na Upravno sodišče Republike Slovenije v imenu Lovske zveze Slovenije vložila pritožbo na odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Lovska zveza Slovenije je od leta 1992 do 1998 izvedla obsežen strokovni projekt, s katerim je pripomogla k poznavanju navad medvedov v naravi. Mednarodni projekt je zelo dobro izoblikoval predstavo o številčnosti in gibanju populacije medvedov. Tudi na podlagi teh izsledkov so v Sloveniji v zadnjih dvanajstih letih povprečno odstrelili manj kot 40 medvedov letno. To je razlog, da se je v desetih letih število medvedov dvignilo od okoli 250 do današnjega števila, ki pa je glede na površino, kjer se v Sloveniji lahko medved giblje, največje možno. Naloga slovenskih lovcev bo tako tudi v prihodnje, da ohrani teh 300 do 350 medvedov in s tem Slovenijo še naprej ohranja na južnoevropskem zemljevidu kot edino, ki poleg Hrvaške ter Bosne in Hercegovine medveda sploh še premore.
LJUBLJANA - Kriminalistična policija je pri svojem delu prišla do zanesljivih podatkov, da se je med prostitutkami v Sloveniji pojavila okužba z viru-s6m HIV. Inštitut za varovanje zdravja RS, ki zbira podatke o HIV okužbah in zbolelih, je prejel v obdobju od 1. julija do 1. novembra dve prijavi HIV pozitivnih prostitutk, eno iz celjske in drugo iz mariborske regije.
Ker dejanska razširjenost okužbe ni znana, naj bi se vsi, ki se ukvarjajo s prostitucijo, takoj testirali, ravno tako pa uporabniki njihovih storitev, pri čemer je treba poudariti, da je pri testiranju zagotovljena popolna anonimnost. Vsi HIV pozitivni, ki so prepričani, da so se okužili med plačanimi spolnimi odno-
nterjen k tekmovalnosti in zvezdništvu.
Športni klubi, športna društva, rekreacijska liga in ostalo ne smejo biti pogoj, da lahko občan izrablja športne naprave. Ne, te morajo vsaj v osnovni meri biti dane neselektivno, biti morajo na voljo vsem. Kdo z občine je pripravljen pojasniti staršem majhnih otrok, zakaj se morajo ti marsikje igrati na cestah, po pločnikih, na parkiriščih? Kdo zna odgovoriti, zakaj pri nas gradimo objekte, ki so namenjeni predvsem za vrhunski šport, ne pa za šport za vse? Si upa kdo brez kančka slabe vesti povedati, koliko otroških in športnih igrišč v naseljih v občini je bilo zgrajeno v zadnjih letih in koliko v taistem času obnovljenih?
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
Spregledani!
“Prvič v življenju, "je rekla dolgoletna podzemeljska učiteljica Sonja Omerzel, ko je v metliški Ljudski knjižnici prejela iz rok ravnateljice Anice Kopinič roman Jožeta Dularja Krka umira kot priznanje in v zahvalo za pripravo dveh ekip učencev, ki so sodelovali v kvizu Prešeren in Gorenjska. Njeno presenečenje pove veliko, predvsem pa to, da je takšno in podobno delo spregledano in premalo (ali skoraj nič) cenjeno, po drugi strani pa vredno zlata. Zaposluje učence v prostem času ter jih na prijeten in sproščen način seznanja s slovensko literaturo, umetnostjo in zgodovino nasploh. Veliko mentorskega dela je vloženega že v to, da prepričaš petošolca iz odročne osnovne šole, da si bo upal pred mestno občinstvo, ki zna biti posmehljivo in zahtevno do drugih, le do sebe ne.
In vloženi trud mentorjev učiteljev se zdi večini samoumeven, prav tisti večini, kini še nikoli v življenju postorila nič podobnega: se pravi - naredila kaj zastonj. Za srečo in v veselje drugih. Poteza Ljudske knjižnice, da ob kvizu nagradi tudi mentorje, je bil zadetek v polno. Obdarjenke so spoznale. da njihov trud le ni tako neopazen, kot so menile vse doslej. Vrsto let, kajti takšnih in podobnih tekmovanj (pa ne samo tega) je bilo, da bi jih človek težko preštel.	.
TONI GA ŠPERIC
KAKŠNO VODO PIJEJO?
VELIKE LAŠČE - Na območju občine Velike Lašče deluje 14 vodo vodov in za vse so letos °PraVL analizo vode, ki je pokazala, da vod v vseh ozirih ustreza iz vodovodo Podžaga, Karlovica-Borovec, Ma rinčki, Opalkovo, Dvorska vas i
Velike Lašče. V mikrobiološkem oziru ne ustreza voda iz vodovodo Logarji, Bavdki, Dolščaki, Kaplanovo, Srobotnik in Lužarji; v fizikalni in kemijskih ozirih pa voda za Ku in Turjak. Za posamezne vodovo so bili predpisani nekateri phvcz, ukrepi, kot je prekuhavanje vod < izpiranje in razkuževanje omrezj ter kloriranje.
si, naj bi o tem anonimno obvestili urad kriminalistične
službe na najbližji policijsk) upravi, lahko pa pokličejo tud' na anonimno številko 080 12UU-Tovrstni problemi pa bi se hitreje in odgovorneje reševali, ce bi v Sloveniji začeli pripravlja*1 zakon, ki bi uredil to področje m natančno opredelil pojem Prostitucije, ob upoštevanju Pra'l(:Jl do zasebnosti in varstva osebni podatkov pa uvedel tudi zdrav stveni in finančni nadzor nad izvajanjem te dejavnosti. X, DUNJA PIŠKUR KOSMAČ, predsednica komisije za aids pri ministrstvu za zdravstvo-MARJAN POGAČNIK, namestnik generalnega ducK, torja policije, in V E tu*
KOZMIK, direktorica urad.
za žensko politiko
’ 707,	^
A/PSl
rtzerotno
jv „
nI/PRAŠALs
Lovci o spornem odstrelu medvedov
V Sloveniji je od 300 do 350 rjavih medvedov - V enem letu se jih lahko največ pogreši 50 - Pritožba na odločbo
Lovska zveza Slovenije
IZJAVA ZA JAVNOST
Med prostitutkami razsaja virus HIV
I glasbena skrinja Novo pri Zlatih zvokih
Glasbeni studio in založba Zlati zvoki je poslala na tržišče novo ploščo glasbene družine Galič, na kateri je pod skupnim naslovom K TEBI ŽELIM zbranih dvanajst narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi iz slovenske posvetne in nabožne glasbene zakladnice. V izboru prevladujejo Marijine pesmi, ob njih pa je še nekaj znanih in priljubljenih ljudskih pesmi, kot je denimo Pojdam u rute. Vse j pesmi zvene v harmoniji vokalov, citer in orglic (nekaj jih je le instrumentalnih), po čemer je muziciranje družine Galič znano in s čimer so si družinski glasbeniki tudi utrli pot do priljubljenosti.
Druga novost Zlatih zvokov je plošča LE MUZIKA ansambla Mikola. Gre za tretjo ploščo ansambla štajerskega muzikanta Stanka Mikole s posnetki desetih | sklab. Pet skladb je v kvintetni zasedbi, pet pa v triu. Polovico vseh skladb je napisal Stanko Mikola sam, preostale so od drugih avtorjev.
Beneški fantje
Legendarni narodnozabavni ansambel Beneški fantje je nastal davnega leta 1952. V času svojega delovanja je imel več kot 5 tisoč samostojnih koncertov, redno je nastopal v radijskih in televizijskih oddajah in posnel več kot deset j plošč. Zdaj Beneški fantje nastopajo samo še občasno, spomine na njihove zimzelene melodije pa je mogoče obuditi ob albumu BENEŠKI FANTJE 45 LET, ki je ■zšel pri glasbenem založništvu Helidon. Gre za ploščo, na kateri Je dvanajstim skladbam, ki so izšle na kaseti ob 45-letnici ansambla, dodanih še deset skladb, skupaj dvaindvajset, kar predstavlja nogat venec melodij, ki so navdu-sevale in še navdušujejo ljubitelje narodno-zabavnih zvokov.
j Ttiba Luba
Glasben ica in pevka Romana Kranjčan je zadnjih desetih let Posvetila glasbenemu ustvarjanju m poustvarjanju za otroke. V tem casu je izšlo več njenih kaset, v Počastitev desetletnice pa še naj-| novejša z naslovom TUBA LU-°A, ki jo je izdala Panika Re-c°_rds. Na nji je dvanajst skladbic vztvem ritmu in s humornimi besedili, ki navdušujejo otroke. Romana prepeva ob živi glasbi in ob Spremljavi zbora domžalske glasbene šole.
Je treba delat’
Našemu nadvse uspešnemu kantavtorju Adiju Smolarju, kot kuže, še zlepa ne bo zmanjkalo navdiha za ustvarjanje novih in novih pesmi, ki so nekako tako nkrojene, da gredo hitro v ušesa, bkrati pa jih za razliko od mnogih drugih odlikujejo tudi zanimiva, dobra in izvirno obešenjaško-Sat iričn o^ao krože n a besedila. K Sv°jim številnim ploščam in kasetam Smolar te dni prilaga no-I kost. Glasbeno založništvo Nika Jkecords je poslalo na tržišče nov | Nrjolarjcv album z naslovom JE ‘REBA DELAT'. Na plošči in kaseti je posnetih šestnajst novih Pesmi, za katere je po glasbeni Plati značilna žanrska raznolikost ‘n Pestrost aranžmajev, zaradi eesar se album uvršča med glasbo najbolj bogate Smolarjeve Plošče. Poglavje zase so seveda esedila, ki na značilen Smolarjev dačin govore o naših nagnjenih k rezdelju (Je treba delat’), o slo-y®dski prislovični prepirljivosti 'Alajaj, Slovenija), nagnjenosti k Popivanju (Žejni Franc), nestrpnosti do drugačnih (Živele razlike), o hlepenju po denarju in slavi IGlavno, da je glava cela) pa o otopelosti za vojne grozote (Samo da en način) itd.
GOBARSTVO
Bilo je lepo sončno jutro. Zjutraj e je oči zbudil in vprašal, če grem j djim nabirat gobe. Hitro sem vstal d sem šel z veseljem z njim. Prišla '_a na Bransko, s seboj sva vzela mamo. Prišli smo v Jatno. Našli smo e precej gob. ko sem kar naenkrat agledal divje svinje. Postalo me je .e|(' strah, zato sem bil takoj na ..Nvesu. Z drevesa sem jih štel, bilo j d je dvanajst. To gobarjenje mi bo ®talo v spominu.
DENIS OBLAK. 3. r.
OŠ Krmelj
V SOJU ŽAROMETOV
Vladka Škof
Metliški otroci bi bili prikrajšani za marsikajče ne bi Društvu prijateljev mladine predsedovala Vladka Skof, upokojena pedagoška svetovalka. S svojo prislovično vztrajnostjo in trmo že vrsto let ne da umreti dedku Mrazu, ki bi ga nekateri tako radi pokopali in mu odvzeli darila, ki privabijo otrokom iskrice v oči. Prednovoletnega veselja ne bi bilo, če ne bi Vladka izvrtala denarja tudi tam, kjer gre zelo težko iz rok.
Manj zabavno in razgibano bi bilo v tednu otroka, a tudi tako imenovani veseli december bi bil veliko bolj žalosten in dolgočasen, če ne bi Škofova zbrala okrog sebe ljudi, ki so pripravljeni kaj storiti v veselje najmlajših. Morda ne bi bilo celo kostanjevih piknikov pa avtobusa, ki popelje družine v Velenje na Pikin festival. Manjkali bi gotovo otroški parlamenti, morda celo ekstempo-ra belokranjskih osnovnošolcev ne bi bilo. Pa poletnega izmenjavanja otrok med pobratenimi občinami Wagna, Ron-chi, Metlika morda tudi ne.
Vladki so otroci vse, podredila in podarila jim je ves svoj prosti čas in slogan Unicefa “Vsi otroci so naši otroci, "pri Škofovi ni puhlica ali modna muha enodnevnica. Težko je na kratko povedati, koliko zaslug ima Škofova za bogatejše in polnejše življenje metliške mladine, žalostno pa je to, da si z nesebičnim delom pridobiva tudi sovražnike, pač ljudi, ki so jim otroci in njihove potrebe španska vas. Dobro je, da je poten pod noge vajena in da se jih je naučila spretno prekoračiti.
TONI GAŠPERIČ
Naj zima ne riše gub (1. del)
Hladni dnevi in praznično veseljačenje sorna marsikaterem obrazu že pustili opazne posledice. Cas je za skrbnejšo nego in zaščito kože na obrazu, saj tudi najlepši make-up ne bo učinkovit na poškodovani koži. Veter in mraz sta zelo neugodna za suho kožo, saj je takrat v zraku malo vlage. Koži pa škodijo tudi velike temperaturne razlike, ki jim je izpostavljena, ko gremo iz ogrevanih prostorov na prosto in obratno, saj tedaj izgublja več zaščitnih snovi, kot jih organizem lahko proizvede. Posledici sta skelenje in luščenje kože. Pojavijo se tudi rdeče žilice - popokane kapilare. Si predstavljate diskretni make-up na takšni koži?
Zadnji čas je torej za tako imenovano celostno kozmetično nego, ki pa ni nujno omejena samo na obraz. Izmenično toplo in hladno prhanje utrjuje celotno ožilje. Drobne krvne žilice bodo tako bolje pripravljene na nenadne temperaturne spremembe. Cim boljša je prekrvavljenost, bolje deluje presnova in boljša je preskrba kože s snovmi, ki jih potrebuje za obnovo. V zimskem času je potrebna še prav posebna previdnost pri uživanju alkoholnih pijač, saj alkohol tkivu še dodatno odvzame vlago. Čeprav so vlažilne kreme zelo pomembne, je pozimi za kožo še pomembnejša maščoba, saj učinkuje kot topel ovoj in vzdržuje stabilno vlažnost. Ker je koža na območjih okrog oči in ustnic najbolj nežna in občutljiva, jo s kremo še izdatneje namažemo. Koži pomagajo tudi obkladki z mlačnim kamiličnim ali lipovim čajem (dve žlički zelišč prelijemo s četrt litra vrele vode in pustimo stati približno deset minut). Lahko si naredimo tudi kremne maske, ki napravijo hrapavo kožo spet mehko. Kremne maske namreč poteg negovalnih olj vsebujejo zeliščne izvlečke, ki pomirjajo pordelo kožo. Ce je potrebno, masko lahko pozimi nanesemo na obraz tudi vsak dan.
(Se nadaljuje) JERCA LEGAN
SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevni odbor Rdečega križa Suhor je pretekli teden pripravil prvo srečanje starostnikov. Vabilu se je odzvalo 30 krajanov, starejših od 78 let. Najstarejšima dvema, devetdesetletnima Čeferinu Briclju in Iliji Živkoviču, so še posebej čestitali in ju obdarili predsednica KO RK Suhor Ljuba Pušic, predsednik območnega združenja RK Metlika Jože Nemanič in metliški župan Slavko Dragovan (na fotografiji), suhorski učenci pa so se pod mentorstvom Milene Strešinič predstavili s kulturnim programom. (Foto: M. B.-J.)
KLUBOVCINA IZLETU - Vponedeljek, 18. oktobra, smo se s kombijem odpeljali iz Novega mesa na izlet v Krmelj, kjer je bila rojena Avguština Lah, in vMalkovec. Tovarišica Avguština nam je v Krmelju pokazala svojo rojstno hišo in kje je bil rudnik. V gostilni Barbara so nas postregli s kosilom, zraven smo praznovali tovarišičin rojstni dan. Bilo je zabavno, klubovec Bine je igral harmoniko. Vposebni gostinski sobi smo si ogledali nekaj muzejskih predmetov. Obiskali smo tudi tovarišičinega prijatelja na Malkovcu, ki ima lep vinograd in nekaj konj. Nazaj smo se peljali skozi Smarjeto in Otočec. Kljub hladnemu vremenu smo se imeli lepo. (Vesna Zupančič)
VESELO PRAZNOVANJE - 23. oktobra smo v družbenem domu Rožno -Presladol slovesno proslavili 25-letnico KS. Ponosni smo na tolikoletno družno in složno sodelovanje, na nove pridobitve in posodobitve našega kraja. Čeprav smo majhni, se lahko pohvalimo z novo asfaltirano potjo, cestno razsvetljavo in obnovo ostrešja na našem domu. Hvala vsem, ki nam pomagate, predvsem seveda neutrudnemu predsedniku Antonu Bohorču, ki že vrsto let usmerja naše delo. Upamo si trditi, da smo uspešni tudi zato, ker znamo prisluhniti drug drugemu, poiskati pot iz stisk sokrajanov in si vzeti čas tudi za medsebojno druženje in veselje. (Krajani KS Rožno-Pre-sladol)
DRŽAVNA PRVAKA V LOGIKI
KOČEVJE - Državnega tekmovanja v logiki, ki je potekalo v soboto v Ljubljani, se je s kočevske gimnazije udeležilo 8 tekmovalcev: Helena Ilc. in Mojca Delač ( l-letnik), Erik Štrumbelj in Matjaž Šega (2. letnik), Sebastjan Terbuc (3. letnik) ter Polona Mihelič, Anja Žnidaršič in Mateja Oberstar (4. letnik). Poleg Dclačeve, ki je v svoji kategoriji osvojila 9. mesto, sta dober nastop dijakov iz Ko.čevja okronala Matjaž Šega in Erik Štrumbelj, ki sta dosegla največje možno število točk, za kar jima je tako kot še trem od skupno preko 60 tekmovalcev drugih letnikov pripadlo prvo mesto.
DOBRODELNI KONCERT V RIBNICI
RIBNICA - Vokalna skupina Trenutek iz Ribnice je. v prostorih župnijske cerkve sv. Štefana pripravila dobrodelni koncert. V programu so nastopili otroški pevski zbor župnija Ribnica, ki gaje na kitari spremljal Lojze Ilc, ter mlade violinistikc Lucija Gclze, Nika Halas, Jana Rus, Anuša Plesničar, Nives Kovač, Polona Petrovič. Tjaša Završnik, klarinetistka Teja Šuštar ter flavtistki Saša Jamnik in Ana Zajc. Zbrali so 170 tisoč tolarjev. Polovico denarja bodo namenili za socialno ogrožene, drugo polovico za slovenskega misionarja v Afriki.
SMRKOLJEV OBISK
LITIJA - Na povabilo poslanca v državnem zboru Francija Rokavca je bil v občini na delovnem obisku minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj s sodelavci. Ogledali so si Litijsko mesarijo v Šmartnem pri Litiji na demografsko ogroženem območju in novozgrajeni poslovni center M - KGZ Litija ter se udeležili pogovora s kmeti in predstavniki KGZ Dole pri Litiji in Sveti Križ, Gabrovka pri Litiji na temo Razvoj kmetijstva na demografsko ogroženem območju. Sledil je še posjanski večer, ko sta na vprašanja odgovarjala direktor Uprave za pospeševanje kmetijstva Slovenije Boris Jež in državni podsekretar, vodja projektov CRPOV na ministrstvu za kmetijstvo Igor Hrovatič.
RAZSTAVA GOB
Gobarsko društvo Novo mesto je na OŠ C irm pripravilo razstavo gob. Razstavljeni so bili jesenski in poletni goban, rumejti goban, lepi goban in drugi. Videli smo več vrst golobic: zelenkasto, modrikasto, olivno in rjavozeleno golobico. Niso manjkale niti mušnicc. Smrtno strupena je zelena mušnica. Ustavili smo se pri lisičkah in orjaškem dežniku.
UROŠ
5.a, OŠ Dragotin Kette, Novo mesto
80 LETMURGLJEVE MAME - V začetku meseca novembra je praznovala 80. rojstni dan Jožefa Murgelj iz Jablana pri Mimi Peči. Na njen rojstni dan so ji prišli čestitat župan občine Mirna Peč g. Zvone Lah in predstavnici tamkajšnjega RK Slavka Kolenc in Vera Primc. Slavljenka je bila obiska zelo vesela. Njen rojstni dan pa so v nedeljo, 7. novembra, proslavili njeni otroci, vnuki, sestre in vsi ostali, ki jo imajo radi. Murgljeva mama se rada spominja dogodkov iz mladosti. Ves čas je rada delala na kmetiji. Tega še vedno ni opustila. Rada bere tudi časopise. Vsak četrtek prebere Dolenjski list, saj so pri hiši dolga leta.njegovi naročniki. (Foto in tekst: H. Murgelj)
V LOVSKI KOČI NA GORJANCIH
Otroci oddelkov vzgoje in izobraževanja III. stopnje pri OŠPP Dragotina Ketteja Novo mesto smo oktobra bivali na Gorjancih v koči Lovske družine Brusnice. Namen našega bivanja je bil preizkusiti se v samostojnosti. Živeli mso kot velika družina, 8 otrok in 2 učiteljici. Poskušali smo biti čim bolj neodvisni in samostojni. Naš dan je popestril gozdar na obisku. Opozoril nas je, da moramo vsi paziti na gozd. Veseli mso bili tudi obiska lovca. Občudovali smo njegovo zeleno obleko, puško, lovski rog in nahrbtnik. Skupaj smo odšli do preže. Poizkusili smo piskati v lovski rog, vendar nismo imeli dovolj sape. Preživeli smo prijetne tri dni v lovski koči. Hvala vam, lovci LD Brusnice, da ste nam to omogočili in nam brezplačno odstopili vaš dom.
Otroci OVIIII. Stopnje in UČITELJICA MARJETA ROŽIČ
ILEGALCI NE POČIVAJO
POSAVJE - V bližini MMP Obrežje sta državno mejo ilegalno prestopila dva državljana Makedonije. Naslednji dan so policisti v okolici naselja Župelevec prijeli še državljana Moldavije. 11. novembra so policisti v bližini Subanovega mlina ustavili tri državljane Turčije, ki so ponoči ilegalno prestopili državno mejo na območju Vlaškega križa. Pomagal jim je bosanski državljan, zoper katerega je podana kazenska ovadba. Isti dan so policisti prijeli še štiri državljane Turčije, ki so državno mejo nelegalno presotpili peš na območju Slovenske vasi. 13. novembra so v smeri Brežic prijeli še dva iranska državljana, v smeri Velike Doline pa štiri romunske državljane. 14. novembra seje ilegalna pot v Slovenijo slabo končala še za dva romunska državljana. Vsi ilegalci so bili vrnjeni na Hrvaško.
KUHARSKI TEČAJ
Turistično društvo Straža je v sodelovanju z gospo Cvetko Lavrič, svetovalko za kmečko družino, organiziralo v petek, 12. novembra, v OŠ Vavta vas kuharski tečaj. Tečaj je izvajala Valerija Poreber, učiteljica praktičnega pouka na srednji gostinski šoli v Novem mestu. Kuharskega tečaja se je udeležilo kar 27 tečajnic in celo 1 tečajnik. Seznanili smo se s pripravo različnih solat in s solatnimi prelivi. Nad tečajem smo bili vsi udeleženci navdušeni. Sklenili smo, da se dobimo spet čez štirinajst dni. Takrat pa bi se seznanili s pripravo nekaterih toplih jedi.
ZA VESELI DECEMBER SO PRISPEVALI
V času od 5. do 15. novembra so na žiro račun DPM ,Mojca’ št. 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: Avtogalant, Jožica Novak Kraj-šek, Novo mesto 30 tisoč tolarjev, Fast, d.o.o., Novo mesto 5 tisoč, Ferlež dr. Smiljka, Novo mesto 5 tisoč. Opekarna Zalog 20 tisoč, KS Straža 60 tisoč, KS Gabrje 35 tisoč, Andrej Gorenc 42 tisoč, Vincencij Dreo, s.p.. Novo mesto 2 tisoč, Novo-line Commerce, d.o.o., Novo mesto 5 tisoč tolarjev.
V imenu otrok vsem darovalcem iskrena hvala!
ŽALNA SEJA • V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK - V četrtek, 11. novembra, je bila v spomin na olim-pionika in stoletnika Leona Štuklja, ki je bil po materinem rodu Suho-kranjec, žalna seja, na kateri so prisostvovali svetniki žužemberškega občinskega sveta, ravnateljica OŠ Žužemberk mag. Jelka Mrvar, sorodniki Leona Štuklja in drugi. Mag. Jelka Mrvar je tenkočutno in z velikim spoštovanjem do Leona Štuklja prebrala njegov življenjepis in delo največjega slovenskega športnika. Po seji, ki jo je vodil župan Franc Škufca, so se prisotni vpisali v žalno knjigo.
LIČKALI SMO
Juretova mama Darja nas je povabila na ličkanje koruze. Vabilo je bilo otrokom všeč in v ponedeljek po malici je potekalo ličkanje pod Plantaričevim kozolcem. Ata Darko je bil zadovoljen, ker nam je šlo delo hitro od rok. Bolj spretni otroci so celo vezali koruzo in jo zlagali v zaboje. Da je bilo prijetnejše, smo veselo klepetali in peli pesmice. Po končanem delu smo se posladkali s sokom in piškoti. Ob odhodu smo dobili vrečo koruze, iz katere smo v šoli naredili koruzne možičke.
Mali šolarji in vzgojiteljica ANDREJA UMEK, OŠ TRŽIŠČE
LIČKANJE
Učenci 2. r. smo lep jesenski dan izkoristili za obisk na kmetiji naše sošolke Tanje, ki stanuje na Rebri. Do tja smo odšli peš. Domači so nas zelo lepo sprejeli. Potem smo se lotili ličkanja. Čeprav smo še majhni, seje kup kar manjšal. Posebno pridno smo delali, ko smo pod koruzo našli presenečenje, vrečke z bonboni. Delo smo popestrili s petjem, zaključili pa ob bogato obloženi mizi. Dobre volje in prijetno utrujeni smo premagali tudi pot do šole. Učenci 2. r. z razredničarko Alenko Pavlin OŠ Žužemberk
NARAVOSLOVNI DAN
Z avtobusom smo se peljali na Bajnof na ogled kmetijske šole. Pokazali so nam nasad jabolk in vrtnarijo, v kateri vzgajajo sadike in zelenjavo. Na travniku smo videli krave, koze in ovce. V hlevu so čakali konji. Okrog čebelnjaka so brenčale čebele. Itrlajo tudi male živali - ribice, papige, golobe in morske prašičke. Za nami so hodile muce in dva kužka. Ogledali smo si tudi kmetijske stroje. Sola je velika in lepa.
UROŠ, DAMJAN, TOMAŽ in MARKO 5.a, OŠ Dragotin Kette, Novo mesto
MAŠA - MOJA SESTRA
Moja sestra Maša je stara 15 let. Je nižje rasti in vitke postave. Njen obraz krasijo rjavi lasje, ki ji segajo do ramen. Rjave oči pa kar naprej gledajo za fanti. Rada se oblači v kavbojke in majice s kratkimi naramnicami. Po značaju pa je malce drugačna. No, ne rečem, da ni dobrosrčna in prijazna, le včasih je malce jezna, ko ji podtaknem nezasluženo kazen ali pa brskam po njenih stvareh. Velikokrat je zaljubljena in ravno zdaj ji je všeč Mate. V šoli je kar dobra učenka. Čeprav se kdaj skregava, se imava zelo radi.
MAJA MARČUN, 6. c Novinarski krožek OŠ Brežice
“POZOR, HUD PES! ” - Hmeljnik z okolico je prečudovita izletniška točka, žal pa v hmeljniški gozd zahajajo tudi takšni, ki jim te lepote niso marin vso nepotrebno kramo, ki jim je doma v napoto, odložijo kar ob cesti. Pred kratkim so lovci pobrali to kramarijo in jo speljali na kup v križišče nad Hmel-jnikom, kjer se cesta razcepi proti Novi Gori in Komenski gori. Na enem od zarjavelih sodov je še viden napis: Pozor, hud pes! Ko bi vsaj bil kje v bližini, da bi za vedno pregnal vse, ki svinjajopo naši lepi deželi! (Foto: J. D.)
[?®[p®[r£®i® • s®trDDDTjQDW@®,QD • ©Oofe® • dl®[pD
• ^©[^©FttSlg® • g®[]TlDDTraOw®©GD • ©OoDs® • (^©[JDBsO
NAŠE KORENINE
Roke, vajene pluga in strun
Ko to pišem,brijejo že hladni jesenski vetrovi in šele sredi dopoldneva se svetloba izmuzne jutranjemu polmraku. Slika, ki jo riše spomin, pa je tako oddaljena, da se zdi že skoraj neverjetna: spuščam se po ovinkasti cesti proti vasici ob Kolpi in iščem hladne sence, saj je toplote, sonca in svetlobe preveč.
Pa še nekaj je, kar mi greje srce. Ko se za zadnjimi ovinki pred mano pojavi zelena dolina in se v daljavi zablešči srebrni pas reke Kolpe, v ušesih zatrepetajo biserni zvoki tamburic. Saj vem, da so le prisluh, plod razgrete domišljije, a vas, ki je pred mano, je prava. In tukaj so ti biserni zvoki zares doma.
Senco najdem za leseno mizo na terasi pri Miheličevih, po domače pri Janezovih, v Sodev-cih pod Starim trgom. Pred mano sedi gospodar Jožef Mihelič, avtor knjižice o sodevskih tamburaših, poleg njega pa žena Anica in vnukinja Karin. Beseda pa ne teče o sodevskih tamburaših. Ti so ponesli sloves te belokranjske vasice izven doline, Bele krajine in Slovenije. Tokrat bi rad zvedel več o Miheličih, o rodu, ki prihaja s te domačije. O njem mi pripoveduje Jožef, petinšestdesetletni kmet in ljudski godec iz Sodev-cev, in svetlo opoldansko sonce, ki se je ujelo v steklenico domačega sodevčana na mizi, pomaga spominom na pot.
Kdo je bil tisti Janez, ki je domačiji vtisnil svoje ime, da se pri hiši še sedaj pravi pri Janezovih, gospodar ne pomni. Tudi o svojem dedu Petru ne ve veliko povedati. Umrl je, še pred-no se je Jožef rodil. Pravili so, da je imel furmanske konje. Nanje so potem spominjali le še zaprašeni komati, ki so viseli pred hlevom. Ko je bil Jožef majhen, so še bili tam. Tudi spomin na babico Ano je bolj medel. Umrla je poleti leta 1937, ko mu je bilo tri leta. Človek bi mislil, da bo vsaj pozneje drugače. Pa ni bilo.
Jožef mi pripoveduje dalje,in ko poslušam zgodbo o njegovi mladosti, se mi zdi nekam znana. Takih zgodb sem v tem koncu Slovenije slišal že veliko. Vsaka je sicer drugačna, vsem pa sta skupni dve stvari, ki sta jih usodno zapletli: izseljenstvo in vojna.
Jožefov oče Jurij si je za ženo na svojo kmetijo v Sodevcih pripeljal Gregoričevo Julijano iz Starega trga. To je bilo leta 1927. Furmanstva tedaj ni bilo več in treba se jc bilo drugače znajti. Da bi bil njegovi družini začetek lažji, se je odpravil na delo v kanadske rudnike. Tam je garal do marca leta 1933. Takrat se je vrnil in s prihranki obnovil domačijo. Doma je ostal pet mesecev, potem pa se spet odpravil na drugo stran oceana. Vrnil se je že v začetku naslednjega leta, ko je bil na poti družinski prirastek. A je bil mali Jožek hitrejši od svojega očeta. Bil je že rojen, ko je bil Jurij še na ladji. Jurij je odplul še isto leto nazaj v Kanado. Leta 1938 seje od tam vrnil njegov brat Jože. Tukaj seje oženil in odpotoval. Zdaj je bil na vrsti spet Jurij. Vrnil bi se, pa ni šlo. Po Evropi je takrat že razsajala
kuga druge svetovne vojne in pot bi bila preveč tvegana. Ko se je vojna vihra končno umirila, pa ni bilo več prave želje po vrnitvi. Roka se je odvadila pluga, srce ni več tako hrepenelo. Povratek je Jurij vse bolj odlagal.
Jožef je mladost preživel brez očeta. Z materjo sta obdelovala kmetijo v Sodevcih. Počasni, a močni voli so jima pomagali obračati brazde, branati njive, navoziti gnoja impripe-ljati kurjavo. Upanje, da se bo mož in oče nekoč le vrnil iz daljne tujine, jima je lajšalo naporno delo in krajšalo zimske večere. Potem pa je upanje zapelo v Jožefovih rokah. Zazvenele so tamburice in mu prinesle drugačno življenje.
Tisti čas so bila kmetova glavna orodja še motika, vile, grablje in kosa. Roke, ki so znale ta orodja s pridom uporabljati, so bile pravi blagoslov. Jožef si je tak blagoslov pripeljal domov iz starotrških Močil. To je bila Anica Štrbenc, kije sredi petdesetih postala njegova žena.
Na domačiji je kmalu vzklilo novo življenje: rodila se jima je hčerka Marija in sinova Jože ter Janez. Pri Janezovih pa je bilo tudi sicer precej živo. Tu so se ob nedeljah zbirali na vaje sodevs-ki tamburaši tretje generacije, pri katerih igra Jožef zdaj že triinpetdeset let. On je tudi napisal knjižico o zgodovini sodev-skih tamburašev. Odstavek, ki ga navajam iz nje, nazorno pove, kakšne težave so morali Sodev-čani včasih premagovati.
“Ker smo kmetje, moramo vedno postoriti vse potrebno, preden gremo na vaje ali nastopat. Spominjam se napornega petka 5. junija 1964, ko smo se zavzeto pripravljali za nastop na prvem jurjevanju v Črnomlju. Bila je vročina, doma pa smo morali okopati koruzo, kar smo takrat še delali na roke. Z ženo sva jo šla okopavat ob četrti uri zjutraj. Malo kasneje se nama je pridružila še soseda in nama je pomagala do desete ure. Jaz sem ji šel potem od enajste do ene popoldne poškropit vinograd, ker se je začelo trtje kvariti. Od dela in vročine sem bil potem tako utrujen, da nisem mogel niti jesti. A sem bil zmenjen s profesorjem Markom Kobetom iz Starega trga, da ga ob treh popoldne peljem z motorjem v Kočevje kupit trakove za nevestin šapol, pa sem moral iti. Ko sva se vrnila v Stari trg, so naju že čakali za folklorne vaje,” v knjigi pripoveduje Mihelič.
Po dolgih letih je bilo Jožefu dovolj čakanja. Leta 1981 sta z ženo poletela v Toronto in obiskala očeta. Tri leta pozneje jc umrla mati Julijana. Jurij se je junija 1990 vrnil domov. Ne za dolgo. Le tri mesece po vrnitvi je tudi on umrl.
Kadar boste poslej slišali igrati tamburice iz Sodevcev, vedite, da je v njihovo melodijo ujeta tudi ta zgodba. Še dolgo bodo zvenele,.saj poznajo veliko melodij in veliko podobnih zgodb. In tudi tamburašev ne bo zmanjkalo. Zdaj ubirajo strune že štirje Jožefovi vnuki: Anže, Karin, Gašper in Nataša.
'I ONE JAKŠE
POGOVOR Z ZBOROVODKINJO JOŽICO PRUS
Jesen je pozlatila Pomlad in Jožico
Konec letošnjega oktobra je mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta nastopil na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Rivi del Garda v Italiji, kjer so novomeški pevci dosegli največji uspeh dolenjskega zborovskega petja. V kategoriji cerkvene glasbe so osvojili zlato plaketo, zborovodkinjo Pomladi Jožico Prus pa so proglasili za najboljšo dirigentko.
“Pomlad” obstaja osem let, vi pa zbor vodite že od začetka. So pevci zbora našli vas ali ste vi našli njih?
Zbor je nastal tako, da so se zbrali študenti, ki so prej prepevali pri mešanem mladinskem zboru. Ker smo že prej sodelovali, so se spomnili name in me povabili k sodelovanju.
Kako močno je bilo tekmovanje v Rivi del Garda?
Sodelovali so zbori iz 15 držav, ne le iz Evrope, celo iz Venezuele so prišli, kakovostna raven nekaterih zborov pa je bila zelo visoka. Nastopale so tudi pevske šole. Zbori so tekmovali v več kategorijah (sakralna glasba, jazz, pop, soul, ljudska glasba in podobno). Nastopili smo v kategoriji sakralne glasbe, kjer je konkurenca še posebej močna. Sodniki to zvrst zelo dobro poznajo in najlažje najdejo napake. Nastopili smo z eno renesančno skladbo, druga je bila nemška romantična, tretja skladba pa je bila domača, zložil jo je naš skladatelj, Prešernov nagrajenec.Ambrož Čopi.
Vasje uspeh presenetil?
Zelo, zlata nismo pričakovali, še manj pa sem pričakovala, da me bodo proglasili za najboljšo dirigentko.
Kakšen je odmev v slovenski strokovni javnosti?
Dober. Predvsem me veseli, da sem na ta način odgovorila tistim, ki so mi očitali, da sem pianistka in nisem študirala dirigiranja. Res sem na akdemiji študirala klavir, a v sredni glasbeni šoli sem poleg klavirja študirala tudi teorijo, kjer sem se veliko naučila. Že na začetku glasbene poti si nisem želela biti pianistka, ampak me je ves čas privlačil pedagoški poklic. Če bi na glasbeni akademiji tedaj obstajala smer zborovsko petje, bi se odločila zanj, tako pa sem ostala pri klavirju.
Kako je zbor obremenjen s tekmovanjem? Je temu prilagojen tudi program zbora?
Program se spremeni, saj se zbor recimo vsaj dva meseca pred tekmovanjem intenzivno pripravlja nanj. Program, s katerim smo nastopili na reviji v Rivi del Garda, smo študirali od začetka septembra do konca oktobra. Dve
skladbi smo morali naštudirati povsem na novo.
Koliko časa pa zbor študira eno skladbo?
Odvisno od težavnostne stopnje, nekaj mesecev, lahko tudi celo leto. Dva meseca je zelo malo časa.
V Rivi del Garda ste nastopili v kategorji cerkvenih pesmi. Kako to?
Zbor je že imel naštudirano skladbo te zvrsti, kije bila po zahtevnosti zelo primerna za nastop na tekmovanju, zato sem vedela, da se z njo lahko dobro predstavimo. Dodali smo še dve ustrezni skladbi.
Je Pomlad cerkveni zbor?
Ne, niti najmanj, tega si sploh ne bi želela. Je pa res, daje cerkvena zborovska literatura zelo bogata in veliko skladb je zelo lepih, naši zbori pa jih do pred nekaj leti sploh niso prepevali. Naši pevci recimo psalm Felixa Mendels-sohna-Bartholdyja Richte mich, Gott! zelo radi prepevajo in niso obremenjeni s tem, ali je to cerkvena glasba ali ne.
Člani pevskega zbora Pomlad se s petjem ukvarjajo ljubiteljsko in se po glasbenem znanju in pevskih sposobnostih najbrž precej razlikujejo. Kako to uskladite?
Res so različno sposobni, a se dajo te razlike z enotno vokalno tehniko izničiti. Z vajo se pevcem izostri tudi spomin, ni nujno, da so notalni.
Kaj je pomembno za pevca, ki želi peti v zboru? Je nujen dober posluh ali je pomembnejši lep glas?
V osmih letih nisem zavrnila nikogar, ki si je želel peti v zboru. Prihajali so pevci z odličnim posluhom, pa tudi taki z delnim.
Tudi pri takih se da z vajo precej popraviti.
Koliko časa novinci potrebujejo, da se vključijo v zbor?
Na začetku šolskega leta objavimo razpis in naredimo avdicijo ter tako pridemo do novih pevcev, ki pa se nam lahko priključijo tudi med letom, vedno so zaželjeni.
Nekomu, ki na začetku niti besedila pesmi ne pozna, ni lahko?
Na začetku je težko. Novince vpeljujemo pri študiju novih skladb, šele potem se učijo starih. Ne morejo se naučiti vsega naenkrat.
In koliko jih pri tem obupa?
Odnehajo bolj zaradi tega, ker svojih ostalih obveznosti in vaj ne morajo časovno uskladiti. Le redki odnehajo, ker jim ne bi šlo. Vedno jim damo možnost, da že hitro nastopajo, da potujejo z nami, tako da se ne počutijo odrinjene.
Pomlad je mlad zbor, sestavljajo ga študenti, dijaki in bivši študenti. Zbor je generacijsko precej enoten. Kaj te ljudi razen želje po petju še drži skupaj?
V prvi vrsti jih v zboru združuje prijateljstvo, družba. Če si želijo poleg tega tudi dobro peti in uspešno nastopati, je to toliko bolje.
Med pevci so različni interesi, nekateri bi radi peli črnske duhovne, drugi ljudsko glasbo, nekateri jaz? Se da to kako uskladiti?
Tega ni mogoče uskladiti, vsaj ne v taki meri, da bi bili vsi zadovoljni. Vedno je nekaj nekomu všeč, drugemu pa ne. Poskušamo pa izpolniti vsaj kakšne želje.
Se naučite kakšno pesem tudi za svojo dušo?
Tudi to. Črnske duhovne in zabavne. S temi pesmimi se ne moremo pojaviti na revijah in tekmo-
vanjih, kvečjemu na kakšnem koncertu jih lhhko zapojemo.
Kolikokrat na leto nastopite?
Poleg nastopov na tekmovanjih imamo vsako leto okoli 6 večjih koncertov in več manjših nastopov na različnih kulturnih prireditvah. Prav veliko nastopov ne moremo imeti, saj študentje med tednom težko pridejo domov. Organizatorji različnih proslav raje povabijo oktete, ki so cenejši.
Torej je treba zbor plačati?
Sploh ne. Do sedaj še nismo nastopili za denar. A če že kje nastopiš, si zaslužiš vsaj malico, ki pa je za osem ljudi cenejša kot za zbor, ki šteje 30 ljudi.
Čeprav ne pojete za denar, so stroški zbora vseeno veliki: note, obleke, zborovodja, najem dvorane za vaje, potni stroški. Od kod denar?
Za to skrbi predsednik, vprašajte njega.
Toni Merlin, predsednik zbora Pomlad: “Zbor deluje kot kulturno društvo, ki mu občina vsako leto odmeri določen denar, s katerim krijemo stroške rednega dela. Za projekt, kakršen je bil nastop v Rivi del Garda, ta denar ne zadostuje. V tem primeru smo se za pomoč obrnili tudi na republiški sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ostalo naprosimo pri pokroviteljih.”
Pa je pri pokroviteljih interes, da podprejo pevski zbor?
Toni Merlin: “Pošteno povedano, nihče se ne puli, da bi nam pomagal. Pomagajo nam le tisti, ki nas osebno poznajo. Zbor se ne more tako kot športniki polepiti z reklamami. Največ, kar lahko naredimo, da pokrovitelje povabimo na naš koncert in se jim osebno zahvalimo. Upam, da bo po uspehu v Rivi del Garda bolje.” IGOR VIDMAR
SOPRANISTKE - Pevci zbora Pomlad vadijo po dvakrat na teden. Ob sobotah so skupne vaje, po enkrat na teden pa še ločene vaje posameznih glasov Na sliki: sopranistke med upevanjem: (Foto: I. V)
PIANISTKA DIRIGIRA - Čeprav je Jožica Prus na akademiji za glasbo študirala klavir, ji je zborovska glasba zelo pri srcu. Ko je bila v Rivi del Garda proglašena za najboljšo zborovodkinjo, je s tem vsem kritikom dokazala, da se lahko pianistka več kot enakovredno kosa tudi s šolanimi dirigenti. (Foto: I. V.)
BESEDO IMA ZDRAVNIK
Osteoporoza - bolezen, ki ogroža
Osteoporoza je stanje, ko kosti postanejo redke in krhke in se lahko zlomijo že pri najmanjšem padcu ali obremenitvi. Ne vemo, koliko ljudi ima osteoporozo, vendar vemo, da 30 % žensk, starejših od 65 let, utrpi vsaj en zlom zaradi osteoporoze.
Bolniki z osteoporozo dolgo časa nimajo nobenih težav. Občasno imajo bolečine v hrbtenici, vendar se te bolečine ne razlikujejo od tistih, ki se pojavijo zaradi starostnih sprememb hrbtenice, ki so pogoste tudi pri starejših ljudeh brez osteoporoze. Resnejše težave se pojavijo šele ob zlomih vretenc. Do zlomov pride že ob manjših telesnih obremenitvah, kot so dvigovanje lažjih bremen, sprememba telesnega položaja, ali celo med kašljanjem. Za zlom vretenc je značilna huda bolečina v hrbtenici, ki se med gibanjem stopnjuje. Bolečine trajajo nekaj mesecev in se postopoma umirijo. Najpogosteje pride do zloma vretenc v spodnjem delu prsne hrbtenice in vretenc ledvenega dela hrbtenice. Zaradi zlomov vretenc pride do značilne spremembe oblike hrbtenice in do zmanjšanja telesne višine. Pri bolnikih z osteoporozo so tudi pogosti zlomi v zapestju in zlomi stegnenice, •do katerih pride že pri manjših udarcih oziroma padcih z manjše
višine (padec na spolzkih tleh ali stopnicah). Zaradi zloma stegnenice je velikokrat potrebna operacija oziroma vstavitev proteze v kolčni sklep. Okrevanje je dolgotrajno in zahtevno. Kot posledica zloma pa velikokrat nastopi tudi trajna telesna okvara. Tretjina bolnikov zaradi zapletov pred operacijo in po njej ter zaradi drugih bolezni, ki jih imajo pred poškodbo, po zlomu stegnenice umre. ’
V začetni fazi bolezen odkrijemo le z meritvijo mineralne kostne gostote. Meritev mineralne kostne gostote bpravimo s posebnim aparatom, tj. denzitometrom. Najpogosteje uporabljamo denzi-tometre, ki delujejo na osnovi dveh različnih vrst rentgenskih žarkov. Preiskava jc zanesljiva, hitra in neboleča. Doza rentgenskega sevanja je zelo majhna, zato je preiskava popolnoma varna in neškodljiva. Med preiskavo izmerimo mineralno kostno gostoto v področju ledvene hrbtenice in vratu leve stegnenice. Za ugotavljanje mineralne kostne gostote v zadnjem času uporabljamo tudi ultrazvočne aparature, vendar moramo diagnozo osteoporoze potrditi z rentgenskim denzitometrom. Merjenje mineralne kostne gostote priporočamo vsem ženskam v menopavzi oziroma tis-
tim ljudem, ki imajo več dejavnikov tveganja za nastanek osteoporoze, kot so zgodnja menopavza, dedno nagnjenje k osteoporozi, nepravilno delovanje spolnih žlez, uživanje določenih zdravil. Merjenje opravimo pred začetkom zdravljenja in nekajkrat med zdravljenjem, da ocenimo uspešnost zdravljenja.
Osteoporozo lahko povzročajo tudi nekatere druge bolezni oziroma stanja, zato pred začetkom zdravljenja opravimo tudi določene laboratorijske preiskave za določanje le-teh. Če sumimo, da je že prišlo do zloma vretenc, opravimo tudi rentgensko slikanje hrbtenice. Na osnovi denzitome-trije, laboratorijskih in rentgenskih izvidov ter na osnovi podatkov, pridobljenih v pogovoru s pacientom in z zdravniškim pregledom, se odločimo za najprimernejšo obliko zdravljenja oziroma preprečevanja osteoporoze. Pri ženskah po menopavzi za preprečevanje osteoporoze poleg pravilne prehrane in telesne aktivnosti pogosto uporabljamo nadomestno hormonsko zdravljenje. Hormoni (estrogeni) ugodno vplivajo na kost in preprečujejo nastanek osteoporoze, ugodno vplivajo na klimakterične težave in presnovo maščob. Hormonske
preparate uporabljamo tudi za zdravljenje že nastale osteoporoze. Poleg hormonov so nam za zdravljenje osteoporoze na voljo tudi drugi zaviralci izgube mineralne kostne gostote. To so bisfos-fonati (Plcostat) in kalcitonm (Miacalcic). Kalcitonin poleg ugodnega vplivajta mineralno kostno gostoto deluje tudi protibolečinsko. Zaradi tega ga pogO' slo uporabljamo pri tistih bolnikih, ki imajo bolečine zaradi nedavnega zloma kosti.
Pri starejših ljudeh-pogosto uporabljamo preparate vitamina D v kombinaciji s kalcijem. Vitamin D uporabljamo tudi pri bolnikih z različnimi boleznimi prebavil in pri tistih, ki morajo zarau drugih bolezni prejemati kortiko steroide. Za katero zdravilo se bomo odločili, je odvisno od starosti bolnika, spola, sočasnih bolezni in drugih težav, kijih bolm
ima. Učinek zdravil je brez pr;
svil-
ne prehrane in telesne aktivnos manjši oziroma ga sploh ni. Zat sta pravilna prehrana in telesn aktivnost zelo pomembni pr preprečevanju in zdravljeni osteoporoze.	,
DANILO RADOŠEVIČ, dr. med-specialist interne medicine-vodja zdravstvene služb Zdravilišče Dolenjske Topl|C
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 18.XI
SLOVENIJA 1
7-40-2.15 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Risanka
9.45 Male sive celice
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 National geographic, serija, 1/11
11.55 Zgodbe iz Avstralije
12.25 Naravni parki
13.00 Poročila
13.15 Tedenski izbor Intervju 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Mladi geniji
18.00 Obzornik 18.10 Znanje je ključ
18.30 Zenit
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.05 Odmevi, kultura, šport 22.55 Pisave
23.25 Svoboda izražanja
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dreyfusova afera, nad., 2/4; 11.25 Svet poroča -11.55 Euronews -15.00 Tabaluga, ris. nan. -15.25 Ostrina britve, am. ‘Hm -18.00 Park City: Veleslalom, 1. tek (ž) -
19.25 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 28/60 -
20.00 Košarka - 22.00 Veleslalom, 2. tek (ž) -22.45 Poseben pogled, film - 0.30 Prikazni iz preteklosti, fran. nad., 3/6 -1.20 Aliča, evropski bult. magazin
kanal a
8-30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. '9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna ®anost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judv, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -
17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, »an- -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z ®1 Aira, nan. - 20.00 Tujecv mestu, film - 21.40 ”r»ča kri, nad. - 22.30 Samo bedaki in konji, nan. - 23.15 MacGvver, nan. - 0.15 Dannvjeve zvezde
yAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-na oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice "21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov: Lepotna kirurgija
HTV j
•15 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -b.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -2 00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knji-8*' 12-35 Prevare (serija) - 13.20Trenutekza... "13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 ‘»Polni tujci (am. film) -16.30 Split: Morje -
7.00 Hrvaška danes - 17.45 Vsakdanji kruh '»ob. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18.50 Risan-"* ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Pro-okol in Vukovar (dok. odaja) - 22.35 Kviz -23-25 Poročila - 23.45 Pol ure kulture - 0.15 Marinci iz Brvlcreamajbr. film) - 2.10 Neznane r»be (film)
HTV 2
. -20 Kraljestvo divjine - 9.45 Hrvaška kultura '»dediščina-10.15 Robin izLocksleya(film) -‘■'5 Skrinja -12.30 Poslovni klub -13.00 Pogo-l»r s sencami - 14.00 Hrvaška v 20. stoletju -“M Kraljestvo divjine -15.55 Poročila za glu-e m naglušne -16.()0 Znanstveni album -17.30 Su8», tv igrica -18.00 Živalske steze -19.00 fopanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, Port - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) * 21.00
'genca (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.30 'ly Dale (film) - 0.05 Nočni telegram; Obala »nčnega zahoda (serija)
petek, i9.xi.
Slovenija j
8 nn' 1 40 Teletekst ■ *l Vremenska panorama •30 Tedenski izbor Oddaja za otroke
10.15 Mladi geniji 10.40 Enajsta šola
11.15 Breakout. drama, 1/2 12.05 Znanje je ključ
„	12.25 Zenit
“•00 Poročila •25 Tedenski izbor Svoboda izražanja lc, 14.40 Po domače •30 Naša pesem 00 PisJ !,30 Mostovi . M Rdeči grafit .'35 Afriške pravljice •00 Obzornik , -JO Dober večer j'15 Risanka •30 Dnevnik, vreme, šport ^•OO Zrcalo tedna
20.15 Petka
21.40 Vrtičkarji: Tammara, tv nad., 5/13
22.05 Odmevi, kultura, šport
23.05 Polnočni klub 0.15 Koncert tria
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama - 9.55 Videoring -10.20 Kralj Lear, posn. SNG Drama Lj -14.30 Blood and Wine, am. film -16.05 Aliča, evropski kult. magazin -16.35 Joachim gre v Ameriko, fr. dok. oddaja -17.30 Po Sloveniji -18.05 Park City: Veleslalom, 1. tek (m) -19.25 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. - 20.00 Divje morje, dok. oddaja, 1/4-21.05 Veleslalom, 2. tek (m) -
22.00 Caroline v velemestu, am. nan. - 22.25 Film tedna: Nimfa, italij. film - 0.15 Umori, am. nan., 2/22 -1.00 Umor 1. stopnje, 3/18-1.50 Noč z Dickom, am. nan.
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14,30 Čudna znanost, nan. -
15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18>30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije -
21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Oporoka, film -
23.45 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Ajd dijo -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice-21.15 Adrenalin
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.50 Pošast v Monte Carlu (am. film)
-17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Mup-petki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hrvaška v 20. stol. (dok. oddaja) - 21.05 Hrvaška v 20. stoletju - 21.05 Kviz - 21.20 Po lepi naši -
22.40 Knjiga snemanja - 23.45 Poročila - 0.05 Iz temeljev HTV - 2.55 Dok. oddaja - 3.25 Opazovalnica
HTV 2
14.45 TV koledar -14.45 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županij-ska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Pravi čas -1.45 Vodič dobrega seksa (serija) - 2.10 Guldenbergovi (serija); Prevare (serija) - 4.10 Svet zabave
SOBOTA, 20.XI.
SLOVENIJA 1
7.05- 1.55 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček 8.45 Male sive celice
9.40 Denver - poslednji dinozaver
10.05 Venus Peter, ang. film
11.35 Lassie, am. nan.
12.05 Tednik
13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor
Turistična oddaja 13.40 Med valovi 14.10 Petka
15.35 It’s my Turn, am. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Čari začimb, serija, 4/10
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Orion
21.50 Vino moje dežele
22.30 Poročila, šport
23.00 Sorodne duše, am. nan., 8/13
23.30 Velika svoboda, nem. nad., 5/9 0.20 Brata za vse življenje, nem. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring; 9.30 Noro zaljubljena, 15/25 -
9.50 lvanhoe, angl. nad., 3/6; 10.40 Štafeta mladosti -11.35 Obljubljena dežela, nan. -13.00 Euroncvvs -15.35 Šport: Košarka; 17.05 Proglasitev športnika stoletja; 18.05 Park City: Slalom, 1. tek (ž); 18.55 Rokomet; 21.05 Slalom, 2. tek (ž) - 22.00 Zmedeni agent, fr. film - 23.30 Sobotna noč -1.30 Sla, am. nan., 18/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Webster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Očka major, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon, -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zlata leta, film -16.00 Adrenalina -17.00 Trener leta, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. -
20.00 Usodno pričanje, film - 21.40 Samo za dame, film - 23.20 Striptizete - 23.50 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Skrivališče (film) - 9.35 Risanka -10.30 Risana serija -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -15.00 Beverliy Hills (serija) - 15.55 Azijski sveti spomeniki -16.35 Melrose Plače (serija) -17.25 Turbo Limach show -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 22.45 Zabavna oddaja - 23.40 Poročila - 23.55 Glasbena oddaja -1.30 Dok. oddaja - 2.20 Iz temeljev HTV - 3.55 Opazovalnica
HTV 2
15.00 Informativni mozaik -16.30 Črno-belo v barvi: fr,- italij. film -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Velikani 20. stoletja - 21.05 Opera Box - 21.55 Sposobnež (serija) - 22.25 Opazovalnica - 23.00 Pravica za vse (serija) - 0.15 Logarjeva hiša (serija) - 2.45 Beverly Hills - 2.45 Melrose Plače (serija)
NEDELJA, 21.XI
SLOVENIJA J
7.05 • 8.00
2.10 Teletekst Živžav Risanke 9.20Telerime
9.25 Super stara mama, nan., 16/26 9.50 Ozare Nedeljska maša
Audubonov živalski svet, serija, 5/13
Obzorje duha
Ljudje in zemlja
Poročila
4x4
Orion
Prvi in drugi Potepanja Čari začimb, 5/10 Po domače Obzornik
Alpe-Donava-Jadran Naravni parki, 4/4 Žrebanje lota Risanka
Dnevnik, vreme, šport Zoom
Očetje in sinovi Poročila, šport Prekleti kralji, fr. nad., 3/6 Naravni parki Slovenije
9.55 11.00
11.30 12.00
13.00 13.20 13.50
15.15
15.30
16.30
17.00
18.00 18.10
18.40 19.10
19.15
19.30 20.00
21.30
22.25 22.45 0.25
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.25 Nevarni zaliv, am. nan. -10.25 Davov svet, nan. -10.45 Ljubezen in zakon, nan., 9/9 -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Pripravljeni -12.10 Euronevvs -14.30 Šport: Košarka; 15.00 Teniški magazin; 15.25 Odbojka: 16.25 Rokomet; 18.00 Park City: Slalom, L tek (m) -19.30 Videoring
- 20.00 Dreyfusova afera, fr. nad., 4/4 - 21.05 Slalom, 2. tek (m) - 22.05 Šport v nedeljo - 22.50 Nimfa, italij. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -10.00 Dvojčka Edison, nan. -10.30 Webster, nan. -11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Očka major, nan. -
12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zlata leta, film -15.50 Klik: Atlantis; Bojevniki davnine; Hughlevjevi -
19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Ta presneti mačkon, film - 21.40 Stilski izziv - 22.15 Nevaren tovor, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 22.XI.
SLOVENIJA J
7.40-1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Otroška oddaja
9.50 Afriške pravljice 10.00 Rdeči grafit
10.35 Dober večer 11.25 Na vrtu
11.50 Alpe-Donava-Jadran 12.20 Utrip
12.35 Zrcalo tedna
12.45 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.20 Tedenski izbor Venus Peter, film 14.504x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Super stara mama, 16/26
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 25/26
21.00 Kamniti gozd, dok. oddaja
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Nocoj bomo improvizirali, SNG Drama Mb
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Divje morje, nan. -
12.50 Euronews -13.25 Barillonova poroka, SNG Drama Lj -15.40 Kinoteka: Valižana v Londonu, film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama -
21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus Montyja Pythona - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Valižana v Londonu, film
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira -
20.00 Piš, film - 22.10 Zvezdna vrata, nad. - 23.00 Samo bedaki in konji, nan. - 23.45 Raztrgana zavesa - 2.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 2?.XI.
SLOVENIJA 1
7.40- 1.25 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Risanka
9.40 Radovedni Taček
9.55 Waynove dogodivščine, nan., 25/26
10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Potepanja
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 25/26 .
13.00 Poročila
13.15 Kamniti gozd, dok. oddaja
14.50 Dobrodelni koncert Unicefa
16.30 Prisluhnimi tišini
17.00 Sprehod v naravo
17.15 Žlampirji, nan., 7/13
18.00 Obzornik
18.10 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 2/6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 8/11
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.50 Izbruh, 2/2
23.40 Stoletje filma: Indija, 3/4
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City -13.55 Han-
nover: Tenis -16.00 Priložnost zame, am. film -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet. kan. nad., 8/26 - 19.00 Lingo - 19.30 Videoring - 20.00 Turistične akcije - 20.55 Razstava trupel, dok. oddaja - 22.00 Svet granitnih jabolk, armenski film -
23.30 Svet poroča - 0.00 Liga prvakov v nogometu
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Parne ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Pogled na umor, film - 23.15 Samo bedaki in konji, nan. -0.00 Sever-severozahod, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas
SREDA, 24. XI.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.05 Teletekst
8.00 Vremenska panorama \
9.30 Tedenski izbor
Risanka
9.40 Sprehodi v naravo 9.55 Žlampirji, 7/13
10.20 Vesolje Stephena Havvkinga, serija, 2/6
11.10 TV konferenca 12.05 Klan, tv nad., 8/11
13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor
Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja
14.40 Stoletje filma: Indija, 3/4 15.35 Pomp
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom 18/00 Obzornik
18.10 National Geographic, serija, 2/11 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klic dobrote
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Beethovnove simfonije
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -
10.30 Veter v hrbet, kan. nad., 8/26 -11.15 Razstava trupel, dok. oddaja -12.05 Turistične akcije -
12.25 Ljudje poleg nas -12.55 Euronevvs -13.55 Hannover: tenis -16.40 Ženska vbelem, nad., 10/ 12 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Šport: Košarka;
20.00 Nogomet - 23.30 Junaki neba, ang.-fr. film
KANAL A
8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -
13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga .Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan.
- 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Plen, nan.
- 23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.45 Mar-nie, film - 2.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13,40 Videostrani -17.00 Film -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 TV dražba - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo
ana
.1
tis
Zreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Zalokar iz Šmarja 3 pri Šentjerneju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (3) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci
(1) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm
(6) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja
(2) Srečna mladost - Trio Najstniki
(4) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev (9) Le muzika - ansambel Mikola
(5) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov
(7) Cviček - ansambel Franca Potočarja (-) To mlado vino - Kvintet Dori
(8) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci Predlog: Otožno dekletce - ansambel Mavrica
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
KUPON ST. 46 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADE V ČRNOMELJ, LESKOVEC IN ŠMARJEŠKE TOPLICE
Žreb je izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral Ivana Bariča iz Črnomlja, Martina Frankoviča iz Leskovca in Mateja Kuharja iz Šmarjeških Toplic.
Bariču je pripadla denarna nagrada, Frankovič in Kuhar pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 46”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 44. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: MOKASIN, ITALIKA, KARAMEL, IRV1NE, ZONA, OKA, SALONIT, NOR, OREL, KIS, LA, NATAN, DOTOK, ARA, OKARINA, TALINA, TRAČ, ATONON, ASTA.
NAGRADNA KRIŽANKA 46
AVTOR:
JOŽE
UDIR
PRESTOLNICA
IRANA
UMETNA SNOV IZ ACETILNIH SMOL
ORGAN
DRŽAVNE
OBLASTI
LEVI PRITOK DRAVE NA TIROLSKEM
REKA V FRANCIJI
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
TROPSKI
KOPITAR
KRATICA ZA MALO KALORIJO
GOSPODARSKI IN SOCIALNI SVET OZN
GR. MIT. 3OOSEBUEN/ ŽENSKA LEPOTA
MOLITEV V BOGOSLUŽJU
KEM. SPOJ. IZ SKUPINE ACETALOV
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VELIKA
NOGA,
HODULJA
KOZAŠKI
POVELJNIK
ZNANI RIM. PESNIK
ETILNI
ALKOHOL
NAUK, KI HOČE VSE POJASNITI IZ DEJSTEV NARAVE
MER. PREDPONA (ZA MILIJARDO)
TRD TEMEN PREMOG,
KI GA LAHKO POLIRAJO
TRČENJE
IME EGIPT. PREDSED. NASERJA
SLOJ PREBIVALSTVA V BABILONIJI (po 2000 pr- nJL)
ACI
BERTONCELJ
ITAL. NAFTNI KONCERN
ENA OD OSNOVNIH KOLIČIN V FIZIKI (simbol t)
SISTEM NAČEL ZA ZNANSTVENO RAZISKOVANJE
STARI
SLOVAN
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
SKRIVNOSTNI JUDOVSKI NAUK IZ SRED. VEKA
“Igra je življenje.”
Vsi otroci imajo pravico do prostega časa.
Pridružite se kampanji Amnesty International ob 10. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o pravicah otroka.
Amnesty International Slovenije Komenskega 7, 1000 Ljubljana tel.: 061/139 38 20 faks: 061/131 91 34 e-pošta: amnesty.slo@guest.arnes.si
rWo
OGNJIŠČE
0,	2
	p
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Karitas za obnovo Slomškove cerkve
Dobrodelni večer na Bizeljskem za obnovo cerkve Sv. Lovrenca
BIZELJSKO - V soboto zvečer je bil v kulturnem domu v tem vinorodnem kraju dobrodelni koncert slovenske Karitas z nastopi mnogih znanih ansamblov in pevcev. Zbrani prispevki bodo šli za prepotrebno obnovo župnijske cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem. Tu je bila prva postaja takratnega kaplana Antona Martina Slomška, sedanjega prvega slovenskega blaženca. Ob znani Slomškovi poti postaja prav Bizeljsko znova turistično središče. O možnostih turističnega razvoja je govoril predsednik sveta KS Rok Kržan. Farna cerkev je žal nemilo razpokana v temeljih in kar kliče po obnovi. Kdo drug kot prav Karitas te župnije je bil poklican, da začne z dobrodelno akcijo zbirati prispevke za njeno obnovo.
Pred prijetno polno dvorano domačinov seje ta večer zbralo mnogo znanih slovenskih ansamblov od ansambla Hervol do popevkarjev Tjaše Zidarič, Zofije in Vilka Ure-ka, Ivana Hudnika, Nuše Derenda, Tadeja Sadarja, številnih nastajajočih pevcev, učencev bizeljske osnovne šole. Večerje uglajeno vodil Sašo
Djukič. V po zvrsteh prav različnih nastopih je sodeloval tudi mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice, ki seje s tem nastopom poslovil od svojega pevovodje Staneta Pečka iz' Mokronoga in njegove žene kropetitorke Nuške. Pela sta tudi mešani pevski zbor iz Bistrice ob Sotli in domači moški zbor z Bizeljskega. Na kraju se je vsem prisrčno zahvalil domači župnik Vilko Soline. Prijetni Martinov večer so zatem vsi skupaj prebili na znanem kmečkem turizmu družine Balon na Brezovici.
A. ŽELEZNIK
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
METLIKA - Teden vseživljenjskega učenja ni šel mimo tekstilne šole Metlika. Pripravili smo več delavnic. Vesna Curk je razkrila skrivnosti slikanja na svilo, Marjetka Sever pa pisanja belokranjskih pisanic in belokranjskega vezenja. Udeleženci delavnic so povedali, da želijo tudi v prihodnje na ta način sodelovati s šolniki iz edine metliške srednje šole.
MARIJA NEMANIČ
Sokolskemu velikanu v spomin
Žalostna vest ov smrti našega vzornika Leona Štuklja nas je presenetila ravno sredi priprav na srečanje z njim, ob 95-letnici telovadnega društva Sokol Brežice. Na srečanje smo še z veseljem pripravljali, saj smo moč za delo v slovenskem športu črpali tudi iz njegove bogate življenjske dediščine. Imeli smo ga za pokrovitelja, prijatelja, predvsem pa za vzornika in športnika, ki kaže pot, po kateri je možno doseči in uresničiti veliko zastavljenih ciljev.
Ko je v začetku leta v naši pisarni zazvonil telefon, smo presenečeni ugotovili, da je naš sogovornik Leon Štukelj. Pohvalil je naše delo pri nadaljevanju tradicije sokolskih društev in promociji športa v Sloveniji. Zagotovil nam je moralno in drugo pomoč, nas dodatno navdušil za nadaljnje delo in obljubil, da nas bo obiskal. Da je spremljal naše delo, smo ugotovili že kmalu po tem pogovoru, saj nam je pomagal z donacijo že pri prvem večjem projektu.
Življenjsko delo Leona Štuklja v zadnjih sto letih tega tisoč-
letja je večno. Karizma Leona Štuklja je zgodovinsko dejstvo in vsi, ki bodo kdaj pisali o slovenskem olimpizmu in športu nasploh, ne bodo mogli mimo njegove zapuščine. Sokoli smo se radi pohvalili, da nas olimpionik podpira in spremlja naše delo. Zavedamo se vloge in pomena, ki so ga sokolska društva odigrala v prvi polovici tega stoletja za ohranitev slovenstva in širjenja naprednih idej v telovadbi, pozneje športu in drugih dejavnostih. To tradicijo in širjenja športa v Sloveniji želimo sokoli nadaljevati tudi v prihodnje.
Vse stoletne izkušnje in nasvete našega olimpionika, prijatelja športa in zdravega načina življenja, Leona Štuklja smo si vtisnili v trajen spomin. Njegove bogate življenjske izkušnje in volja do življenja nas bodo tjsmerjale in nam dajale nadaljnje moči za delo v športu. Kljub temu da je nenadna smrt onemogočila naše srečanje z njim ob 95-letnici telovadnega društva Sokol Brežice, nam bosta njegova duhovna in moralna moč stalno za zgled.
Sokolska zveza Slovenije
Poslovili smo se od
IVANA ZORANA
upokojenega novinarja Dolenjskega lista
Ko utihne novinar in pesnik, naprej govorijo njegove zapisane besede!
Kolektiv Dolenjskega lista
Matevž Franko
Na Martinovo turobno popoldne so se številni prijatelji, sodelavci in znanci pod okriljem zelene bratovščine izpod Gorjancev na pokopališču v Brusnicah poslovili od učitelja Matevža Franka. Marsikdo ni vedel za njegovo težko bolezen, ki so jo zdravniki odkrili maja. Družina in prijatelji so mu dajali pogum, in ko so mislili, da je v tem boju zmagal, je bilo v nedeljski noči 8. novembra upanja konec. Matevž je umrl, onemeli so učitelji, otroci, brusniška šola se je ovila v žalost in tišino.
Matevž Franko je bil učitelj v pravem pomenu besede, saj je vse svoje življenje posvetil delu z mladino. Začel je na osnovni šoli v Pleterjah, zatem pa se je zaposlil na domači šoli v Brusnicah, kjer je poučeval 20 let. V tistem času je kot učitelj športne vzgoje s svojimi učenci prinesel v šolo pokale in priznanja, kot učitelj slovenskega jezika pa je ta čas širil bralno kulturo in skrb za jezik.
Ves čas se je vključeval tudi v delo v krajevni skupnosti in bil dva mandata celo njen predsednik. V tem obdobju so v Brusnicah gradili za ljudi življenjsko pomembno vodovodno in telefonsko omrežje. Pet let je služboval na sedežu takratnih družbenopolitičnih organizacij v Novem mestu.
V delo z mladimi se je zopet vključil leta 1990, ko se je zaposlil pri Občinski zvezi prijateljev mladine Novo mesto. Skupaj s sodelavci in prostovoljci društva, ki se je takrat prilagajalo novemu sistemu, so postavili nove trdne temelje in z novimi programi prostočasnih de-
STU
n
o
003.0 MHZ
javnosti obogatili otroški vsakdan.
Nikoli mu ni bilo žal podaljševati delovni, čas in se žrtvovati v korist otrok. Želja, da bi spet delal v neposrednem stiku z učenci, je bila prevelika, zato se je pred petimi leti spet zaposlil na svoji domači šoli v Brusnicah. Z velikim delovnim elanom in pedagoškim optimizmom se je lotil poučevanja. Pri svojem delu je bil zelo uspešen, dosleden, točen, vztrajen, zato so ga učenci spoštovali in imeli radi. Vedno seje razdajal drugim in je mladim generacijam ter svojim sodelavcem in kolegom svetel vzor dobrega prijatelja, humanista, optimista in človeka, na katerega si se lahko vedno zanesel.
Prijatelji
Bojanu v slovo
Zbogom zdaj, prijatelj ti, v srcih nas tako boli, prav nežno nam zašepetaj, poljub nam zdaj poslednji daj.
Sanjal boš, dokler bomo živeli mi, v srcu te nosili bomo vsi, ko tebi bo hudo, bomo jokali, v strašni noči za roko te držali.
Poleti zdaj, a kdaj obrni se nazaj, , povej, kako naj sanjamo tvoj večni raj, le enkrat nas še primi za roko, morda nam več ne bo hudo.
Nekoč za večno bomo skupaj, do tedaj nas čuvaj, v srcu upaj, z nami boš do konca dni življenja, ko srečamo se, konec bo trpljenja.
Obrišimo zdaj solze si, saj v naših srcih on živi, neskončno radi ga imamo, celemu zdaj svetu to priznamo.
Tvoji Otočani
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi naše mame
PEPCE PUST
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje z nami-Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo spremili na njeni zadnji poti.
Njeni: Srečko, Irena in Martina z družinami IVebnje, Ljubljana, Semič, 18. novembra 1999
• Karje za nami in kar pred nami, je nepomembno v primerjavi s tistim, kar je v nas. (Ralph Waldo Emerson)
• Nikoli nihče ne najde življenja, vrednega življenja - narediti ga mora vrednega življenja. (Neznan avtor)
• Vse pomembne bitke bojujemo v sebi. (Sheldon Koggs)
• Nič ne uspe brez pomoči prekipevajočega duha. (Nietzsche)
V SPOMIN
Le solza in duša ve, kako boli, ko te več ni.
20. novembra bo minilo žalostno leto, odkar itas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IVANKA MEDVED
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
V SPOMIN
16. novembra je minilo 10 let odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in brat
IVAN ŠKOF
z Boldraža pri Metliki
Hvala vsem, ki se ga še spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
V SLOVO
naši dragi in spoštovani sodelavki
ANI VASIC
upokojeni kuharski pomočnici
Pokopali smo jo na brežiškem pokopališču v četrtek, 11. novembra 1999.
Kolektiv Osnovne šole Brežice
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek
IVAN SIMONIČ
iz Dragatuša
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj za lajšanje bolečin, pogrebni službi Malerič, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom g. Perku, Ivaniču in Fleku za poslovilne besede, gasilcem, članom ZB, članom DU, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti je umrl
ANTON HUMLJAN
z Boldraža pri Metliki
Od njega smo se poslovili 9.11.1999 na pokopališču pri Sv. Roku v Metliki.
Žalujoči: sinovi z družinami
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je zapustila
CIRILKA UDOVČ
Dule 4 pri Bučki
Iskrena hvala vsakemu posebej in vsem skupaj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše, za trenutke spoštovanja, ko ste se poklonili pokojni Cirilki'ter jo pospremili do preranega groba. Posebej hvala Kristini in Slavku Tičar in Tončki Košak, zdravnikom Zdravstvenega doma Sevnica ter patronažni sestri Ani za obiske, tolažbo in lajšanje bolečin v dolgi in hudi bolezni. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Blatnik in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: njena najdražja Franc in Pepca
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustil, naš dragi
FRANC JEVNIKAR
z Dola 8, Trebnje
Svet je prazen in pust za nas, tvoje najdražje. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Justina, sinovi Franc, Jože in Marjan z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil v 63. letu naš dragi in nepozabni mož, oče, aka-dedek, tast, brat in stric
ANTON PAVLIC
Dol. Kronovo 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Posebno zahvalo smo dolžni PGD Bela Cerkev ter družinam Činkole, Stopar, Bevc in Pirkovič, NK Bela Cerkev in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE
IN POKOPALIŠKE STORITVE
Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554
delovni čas: NONSTOP
Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica
HELENA RIFELJ
roj. Cvetan
Gor. Kamence 2
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna hvala sindikatu in kolektivu JP Komunala Novo mesto, vsem sodelavcem za pozornost, Kovinski galanteriji Miklič, ZB Bučna vas - gospodu Jeraču za besede slovesa, gospodu za zaigrano Tišino, župniku gospodu M. Virantu za lep obred in pogrebni službi JP Komunala. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Tisto jasno jesensko jutro bilo pretrudno je tvoje oko.
Od nas za vedno si odšla, ostala nam je bolečina in polna lica solza.
Nekje nekdaj se zopet srečamo, do tedaj v srcih naših praznina bo.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mami, hčerke, sestre in tete
JOŽICE KAIČ
roj. Kambič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja, za pisno in ustno izraženo sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala gospodu Kukarju za lepo opravljeno pogrebno svečanost, sosedu Branetu Stublarju za poslovilne besede na domu, gospodu Dušanu Plutu za zaigrano Tišino, vaščanom Cerovca in Krvavčjega Vrha za vso pomoč v naših težkih trenutkih ter gospodu župniku za lep obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni najdražji Ljubljana, Cerovec
ZAHVALA
Ljubezen, skromnost in poštenje -tvoje kratko je bilo življenje.
V naših srcih ostal bo spomin in bolečina.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
SEBASTJAN SRPČIČ
iz Šentjerneja, COŽ 15
Ob neizmerni boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter njegovim sodelavcem iz Krke, tovarne zdravil, ki ste nam bili v pomoč v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi ter g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste našega dragega sina pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tišine bi rad.
Veliko tišine neba pod jesen.
Da čujem zreli molk utrujenih bilk in omagujoča srca molčečih dreves
Za vedno je odšel nam najdražji
in spokojno lesketanje voda, ki se jim nikamor več ne mudi.. (Ivan Minatti)
MATEVŽ FRANKO
z VeHkih Brusnic
Hvala vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali etje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo
:r pokoj neg;
cvetje ... r............j—o- ------------------------   .	.	...
‘zrekamo dr. Mariji Čeh in vsemu osebju Hematološkega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto za izredno skrb in požrtvovalnost. Iskrena hvala ravnatelju, učencem, učiteljem in vsem delavcem OS Brusnice, ki so se tako ganljivo poslovili od svojega tovariša in sodelavca. Zahvaljujemo se Lovskemu društvu Brusnice in vsem lovcem, ki so mu pripravili tako ganljivo slovo. Hvala govornikom za čudovite in pretresljive besede slovesa, Pogrebni službi Oklešen, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Pogrešali ga bomo!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše drage
IVANKE SLAK
roj. Smole
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na poti k večnemu počitku. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem zdravnikom in medicinskemu osebju ter patronažni sestri Majdi za vso pomoč. Zahvala tudi kolektivoma trgovskega podjetja Dolenjka in policijski upravi Ljubljana ter oktetu Lipa, govornikoma in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni Trebnje, novembra 1999
TA TEBE1M ¥Ai ŽANI
M	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 18. novembra - Roman Petek, 19. novembra - Elizabeta Sobota, 20. novembra - Srečko Nedelja, 21. novembra - Marija Ponedeljek, 22. novembra - Cilka Torek, 23. novembra - Klemen Sreda, 24. novembra - Janez
LUNINE MENE
23. novembra ob 8-04 - ščip
kino
BREŽICE: 18., 19., 21. in 22.11. (ob 18. uri) pustolovski film Divji divji zahod. Od 18. do 23.11. (ob 20. uri) kriminalni film Afera Thomasa Crowna.
ČRNOMELJ: 19.11. (ob 20. uri) in 20.11. (ob 17.30 in 20. uri) kriminalni film Afera Thomasa Crowna. 21.11. (ob 20. uri) drama Moja boš.
DOBREPOLJE: 19.11. (ob 19.30) komedija Naravne sile. 21.11. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Full gas.
GROSUPLJE: 19.11. (ob 19. uri) pustolovski film Full gas.
KOČEVJE: 20.11. (ob 20. uri) komedija Naravne sile. 22.11. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Full gas.
KRŠKO: 19.11. (ob 20. uri) in 21.11. (ob 18. uri) komedija Glasba iz druge sobe.
METLIKA: 19.11. (ob 20. uri) drama Moja boš. 21.11. (ob 17.30 in 20. uri) kriminalni film Afera Thomasa Crovvna.
NOVO MESTO: Od 18. do 20.11. (ob 21. uri) drama Izgubljena prtljaga. Od 18. do 20.11. (ob 15.. 17., 19. uri) ter od 21. do 24.11. (tudi ob 21. uri) in 19., 20.11. (ob 11. uri) pustolovska komedija Asterix.
RIBNICA: 20.11. (ob 21. uri) pustolovski film Full gas. 21.11. (ob 16. uri) komedija Naravne sile.
TREBNJE: 19.11. (ob 20. uri) in 21.11. (ob 17. uri) kriminalni film Maščevanje.
VELIKE LAŠČE: 20.11. (ob 19. uri) pustolovski film Full gas. 21.11. (ob 19. uri) komedija Naravne sile.
film t
• LIFF 99 - DOBRI IN SLABI
Ljubljanski filmski festival je nedvomno poslal prevelik, da bi zlahka našli vsaj približno skupni imenovalec tolikim zgodbam. Lahko pa narišemo črto ali več črt, ki sila raznovrstne filme deli na najmanj dve skupini; na skrajno neokusno in neumno ter izredno prijetno, inteligentno. Na tovrstnih skrajnih točkah sla se v teh dneh med drugimi znašla dva ameriška filma.
Prvi, Zajtrk prvakov, je posilstvo sivih celic in očesnih organov, saj nam prikazuje namerno potencirano štorijo ofobičenm in preutrujenem lastniku avtosalona. Ekipa Bruce Willis, Nick Nolte, Barbara Hershey se skozi dve uri spakovanj norčuje iz aktualnega ameriškega sna, ki ga sestavlja buljenje v teve in vživljanje v junake telenovel in reklam, večni stupidni nasmešek na obrazu ter nakupovanje nepotrebnih dobrin po najugodnejših cenah. Gre za komedijo, ki bo nasmejala zgolj taiste, ki jih parodira. Iz anujiškovietnamske naveze pa je na drugi strani nastal čudoviti film Trije letni časi, preplet usod petih ljudi, ki v Saigonu preživljajo drastično hitre spremembe zaradi odpiranja tradicionalnega Vietnama zahodnjaškemu ritmu biznisa. Obiralka lo-tusov, ki zgublja boj s konkurenčnimi plastičnimi rožami, voznik rikše in prostitutka, ki zaradi njegovega iskrenega občudovanja opusti ta posel, brezdomni deček - ulični prodajalec, ki mu ukradejo edino premoženje, kovček s kramarijo, ter Američan, ki išče v vojni zaplojeno hčerko, to so ljudje iz krvi in mesa, kredibilni, ganljivi liki, utrujeni
od vročine, premočeni zaradi monsuma, revni in srečni.
Enako čudovit je eden najbolj mednarodno uspelih in nagrajevanih brazilskih filmov zadnjih let, Glavna postaja. Walter Salles je denar za snemanje dobil od nagrade za scenarij, ki somu jo dali na neodvisnem Sundance Institutu. Posnel je presenetljivo in spet popolnoma verjetno, morda celo čisto resnično zgodbo o dečku, ki sredi kaotičnega Ria ostane brez mame in sam na svetu. Edina oseba, ki jo pozna, je Dora, ki na centralni postaji piše pisma nepismenim in jih doma meče v koš. Cust\’eno otopela nekdanja učiteljica ga sprva ignorira, nato fantka dobesedno proda trgovcem s človeškimi organi, se hvala bogu pokesa, nato pa skupaj iščeta dečkovo razbito družino, katere združitev je (simbolno) zaradi neodposlanih pisem preprečevala ravno Dora.
Ameriški Apostol je zgodba o baptističnem pridigarju, ki ga žena zapusti zaradi ljubimca, prav tako župnika, odvzame pa mu tudi oba otroka in cerkveno občino in vernike. Po nepremišljenem dejanju gre prevarani - odigra ga Robert Duvall - v drugo državo in s svojo neizmerno življenjsko energijo postane lokalni frajer, postavi novo cerkev, toda roka pravice je dolga. Apostol je napisan in narejen po Duvallo-vih merah, spomenik, ki stoji "še za živega ”. Orto razočaranje pa je španski Dekle nojih sanj režiserja Trueba, ki je med drugim zaslužen za komične zlate čase. Tokrat je z zgodbo o španskih fil-'marjih, ki v nacistični Nemčiji snemajo koprodukcijski “mjuzikl", v lepit pevko Macitreno pa se fatalno zaljubi sam Goebbels, brcnil mimo. Smešaitje in karikiranje nacistov ter sočustvovanje z Židi, Rusi in drugimi “drugorazred-neži", ki iz konclagerja pridejo statirat namesto andaluzijskih Ciganov, je preprosto neokusna kombinacija.
TOMAŽ BRATOŽ
$ SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791
50 %	_.	.	,.	...	50%
ZDAJ Fmanc,ranje tudi na položnice ČEZ 2 LETI
ALTO 1.013D	samo	10.270 tolarjev na mesec
SVVIFT 1.013D	samo	11.979 tolarjev na mesec
BALENO 1.3/3D	samo	18.995	tolarjev	na	mesec
1
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarje,v (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu:.?2100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, tW., Novo mesto,- 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898'.
Elektronska pošta;info@dol-list.si Internethttp://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ Candy poceni prodam. B (068)322-020.	3793
KMETIJSKI STROJI
SILOKOMBAJN SK80 S, pocinkan silos, 40 m3, suhe smrekove plohe in mlekovod Alfa Laval prodani. B (068)78-036.	3790
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT 206 XS 1.4, letnik 2/99, rdeč, prvi lastnik, 3V, servisna knjižica, 20.000 km, 4 zimske gume, prodam za 1.800.000 Sil. B (041)253-008.	3721
OPEL KADETT, letnik 1986, ohranjen, prodam. B (068)26-584.	3795
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991,in opel astro 1.7 D, letnik 1993, prodam. B (068)324-643.	3796
R 4 GTL, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. B (068)325-853, zvečer. 3797 HONDO CIVIC 1.6 16 V HB, letnik 1990, 130.000 km, registrirano do 8/2000, belo, dodatna oprema, prodam. B (041)802-074. CLIO 1.2 RN, letnik 1996, prodam. B (068)342-440 ali (041)824-090.	3799
FORDESCORT 1.8 D karavan, letnik 1993, registriran do 7/2000, grafitno siv, prodam. Možnost kredita. B (064)710-601 ali (041) 704-501.	3800
MALI OGLAS
Lepo grajen, manjši, močan, ljubitelj športa in narave, sposoben, vzdržljiv ponujam trajno varnost predvsem ženskam, pa tudi moškim vseh starosti. .
CENA: že od 250 SIT na dan. ŠIFRA: Mercedes-Benz, razred A, 3+financiranje.
Dodatne informacije:
AUTOCO.MMERCE, d. o. o., Seidlova cesta 16, Novo mesto, telefon: 068 321 000.
R5 FI VE, letnik 1995,72.000km, bel, prodam za 690.000 SIT. B (068)83-649 ali (041)696-257.	3813
R 5, letnik 1995, registriran do 9/2000, prvi lastnik, 28.000 km, rdeč, kot nov, prodam. B (041)628-851.	3814
GOLF 1.9 D Europe, letnik 9/94,98.000 km, strešno okno, lita platišča 15 col, prodam za 1.470.000 SIT. B (041 )662-551.	3815
JUGO KORAL 55, letnik 1989, ugodno prodam. B (068)76-496.	3818
JUGO 1.1 GX, letnik 1988, sprilkjučkom za prikolico, prodam za simbolično ceno. B (068)770-190, zvečer.	3821
PEUGEOT 309 1.4 i, letnik 4/90, rdeč, 5V, prva barva, skrbno vzdrževan, prodam. B (068)53-442, popoldan.	3826
PASSTA 1.8 i CL limuzina, rdeč, letnik 1992, druga lastnica, nekaramboliran, redno servisiran, prodam. B (068)45-271.	3827
OPELCORSO 1.2 iswing, letnik 1995, registrirano do 4/2000, bel, 5V, prodam. B (068)44-241.	3794
POHIŠTVO
RABLJENO sedežno garnituro in volneno preprogo prodam. B (068)326-615.	3784
PISALNO - RAČUNALNIŠKO mizo ugodno prodam. B (068)28-430.	3804
KUHINJSKO MIZO s 4 stoli, oblazinjen hrast, prodam. B (068)83-123, zvečer. 3792
POSEST
10 A VINOGRADA z nedokončano zidanico v Hrastju pri Orehovici prodam. B (068)42-915.	3781
HIŠO z lokalom, primerno za stanovanje, vikend ali nadaljevanje gostinske obrti, atraktivna lokacija, ugodno prodam. Prevzem možen takoj, urejena vsa dokumentacija. B( 041)806-365.	3820
PRODAM
KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz B in fax: (063)754-003 ali (041 )621-478.	3748
LES, stenski opaž, bruna, ostrešje, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. TRAKTORSKO JERMENICO in in jermen zelo ugodno prodam. B (068)69-825, Pavel Željko, Griblje 14, Gradac.	3779
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, Suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna! B (063)451-082. 3780
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sante, frizija, romana in jerla, prodam. B (061)762-316.	3783
2 MOTORNI ŽAGI Stihi 0.38 in Husquarna, prodam. B (068)89-556.	3785
2 OTROŠKA VOZIČKA, Hauck, in novega športnega, prodani. B (068)73-401.	3786
PEČ za kopalnico, elektrika - drva, prodam. B(041)717-159.	3787
SADIKE CEPIJ EN IH orehov, glavne sorte našega sadnega izbora, prodajamo. Ne poze-bejo, plod debel, tankolupinast. B (068) 325-400.	3808
Krekova zavarovalnica d.d.
Ciril Metodov trg I, Ljubljana tel.: 061 133 52 50 fax: 061 134 31 36
Ustvarjamo zavarovalnico, ki svojim zavarovancem nudi varnost in si vztrajno pridobiva njihovo zaupanje.
Ustvarjamo jo ljudje, ki nam je dinamično in kreativno delo z ljudmi ter zadovoljstvo zavarovancev izziv.
Naša vrata odpiramo
NOVIM SODELAVCEM - ZASTOPNIKOM
Za trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj na območju celotne Slovenije
Vabimo vas, da se vključite v pozitivno naravnano okolje, kjer bo vaše delo spoštovano in ustrezno ovrednoteno.
Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, poznavanje osnov dela z računalnikom ter vozniški izpit B kat., pošljite vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Krekova zavarovalnica d.d.
Ciril Metodov trg 1 1000 Ljubljana
v roku 15 dni od dneva objave oglasa
—•—?
rar
KREKOVA ZAVAROVALNICA
steber varnosti in zaupanja
dl
HARMONIKO frajtonarico Melodija prodam. H (068)52-819.	3816
SNEŽNE VERIGE Euro Rev M 15 (175/65-13,...), prodam. 7? (041)717-159.	3830
10 M3 eno leto starih hrastovih desk, debeline 25,50 in 80 mm, prodam. 7? (068)52-529.	3810
RAZNO
VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/min.	3727
VEDEŽEVANJE PO POŠTI! Postavite jasno vprašanje. Navedite rojstni datum. Plačilo po povzetju 1500 SIT + PTT za eno vprašanje. Storžek - MC, d.o.o., Partizanska 2,2319 Poljčane.	3728
VARSTVO za 4-mesečnega otroka na našem domu iščemo, redno pa zaposlimo frizersko pomočnico z delovnimi izkušnjami. B(041)639-131.	3789
DVOJNI GROB v Ločni, v prvi vrsti, trinajsti grob na levi od glavnega vhoda, oddam. B(061)557-753.	3805
INŠTRUIRAM računovodstvo, statistiko in ostale strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske usmeritve. B (068)324-377.	3812
SLUŽBO DOBI
COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, redno zaposli čistilca. B (041)757-648.	3719
NATAKARICO, lahko tudi pripravnico, zaposlimo. B (068)73-813 ali (041)736-644. DEKLE za strežbo v piceriji Campari, Škocjan, redno zaposlim. B (068)770-130. 3806 SPOSOBNO in samostojno KV natakarico takoj zaposlimo. OD po dogovoru. B (068)460-680 ali 46-568.	3807
KUHARICO za delo v dopoldanskem času, iz okolice Trebnjega, takoj zaposlimo. Zaželene izkušnje. Šobote in nedelje proste. B (068)45-710 ali 44-978.
KV ELEKTROINŠTALATER - MONTER dobi delo za nedoločen čas. B (041)638-597 ali (068)375-950.	3828
STANOVANJA
ENOSONO STANOVANJE, 30 m2, prodam ali menjam za manjšo garsonjero. B (068) 312-707, dopoldan, 26-285, popoldan. 3782
SOBO, kuhinjo in kopalnico oddam. Gotna vas 30, Novo mesto.	3801
V NOVEM MESTU, na Kočevarjevi ul., prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, CK, telefon, takoj izseljivo, opremljeno, za 5.900.000 SIT. B (041)643-999 ali (068)78-030.	3829
ŽIVALI
TELIČKO prodam ali zamenjam za kravo za zakol. B (041 )871-324, Rudi Bevc, Orešje 14, Sevnica.	3788
PRAŠIČE za zakol in vino modro frankinjo prodam. B (041)519-323.	3803
ŽREBICO, staro 8 mesecev, in konjski gnoj prodam. B (068)344-007.	3809
BIKCA SIMENTALCA, starega 8 tednov, prodam, kupim pa frizijca, starega 10 dni. B (068)346-31-29.	3817
BIKA prodam ali menjam za kravo in 10 m bukovih drv prodam. B (068)49-037. 3819
PRAŠIČE, težke 25 do 300 kg, krmljene z domačo krmo. prodam. B (068)42-532 ali (041)727-485.	3823
\On Z
(O	K	O
'r
/cev TZ S 068/324-377
KRAVO za zakol, lahko polovico, in prašil prodani. S (068)85-529.	3825
PRAŠIČE, težke 150 do 200 kg, prodam. * (068)71-169.	3791
*
7
CELI SVET, d.o.o.
Brnčičeva 5,1231 LJ.-Črnuče zaposli trgovko v trgovini v Brežicah. Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
Trgovsko podjetje s prehrambenim blagom (živili) s sedežem in skladiščem v Novem mestu zaposli komercialista (z najmanj V. stopnjo izobrazbe in izkušnjami na področju prodaje živil) ter šoferja C kategorije z izkušnjami pri prodaji živil na terenu (trgovine, gostinski lokali). Inf. 041/633-893.
Svet OSNOVNE SOLE PREVOLE Prevole 32 8362 Hinje
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. št.: 12/ 96, členi: 53, 144 in 145) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Mandat traja 4 leta.
Delo bo začel opravljati predvidoma 1.1.2000.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, vizijo dela šole in programske usmeritve za vodenje in razvoj šele v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom “razpis za ravnatelja”. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
V pričakovanju leta 2000 potrebujemo urejene zastopnike
za terensko prodajo na področju širše Dolenjske. OD vsaj 50.000 SIT in dnevnice ter KM. Inf. na tel.: 041/736-727 po 17. uri.
FRIZERSKI SALON SaSo iSčc izkuSeno frizerko. ® (068)85-843.	3811
. V DNEVNO-NOČNEM LOKALU v cent-ru Novega mesta redno ali honorarno zaposlimo natakarje (-icc). Zaželjene izkušnje B (041 )682-970 ali (068)322-080.	3822
DELO DOBI voznik C- in E- kategorije s prakso, ff (068)375-680, zvečer. 3824
Prevent SPM, d.o.o., Mirna
potrebuje 15 delavcev s IV. ali III. stopnjo tekstilno konfekcijske usmeritve za šivanje avtosedežnih prevlek na lokaciji Mirna. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo pog°ieV zahtevane izobrazbe, imajo pa izkušnje in željo, da se priučijo za delo šivalca avtosedežnih prevlek za avtomobilsko inudstrijo za prvo vgradnjo.
Informacije so na voljo v kadrovski službi družbe na Mirni oz. p° telefonu št. 068/462-500. Vse zainteresirane vabimo, da oddajo pisne vloge ali se osebno zglasijo na sedežu družbe na Mimi (Glavna cesta 41, 8233 Mirna).
SREČA POTRKA DVAKRAT
Tok!
Ob vsakem nakupu audio in video izdelkov se vam odpirajo vrata do več kot 3000 privlačnih nagrad.
Tok!
20. januarja 2000 pa se vam bodo nastežaj odprla vrata do glavnih nagrad: DVD - digitalni videopredvajafnik. 15 televizorjev, 10 mini glasbenih sistemov in
C*
10 soundmašin.
@ PHILIPS
Obrnilo suet ma bolje.
?>,7EZ®
LERAN, d.o.o.
Prodajni center podov
pcppureber:
PARKETARSTVO
KOMUNALA Novo mesto, d.o.o.
Rozmanova cesta 2 8000 Novo mesto
PONOVNI JAVNI RAZPIS
za prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb
1. Zemljišče v zgodovinskem jedru Novega mesta s pare. št. 1505: poslovna stavba 205 m2, gospodarsko poslopje 37 m2, dvorišče 56 m2; pare. št. 1506: dvorišče 161 m2 in pare. št. 1507: stanovanjska stavba 258 m2, dvorišče 40 m2. Vse tri parcele so k.o. Novo mesto in so vpisane pri vložni št. 1210, po izhodiščni ceni 139.000.000 SIT. Selitev iz prej navedenih objektov je predvidena v aprilu 2000.
2. Ponudba naj vsebuje: ponujeno ceno, plačilne pogoje, potrdilo o vplačilu varščine.
3. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne ali fizične osebe s sedežem v Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Sloveniji, fizične pa potrdilo o državljanstvu.
4. Objekt je možno kupiti tudi po delih, s tem, da se sklene najprej predpogodba. Glavna kupoprodajna pogodba se bo sklenila, ko bo prodan celoten objekt.
5. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno-kupljeno.
6. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene na žiro račun Komunala Novo mesto, d.o.o., 52100-601-11459 pri Agenciji za plačilni promet Novo mesto, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, po podpisu glavne kupoprodajne pogodbe, drugim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb oziroma podpisu glavne kupoprodajne pogodbe.
7. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
8. Izbrani ponudnik mora predpogodbo o nakupu skleniti v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po sklenitvi glavne kupoprodajne pogodbe. Ce izbrani ponudnik ne sklene predpogodbe ali ne plača v celoti kupnine v roku, določenem za sklenitev pogodbe oziroma v roku, določenem za plačilo kupnine, šteje, da je odstopil od nakupa ih se pogodba razveljavi, plačana varščina pa se mu ne vrne.
9. Predložitev ponudb:
- Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno predložiti dapetka 17.12.1999 do 12. ure, na naslov: Komunala Novo mesto, d.o.o., Sektor razvoja in investicij, Muzejska ulica 5, 8000 Novo mesto.
- Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako:
NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP ZEMLJIŠČA Z NEPREMIČNINAMI NA ROZMANOVI CESTI 2.
- Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se šteje za pravočasno predloženo ponudbo, ponudba, ki je bila prodajalcu dostavljena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
10. Davek na dodano vrednost oziroma na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva ter druge dajatve plača kupec.
11. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom dobijo morebitni ponudniki pri ga. Andreji Gorše, telefon: 068/324-201.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani...
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju...
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori...
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju...
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku...
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini...
• NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
oO
cO
Obiščite trgovine s Philipsovimi izdelki!
SHEN Ql -energija življenja Ustvarjamo pogoje za samozdravljenje bolezni, zasvojenosti... GSM: 041/690-082 Tel.: 068/323-602
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
“EP 068/321-878 Vabljeni
DOLENJSKI LIST
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Plesni	Plesni	tečaji	za	odrasle
^ center	NEDELJA,	21.	november	1999
Dolenjske . začetni tečaj ob 16. uri • nadaljevalni tečaj ob 18. uri • izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
SREDA, 24. november 1999
• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
ČETRTEK, 25. november 1999
• začetni tečaj ob 18. uri • izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
PETEK, 26. november 1999
• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
Informacije: tel. 041/754-911, 068/321-685
PORTRET TECjA TE<JnA
Ciril U
Skromnost, odpovedovanje in poštenost si je 51-letni Ciril Udovč iz Dolenjega Boštanja privzgojil v Domačevcu, zaselku nad jelovško železniško postajo, za katerega narsikdo še ni slišal celo v dobro uro hoda oddaljenem Boštanju. Kot prvorojenec je moral Ciril pač prevzeti nase večje breme kot brat in tri sestre, kajti zgolj s plačo očeta, ki je bil progovni delavec, so tolkli bolj revščino. Če ne bi bilo strica, pri katerem so otroci preživeli precej časa, pa maminega šivanja na domu in pridnih otroških rok pri kmečkih opravilih, bi Udovče-vim hudo predlo. Tako se Ciril kot najsvetlejšega trenutka svoje mladosti spominja, da je ravno na sveti večer leta 1956posvetila luč tudi v njihovem domu.
Brez elektrike si je v današnjih časih skoraj nemogoče predstavljati normalno življenje. Posebej še Cirilu, ki je “jakotokaš“, kot so fante, ki so obiskovali krško srednjo tehnično šolo - smer jaki tok, poimenovali konkurenčni sošolci “šibkotokaši". Nemogoče pa si brez elektrike zamišljamo Čirila Udovča, ki je že od leta 1976 v sevniški Lisci, v zadnjih letih pa je zaposlen kot vodja operaterjev na avtomatski obdelavi podatkov. Lisca je bila po opremljenosti z računalniki in znanju prvo podjetje v Posavju, saj je tedaj njihov posavski računalniški center opravljal storitve tudi za največja podjetja. Udovča zahtevno delo, ki terja veliko zbra-
nosti, natančnosti in odgovornosti, odvrača, da bi po delu na sistemskih računalnikih še doma sedel za PC-jem. Sprostitev si poišče raje v kakšnem delu okoli hiše, če je pa slabo vreme, izdeluje iz lesa različne makete, zlasti kozolcev.
Dokler je še kot osnovnošolec sodeloval v šolskem pevskem zboru in tako nadaljeval družinsko tradicijo petja, je bilo to silno prijetno, ko pa je leta 1967 ustanovil mladinski pevski zbor, je spoznal, da je lahko tudi to početjeTiapomo, še posebej, če so zahteve po kakovosti dokaj velike, volje za redno obiskovanje pevskih vaj pa (pre)malo. Udovč je kot pevovodja pač dosleden in strog do sebe, ne more pa seveda tega terjati od ljubiteljskih pevcev, četudi bi več resnosti pri vajah koristilo zboru kot celoti. Ker tega ni bilo v zadostni meri, je po skoraj 15 letih vodenja mešanega pevskega zbora Jutranjke po jubilejnem koncertu zbora dal dokončno slovo.
Zdaj se bo lažje še bolj posvetil vodenju pevskega zbora boštanj-ske župnije, v katerem pojejo tudi članice vokalne skupine Corona (v njej pepeva tudi hči Tadeja, absolventka pedagoške akademije) in (bivši) pevci Boštanjskega okteta. V družino Udovčevih je globoko rano zarezala tragična smrt sina Dušana, odličnega računalničarja in pevca, duševno moč ob nenadomestljivi izgubi pa Ciril najde tudi z razdajanjem v ljubiteljski kulturi, kar cenijo pri sevniški zvezi kulturnih društev, v Boštanju, tamkajšnji cerkvi, kjer je ključar, organist, pevovodja. Ciril je ustanovil zbor tudi v ljubljanskem Yulonu, kamor se je še eno leto po tistem, ko je našel delo v Lisci, vozil dvakrat tedensko. Tudi v vojski je riašel sedmero pevsko navdahnjenih Slovencev, ki so v bivši JLA nastopali na številnih prireditvah. Za dolgoletno ljubiteljsko kulturno delo je Ciril Udovč ob petkovem sevniškem občinskem prazniku v Šentjanžu prejel medaljo Dušana Kvedra Tomaža.
PAVEL PERC
Izlet naročnikov Dolenjskega lista in prednovoletno rajanje
Zabava bo v Šentvidu pri Stični
Zadnji letošnji izlet bomo spet združili s prednovoletnim rajanjem v domači gostilni v Šentvidu pri Stični. Naše zadnje letošnje srečanje bo v soboto, 11. decembra, z novomeške avtobusne postaje pa bo avtobus odpe-ijal ob 9. uri. Peljali se bomo do Sevnice, po želji kaj kupili v tovarniški prodajalni Lisce, si za doplačilo 200 tolarjev ogledali sevniški grad in pot nadaljevali do Šentruperta, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Ruperta. Po kosilu v Šentvidu bomo rajali približno do 20. ure in se domov vračali po glavni cesti Tkebnje - Novo mesto, kamor bomo prispeli okrog 21. ure. Od jutra pa do večera nas bosta spremljala harmonikarja, ki sta že lansko leto poskrbela za nepozabno vzdušje. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 2.900 tolarjev in za ostale 3.400 tolarjev.
Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 6. decembra, na tel. številkah:
068/321-115,325-477
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
Devetnajstletnika obrcali do smrti
V nedeljo zjutraj v pretepu pred diskoteko Bruno tragično umrl 19-letni Bojan Florjančič iz Sentpetra - Trije osumljenci: mlajša na prostosti, starejši v hišnem priporu
GABRIJELE - Kot veliko mladih seje tudi 19-letni Bojan Florjančič iz Šentpetra pri Otočcu na Martinovo soboto z družbo odpravil zabavat v diskoteko Bruno v Gabrijele. Toda prijeten večer se je zanj končal tragično. Okrog pol tretje ure zjutraj ga je namreč nekaj mladeničev, ki so bili ravno tako obiskovalci diskoteke, v množičnem pretepu na bližnjem parkirišču preteplo in obrcalo do smrti.
Kdo je izzval pretep in zakaj, bodo raziskali in povedali kriminalisti, Bojanov prijatelj Martin Kralj, kije bil eden izmed očividcev tragičnega pretepa, pravi, da ne ve, kako je prišlo do tako krutega obračuna. “Skupaj smo prišli, plesali in se zabavali. Ko smo odhajali domov, sem bil zadnji. Videl sem, da se je naši družbi pred mano približevala skupina fantov. Spravili so se nanje, predvsem na Bojana, pretepena pa sta bila tudi njegov brat in prijatelj. Malo stran sta stala varnostnik in lastnik diskoteke. Nobeden ni nič ukrepal, le gledala sta pretep. Mi smo potem poklicali policijo in reševalno službo,” je povedal Bojanov kolega, ki s prijatelji ne more dojeti, da se je to res zgodilo.
Bojanu ni bilo pomoči. Med pretepom ob 2.30 je padel na tla;
OB VEC KOT 400 TISOČAKOV
MALKOVEC - Neznanec je
6.	novembra zvečer iz odklenjenega parkiranega osebnega vozila na Malkovcu ukradel kuverto s kar 419 tisoč tolarji.
CATEZ PRI TREBNJEM -Rekordno število pohodnikov -po ocenah organizatorja 13. popotovanja po Levstikovi poti Rudija Bregarja naj bi jih bilo celo več kot 15.000 - se je pre-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Domnevni morilec varnostnika ni na svobodi - Dogajanje na cesti Žužemberk - Bič je pod kontrolo - Policija medije obvešča, na objavo pa ne vpliva
Bršljinčan je poklical v zvezi z umorom varnostnika v Novem mestu. Zgrozil seje, češ kako more policija pustiti, da seje storilec ves čas prosto gibal in v času, ko seje varnostnik boril za življenje, z nožem spravil v Žabjaku še na nekoga, a so mu tokrat preprečili, da bi koga [»škodoval. Povedal je še, da se v Bršljinu tega človeka bojijo vsi, saj je nasilen, stalno grozi, a mu nihče nič ne more. Na policijski upravi Novo mesto nam je načelnik Franci Povše povedal, da je policija primer raziskala in zadevo predala tožilstvu, da pa naš bralec najbrž ne misli na pravega. Na tožilstvu so potrdili, da človek, na katerega je opozarjal Bršljinčan, ni osumljen, pravi osumljenec pa je že ves čas v pri-poru.
Zupančičeva s Sel pri Šumber-
ku nas je poklicala v zvezi s cesto Žužemberk - Bič, kije na trikilometrskem makadamskem odseku, zdaj ko po njej vozijo tovornjaki gradbenih podjetij, ki gradijo novo avtocesto, v obupnem stanju, po vsakem dežju pa se jame, polne luž, povečajo v prave kraterje.
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega listu si želimo še vet sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Pozvala je pristojne na občinah Žužemberk in Trebnje naj nekaj storijo. Jože Ban, ki ima v žužem-berški občini na skrbi področje komunale in cestne infrastrukture je povedal, da na to cesto niso pozabili. Cesta je nekdaj spadala v sklop partizanske magistrale, kasneja pa sojo prekategorizirali v lokalno cesto, ki bo, ko bo dokončan odsek avtoceste do Biča, postala zelo zanimiva za Suho-kranjce, zato jo želijo čimprej asfaltirati, za kar pa je potreben denar. Preden so nanjo spustili tovornjake Gradisa, Primorja, SCT-ja in drugih gradbenih podjetij so opravili komisijski ogled stanja, ki ga ves čas spremljajo, in računajo na ustrezno odškodnino od investitorja oziroma pomoč države pri ureditvi ceste.
A. D. iz Črnomlja je poklical v zvezi s streljanjem 23. oktobra ponoči v središču Semiča. Zanimalo gaje, zakaj dogodek ni prišel v javnost oziroma zakaj ni bil objavljen. Meni, da bi morali imena “revolverašev”, ki s svojim početjem ogrožajo druge, objaviti, da bi ljudje vedeli, s kom imajo opravka. Načelnik policijske uprave Novo mesto Franci Povše je povedal, da so dogodek obravnavali policisti in kriminalisti in zadevo predali pravosodju. Zadeve, kijih policija obravnava, v obliki dnevnih obvestil posredujejo medijem, ti pa se potem sami odločijo, kaj bodo objavili in kaj ne, na kar policija nima vpliva.
Mirku Zupančič, podpredsednik krajevne skupnosti Otočec, je poklical v zvezi s peskom na pokopališču v Šempetru, češ da ga letos krajvna skupnost ni pripravila, kot je bilo do sedaj v navadi. Peska niso pripravili, ker ga je na pokopališču preveč in se že siplje po grobovih. Odvečni pesek bi morali odstraniti, kar pa jim zaradi velikih stroškov in dela z novimi terasami, s katerimi so razširili pokopališče, ni uspelo urediti ietos. Odvečni pesek bodo s poti na pokopališču in med grobovi
postrgali do prihodnjega leta, ko bodo pripravili nov pesek za posipavanje. Obvestilo o tem je viselo na stenčasu na mrliški vežici, pri maši pa je to povedal tudi župnik.
Alojzija Malenšek iz Šmarjeških Toplic je opozorila, da so postavljavci krajevnih tabel meni nič tebi nič odrezali celotno staro naselje Šmarješke Toplice od tega kraja. Tablo za Šmarješke Toplice so postavili šele pred Obrhom, ki je bil k Šmarješkim Toplicam priključen kasneje. Zadeva zmede prišleke, saj jim daje vedeti, da niso več v Šmarjeških Toplicah, čeprav vsaj hišne številke govorijo drugače.
Anica iz Novega mesta je nekaj dodala k naši anketi o odnosu do starejših ljudi. Meni, daje bblj kot pozdrav ob srečanju pomembno, da se do starejših obnašajo obzirno, tudi ko so doma. Nekateri njeni sosedi v bloku namreč tega ne upoštevajo in starejše ljudi nadlegujejo z žoganjem in tekanjem po stanovanju in glasno glasbo. Po njenem bi otroke o tem morali primerno podučiti tudi v šoli, če ji tega niso vcepili že starši, ki pa jih tako in tako ni nikoli doma.
Ludvik Kalčič iz Novega mesta je pohvalil članek o urejanju starih mestnih jeder in nas pozval, naj o tem še pišemo. Podobno temo obravnava tudi poročilo s seje občinskega sveta, kjer pa je govor o plačevanju parkirnine tudi na drugih parkiriščih v središču Novega mesta, in ne le na Glavnem trgu. Opozoril je, da je treba pri jtem poskrbeti tudi za stalne stanovalce, ki bi jim morali dati primerne nalepke ali izkaznice za brezplačno parkiranje. Z zaprtjem starega mestnega jedra za promet se ne strinja, saj bi tako pomemben del mesta postal od ljudi zapuščen. O tem bi morali svoje povedati tudi tamkajšnji trgovci m najemniki, ki se do sedaj še niso dovolj glasno oglasili.
1. V.
PLES NOVOMEŠKEGA LIONS KLUBA
NOVO MESTO - Novomeški Lions klub organizira v petek, 19. novembra, ob 20. uri v restavraciji Tango na Otočcu že šesti tradicionalni ples. Ples je priložnost za dobro druženje, vendar Lions klub to priložnost vsakič izrabi tudi za zbiranje denarja v dobrodelne namene. Na prireditvi, ki jo bo vodila Judita Pirc in v kateri bo gost dramski igralec, dobitnik Borštnikovega prstana Jurij Souček, bosta na dražbi sliki Tomaža Perka in Jožeta Kotarja. Izkupiček prireditve bodo lionsi namenili za nakup en-doskopa za operacijo žil, ki ga bodo podarili novomeški bolnišnici.
osumljeni 24-letni R. M. iz okolice Trebnjega, 21-letni M. S. iz okolice Ivančne Gorice in 19-letni A. V. iz Krmelja so ga tako obrcali, daje padel v nezavest. Že na kraju samem mu je pomoč nudila medicinska sestra, ki je bila med gosti diskoteke, nato pa so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je okrog 4.45 zaradi hudih poškodb umrl. Vzrok smrti bodo ugotovili z obdukcijo, ki jo je odredil preiskovalni sodnik, in
preiskavo telesnih tekočin za pokojnika in osumljence.
Osumljenim so istega dne okrog 6. ure odvzeli prostost in jih pridržali. Kot je povedal načelnik urada kriminalistične službe na PU Krško Sašo Jejčič, pa so bili 15. novembra s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku. Mlajša dva so izpustili, za starejšega, ki ima za sabo že nekaj kaznivih dejanj, pa je odrejen hišni pripor.	L.	MURN
FOTOGRAFIJE IZ VOJNIH LET - Klub belokranjskih študentov je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine pripravil v črnomaljskem kulturnem domu razstavo fotografij z naslovom “Bela krajina skozi objektiv partizanskih fotoreporterjev”. Predstavljenih je nekaj deset fotografij desetih fotografov, članov fotosekcije SNOS, ki so leta 1944 in 1945 zabeležili na filme dogajanje v osvobojeni Beli krajini. Kot je dejal še danes dejavni fotoreporter Edi Selhaus, ki je razstavo odprl, se Slovenija lahko pohvali s 150 tisoč fotografijami iz druge svetovne vojne, česar nima nobena druga evropska država. Na fotografiji: Selhaus v pogovoru s sinom in snaho Metličana Dareta Kopiniča, katerega fotografije iz vojnih let niso predstavljene le na razstavi, ampak so raztresene po vsem svetu. (Foto: M. B.-J.)
Levstikova pot ■ slovenski praznik
Na 13. popotovanju po Levstikovi poti okrog 15.000 pohodnikov
teklo hladno soboto udeležilo največje tovrstne športno-re-kreativne prireditve pri nas. Velika večina jih je prehodila celotno 22 km dolgo traso popotovanja od Litije do Čateža, le manj vzdržljivi so letos lahko končali pohod že v Moravčah. Skoraj pa ni bilo pohodnika, ki ne bi želel sodelovati pri zaključni prireditvi na Čatežu, po Levstiku “razhodnja” imenovani, zatorej so prispeli na Čatež iz Moravč z avtobusi.
Turistično društvo Čatež, organizator razhodnje, je bilo pri pogostitvi ob pomoči domačih vinogradnikov in gasilcev še kar kos veliki množici. V njej je bilo tokrat zelo veliko učencev, celo iz Murske Sobote, grmska osnovna šola pa je poslala več kot 400 prijav. Verjetno tudi zato, ker je štela prireditev po sklepu odbora za šolska športna tekmovanja pri šolskem ministrstvu med tovrstne prireditve, ki šolnikom “prinašajo točke”. Letos so se organizatorji v sodelovanju s trebanjsko Komunalo odločili še za hvalevredno akcijo Očistimo Levstikovo pot.
Eden od pobudnikov popotovanja po Levstikovi poti, poslanec Tone Anderlič, je v slavnostnem nagovoru izrekel zahvalo dr. Matjažu Kmeclu, kije poskrbel, da je pot tako dobro označena, pa tudi vsem tistim, ki so vsa ta leta hodili po njej in so iz nje naredili slovenski praznik.
P P.
RAZHODNJA - Na Čatežu so se pohodniki, predvsem učenci, tako pulih za podpise predsednika države Milana Kučana, da se Kučan ni prebil na ploščad, kjer so litijski in trebanjski župan Mirko Kaplja in Ciril Pungartnik ter čateški “mini” župan Ivan Zajc in Rudi Bregar na Martinovo soboto krstili in poskusili zelo dobro novo vino čateških vinogradnikov tz Krvice. (Foto: P. Perc)
19. novembra 1987
IMV podpisal pogodbo s SZ
Novomeški IMV je v ponedeljek skupaj s Slovenijalesom v Sovjetski zvezi podpisal pogodbo za postavitev tovarne prikolic v beloruskem mestu Minsk. Tovarna bo naredila okrog 6.500 prikolic na leto. Gre za pomemben prodor IMV na novo tuje tržišče, saj bodo prodali tehnologijo in svoje znanje.
Na napačne kažejo
Delavci v tozdu za izdelovanje kmetijskih strojev v Krški vasi so razočarani nad slabim ocenjevanjem njihovega poslovanja ob devetmesečju. Napovedovali so jim izgubo, pa je niso imeli, to zdaj lahko dokažejo črno na belem. Sicer pa bi bili na občim lahko veseli, če bi se večkrat tako zmotili in ne obratno.
Zbirka najboljših vin
V vinotoču pri metliški Vinski kleti so pripravili zbirko vin s predikatom in vrhunskih vin te kleti. V tem paketu, kije lahko tudi lepo in primerno darilo, so arhivska metliška črnina, pozna trgatev, izbor in jagodni izbor laškega rizlinga, vrhunski laški rizling in vrhunska metliška črnina. Cena paketa je 24.630 din.
Nov bencinski servis v Tržišču
Že pred desetimi leti so ugotovili, da bencinska črpalka v središču Krmelja ne ustreza tehničnim in drugim pogojem. Sele za letošnji sevniški občinski praznik je SevničanomTispelo v sodelovanju z Zavodom za blagovne rezerve Slovenije m brežiškim Petrolom zgraditi nov bencinski servis v Tržišču.
V Velikem Podlogu se jeze na Rome
Krajani krajevne skupnosti Veliki Podlog so že večkrat opozarjali na škodo, ki jo povzročajo Romi na njivah, travnikih m v gozdu. Krajani zahtevajo, naj se začnejo reševati ti problemi na ravni občine.
Večeri koktajlov in evergreenov
V diskoteki Otočec so poskrbeli za zanimivo novost. Od 26. novembra dalje bodo vsak četrtkov večer posvetili predstavitv koktajlov in evergreenov. Koktajle bo mešal priznani jugoslovanski barman Jože Retar, vsak četrtek pa no predstavil po osem novih pijač.
Ena gospa
je rekla, da so vsaj na Dolenjskem sklenili; da bo božič prihodnje leto zanesljivo dela prost dan. Božični večer je namre v soboto, božič pa v nedeljo.