ter jlizii ti- Sen- eka- idne za- i, pre- ineli :akoj pri icstu Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Americ •AmeriskaDo 1 - VfNVAVlDi NVTIH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER V°L. 101, NO. 40 N.iIujiva'icIp ovpr rrOG.OOO Ampričan Slovenians ,USPS 0241001 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1999 ISSN Number 0164-68X 60C Bishop Slomšek was vine yielding rich fruits of Christian virtues iarja idili' ia-oko-slo-ria icsni li še ; j{ i sa-fre-1pla- etiv . oli dj^ jjVO' !ra« Sli' le- soko ve- If , 0n Sunday, 19. Septem-^er. Pope John Paul II made J's sec°nd Pastoral Visit to lovenia, traveling to Mari-of for the beatification of lshoP . Anton Martin lomšefc, known as a Pastor ot great devotion and learn-n8 who played a decisive [° e 'n Promoting Slovenian anguage and culture. ^fter brief arrival cere-m°ny at Maribor’s airport, Q 6 ^°Pe was taken to an Pen area near getnova ast e for thg soiemn beati-cat,°n Mass. During the Urgy, the Holy Father Preached the following °mi|y in the Slovenian lan-^d^Here is a translation: P ~ 'Let us now praise •Pous men... their poster-will continue forever... ^°Ples vvill declare their J8 0ni> and the congrega-n Proclaims their praise.” Vt44:la. 14b-15). Splendid example of evangelical life I greet Bishop Franc Kramberger, Pastor of this Church, and I thank him for his words. I also greet the Cardinals, the Slovenian Bishops and the other Bishops who are concelebrating this solemn Eucharist. My greeting also goes to the clergy, to the religious and to all of you, dear faithful of this illustrious Church and of the neighboring churches, who have gathered here to pay homage to the new blessed. I offer a respectful greeting to the President of the Republic and to the civil authorities who have wished to honor us with their presence, thereby adding to the solemnity of this celebration. 2. - Today’s gospel, which speaks of the vine and the branches, reminds us that it is only by abiding in / /' $!' / / lft. J !> if f, toda^10*1'8 wor<^s resound Hea • 'n our assembly. atelv'11^ .t^ern’ we be|0 °f the persons pe0p^lnS to these Slovenian Wished fWho Were distin‘ thinj. ^0r their virtues. We ops p °r example, of Bish-^tidov^61"10^ Baraga’ Janez of p°Vec’ anc^ Anton Vovk r' ^endelin Vošnjak, young Lojze Urozde . We r tiepu. erriember in par-the man the Church ^'shonmS ^’essecl today: Slomgg. ^nton Martin Sloven- ’ t^le Brst son °f this to lan nation to be raised Three ^0r^ t^le ^tars. v'sit, iyears after my first ont hirr.retUrn today to preset hoi'10 y°U as a model of only 'ness which holds the theCr thatcan con£luer yop ^ ’ as I pointed out to Please^' * arn therefore Reside a? ,'1neet you and to MaSs 1 thls so|emn Holy Christ that we can bear fruit. In this way Jesus shows us the secret to the holiness of Bishop Anton Martin Slomšek, whom I have the joy of beatifying today. He was a vine which yielded abundant fruits of Christian holiness, of remarkable cultural richness and of lofty patriotism. This is why he stands before us today as a splendid example of one who put the gospel into practice. In the new blessed it is the values of Christian holiness which shine the brightest. In the footsteps of Christ he made himself the Good Samaritan of the Slovenian people. Attentive to the formation needs of the clergy and faithful, with an apostolic zeal that is still an example to us today, .be never tired of evangeližing by conducting popular missions, founding numerous confraternities, _ preaching spiritual exercises and disseminating popular hymns 0|ttsek painting dedicated Apain- St. Mary’s \lessed durh?8 blessed Anton Martin Slomšek will be ary’s ChmA^16 a rn' Mass on Sunday, Oct. 24 in St. ch^'t Was H 5 Holmes Avenue in Cleveland. The i.Urch by °ne by Janez Povirk and was donated to the ■^i^ed0tobk°V ^ožek of Cleveland. Everyone is cor- momentous event. Blaženi Anton Martin Slomšek prosi za nas! Maribor, 19. september 1999 and religious writings. He was a Catholic pastor in the truest sense of the word, and was entrusted by his ecclesiastical superiors with important pastoral tasks even in other regions of the state at that time. Faithful and docile to the Church, Slomšek showed he was profoundly open to ecumenism, and was one of the first in Central Europe to be committed to Christian unity. May his desire for unity stimulate the ecumenical commitment, so that the Christians of this Europe, which was so dear to him, may cross the threshold of the third millennium “if not completely united, at least closer to overcoming the divisions of the second millennium.” 3. - The new blessed also paid great attention to culture. Living in the middle of the last century, he was perfectly aware of the importance for the nation’s future of the intellectual formation of its inhabitants, especially the young. For this reason, he combined pastoral action with commitment to the promotion of culture, which represents a nation’s wealth and is the patrimony of all. Culture is the soil from which a people can draw the necessary elements for their growth and development. Zealous promoter of national culture and social reforms Convinced of this, Slomšek worked to open various schools for young people and saw to the publi- cation of books useful for human and spiritual formation. He warned that if young people were corrupted, the fault could often be traced to the lack of adequate formation. Families, schools and the Church, he taught, must join forces in a serious educational program, each preserving its own area of autonomy, but all taking account of the values they share. Only with a sound formation can men and women be prepared to build a world that is open to the perennial values of truth and love. 4. - The new blessed was also motivated by deep sentiments of patriotism. He was concerned for the Slovenian language, called for appropriate social reforms, promoted a higher level of national culture and did all he could to have his people occupy an honorable place in the concert of other European nations. And he did this without ever yielding to sentiments of shortsighted nationalism or selfish opposition to the aspirations of neighboring peoples. The new blessed is offered to you as a model of true patriotism. His projects left a decisive mark on your people’s future and made an important contribution to the achievement of independence. In turning my gaze to the beloved region of the Balkans, unfortunately scarred in recent years by conflict and violence, extreme forms of nationalism, cruel ethnic cleansing and wars between peoples and cultures, I would like to call everyone’s attention to the witness of this new blessed. He shows that it is possible to be sincere patriots and with equal sincerity to coexist and cooperate with people of other nationalities, other cultures and other religions. May his example and especially his intercession obtain solidarity and genuine peace for all the peoples of this vast area of Europe. 5. - Dear brothers and sisters of beloved Slovenia! Follow in the footsteps of your upright and generous compatriot, who longed to (Continued on page 5) AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1999 100 WORDS MORE OR LESS 2 Janez Podobnik, President of Slovenia's Parliament, to Visit Janez Podobnik, who serves as the president of Slovenia’s parliament, will make an official visit to the United States and Canada late this month and early November. He will spend a few days in Washington, D.C., meeting with Congressmen and other officials, and then travel to Cleveland on Saturday and Sunday, October 30 and 31. From Cleveland he will continue on to Canada, where he will meet with members of the Canadian parliament and also with Canadian Slovenians. Mr. Podobnik’s visit to Cleveland will be coordinated by Consul Anton Gogala and assisted by University Hospitals. Mr. Podobnik will arrive in the early afternoon of October 30 and will be accompanied during his stay by Ambassador Dr. Dimitrij Rupel. His first stop will be a tour of the University Hospitals complex. At 6:00 p.m. that evening Mr. Podobnik will be at the Slovenian Workmen’s Home on Waterloo Rd. for a meeting with local Slovenian Americans. At about 8 p.m. there will be a brief cultural program and refreshments will be available. The public is invited to attend. On Sunday, October 31, Mr. Podobnik will attend the 10:00 a.m. Mass at St. Mary’s Church on Holmes Avenue. After the Mass he will meet with Fr. John Kumse and parishioners. Early that afternoon he will travel to the SNPJ Farm on Heath Rd. in Kirtland for an additional meeting with local Slovenian Americans. Later in the afternoon he will pay a visit to the Slovene Home for the Aged and then to the nearby Kollander World Travel building on E. 185 St., where he will give a radio interview for Tony Petkovšek and Duke Marsic. Podobnik will go from the interview to Hopkins Airport and fly to Toronto to begin his visit to Canada. Those wishing further information about the visit can contact the Consulate of Slovenia in Cleveland at 216-589-9220. - Rudolph M. Susel Term Limits a Bad Idea Editor, Term Limits (TL) should be repealed because: TL denies voters the right to keep good people in office. Federal Courts have ruled TL for members of Congress is unconstitutional. TL is unnecessary; voters can oust bad officials. TL wastes experience and knowledge it took officials many years to acquire. Many of our greatest, long-serving public servants careers could have been cut off by TL. TL can discourage good people from entering public service. It is unjust and illogical to fire good people in midcareer without cause. TL creates “lame duck” officials who then don’t have to answer to voters. TL has disrupted the Ohio legislature; hundreds of years of experience are being wasted. TL replaces experienced people with rookies and inexperienced people. TL fails to reward people for good work and fires them without cause. The foregoing proves TL is not in the best interests of the public. --Paul J. Hribar Cruise Giants The newest division of Euclid Travel Call us first when planning your cruise. Never pay brochure price again! Specials only available through Division of Euclid Travel 22078 Lakeshore Bivd. www.cmisegiants.com Euclid, Ohio 44123 cruise@cruisegiants.com 1-216-261-1050 Look for the special deals on our web site. by John Mercina Look at the Bright Side...as Hurricane Irene arrives! The following exchange of E-mail messages, in part, took place between a friend in Florida and yours truly, beginning Oct 15,1999, as hurricane Irene bears down on the Florida coast. You be the judge whether the friend in Florida is a true optimist or a misguided soul. Friday, 10/15/99 7:34AM (Friend) “She’s only a category 1, thank goodness, which is the mildest of hurricanes with winds around 75 mph. We’ve had 3-6 inches of rain and can expect 10-20 more as we are in the NE quadrant of the hurricane which means the highest amount of rain is still coming our way. Have brought in the orchids and pool furniture and other items from outside and will just wait it out”. • Friday, 10/15/99 2:15PM (Friend)“Hurricane Irene has changed since this AM- N passed over Key West and will pass over South Florida this afternoon/evening. I* should be OK. We’ve had 8-10 inches of rain. We saw some trees down. It’s so ni<# to have some time for more reading and relaxing”. . Sunday, 10/17/99 7:48PM (Yours truly)“We thought that Florida was heaven -hd1 maybe”. • Monday, 10/18/99 5:58AM (Friend) “Oh no, am still glad we’re here. Would rather go through this than a blizzard. If our power goes out, we’re still warm an will be fine. In addition, we don’t have to shovel humidity!” liv Po cai 19 Cc of tic of sis thi th< so Above is a prime example of how differently Southerners feel about things that bother us Northerners. With winter fast approaching, we will reverse the roles in just a f®"' months. BRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRR Joke A Slovenian man comes home from work. His wife says, “I’m wearing something different today. Can you guess what it is?” He says, “Are you wearing a new blouse?” “No.” “Do you have on a new skirt?” “No.” “Are you wearing new shoes?” “No.” “I give up. What are you wearing that’s different?” “I’m wearing a gas mask.” St. Vitus Dads Club Holds Fundraiser You are cordially invited to the St. Vitus Dad’s Club Reverse Raffle at the Slovenian National Home, 6409 St. Clair Avenue on Friday, Oct. 29. This marvelous fall event will feature cheese and smoked sausage appetizers, liver dumpling soup, breaded pork chops, roast beef, stuffed cabbage, chocolate cheesecake, and raisin nut potica. Cook is Julie Zalar. Besides an open bar there will be $3,000 in prizes and side boards plus many other prizes. Tickets are $50.00; dinner tickets $20.00. Music by Don and Rose Slogar. Doors open at 6 p.m., family-style dinner at 7:30. Proceeds benefit St. Vitus Students. For tickets call Don Slogar (692-0539). For the Love of Mike By Rudy Flis This weekend we celebrated “Sweetest Day,” a day you get your sweetie something special, like candy. When I was in basic training at Camp Rucker, Alabama, I went to our P.X. (Post Exchange) to buy a Sweetest Day card to send to Therese. I couldn’t find even one. I asked a lady clerk, “Where are your Sweetest Day cards?” A blank stare was my answer as she asked me, “What’s a Sweetest Day Card?” Not everybody celebrates Sweetest Day. What Therese received from me this Sweetest Day is not important and it is overshadowed by what happened to Mike Hargrove, manager of the Cleveland Indians baseball team. He was fired! Mike Hargrove and his wife, Sharon, were a blessing to our community as they were involved in numerous activities. I have never met this fine couple, but I liked them. It’s not only me, it’s my wife Therese, and my sons ^ daughters, also. Not being an expert when it comes to baseball, I attend games and marvel at olir Indians. I am on cloud nin® when we win, and in pa'n with a loss. There were recof sellouts at Jacobs Fie'd while Mike Hargrove vVaS manager, and he will alw'a)'5 be a part of that record. But now, what will nexj year bring? I pray a Won Series victory for Cleveland Indians. I ^ always hoped that oUJ Indians would win a Won Series with Mike Hargrov;6 as their manager. It didn happen. I miss the World Seri®5 ipt being played 'n Cleveland. Maybe, juS maybe, on Sweetest Day ^ the year 2,000 we will ^ well on our way to a Wor Series victory. And what Sweetest Day that will he- To you Mike Hargrove’ good luck, and someda^’ may you wear a Wo Series ring, and not t0° many years from today- Slovenian Women’s Union of America Cook-Book More Pots and Pans Is available for Holiday Gift Giving Traditional Slovenian Recipes plus Delectable Dishes for Discerning Dining $18.00 includes postage and handling Allow 2 weeks for delivery. Checks payable to: Slovenian Women’s Union of America 431 N. Chicago St. Joliet, IL 60432 ^ las ! Co: thi 1 lio Sp sa: Ei tv !i< nc 0, Pa ! ‘h be li Li Si ni c; X P, A S fa S b, - h tl : P i< s 1 1 t ( t I ( r t :e ill J To Your Health and Longevity By Frederick E. Križman, L.L.D. LEGAL DEVELOPMENT • advance DIRECTIVE The legal development of llv'ng wills and durable Power of attorney for health oare can be traced to the '^76 New Jersey Supreme ourt s decision in the case of Karen Ann Quinlan. Quinlan focused the na-oon’s attention on {he plight ot a young woman in a percent vegetative state. In ,ls case’ the court held that e r'ght to privacy of a per-SOn w'10 's in a permanent (Continued) vegetative state, should “not be discarded solely on the basis that her condition prevents her conscious exercise of ... choice,” and that “the only practical way to prevent destruction of (ICaren’s) ... right is to permit the guardian and family of Karen to render their best judgement...” Building on this foundation, other jurisdictions agreed that surrogate decision makers have the legal authority to make medical decisions on behalf of incapacitated persons and that the prior wishes of a now incapacitated person provide valuable guidance. Within months of the Quinlan decision, institutions such as Massachusetts General Hospital developed public guidelines for abating treatment with critically ill patients. (Credit and Courtesy of Advance Directives: The Role of Health Care Professions) (report of the Sixteenth Ross Roundtable on Medical Issues). Advanced Directives is another name of Living Wills and Durable Power of Attorney for Health Care. (To Be Continued) ir Chicken Paprikash Benefit Dinner 3 Euclid, Ohio KSKJ Lodge 219 in conjunction, with St. Christine Church Finance Council will host a “matching funds” dinner on Sunday, Nov. 14 from 11:30 a.m. to 1:30 p.m.. Featured on the menu will be chicken paprikash which will be served in St. Christine lower school hall, 840 E. 222nd st., Euclid. Tickets are available at the church rectory or call 216-481-0992. Cost per dinner for adults is $5.00, and for children 12 and under = $2.00. The entire proceeds will benefit the renovation of St. Christine’s buildings, which are in need of much repair. The price is right - the cause commendable - and the food prepared by Mark Gentry is always delicious. --Gerry Cek Although American writer William Saroyan won a Pulitzer Prize for his 1939 play The Time of Your Life, he refused the award because he disapproved of literary prizes. Vienna Resists Slovenian Challenge Over Lipizzaners VIENNA - Austria said month that it would tl]111681. S'oven>a’s claim to e majestic Lipizzaner stal- s> the stars of Vienna’s lidTh Hi'"8 Sch°o1, and Eur 1 aad t^le suPPort °T the °Pean Union. tvv0 6. depute between the |jer ^'ghbors flared up ear-noff 'S ^ear when Slovenia 0r led the World Trade PasVeniZation that U had ti,e k a decree restricting bo*, reed’s name to horses T'" Slovenia. Ejpj e Slovenians say the LjpjcZaner must be born id $lovCea’must be registered in nianea,a and carry a Slove-cap>t. rar|d mark. We just 't like that at the Eopp ’’ sa'd Gerhardt Aiistrj 3 S*3o*cesman f°r the an Minister of Agri- culture and Forestry, Wilhelm Molterer. Mr. Molterer, in Brussels for the European Union’s meeting of agriculture ministers, won the assurance of other member states that they would support Austria’s case before the trade in Geneva in October. The Lipizzaners, which draw sellout crowds in Vienna and on tour abroad, are a lucrative business as well as a major advertisement for Austria. The term “Lipizzaner” was coined after the founding of a breeding stable in 1580 in Lipica, then part of the Hapsburg Empire and now a part of Slovenia. At the end of World War I, the new Austrian republic took over the school and the horses were moved to Fiber in the southern Austrian state of Styria. The Lipizzaner, which are of Arabian ancestry, are believed to have been introduced to Europe in the third century B.C. when Hannibal crossed over from North Africa. In Spain, they were crossbred to be hardy for military use and were trained for use in the art of equitation. The Spanish Riding School, set up around 1572, was given its name after the Austrian Empire Maximilian II, had a number of Lipizzaners imported from Spain for his amusement. —New York Times Si °venia says Lipizzaners are part of their heritage V\oUs ^'P'ZZaners are the ^0vP„: ^hite horses from reed r* IS‘arst. This noble centuries-old mous tradition: enian K n.St0rv has a S wand fai Court horses of a I« monarou- a8cea„ ~--“*viiy that has CSed<0CKist. tS decijlp'ZZaners surv'ved Nevertheless, the Lipizzaners, as a symbol of international value and respect, have recently unexpectedly image of Europe. This also involves recognizing the contribution brought to it hv - become the subiert ^ >ts r.lne’ although the Marked'tt.CentUry have N farm d their fate- The SnthttoSUrvived al1 tur-ri^ ^eserJ'?1 changes and itghtuPumJd that tradition dSherd ha! t0day’ though > and ,n.thistime been V and located several But 'de r..desPite the world- apread them 'he Lipizzan- erfd fante —and acknowl- hew indi can be no doubt P’uie of diplomacy and international law. The background to this entanglement is the attempt to deprive Slovenia of some of its rights regarding the breeding of the Lipizzaners. In a period when Europe is merging and expanding, such an attitude towards the countries which wish to join it is intolerable. EU’s merging and expanding not only means establishing common and individual political and economic interests, but also affirming cultural-historical and civilization values, / J L tt>e's original ._^iich are in fact the foun- ln Slovenia. smaH "aVional communities and their individuals. That includes Lipica with the Lipizzaners. Slovenia - not yet being a full EU member - could not legally establish and protect, within the EU, its legitimate national interest in protecting the original identity of the Lipizzaners (and the related rights), which are part of its national identity; therefore it did this through the World Trade organization. --Alja Brglez Uranjek, M.A., Director, Government Media Office Slovenia Weekly datiops for the notion and Listen to - .us ^ Our International Radio - Program WATJ 1560 AM P.O. BOX 776 CHARDON, OH. 44024 440-286-1560 FAX 440-286-2727 Your Host: Mario Kavcic Time: 12:05 p.m. to I p.m. 1-800-946-1560 NOW YOU CAN HEAR US ON YOUR COMPUTER. LOG ON TO OUR WF.B PAGE http//www.watj.com FOR THE BEST BIG BAND, POPULAR FAVORITES, SHOW TUNES AND WEEKEND POLKAS. WE RE THE STATION JUST AROUND THE CORNER AND ALL AROUND THE WORLD. http//www.watj.com Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=* We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Dr. Zenon A. Klos rr i . L,. i oy" Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental fnsurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1999 4 Starting Over in Cleveland (Continuing) After morn than JO years of living in tents, barracks, attic apartments and other temporary housing, we. finally have our own home! On the picture are Johnny, Tony and Cilka Žakelj, with Cilka holding our new baby Joe in her arms. Behind them is our “new " home on 5516 Carry Aw.. May 1953. By Anton Žakelj, translated and edited by John Žakelj Photos by Anton Žakelj Monday, March 16, 1953 1 looked at two houses for sale together at 5516 Carey Avenue. The houses look like they have not been cared for, but the price of $12,000 is not too bad. The two houses are on one lot. Saturday, March 21,1953 Joseph Globokar, the realtor, has been visiting us every day to encourage me to buy the two houses. Sunday, March 22,1953 We looked at more houses this morning. There was a nice one on E. 75^, but too expensive at $14,000. In the afternoon, I went to look at 5516 Carry again with Rudi Drmota, and then again in the evening with Mr. Rihtar. Monday, March 23, 1953 After much thought, I’ve decided to buy the houses at 5516 Carry. If I look at any more, I’ll get sick. Wednesday, March 25, 1953 I’m very tired. I told the foreman that I can’t do the tapping by myself anymore. He talked with Mr. Risher who told the foreman to get me a helper - anybody I want. I chose Rudi Knez. In the evening I gave Globokar a $46.27 check as a down payment for the $11,000. Joseph Kovač, a KSKJ board member, promised to come appraise the houses, and said KSKJ would loan me 50% of the total. Our friend Milica Zonta promised to loan us $2,000. She hopes to live in one of the houses, but that is not a condition of her loan. With that and our $4,000 in savings, we have enough. Tuesday, March 31,1953 mi" Olobokar and Mr. Intihar finally came today 4:30 to look at the houses at 5516 Carry. Mr. Intihar promised a loan of $6,500 from KSKJ. At 8:30 p.m., I went to Globokar’s who offered me wine, but I didn’t care for it. I signed a purchase agree- ment for $11,500 and got an agreement that the owner would return the kitchen cupboard, which he had removed. At 9:30 I returned home as the official owner of two houses. The purchase agreement is dated April 1. I hope we will be in our own home in two months. The worries that almost caused me to become very sick have disappeared. Friday, April 17,1953 We have problems with the loan from KSKJ. Mr. Kovač said they can’t give me more than $5,000. They expect peace in Korea and a depression. House on the north side of St. Clair won’t be worth much. KSKJ wants us to find a new house because we don’t know anything about fixing up old houses. Again, I think I’m getting sick from worry. Saturday, April 18, 1953 Rudi Drmota said he would loan us $1,000. Mr. Globokar doesn’t understand why KSKJ won’t loan us more than $5,000. He said, “If you know how to read a micrometer in the machine shop, you’ll know how to pound a nail!” In the evening, I saw Mr. Intihar at a !?cture at St Vitus school. He agreed to arrange everything so we would get a $5,000 loan from KSKJ, at 4% interest, $100 per month for 5 years. Sunday, April 26,1953 I went downtown and spent $34.25 for cloth to send to my mother and father in Slovenia. Cilka is sick again. It seems we constantly have someone sick. Sunday, May 3,1953 I was worried since I had not received notary confirmation of the KSKJ loan. I asked Leo, who represents S.D.Z., to get us a loan from S.D.Z., but he said that won’t be necessary. He said he just saw a letter from KSKJ approving the $5,000 for us. This is the best news in months. Milica agreed to loan us $2,500. We signed a contract. Of that, $1,000 belongs to her brother Rafko, and I have to repay that when he returns from the war. The rest does not have to be repaid for a number of years. We won’t need to borrow money from Rudi. Cilka went to look at the house from the outside and said she hopes the inside isn’t worse. In the afternoon, I took Johnny and Tony to look at the construction on E. 55^ and Lake Shore. They are moving mountains of garbage and debris to raise E. 55{h so it connects with a new bridge across Lake Shore SlVd. The shacks where the old drunken bachelors used to live are gone. Everything is changing fast. (Next: Conclusion) Slovenian Radio on WCPN Listen to Slovenian radio broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m, on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. The program is bilingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at (440) 944-2538. WCSB 893 FM,- Slovenian program, Songs and Melodieš from beautiful Slovenia “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije Radio hours Sun. 9-JO ani. & Wed. 6-7'pm. RDC Director Ed Mejač Tel/Fax (440) 953-1709 2405 Somrack Drive, Willoughby Hills, Ohio 44094 L INTERNET# WWW.WCSB.ORG Enjoys Žakelj Saga Editor, Please find enclosed donation in addition to my renewal. I wonder how many other newspapers can make the claim their subscribers send them extra donations to show their satisfaction? Almost every week, in addition to the primary articles of importance, I find something to cut out from the American Home newspaper that I want to keep and/or share with others, such as the humorous tidbits or informative articles for reference. We are also pleased that John Žakelj continues to translate his father Anton Žakelj’s diary of hardships and happiness for us. Our entire Jesenko family is fortunate to personally know Anton and Cilka Žakelj since they came from the same home town of Žiri, Slovenia, as our parents. Finer people you cannot find. At 92 and 85 years of age, this husband and wife team are still at work (in the summer) growing a garden after attending Mass in St. Vitus. At this time of year Cilka is busy “putting up” their harvest of vegetables and fruit to savor during the cold winter months, and baking those delicious vlečen apple strudels. This is in addition to the craft of making Slovenian bobbin lace with her skillful hands. Besides helping his wife with these harvest-time activities, Anton maintains an impressive stamp collection along with his interest in reading anc* writing. This brings to mind the quote by Leon Štukelj, “Be involved, be on the move, and do not give up until the end of your life.’ Our parents, Jacob and Anna Jesenko, had qualities similar to the Žakelj’s. Must be that good upbringing in Slovenia. We thank God for these people and °ur Slovenian heritage! I have another thought, “You have the rest of your life to be miserable, so enjoy today?” —Ruth (Jesenko) Abbot Parma, Ohio Cooking Corner^ Halloween Delights And Thanksgiving Treats (NAPS)—Fall is a time that stimulates the senses: the reds and yellows of the changing leaves, autumn breezes rattling the windows, delightful aromas emanating from the kitchen. Along with the traditional scents of candy, apples and pumpkin pie that accompany Halloween and Thanksgiving, there is a veritable harvest of fun, creative ideas to add a special flair to the holiday table. Wicked Witch Cupcakes, from Creative Cook’s Kitchen, may well have all the little goblins cackling with delight. Wicked Witch Cupcakes Makes 12 cupcakes For the cupcakes: 1V& cups all-purpose flour Vi: cup unsweetened cocoa powder 1 teaspoon baking soda Vb teaspoon baking powder Mi teaspoon salt 1 cup sugar cup (1 stick) butter, softened 2 large eggs IV« cups milk 1 Vfe cups prepared vanilla frosting, tinted with green food coloring For the hats: 2Vfc cups prepared vanilla frosting Vfe cup milk food coloring 12 sugar cones 1 box rolled fruit leather For the faces: rolled fruit leather candy corn candy-coated chocolates Making the cupcakes: 1. Preheat the oven to 350°F. Grease a muffin pan or use paper liners. 2. In a medium bowl, combine flour, cocoa powder, baking soda, baking powder and salt. Mix well. 3. In a large bowl, using an electric mixer set on medium speed, beat sugar and butter until fluffy. Add eggs, one at a time, beating well after each addition. These easy-to-maKe cupca are sure to scare up enthusia from ghosts and goblins allkg^ 4. On low speed, alternately beat in flour mixture and a* until blended. Divide ba among prepared muffin cup filling each about two-th» full. , _icli 5. Bake until a toothp inserted in center of comes out clean, about 20 utes. Transfer pan to a T ap-cool completely. F«"08* . cakes with prepared fr°8 ' Making the hats: —hin* 1. In a small bowl, co _ frosting, milk and food e ing. Mix well. _ne. 2. Spoon frosting over Place on waxed paper almost set. anJ 3. Unroll fruit leath, ind* : , ’ —« using cut out snap*... cookie cutters. 4. Press shapes onto cones. Decorating the cupcakes. ge8. Place hats on CV.P. ath®*-Make faces using frul no8e for mouth, candy cotP. w*^ and chocolate candie* piped frosting for eyes- , fl dM' Creative Cook’s W^e , p^- sion of International Mas p0pU-lishers, is the country s n‘ UeCtion-lar and successful rec,p® jtten ^ The recipe cards are ieBt a® experts, and give t^e meth0^ clearest preparatio every designed to make creat e d,oeU- thing from snacks to ho^ and to intimate dinners attractive. • for a frf To learn more, or {or ?2 day trial, call 1-800-335 Si Pici T state Kite! gooc Lov( servi each clevi Herr Adm mem T bake and dona sorte appr all. r neph Papa Prise sortr Vege S j °ur I ’ran« ; ^gs barb i assis I dose ceiV( ciate j Set t '»g table ! t^as nuip tout and Kait Serv( K 'he ! An 0C j St. Clair Pensioners Report Picnic in the Park Sept. 16 The Kenik Room looked stately as set up by our Kitchen Hostesses and a 8ood number of volunteers. °vely fresh-fruit baskets served as centerpieces on each table, thanks to another c|ever idea by our talented ^ember Josephine Perpar. Emission price was $3 for Members. Only 88 attended. The menu was hot dogs, a ed beans, chips, relishes n beverages. Generous Nations of salads and as-0rted pastries were greatly PPreciated and enjoyed by ■members. Angie Kuhel’s P ew Joseph Sterk from >V°e’s restaurant, sur-*ed us with a large as- ZZof picldes' “p feCtables, and relishes. jPemal compliments to tran rhef T°ny Brocinik who doa;f:r ordinary ^ bark taste *‘Ke they were assi !CUed oulcioorS- He was C 7by Tony Baznik and w ^Sonc. Men are al- kitchen3 b‘g help 'n the Thp ceived COoPeration we rented -n35 sincere,y aPPre- I set u 116 Way ^e food was ing P, ^ude a very appetiz- tab|e lctUre> and numbered Was SS ltlsureci that everyone Promptly as their Us Was called. Thanks r°unc| a<^'eS wko macie the anc| Serv'ng hot ear'ng soiled coffee >ng u ° — P*ates’ Sefved ntl everyone was before they had ivaiti lunch. May God bless you all. At the end of the meal placemats were turned over. One at each table had a special mark, and that person won fruit basket centerpiece^ Sincere gratitude to jln-nie Legan and Ed and Ann Arhar who enabled Mike Vidmar and Jewel Karpinsky, both residents in our Slovene Home on Neff Road, to join us. Mike is Jennie’s father and he just celebrated his 103rd birthday on Sept. 12. Jewel was an active member for years until she experienced health problems. They both enjoyed the picnic and are eagerly awaiting our Christmas dinner. Tony Baznik and Joseph Zgonc livened up the afternoon with their button boxes, playing requested Slovenian and American oldies that we all remember. A nice group of excellent voices joined them in perfect harmony. The picnic was another great event to add to our Garden of Memories and convinced us we have chosen the best pensioners club to belong to. Our Financial Secretary, Stanley Frank, was keenly missed. Had he entered the Assisted Family Apartment in Gateway-one day later, he could have enjoyed another Picnic in the Park with us. --Fran Nemanich SQth8'**8 Celebrate c Anniversary ^llalgratUlations t0 ^tis and Dorothy 'heir wko celebrate W 50th 0>y °ber22nd Sent 'v,shes are Van-001 Tom Wedding on Friday, Liked Euclid Beach article 1 especially enjoyed the article about Euclid Beach Park. It brought back sweet memories. L. Mahne Simora, NC Donation Thanks to Josephine Sadar of Cleveland, Ohio who (fonated $15.00 to the Ameriška Domovina. ay’ Wednesday, Thursday 11:00am To 11:30pm Priday, Saturday 11:00am To 1:00am unday 3:30pm To 11:00pm • Closed Monday VANESSA’S PIZZERIA p. 3142 W. 14th St. 12z? * Sandwich65 • Salads • Dinners ^ Home Or Work We Deliver! 861-6555 This picture shows what visiting Slovenia is all about: a beautiful fall afternoon, relaxing at an outdoor restaurant (Urška Farms in Štarjsko), overlooking a beautiful farm valley, enjoying a glass of domače vino (wine) and hand-pressed currant juice, while the lunch-time strukle is simmering on the stove, and enjoying the company of good friends. From left to right are Madeline, James Debevec and Cilka and Paul Kosir. (Photo by Maria Brodnick) Bishop Slomšek was a vine yielding rich fruits of Christian holiness and culture (Continued from page 1) know God’s will and to fulfill it at any cost. His inner firmness and Gospel optimism were rooted in a strong faith in Christ’s victory over sin and evil. Imitate him, especially you, dear young Slovenians, and like him, do not hesitate to put your young energies at the service of God’s kingdom and of your brethren. For you priests, may he be a model of zealous labor and the spirit of sacrifice. For you, responsible lay people, especially those who work in public institutions, may he be an example of honesty, impartial service and the courageous quest for justice and the common good. Be builders of peace within Europe, too. The process of unification to which the continent is committed cannot only be based on economic concerns but must be inspired by those Christian values which are its most ancient and authentic roots. A Europe attentive to the human person and to full respect for his rights: this is the goal for which we must strive! May the old Europe transmit to the new generation the torch of the human and Christian civilization which illuminated the steps of our ancestors during the millennium now drawing to a close. Power from on high can restore life to human race 6. — In this connection, I invite everyone to pray for the next Assembly of the Synod of Bishops, which will be meeting in a few days to reflect on Christ, alive in his Church, source of hope for Europe. It is an important occasion for acquiring a deeper understanding of the particular mission of European peoples in the context of world relations: a Europe, teacher of civilization, which can appreciate the resources that come from West and East. Here I would like to repeat the prophetic words spoken by Bishop Slomšek during a popular mission: “They say: ‘The world has grown old; the human race is adrift; Europe is coming to an end.’ Well, yes, if we abandon humanity to its natural course, to its fatal direction. No, if the power from on high that is preserved in the religion of Jesus and in his Church is poured out anew on all ranks of the human race and restores them to life.” We can learn this important lesson from Blessed Slomšek. May he, a courageous servant of Christ, help us to be branches of the immortal vine, spreading the Gospel of hope and love everywhere. L 'Osservatore romano - Vatican Thanks to Prof. Edward Gobetz of Willoughby Hills, Ohio, for submitting this informative article. Postojna Caves Are Slovenia’s Top Draw p^MPLETE auto repair on ALL MAKES 8» models ili£LUDlNG 4X4’*, LIGHT TRUCKS 8. MOTOR HOMES C°i1PUTER ALIGNMENT 8« BALANCE • SHOCKS • STRUTS '•.V. JOINTS • RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST 731-7100 good/year \ --c ycnpuavy 939 E. 999 St. Slovenia’s top 20 natural and cultural monuments were visited by a total of 1.4 million visitors last year. The National Statistical office has been keeping records of visits made to 36 Slovenian natural and cultural monuments for several years. The 20 most important, each visited annually by at least 20,000 people. First place is held by Postojna Cave, as nearly 399,000 people walked through it last year, with 85 percent being foreigners. According to the number of visitors, the following sites were also popular: the Museum at Bled Castle (131,132), Predjamski grad castle (76,481), Savinjski gaj botanical garden at Mozirje (75,000), Kobilarna Lipica stud farm (70,169), Ljubljana Castle-tower (67,971), Ptuj Regional Museum (61,833), Savica Fall (56,926), Kobarid Museum (55,539), Škocjan Caves (48,606), Bistra Technical Museum (44,481), Vintgar Gorge (37,561). AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, .399 6 Mlakar’s Walk Down Memory Lane... Ray has to start off with a joke or two. Are you ready? First Woman: “Working full time and trying to do housework really gets to me; after work I come home and wash the clothes and the dishes. Tomorrow 1 have to wash the kitchen floor and the front windows.” Second Woman: “What about your husband?” “First Woman: “Absolutely not. He can wash himself.” Well, okay; let’s try the second joke: Wife: “Your snoring has become unbearable.” Husband: “How bad can it be?” Wife: “Well, if you had been sawing real wood, you’d have wiped out half of the tropical rain forests.” Well, in our memory walk, 1 am still dwelling on Annunciation school days and my favorite sisters. Over the years I have figured out what makes a good “Nun.” A nun has to have three things, a bell, a good quarter inch thick ruler, and a clicker. Remember those clickers? Holy God, praise your name; one did not genuflect until Sister used her clicker. With a clicker, bell and ruler, she ruled the universe. Years back when one went to buy Buster Brown Shoes, the shoe salesman always gave the kid a clicker. Guess the nuns bought a lot of shoes. Never forget the one time we were in church and one of the guys had a clicker in his pants pockets and we were about to leave church and he knew that Sister Naomi would use her clicker. He beat her to the punch and all the kids genuflected. She lost her “cool” and had every boy empty his pockets and she did not need a warrant. She got the dude and he soon got that ruler across his knuckles. You can rest assured he was not playing marbles in the school yard for some time -sore knuckles. Back in the thirties and forties, those were poor days and Annunciation school was poor since there was no tuition being charged and from time to time, money had to be raised for various incidentals that had to be bought to be used in teaching and so the Sisters had a raffle. She would ask one of her pets (girls) and she had a lot of them, for their mother to bake a cake for the raffle. She would cut up lined paper, and give each kid 10 individual slips and say, “sell them” at five cents apiece for a chance to win the cake. That went over like a lead balloon to me because I would rather have Ma’s potica than a cake. Besides, I hated walking up and down the street with a lined paper asking everyone to buy a five cent chance on a cake. But it worked time and again. Then we cannot forget the PAPER SALES. Hey, bring the tied paper to school. The nuns marked off an area behind the school for each grade to stack their papers. Whatever grade had the tallest stack won. They won an ice cream treat, whoopie. There we were trying to see from day to day whose stack is the highest, so Sister Naomi’s favorite (me) had an idea. I thought I had brains that were not even tapped yet. I got a couple of my buddies to go to the school yard just before dark and we re-arranged the stacks in our grade’s favor. Besides, we left three inch spaces between the stacks to make it look fuller. Our grade’s stack led the pack. Little did I know then that from the priest’s house, from their dining room, they could see what us “misfits” were doing. Father Thome told me about it, some time later. In order to punish us or maybe make things even, although our grade won with the highest stack, Father Kelly decided to give all grades an ice cream treat. What can I say? - Father forgive me my trespasses. Maybe our Father in heaven forgave me, maybe even Father Thome, but I am sure when I get to those Golden Gates, Sister Naomi will say, “Oh, oh, St. Peter, look out; here comes the Slovenian A1 Capone: Ray from West Park.” Well, time for me to close and say a rosary or two for forgiveness and in the meantime, may the Good Lord Bless and Watch Over All of You. and Sister Naomi I hope your memory of wrong-doings fade away. “See everything. Overlook a great deal. Improve a little. -Pope John XXIII The expression scot-free has nothing to do with Scotland or the Scots. In Elizabethan days, there was a tax known as a scot. Those who dodged it got away scot-free. Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Specialists in Corrective Hair Coloring; tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 YMSSB CONSTRUCTION CO., INC. 63 Years Experience Ask Your Neighbors About Us! EXPERT REPAIRS • RE-ROOFING RESIDENTIAL & COMMERCIAL WORK ~1 We specialize in solving flat roof Probleme ^ we will guarantee results. EAST SIDE WEST SIDE 29013 EUCLID AVENUE 12205 SOBIESKI ROAD WICKLIFFE, OHIO 44092 CLEVELAND, OHIO 44135 (440) 943-2020 (216) 941 -5010 AKRON 510 EAST CUYAHOGA FALLS AVENUE AKRON, OHIO 44310 (330) 923-2021 TOLL FREE 888-078-2455 Coming Events H Friday, Oct. 22 Concert by Vres from Koroška, Slovenia, 7 p.m. in st. Cyril Church, New York, NY. 212-674-3442. Sat., Oct. 23 4:30 p.m. Mass celebrating Bishop Slomsek’s beatification, Holy Cross Church, 750 Tahmore Dr., Fairfield, CT. Dinner/dance follows Music by Trio Pogladic from Slovenia. Tickets ($40) call (718) 424-2711 or (718) 386-5317. All proceeds benefit both Slovenian parishes: St. Cyril’s in NY and Holy Cross in Fairfield. Slovenian festival sponsored by Slovenian communities in New York and Fairfield, CT. Sunday, Oct. 24 Zarja’s Fall concert at Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. Sunday, Oct. 24 St. Mary’s (Collinwood) Alumni 9^ Annual Banquet in school cafeteria following 12 noon Mass. Donation $15. Send check to 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. Sunday, Oct. 24 Clambake or Steak Dinner serving 2-4 p.m., sponsored by Slovenian National Home, 3563 E. SOth St., Cleveland. Music by Wayne Tomsic and Sumich Brothers 4-7 p.m. Donation $19. Extra dozen clams $6. Tickets call 216-341-6136, 440-243-4062 or 216-662-3339. Oct. 31 St. Vitus Alumni Annual Hall of Fame Banquet honoring Jeannette Polomsky, Brother Cyril Vellicig, and (posthumously) Rev. Fr. Francis Baraga. 12 noon Mass and banquet at 1:30. For tickets call 1-440-285-2359. Sunday, Oct. 31 Memorial dedication to the unborn after 11 a.m. liturgy at St. Christine Church, 840 E. 222 St., Euclid, Ohio. Sunday, Nov. 7 Fall Concert of Slovenian Junior Chorus, Circle 2. Mu sic by Don Wojtila Orch®s tra, Slovenian Society Home, Euclid. Saturday, Nov. 13 Jadran Singing Society' Concert, SWH Waterloo M Dinner 5 - 6:30 pm. Pr0 gram 7 p.m. Dancing to F« Ziwich Orch. Donation $18 Saturday, Nov. 13 Belokranjski Klub spon sors Martinovanje at ^ Clair Slovenian Nation*1 Home featuring Klepec Orchestra. Sunday, Nov. 14 ; St. Christine ParlS Council community d'nn hosted by parish finaI’ council and KSKJ 1^* Sln8 219. Proceeds benefit cap'1* Was improvement campa# Part Chicken paprikash d>nlie ue 11:30 a.m. to 1:30 p.»-lower school hall. Adults u< children $2. Tickets Wj U.S rectory office or member5' mg Sunday, Nov. 21 ; n'n! Slovenian American m tional Art guild Artists a Crafts show & Sale ! ^ ‘ Slovenian Society ^0..j 41 207,3 Recher Ave.. ^ Ohio. Doors open 11 ^ Free admission. Thursday, Nov. 2 &A E pass Octc way Cent \ Clev E ber belo Vitu was can Vitu men Vets 165: Vim Cat! No. Clul Gyr Fan- I Tony’s Polka PartV’^ riott downtown 0' He hot6'1 1 “Ul1 at*iInti Cleveland beginning ^ ^ p.m. featuring 2° ^1^ groups. Tickets or im ^ tion 1-800-800-5981 L ^ land: (216) 692-1000. Friday, Nov. 26 p ^ Continuing giant ^ ^ party at Marriott r----j — - , Uggi* | and downtown Cleveland^ ^ ^ ning at 4 p.m. with | ^ Cl«vr (M, ****************** groups. Tickets or tion 1-800-800-5981 land: (216) 692-1000- Saturday, Nov-1 J> ^ Hall of Fame % show in Euclid Center 2 p.m. Meet«1 ners dance at 6 $at . M 1 Vil DID YOU KNOW Slovenia. Joseph Želle photography eventually uS gjgi' a Today, of course, we hav^.(jpo computerized cameras^ ^ ^ ****************** a Slovenian to expand ^ Society of Mathematicians, Physicist, and Astronomers of Slovenia (DMFA), Jadranska 19, P P 2964, 1001 Ljubljana, Slovenia has an E-Mail address: guerreotype and advance g«* and science of photogW ^ ^ Puhar was only 49 years 0 > he died of Tuberculosis ^ vj1,/ Sixty-one year old ]C< peter.legisa@fn-if.Uni-ljsi; eventually embarked °n L dear to his Slovenian be3 ^ URL: http://www.dmfa.si/ Remember the name Janez Avguštin Puhar He was a priest who was born August 26, 1814, 185 years ago, in Kranj. He became a priest and at the same became interested in photography While the Frenchman, Daguerre, developed the basic idea of taking pictures, his system was imprinted on copper or silver plates. It was Puhar who thought of the idea of using glass plate. In that way it was possible to make prints. Modern aear to ms aiuvcm**- 0, the miraculous Pa,nt1^ Marija Pomagaj at 1 1 jel, ■ Shrine of .Brezje as a made a beautiful copy ° s ifl ^ nal This painting now newly redecorated^ ^ fd8* J X N church of SSTs. Cyril ^ ^ dius in lower New Voldan was .-u i|,i| o/ voiuan was .. toP, ii (Klenovem pri j he studied restorat,°nvVhile'J Austria and the he wa „ni»b in Cleveland, he , ^0*/ with such famous as France Gorše, and academic por dan Mu- ;hes- ciety ciety >Rn the rs. in» a,ry- He Put his writ-niL lty t0 8°od use Pen-Na- Air- •3 Co*urnn f°r the , and “Da r,ICan. Home titled 5 '1 SiS ^'ary ” Being fluent on'{- nianv0Venian’ he also wrote jcli^ Paper n|'emoriams for the 3■,,, Vht 1 later years he l"e ^rner^*ca ^ - a to newspaper carri- Heigij^ C'*d and ^'c*irnond Da ^ll at •* Iriter^^35 employed by the ernalR( J pol P many-,vevenue Service for he year^ After retirement lev«' Unteerrkpd as a VISTA vo1- Ethnicp0r Project Senior >|k! •he ia,VVas the husband of hOl£l Pik); ^ ^lollie (nee Brod- father of Mollie K. polp | Ma^ an'e* T.; brother of lid3 krotL ' Pangonis and W1' (Mic^y Anne Sittley ^hni,, ’ and son of the late ViSitaand •Mary Pustotnik. fr0ni A?'00 Friday- °ct- 22 K Sl M p'm- at the Zak Fu-6016 SL Clair v, ( : Famil igo: Idest s is thr* by 1 over /ing lmisS" that it rib# ia ^ Ameriška Domovina Si liTi i ^ n iT>Ti ^ i j AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, October 21, 1999 - Vesti iz Slovenije - iro^' > in i Sl°'f be n’sc(' Vovk ti Pr; Hrvašfci predsednik Franjo Tudman o eJ> med Slovenijo in Hrvaško: “Piranski zaliv je hrvaško morje!” ei y Srečanju s časnikarji 44 tujih glasil in DeloTSkih medijeV’ tak° P°r0Ča t0rk0v ra ■ rpu^rnan dejali da so so spo-£e Utn* med Slovenijo in Hrvaško pojavili to Td razPad°m SFRJ: “Mi smo bili za na k3 pro^eme s srbsko prevlado rešimo si 50nfederativnih temeljih, Slovenci pa so ju Ze od začetka prizadevali za odhod iz 2e °S av*ie- Hrvaški predsednik je ponovil nek^ .omenjeno mnenje, da je obstajal grad ^n' vsPorazum med Slovenijo in Beo-, “da Slovenci lahko zapustijo s avijo, Hrvati pa morajo ostati”. njgi11 J1130 se je izrazil tudi o morski meji na . 0vVenijo in Hrvaško, tu s poudarkom liv .Oočanje meje v Piranskem zalivu. Za-vaj.C po Tudmanu “v vsakem primeru hr-na ^ m°rje”, da pa je Hrvaška pripravlje-v zai°Veniji omo8°eiti najsvobodnejši režim “ne 1VU *n pr’ na odprto tgorje, a rPn„Inorerno pa Slovencem prepustiti suve-nad njim”. (Jveh a^ predsednik je spregovoril tudi o tied rU^ vPra^anjihi ki zapletata odnose Uubf drzavama- O nerešenem problemu Hi Janske banke, pri čemer so oškodova-n°8i varčevalci na Hrvaškem, je Tud-to _ So8lašal s slovenskim stališčem, da je reŠiti VSem 8osP°darski problem, ki se da jedrsK..z n^dnarodnim posredovanjem. O ta 2e|l elektrarni Krško je dejal, da je le-^o-sl ° ZaP*etena zadeva, ki presega hrva-Sotne°VCnSke °dnos0- Spomnil je pa pri-gradn; tUie novinarje, da je Hrvaška pri ^ničila e*cktrarne sodelovala, Slovenija pa nuifjga ’ da ^o z enakim deležem gradila ^radnin ° na hrvaški strani. Do te slednje Pa ni nikoli prišlo. N« (jera^np ^>e^° fcvc poro' bolan 3 Je dr- Šuštar resno da leži Cent v Kliničnem avnik- Ljubliani in da bolele,. * • odsvetujejo obiske, sP°r0gj] Sl ne opomore. V Sloven ^ dskovnega urada re0ce de škofovske konfe-Venvi Suštarja priporoča-b°lezni 0rn v molitev. O ne Sami ni nič sporoče-S%r „ novembra bo dr. h pape ;79 iet- Šu§t Jane2 Pavel H. je u|jatlskegaJan1H?OVal 23 lju' ku h dskofa v zače- Hcii, 1980. 1997 je H. Drpmvzcl dr. Franc le.n na c Suštar je bil ro-Jem in grmadi pri Trcb. 0vnika , ‘Prečen v du- HtU i2 ten/946' Po d°kto- %e, v 1, 1949 jc lCo> v Slovenijo nif - J '>• iv i^io r;™« i. 'la “zaraV”'11 POUdar' d'">ai‘uw:rpnos,i v« l‘el«l in “St?r uživ> Sin ^dnar P°stovanje. Pr-]e eniie s °dn° Poznanje nje V Veliki ani Sv- sedeža J 8ovih ni meri rezultat Prizad ■evanj”. Iz Clevelanda in okolice Slomškova nedelja— To nedeljo ob 10. maši v cerkvi Marije Vnebovzete bodo počastili škofa A.M. Slomška, med mašo bo blagoslovljena slika škofa, delo rojaka g. Janeza Povirka. Vsi vabljeni na' to slovesnost, posebno narodne noše. Slika je bila objavljena v AD pretekli teden in je res odlično delo. Slovenska pristava— Odbor SP vabi vse člane na občni zbor to nedeljo, ob 3h pop., na SP. Pristavski upokojenci - Člani so vabljeni na mesečni sestanek v sredo, 27. oktobra, ob 1.30 pop., na SP. Kdor le more, naj pride že zgodaj dopoldne, da pomaga pri pograbitvi listja na Pristavi. Za člane bo pripravljena dobra malica. LILIJA ima sestanek— Dramsko društvo Lilija vabi vse člane na redni mesečni sestanek v ponedeljek, 25. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker pade prvi ponedeljek v mesecu novembru na praznik Vseh svetih, je bil spremenjen datum za sestanek na omenjeni 25. okt. Vsi člani lepo vabljeni. Novi grobovi Daniel J. Postotnik Včeraj je v Gateway Nursing Healthcare v Eu-clidu umrl 81 let stari bivši uslužbenec Ameriške domovine Daniel J. Postotnik, rojen v Clevelandu, vdovec po Mollie, roj. Brodnik (tudi uslužbenka v naši pisarni, dokler je ni bolezen prisilila v pokoj), oče Mollie in Daniela, brat Mary Pangonis (uslužbenka v pisarni AD) in Dorothy Anne Sittley. “Dan” je bil aktiven faran pri Sv. Vidu, član tamkajšnjega zbora Lira, DNU in podr. 1655 Katoliških vojnih veteranov pri Sv. Vidu, član KSKJ št. 25. Pripadal je raznim kulturnim društvom, ki so nekoč delovala v okviru župnije sv. Vida. V 2. svetovni vojni je služil v ameriški vojski ter se udeležil znamenitega boja “Battle of the Bulge”, v povojnem času je služboval v davčni službi IRS do svoje upokojitve. Pogreb bo v soboto, 23. oktobra, v oskrbi Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. s sv. mašo dop. ob 10. v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvarije pokopališču. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, od 4. do 8. zvečer. R.I.P. Obisk Janeza Podobnika— Podatki v zvezi z nameravanim obiskom predsednika slovenskega parlamenta Janeza Podobnika, ki bo tu 30. in 31. oktobra, najdete v angleškem delu na str. 2. Več informacij v zvezi z obiskom se dobe pri konzulatu Slovenije na 216-589-9220. Odličen koncert— Preteklo soboto zvečer je ob polno zasedeni dvorani SND na St. Clairju imel svoj letni koncert moški zbor Fantje na vasi. Koncert je bil res odličen in je bilo občinstvo očitno zelo zadovoljno. Vsem nastopajočim in zborovodju Janezu Sršenu še posebej za dobro opravljeno “delo” iskreno čestitamo. Jabolka naprodaj— Naprodaj so kvalitetna jabolka vrst Baldwin in Winesap in sicer na naslovu 2918 Emerald Lake Blvd., Willoughby Hills, O., td. 440-944-0020. Popravek— Pri objavi žalostne vesti v AD pretekli teden o smrti Toneta Martinčiča, je bilo pomotoma izpuščeno, da zanj žaluje tudi njegova sestra, ga. Anica Košir, iz Euclida, O. Za neljubo pomoto se iskreno opravičujemo. Priznanje za g. Millerja— V petek, 29. oktobra, bo Slovenski dom na West Parku, 4583 W. 130 St., počastil novinarja Plain Dealerja Bill Millerja, ki večkrat poroča za ta list o aktivnostih slovenske skupnosti. Večer bo trajal od 7.30 do 11.30 zv., na voljo bodo sendviči in druga jedila, vstopnina bo $6, za otroke $3, parkirišče bo varnostno nadzorovano, javnost lepo vabljena. Belokranjki vabijo— Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje v soboto, 13. novembra, v SND na St. Clair Ave. Začetek bo ob 6.30 zv. Za ples igra Tony Klepec orkester. Za vstopnice in več informacij: 216-481-3308 ali 216-289-0843. Pevski zbor Jadran— Pevski zbor vabi na svoj jesenski koncert, ki bo v soboto, 13. novembra, v SDD na Waterloo Rd. Večerja bo servirana od 5. do 6.30, koncert se bo pričel ob 7h. Za ples in zabavo bo igral Fred Zi-wich orkester. Za vstopnice ($18) pokličite 216-481-3187 ameriška domovina Jesen prihaja na Triglav 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 40 October 21, 1999 ANTON STRES, Komentar Ljubljana Naša zrelost za Evropo Slovenska javnost, še bolj pa verjetno politiki, so te dni nestrpno pričakovali, kako bodo v Bruslju, na sedežu organov Evropske unije, ponovno ocenili Slovenijo in njeno pripravljenost, da v bližnji prihodnosti postane njena enakopravna članica. Spremljali so tudi pisanje vplivnih zahodnoevropskih časnikov, od katerih nas eni postavljajo kar na rep seznama kandidatk za polnopravno članstvo, drugi pa napovedujejo dobre ocene. Kot državljani Slovenije si tudi katoličani želimo, da bi dobili dobro oceno. Vendar moramo biti toliko zreli, da ne bomo podobni učencem, ki hočejo dobro oceno, četudi vedo, da si je ne zaslužijo. Slovenski katoličani si verjetno v večini vsi želimo, da bi Slovenija čimprej postala polnopravna članica Evropske unije. Za to imamo ne samo gospodarske, temveč še bolj moralne razloge. Evropske unije nimamo samo za “združenje francoskega premoga in nemškega jekla”. Sicer pa je eno in drugo že zdavnaj mimo. Za nas niso v ospredju samo ekonomske koristi, ki jih upravičeno pričakujemo, čeprav vemo, da bodo nekateri to tudi drago plačali, npr. kmetje. Za nas je združena Evropa moralni ideal. Evropa je domovina človekovih pravic, demokracije, pravne in socialne države. Evropa se trudi biti tudi domovina zdravega okolja. Zato nam mora biti enkrat za vselej jasno, da ne moremo riniti v Evropo, če sami ne postanemo takšni, da bomo v njo sodili. Postati moramo torej država, kjer spoštujejo človekove pravice, ki je demokratična, torej brez monopolov, ki je pravna in socialna država ter država, ki skrbi za zdravo in čisto okolje. Zato nima nobenega smisla lobirati po Bruslju, hoditi na obiske na Švedsko ali kamor koli drugam in se ponujati za polnopravno članstvo v Evropski uniji, doma pa teptati - na primer - odločbe Ustavnega sodišča, če nam ne ustrezajo, zakone, ki smo jih sami izglasovali, pa novo-stari eliti niso v prid (namreč zakon o denacionalizaciji), pravico staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojim verskim prepričanjem, kakor določa Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ustavimo se še enkrat pri denacionalizaciji. Politiki, ki so najbolj odgovorni za naše približevanje in usklajevanje Evropski uniji, se čudijo, da Evropska unija naenkrat postavlja vprašanje denacionalizacije in terja njeno uresničitev. Češ, saj denacionalizacija ni evropski problem. Seveda ni, ker tam komunističnih nacionalizacij in drugih teptanj človekove pravice do njegove lastnine sploh ni bilo. V Evropi že ves čas spoštujejo človekovo pravico do zasebne lastnine, komunizem pri nas pa jo je suvereno preziral. Zato morajo postkomunistične države ukradeno ali odvzeto premoženje vrniti lastnikom. (duije na str. 12) MILWAUKEE, Wis. - Prišel je svet’ Martin, iz grozdja naredil vin’, na Parku so pili ga - luštno je blo... Vinska trgatev - stara tradicija, ki se ne sme pozabiti. Naši “ta mladi” so se z veseljem odločili že na zadnjem sestanku, da bo spet “fun”. Zunaj in znotraj je bila dvorana okrašena s trto in grozdjem. Ječa za tatove je bila postavljena - saj jo hranijo od leta do leta. Policijske uniforme so bile tudi prezračene. Še kuharice so pripravile nov jedilnik za slučaj, če bi bilo hladno. Vse je pa šlo po žnorci! Vreme je bilo čudovito, bolj poletno kot jesensko. Obisk je bil nadvse zadovoljiv, saj so ljudje prihajali celo popoldne. Muzika je igrala in gostje so plesali -pa kako! Užitek je gledati stare plesalce, ki posekajo s polko in valčki vse mlade. Največ pozornosti pri vsakem pikniku dobi “mlada” gospa pri osemdesetih in njen mlajši partner. Poskakujeta malo po naše, malo po poljsko, z vsemi variantami, in ne zamudita nobenega plesa. Seveda tudi srečelova ni manjkalo. Policaji, sami prijatelji izza mladih let, so se namaškarali. Bili so silno aktivni z aresti, saj so se tudi nedolžne žrtve znašle v ječi. In, ker gredo cene “gor” pri vsem, tako so bile cene za odkup iz ječe tudi zelo povišane. Slišali smo policaje, kako so se ob koncu bahali, koliko so naredili - in ni bilo malo.! Tako je potekalo popoldne v najboljšem razpoloženju kar skoro do noči. Bil je pač zadnji piknik za letošnjo sezono in nas zdaj čaka samo še delo: grabljenje listja in pospravljanje za zimo. Par tednov po trgatvi je bil občni zbor, sicer zelo dobro obiskan. Treba je dati obračun in narediti načrte za naprej. “Ta stari” se starajo - in kako hitro! Mladi pa delajo in družine jim rastejo. Le kdo bo delal in skrebel za naš Park? Malo nas je bilo strah, verjetno zato tudi tako velika udeležba. Prišel je čas za volitve. Stari predsednik (no, saj je še mlad in že dve leti predseduje društvu!) je rekel “sprejmem”, in večina prejšnjega odbora mu je sledila. Imamo pa novo tajnico, novega pomočnika blagajničarki, in novega pomočnika gospodarju, ki itak vedno pomaga, tudi brez tega častnega naslova. Imamo tudi štiri nove člane. Vse je šlo lepo gladko v zadovoljstvo vseh navzočih. Tako smo spet pripravljeni Zgoraj: Plesišče med letošnjo “Vinsko trgatvijo” na Triglavskem parku v Milwaukeeju. Spodaj: Četica policistov, ki so kar uspešno lovili “kršilce” reda in med trgatvyo- za prihodnje leto. Predsednik se je vsem, ki delajo za dobrobit Parka, lepo zahvalil. Bilo bi pa vse preveč imen, da bi jih navajal, saj je treba veliko rok, da je Park tako oskrbovan kot je. Da se starejši člani res starajo, imamo veliko dokazov. Jaka Modic jih je bil 80 že junija - družina mu je pripravila “surprise party”. Janko Limoni je slavil svoj 80. z nami na Parku v septembru, po naši redni seji, z bogato malico. Oba slavljenca sta člana društva Triglav že od vsega poče-tka in oba spadata med skupino triglavskih garačev. Janko je tudi član Tabora in njegov tajnik že veliko let. Imamo še več drugih članov, ki so že čez 80 in celo čez 90! Med Triglavankami sta tudi dve 80-letnici: Justi Androjna, ki je bila stalna pomoč v kuhinji lepo število let, in pa Vera Ornik. Dari Strmšek, ki poleti še vedno plava v triglavskem jezeru, pridno telovadi in streže svoje rožice pri “trajlorju”, pa jih bo koncem oktobra dopolnila 88. Med mlajše slavljence pa spadata Miha Mejač (75) in Franček Menčak (76). Vsem slavljencem želimo še dolgo let med nami, zdravja, sreče in zadovoljstva. Vsem na čast smo zapeli poleg “Happy Birthday” tudi “Kol’kor kapljic, tol’ko let...”. Enako vse dobre želj6 in lepe pozdrave naši01 bolnikom, ki okrevajo d°' ma; ti so: Miha Mejač, J°' ško Cimermančič, Mah’11 Simčič in pa Jože Ornik ki je še vedno v bolnici-Vsem prijateljem Trigl3' va želimo lepo jesen in na svidenje drugo leto! ■ Za Tri8lav MK Pozor, dragi rojaki* Volivci, ki živite v En6^ du, ste naprošeni, da novembra glasujete za na talentirano Beverly Val611 cic, ki kandidira za spl°^ mesto (at-large) v mestn6 svetu Euclida. Zaposlena je pri šolsk6 odboru Clevelanda P0*nlv 28 let, zadnji dve leti je službi pri mestu Eucli Zanima se za slovens ^ ameriško dediščino lii ^ odlična predstavnica n skupnosti in mesta End1 Zopet, vas lepo Pr°s’ . da greste volit 2. novern in pri tem, da oddaste ^ glas tudi za Beverly e,e cic. Pozivajte tudi znance in prijatelje, da rijo isto! ^ Plačan poldiče" °* od Stan ^ PrijatePs Pharmad^ St. Clair & E. 68 St. 361 IZDAJAMO TUDI ZDRAV ^ ZA RAČUN POMOČI OHIO - AID FOR THf AGED PRESCIPT*®^ Pristavske “Koline” lepo uspele CLEVELAND, O. - Pristavski upokojenci se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste prišli na naše koline. Hvala Bogu, da je bilo na Pristavi lepo vreme, čeprav je v Clevelandu deževalo. Pri lepo pogrnjenih in okrašenih mizah smo uživali te naše doma pripravljene dobrote. Grozdje na mizah je bilo dar našega člana Lojzeta Kosmača. S kolinami je res veliko dela, da smo že večkrat rekli, da jih ne bomo več delali, a so nam veseli in zadovoljni obrazi naših gostov v zadoščenje in spodbudo, da če bomo zdravi, jih bomo drugo leto še pripravili. Iskrena hvala Ameriški domovini in Radijski družini Edija Mejača za objavo vabil na naše koline. Prav iskren boglonaj” članom in članicam kluba, kateri ste kakor koli pomagali, ko smo delali klobase, in vsem članicam, da so spekle toliko dobrega peciva. V sredo, 27. oktobra, ste vsi člani našega kluba vabljeni oa mesečni sestanek. Kdor le more, naj pride že zgodaj, a bomo pograbili listje na Pristavi. Eni se izgovarjajo, da oe morejo priti, ker varujejo vnuke in vnukinje. Pripeljite . seboj na Pristavo, da se bodo poigrali v šumečem list-Jo, saj ni lepšega kot videti nasmejane in srečne malčke. a vse bo ob eni uri pop. pripravljena dobra malica. Prejšnji teden smo se poslovili od naše članice, 85-letne Vanke Kodrič. Bog ji daj večni mir in pokoj. Vsi člani našega kluba ste prisrčno vabljeni, da pridete ° nedeljo, 24. oktobra, k deseti maši v cerkvi Marije nebovzcte. Č.g. župnik Janez Kumše bo med sv. mašo *°vesno blagoslovil sliko škofa Antona Martina Slomška, erega bomo pri tej maši počastili kot prvega Slovenca p3 oltarju. Sliko je naslikal član našega kluba g. Janez v Vlrk. Lahko smo ponosni, da imamo takega umetnika za clana našega kiuba. Jansz, ¥53 čast Ti! Za odbor: U.F. Buenos Aires, Arg. Rant Varovanje arhivskega gradiva - in še kaj II. del Za preveliko ceno? jj. ‘ lahka vrnitev v °Vlno po 28 letih. Pr a Zato, ker sta bila Sea obiska sicer prijetn mo L1 Zablčali, da naj io Valim lepote Slovi gcntln! T 80V°rim ° kem ’ ^r bi se sicer *godii0S°r0dniku lahk° sta[:ele tokrat sem si \ Veclati Soroclnikom upal šopkov. Sele zdaj ta. T ,tudi njim odprla kakšnp f r1" mo8el v tale. ((take ocvirke, k( Vas ■ ^OV- Žirovnik! ZapOslenbaje k0t maga: 0puščam 80tovi- (Nam ca) p 01 Podatke; op. roži/^to Te, da mi >o2knjega- kaj 1 m<:: med vatije , Je zadržal V stari T0kupatorjer 'tih „ Ju8°slaviji!0 strankah i„ .J' bil včlanje '’’Ore ” sea: v0o ’ .cem sodci ra SVno- v če, <. nje d°godkc kam 2aK ^ kom . ^ikc ;• S2, k'e '' Pr'Šel iskatbnC 11 >osno'atri Napiš-p°izveš do takr: točni n P°zdrav, POdPls, zbr je natipkano ime!). 2. XII. 54.” Na srečo se je zdaj to in na tak način nehalo. Ne sicer popolnoma. Vemo, da prvi demokratični vladi nekateri očitajo, da ni odpustila bivših komunističnih direktorjev podjetij. Nisem mogel tega preveriti, a govori se o odpustih upravnih uradnikov, ker nisto pristaši stranke na (državni, upravnoenotni ali občinski) vladi, čeprav so dobili svojo službo z imenovanjem ali celo po natečaju. To se nam v Argentini zdi nezaslišano, ker je ustr,TiG zagotovljena stalnost državnih uradnikov; jasno pa je, da to ne velja za tkim. politična mesta, ki jih je pri nas kar preveč. R.M. mi .je pripovedoval, da so v prvi samostojni vladi prodajali socialno last po okrog 20% njene vrednosti. Tako so si mnogi kupili hiše, nekdanji direktorji pa podjetja. Sedaj pa zaradi takega zapravljanja mladi ne morejo do svojega- Sedahji visoki življenjski standard v Sloveniji ni naključen ali učinek kakšnega čudeža, temveč dosežek slovenske kar nekam pretirane pridnosti. Seveda pri tem ima nekaj vmes tudi gospodarska politika. Ki pa se hitro spreminja. Nehava-jo se brezcarinske trgovine, verjetno pa se bodo nehale tudi subvencije gorivu ~ (bencinu, nafti) in celo -poljskim pridelkom. Ali se bo tedaj še povečalo že zdaj visoko število mladih in odraslih, ki se predajajo mamilom, začenši ■ z alkoholom? Ali bodo Slovenci nadomestili večje zahteve za enak življenjski standard s še manjšim naravnim prirastkom, ki je dejansko že odrastek? Zakaj vse prevečkrat novi avto ali prenova hiše ali stroj za pomivanje izpodrinejo sicer morebiti zaželeno detece? Po zadnjih statistikah bi tja do leta 2015 vse Slovenke morale imeti vsaj po tri otroke, če bi se hotelo, da število Slovencev ostane enako današnjemu, kaj šele, da bi se zvišalo! Toda ni na svetu lepšega raja, kot je Slovenija Da se razumemo. Čutim se za malo več kot samo argentinskega državljana. Navadil sem se Argentine in lipam, da ona mene, tako da rad živim tu in ne vem, kako bi mogel živeti in umreti drugje. Toda... Sedaj človek res ne more uživati lepote Slovenije. Nuncij Farhat je menda dejal, da je Slovenija “cvetje in petje”; nekdo drug je dodal: “pa zelenje in veselje”. Res ni videti kislih obrazov. Res ne tarnajo ves dan ali sploh ne, kot smo navajeni slišati tu. Seveda tudi ne mečejo stran milijone litrov mleka ali kar je še takih neumnosti, čeprav tam ni lakote... Kdor le more, obdeluje svoj vrtiček, da si tako prihrani nekaj tisočev tolarjev. Sicer tu ne veljajo več pesnikove besede “Setenta balcones y ninguna flor”, toda v primeri s Slovenijo imamo skoraj samo puščobo, medtem ko je skoraj vsak kot Slovenije, kamor pogledaš, kot razglednica. Tako da še velja Cankarjeva povest, kako je Bog ustvarjal Slovenijo. Hvaležen sam organizatorjem seminarja, da so nam podarili tudi delovni izlet na Ptuj in v Koper z ogledom vse slovenske obale, potem pa še dva dneva v Postojnski jami, Idriji, Škofji Loki in na Bledu. Na srečo pa sem razpolagal še s tremi dnevi pred seminarjem in po njem, tako da sem se mogel srečati z marsikom, a seveda ne z vsemi, s katerimi sem si želel oz. so to hoteli. V spremstvu enega ali drugega sorodnika pa sem si mogel znova ogledati še nekaj drugih krajev po Sloveniji. Po arhivih, muzejih, razstavah... Svobodna Slovenija je poročala o tem, katere ustanove ej ijOuG Ggledaii udeleženci seminarja. Prav tako je omenila, da se bodo udeleženci seznanili s pravili varovanja arhivskega gradiva. Seveda ni mogoče, V ČERINOVEM GRADU V LJUBLJANI Razstava o domobranstvu na Slovenskem V muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani so včeraj, 20. oktobra, odprli razstavo o slovenskem domobranstvu z naslovom Mati, Domovina, Bog. To je prvi celovit prikaz domobranstva kot oborožene sile v boju proti revoluciji in komunizmu v Sloveniji. Ob razstavi je izšel tudi zbornik razprav o domobranstvu na Slovenskem. V njem je objavljen dnevnik nekega domobranca in 80 fotografij. Irena Kodrič, višja kustosinja in pedagoginja muzeja novejše zgodovine, je sredstvom javnega obveščanja poslala nekaj izvlečkov iz prispevkov o domobranstvu, ki so objavljeni v zborniku. (Op. ur. AD: To poročilo je bilo objavljeno pred odprtjem razstave.) Zgodovinar Boris Mlakar, ki je tudi izvedenec za primorsko domobranstvo, je za zbornik napisal članek o vaških stražah in prostovoljni protikomunistični milici v Sloveniji. Piše tudi naslednje: “V Sloveniji je že v pozni pomladi leta 1942 prišlo do izrazitega ideološkega in političnega antagonizma med posameznimi skupinami prebivalstva, kar je nakazovalo nevarnost državljanske vojne. Na eni strani je bilo partizanstvo na čelu s komunisti, ki so s svojo taktiko takojšnjega oboroženega odpora proti okupatorju ter z izredno in ideološko zaostrenim stališčem do predstavnikov prejšnje meščanske oblasti vzbujali tudi negodovanje in strah. Meščanski tabor, ki sta ga tedaj predstavljali predvsem Slovenska zaveza in Slovenska legija, je v tem že videl uresničevanje revolucije in napoved uvedbe boljševiškega sistema po partizanski zmagi. O tem so ga prepričevali tudi krvavi partizanski obračuni z domačimi nasprotniki. Poleti 1942 je zato ob podpori Slovenske legije ter tudi na podlagi spontanega odpora tradicionalno usmerjenega prebivalstva prišlo do ustanavljanja prvih protikomunističnih vaških straž. Nastajanje le-teh so italijanske oblasti podprle in vaške straže vključevale v oboroženo protikomunistično gibanje. Poleti 1943 so enote t.i. prostovoljne protikomunistične milice (italijanska MVAC) oz. vaških straž štele okrog 6.100 mož, razporejenih v 107 postojankah.” V prispevku o domobranstvu na Primorskem pa Boris Mlakar poudarja, “da je protirevolucionarno vodstvo v Ljubljani pri organiziranju domobranstva na Primorskem imelo le malo uspeha. Enote Slovenskega narodnega varnostnega zbora, ko se je domobranstvo imenovalo na Primorskem, so do poletja 1944 dosegle število do 2.000 pripradnikov. Porazdeljeni šo bili v 16 čet, ki so večinoma opravljale stražarsko, policijsko in propagandno službo. Pozneje so se čete združile v 1. slovenski udarni polk s štirimi udarnimi bataljoni. Ti bataljoni so pozimi in spomladi leta 1945 sodelovali v ofenzivah proti enotam partizanskega 9. korpusa, predvsem na območju Trnovskega gozda. Sicer pa je primorsko domobranstvo s svojim kulturnim in prosvetnim delovanjem doseglo precejšnje uspehe v izrinjanju italijanskega in fašističnega vpliva.” NOVI GLAS Trst/Gorica, 14. okt. 1999 dabi tu v podrobnosti dopolnil omenjeno poročilo s priimki in podal vsaj glavno vsebino seminarja. Zdi se mi pa, da je takoj treba zatrditi naslednje: Slovenci so lahko ponosni na svoje arhive; na način varovanja, ohranjanja, obnavljanja in tudi predstavljanja; še posebej na strokovno usposobljenost oseb, ki delujejo v arhivih; pa tudi na pravilno razumevanje zadeve s strani tistih, ki so odgovorni za zadevne proračune. Žal pa moram povedati, da se marsikje še čuti enoumje ali pristranost “uradne” zgodovine. To j? bilo najbolj vidno v Cekinovem gradu v Tivoliju, na stalni razstavi “Slovenci v 20. stoletju” Muzeja novejše zgodovine Narodnega muzeja Slovenije. Že pri vhodu se srečamo z bronastim Titovim kipom (ki ga res najbrž ne vedo kam dati, stopiti pa se ga za vsak slučaj še ne upajo). Sprejel bi tako nastanitev za to osebnost, če bi kdo dokazal, da je bila najbolj pomembna osebnost v slovenski zgodovini 20. stoletja. Moti tudi to, da je, npr., obdobje med dvema vojnama opisano kot neke vrste opredelitev na dva skrajna tabora: starokopitno kleri- kalizem z dr. Korošcem na čelu in KP kot voditeljica naprednega tabora. Ni se čuditi, če sta potem vojna in komunistična revolucija prikazana v skoraj blazno enostranski, vedno nestvarno črnobeli luči, protikomunistični tnbor pa je seveda očrnjen kot kolabora-cionističen, izdajalski in bratomoren. Prav tako se ni čuditi slavospevu o povojnih dosežkih. (SE NADAUUJE) Premier Janez Drnovšek o slovenski zunanji in mednarodni politiki Koristno je igrati na obe karti, EU in Američane Ervin Hladnik-Milharčič, New York Janez Drnovšek je po dvomesečni odsotnosti iz slovenske politike odšel na obisk Združenih držav Amerike, kjer je govoril na zasedanju Generalne skupščine in nekaterih ameriških univerzah. Rdeča nit potovanja je bilo vprašanje umestitve Slovenije v kontekst reševanja regionalnih konfliktov na Balkanu, vloge, ki jo imajo pri tem Združeni narodi, in predvsem vloge, ki si jo je na tem koncu sveta izbrala Amerika. Pred vrnitvijo v Slovenijo je na letališču JFK v New Yorku za Delo pojasnil okvire, v katerih o svojih odnosih s ključnim igralcem v svetovni politiki razmišlja slovenska zunanja politika. (Op. ur. AD: Ervin Hladnik-Milharčič je novi dopisnik Dela v New Yorku.) ❖ Filmski igralec Warren Beatty je v času vašega obiska v Ameriki napovedal, da bo kandidiral za predsednika, ker med zdajšnjimi demokratskimi kandidati ni nobenega pravega liberalnega demokrata. Vsaj od Reagana naprej je Hollywood v vrhu piramide odločanja. Ameriška politika je spektakularna in dela veliko cirkusa, hoče biti atraktivna in mora zabavati publiko. Vi v političnih nastopih ne slovite ravno kot zabavljač. Vam je ameriški politični stil privlačen? Jaz imam vsekakor drugačen stil in ne prirejam predstav. Tudi pri Američanih ni vse predstava, v ozadju je še marsikaj drugega. Ameriški stil je vsekakor zanimiv in iz njega je mogoče marsikaj koristnega povzeti. Ampak evropske razmere so drugačne. Naš politični slog je veliko bolj zadržan, nam vsebina več pomeni od predstavitve. V Ameriki se tudi ukvarjajo z vsebinskimi vprašanji, vendar politik, ki nastopa samo resno, najbrž ne more uspeti. Meni je v zadnjih desetih letih uspelo preživeti v politiki brez prirejanja predstav, kjer drugje bi to bilo najbrž malo teže. Vendar Evropa deluje drugače. Reakcije Evropejcev na Clintonove afere so bile, na primer, močno drugačne od ameriških. Ali to epizodo ameriške poiitike razumete? Kako bi reagirali, če bi se kaj takšnega zgodilo vam? Razumem že. Ameriška politika je močno vpeta v medijske mehanizme, vendar so se tudi tukaj razvili precej različni pogledi. Mislim, da so v primeru Lewinsky vsi šli predaleč. Predaleč niso šli samo mediji, ampak predvsem politika. Republikancem se je to kar maščevalo. Na volitvah se jim ni obrestovalo. Američani so odreagirali veliko bolj zdravorazumsko in so presodili, da je inkvizicija pretiravala. Predaleč je šla politična inkvizicija, mediji niso bili nosilni dejavnik afere, ampak so jo zgolj pretirano posredovali. Američani se obnašajo pozitivno. Samopotrjevanje je politična in vsakdanja norma in nenehno je treba od sebe dajati nove ideje. Vi ste med svojimi nastopi pojasnjevali, kako je Sloveniji uspelo postati samostojna država, in ta zgodba je zelo konsistentna. Slovenija zna z egoističnega gledišča dobro poskrbeti zase. Kaj bo sedaj iz tega naredila? Kje bo dejavna? Zakaj obstaja na svetu? Zakaj je svet zaradi nje bogatejši? Kaj ste odgovorili, če so vam postavili to vprašanje? Po pravici povedano mi ga niso. Zgodba nastanka Slovenije se jim zdi zanimiva, ker jo vidijo kot pozitivno zgodbo. To jih im-presionira. Slovenci nismo problem, lahko pa smo del rešitve. To je zanesljivo nekaj, kar lahko damo tudi drugim. Jasno je. da znamo sami preživeti in da po svetu ne hodimo zato, da bi tarnali. Ponudimo lahko vse, kar lahko ponudi vsaka druga stabilna evropska država, razlika je samo v dimenzijah. Egoistični motiv obstajanja na svetu običajno zadošča za vse države. Nismo tukaj zato, da bi bili všeč drugim, ampak ker hočemo biti tukaj in hočemo preživeti. Kar nas loči od drugih sorodnih držav, je način, kako smo nastali in kaj je iz nas nastalo. Zadnje desetletje je bilo na našem koncu Evrope desetletje sprememb. Nekateri so iz njega izšli bolj uspešno, drugi manj, nekatere države, predvsem ena, so zaradi nespametne politike zdrsnile v katastrofo. Za nas velja, da smo v nasprotju S Srbijo primer, ko je probleme mogoče pozitivno razrešiti. Ste Miloševiču za to uslugo hvaležni? Nedvomno nam je pomagal pri profiliranju. Slovenija je nasprotje njegove Srbije. Jaz mu za to nisem kaj prav posebej hvaležen, zares nehvaležni pa so lahko Srbi. Ob tem primeru se lepo vidi razlika med odgovorno in neodgovorno politiko. Tam se vidi, kaj lahko svojemu narodu in državljanom naredi politični avanturist. Slovenija je na koncu tega tisočletja prvič sebe postavila kot državo. Srbija je na svoj zgodovinski ničli. Ves svet je obrni-la proti sebi. Nato je pivu. v svoji zgodovini napadel suvereno državo. To je res enkraten dosežek in tam so mu laho skrajno nehvaležni. JANEZ STEFANČIČ 29. maja 1964 MARIJA STEFANČIČ 21. okt. 1989 DRAGI A TA IN MAMA! ZA VSE DOBRO VAMA NIHČE PLAČA TI NE MORE, ZA TO UPAMO, DA STA PRIŠTETA V NEBEŠKE ZBORE. Žalujoči: Vinko —sin Slavka Gril (Slovenija) in Mary Vogel — hčerki Jože, Anton — zeta Mimi — snaha vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Euclid, Ohio, 21. oktobra 1999. Naša zrelost za Evropo (nadaljevanje s str. 10) Če tega problema v državah članicah Evropske unije nimajo, to ne pomeni, da nam tega ni treba urediti, temveč prav obrnjeno: urediti je treba čimprejr Vzpostaviti je treba stanje spoštovanja človekove pravice do zasebne lastnine. Uveljaviti moramo splošno evropsko miselnost, ki ima do zasebne lastnine drugačen odnos, kakor ga ima naša elita do lastnine, ki nekoč ni bila njena, pa Sl jo želi dokončno protipravno prisvojiti in zato na vse mogoče načine zavira denacionalizacijo. Zato je vprašanje denacionalizacije bistveno: ob njem se kaže, kako Slovenci pojmujejo zasebno lastnino, posebno S® takrat, ko jim ne pripada in jo je treba vrniti. Ob papeževem obisku so nekateri slovenski škofje tudi v tuji javnosti odkrito spregovorili o stanju pri nas in ° težavah - tudi denacionalizacijskih - ki jih poznamo. Zaradi tega so jih nekatera javna glasila napadla. Namesto, da bi napadla tiste, ki so krivi za stanje, zaradi katerega nas v Evropi ne marajo, so javna glasila napadla tiste, ki so resnico glasno povedali. Kriv ni rabelj, ki žrtev tepe, temveč žrtev, ker kriči. Taka je morala nekaterih naših javnih glasil. Predvsem pa je tudi to izrazito neevropsko vedenj®-Demokratična Evropa si je osnovala mednarodno sodišč® (v Strasbourgu), kjer lahko svojo državo toži vsakdo, meni, da mu je kratila katero od temeljnih človekovi pravic. Človekove pravice so namreč nad državo in jih je dolžna varovati, zagotavljati in njihovo spoštovanje spodbujati. Temu nasprotno pa bi se po mnenju tistih, J so kritizirali naše škofe, nihče od nas ne smel niKcll P"' zožiti na sodišču y StrsSuuurgu. Kakor da bi bilo resnično domoljubje v tem, da daješ potuho domačim krivičnikom in jih ščitiš, da lahko še naprej delajo krivico 'n uničujejo domovino, in to samo zato, ker so tvoji rojaki-Ali ni pravo domoljubje predvsem v tem, da skrbi in delaš, da bo tvoja domovina dežela pravic, resni' ce in poštenja? Zares smo še zelo nezreli za Evrop® in to tudi po zaslugi tistih, ki so za naše približevanj® Evropi zadolženi, in tistih, ki krojijo naše javno mnenje- le z M C b, L P' le te VJ P v DRUŽINA, 17. okt. 1999 Američani vodijo politiko podpore demokratični sferi v Srbiji in blokade zdajšnjega režima. Dokler ne pride do političnih sprememb, bodo takšno politiko ohranili. Prej ali slej bo dala rezultate. Mi pa se ukvarjamo z drugimi stvarmi. Vendar so majhne države laho aktivni dejavniki na mednarodni politični sceni. Včasih je majhnost lahko velika prediiGSt. Finska je z Martijem Ahtisaarijem uspešno odigrala vlogo posrednika med kosovsko vojno, pred tem je Norveška Izraelcem in Palestincem v Oslu dala prostor za tajna mirna pogajanja, Jordanija je na robu sred-njevzhodnega konflikta izrabila lokalna protislovja in si nesorazmerno povečala politično težo. Zdi se, da se Slovenija izogiba takšnim potezam. So kakšna področja, kjer je Slovenija aktiven dejavnik mednarodne politike? Kot sorazmerno mlada država je Slovenija večino svoje energije porabila za samodokazovanje in samou-trjevanje v mednarodni skuonosti. Veliko svojih zmogljivosti smo usmerili v mednarodne integracije, kjer vidimo svoje mesto. S tem se seveda odpirajo možnosti za sodelovanje pri eševanju mednarodnih pr0 ulemov. Priložnosti je veliko na azemlju nekdanje Jugoslavl e, vendar doma to jim ni všeč. Območje nc . Janje Jugoslavije je vsa| desetletje v središču svetov politike, s tem imanl° nodlag1 ’dike izkušnje, na pc :aterih laho pomagain vetovnim silam, Združenj Iržavam, Natu in Evrop* iniji pri razreševanju zaP enega položaja v jugovz ini Evropi. Sam nim3!" TCdsodkov in mislim. . u.- cmei' tila. u: «tw ih tudi drugi ne u» meti. Delovanje v . jrostoru ima visoko vre lost in se nam splača. Vendar se zdi, da ožnosti Slovenija ni ,z j- kef Tako se lahko zdi, mo delovali v ozadju ^ akta in nismo silili v ^ redje. Naše delovanj®^ ilo vidno, vendar je -j, ljučno v najbolj ^ renutkih. Zelo tesno ^ odelovali z vsemi tr lavnimi akterji. ^en^aroSt£> abljanje priložnosti P°^nas, li odvisno samo ° jji mpak od veliko r ikoliščin. -gfli- Ahtisaari je bil sPr)fkrati jiv, ker ima FiP-S«3 »oseben odnos z joifl-lobre odnose z 0 t čaradi dobrih °^n0S 6dai' lusijo so bili kot p°s ~ (dalje na sir. 14> KANADSKA DOMOVINA Svečana proslava 40. obletnice ustanovitve slovenskega društva TRIGLAV v Londonu, Ont. Windsor, ont. - bii je eP sončen dan, ko sva se 1 možem odpeljala iz mdsorja proti Londonu. ‘J najinega potovanja je la Slovenska pristava pri ndonu, kamor sva bila Povabljena na proslavo 40-etnice društva Triglav, in 0 3- septembra 1999. Dre-V]e. °b avtocesti 401 je že Jričelo spreminjati barve in rahlem vetriču so odleta-va' rumeno-rdeči lističi, pr- 1 znalci zgodnje jeseni. z eselila sva se snidenja nek«?11? ‘n P1'!3161!1, saJ odk er*^ n*sva videla, ar smo se preselili v od takrat je pa Pr^0 ^ar ^ cesP SQe vhodom na Pristavo s( P*aPolale slovenske za-na e’ znak, da sva prispela pravo mesto. Že pred 'Pont sva srečala prve ance in snidenje je bilo SeS veselo. V dvorani so itn .re^anja ponavljala in (.Ja SVa prijeten občutek, da sva prišla domov. je a ta pomembni večer qi “P® dvorana praznično lkn>. Na lepo priprav-iA,111” 'Pizah so bili tudi 2a 1 tiskanega programa je gosta. Program jn d tiskan v slovenščini drn an^e^čini in je med lc0 ^lni vseboval tudi krat-ime ^dovino društva ter p 1 vseh predsednikov. nega d Pričetkom slavnost-st0m banketa, je bil go-njec na razpolago šampa-tem k S . Prigrizkom, med jal D - 'z kuhinje priha-Prav£^en vonj jedil, pri-'h za večerjo. Svega Se je otv°ntev večera kan Pr'čcla s slovensko in Zape| 0 himno, kateri je Molj*«,,mlad' 8- Končan, vi) g'" ?-ed jedjo je opra-rekt°r ^nci Trstenjak, dl-^idbliar,' ad*a Ognjišče v di p0 ki je kasneje tu- Večerij11 •slovenski’ do-f' MagdaJ Je Predsednica Jravila l RazPotnik poz-je nor5-0 .'n Poudarila, 1 Vrsti °^ni' večer v pr-^hvaio Iamenien vsem v °'ih ietih So v preteklih ^ društv|j nesebično delali r|eg°vemn ‘n priPomogli k t penila ; razv°ju in rasti. .IJ^kega tUdl’ da sta od o,a ^ jan Juršič in g. Tone Kobal, že pokojna. Dodala je, da bo nocojšnji govornik dr. Stane Bah, ki je bil tretji član ustanovnega odbora in prvi predsednik društva. Ga. Razpotnik se je spomnila tudi g. Stefana Legana, ki je bil od vsega začetka član društva in se je nadvse veselil prihajajočega praznovanja te 40-let-nice, a je na žalost ni dočakal. Sledili so pozdravi in voščila predstavnikov raznih društev in organizacij. Med predstavniki je bil navzoč tudi častni konzul Republike Slovenije g. Jože Slobodnik s soprogo Darijo. V svojem govoru je poudaril pomembnost slovenskih društev pri ohranjanju naše kulture. G. Joe Fontana, MP za London East, je izročil pozdrave predsednika federalne vlade g. Jean Chretie-na. Vrstili so se predstavniki slovenskih organizacij in društevi iz južnega Ontaria, vsak s pozdravom in čestitkami. Po končanih pozdravih je ga. Razpotnik predstavila dr. Baha, pri tem pa na kratko opisala njegov doprinos k društvu. V njegovem govoru je dr. Bah omenil, da se časi spreminjajo in s tem tudi vloge in dolžnosti društev. Dejal je, da so pred 40 leti ustanovili društvo z namenom, da ohranijo slovenski jezik in kulturo ter gojijo med seboj povezanost in družabnost. Vmes pa je nastopilo 1. 1991, ki nas je postavilo iz folklornega naroda v držav-nostni narod. Ta sprememba pa zahteva od Slovencev doma in po svetu, da poupiraipo tudi državništvo, ki bo pomagalo ŠiovcUlj!, da bo uspešno vodila pogajanja za vstop v Evropsko unijo. Da pa bomo pri tem delu dosegli uspehe, je nujno potrebno, da nastopamo enotno in da smo malo bolj strpni do rojakov, ki so drugačnega mnenja. To pa lahko dosežemo le, če postavimo slovenstvo na prvo mesto. Ravno to dejstvo, da postavimo slovenstvo na prvo mesto, bo nas Slovence končno privedlo do enotno- Kajti, le kot enotni narod, je nadaljeval dr. Bah, bomo mogli krojiti svojo usodo v združeni Evropi, da se nam ne bo treba vedno zanašati na druge in sprejemati, kar so nam oni pripravljeni dati, in ne tisto, kar nam Slovencem kot zrelemu in kulturnemu narodu pripada. Posebej pa je govornik še poudaril, da naša mlada država Slovenija potrebuje enoten nastop vseh Slovencev, ko gre za dosego njenih pravic.. To je tudi prvi korak k spravi, čč že ne k spravi, pa vsaj k mirnemu sožitju med nami. Izrazil je tudi željo, da bi rojaki preživeli današnji praznik v krogu svojih družin in prijateljev v duhu strpnosti in sloge. Po končanem govoru je predsednica Razpotnik izročila vsem nekdanjim predsednikom društva plaketo (President’s Award) s sliko Triglava, ki je delo pok. g. Toneta Kobala, kot priznanje za njihovo delo. Nato je sledil ples in gostje so se veselo zavrteli ob zvokih ansambla Nagelj. Za pripravo tega jubileja je bilo vloženo mnogo truda, požrtvovalnosti, navdušenja in ljubezni za slovensko stvar. Vse to ima še poseben pomen, ker je bilo to delo mlade generacije, ki je prevzela vodstvo društva, kajti se naše vrste manjšajo in manjka nam energije, ki smo jo čutili v mladih letih. Zato so Slovenci v Londonu lakho ponosni na svojo mladino, ki nesebično nadaljuje tradicijo, katero so jim zapustili njihovi starši. Majda Bah Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanta na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Kbvenska žJT)isarna TeL: 216-361-1603 Fax: 216-361-1608 c/o Sl. Vitus Church 6104 Glass Ave. Cleveland, OH 44103 fc>ve novi knjigi, ki ju lahko naročite v Slovenski pisarni, sta: ČRNA KNJIGA KOMUNIZMA, ZLOČINI, TEROR IN ZATIRANJE. Gl. urednik je Stephane Courtois. Iz francoščine prevedel Božidar Pahor. Knjiga obsega 974 strani in stane S60.00 (poštnina: $4.00) HERMANOV DOSJE, avtor Aleksander Bajt. Avtobiografska študija 2. svetovne vojne. Gre za kritično analizo takratnega dodajanja. Knjiga vsebuje 1345 strani in stane $60 (poštnina $4). Slovenska pisarna ima še v zalogi: “Slovensko-angleški slovar”, Anton Grad in Henry Leeming ........ $75 ($79) “Veliki angl.-slov. slovar”, Grad, Škerlj, Vitorovič .... $75 ($79) “Konec tisočletja, račun stoletja”, Drago Jančar ...... $25 ($28) Ponatis knjižice “V znamenju. Osvobodilne fronte - Dokazila o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana, 1943 ......,................... $10 ($12.50) “Ušli so smrti” - Poročila treh rešencev iz množičnega groba v Kočevskem Rogu, junija 1945 ......... $20 ($22.50) “Poletje molka”, Mara Cerar Hull ................... $28 ($30) “Summer of Silence”, Mara Cerar Hull ............... $15 ($17) “Mora in bolečina slovenskega naroda”, Janez Rotar ................................... $11 ($13) “Skrinjica pravljic”, (za otroke), Celovška Mohorjeva $15 ($17.50) “Huda pravda”, Lojze Ilija ........................ $5.50 ($7) “Križev pot Slovencev”, Izdal župnijski urad Kočevje ......................................... $6 ($7) “Slovenski standardni prevod Sv. Pisma” (še dva izvoda imamo) $50 ($54) Še en izvod “Temna stran meseca” imamo ............ $99 ($103) Pravkar smo prejeli PRATIKO 2000, Celovška Mohorjeva $6 ($7.50) Pripomba: V oklepaju () so cene po pošti. ❖ Sporočamo, da bomo v kratkem času imeli na razpolago zelo lepe slovenske božične kartice in kadilo. Ker je pisarna odprta samo v soboto in nedeljo dopoldne, me lahko za kakršnakoli naročila ali sporočila pokličete tudi na dom na št. 216-481-9150. Za Slovensko pisarno: Anton Oblak Victor Jackovich o Paktu stabilnosti “To ni nov Marshallov načrt” Ljubljana - “Sloveniji se s paktom stabilnosti ponuja izjemna priložnost, da pomaga mednarodni skupnosti pri reševanju problemov, ki jim svetovni mediji posvečajo osrednjo pozornost, in tako hkrati utrdi svoj položaj v mednarodni skupnosti,” je na ponedeljkovem (11. okt.) večernem predavanju, posvečenem regionalnemu sodelovanju in Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo, zbranim povedal nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich. Diplomat, ki je kot namestnik direktorja nemško-ameri-škega instituta George C. Marshall za varnostne študije prišel v Ljubljano na povabilo Atlantskega sveta Slovenije, je predavanje začel z ameriškim pogledom na odnose z Evropo. Ti temeljijo na partnerstvu, vzpostavljenem prek sodelovanja v Natu, transatlantskega sodelovanja med ZDA in EU ter prek O VSE (=Organizacija za varnost in sode-iova^ie v Evropi), in Washington je, po Jackovichevih besedah, močno Zainteresiran za poglobitev stikov. Glede Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Jackovich pravi, da ni bil nikoli zamišljen kot nekakšC" -nov Marsha-llov načrt. V paktu naj bi se združila in koordinirala vrstS že znanih pobud, vendar pa si institutionalicije ne želi nihče. Temeljni cilj pakta je stabilizacija in demokratizacija regije ter njena vključitev v Evropo, v transatlantske integracije. To je in bo hkrati tudi priložnost za ZDA in Evropo, da uskladita svoje delovanje. In Slovenija? Zaradi pripadnosti nekdanji Jugoslaviji in svojega geopolitičnega položaja lahko v paktu odigra zelo pomembno vlogo. ZDA iščejo države, ki lahko prevzamejo pobudo in krepijo demokracijo v regiji. “Mislim, da je to za Slovenijo lahko dobra in primerna vloga,” je na koncu dejal Jackovich. U. I. (Delo, 13. okt. 1999) Kaj se dogaja v Sloveniji? Berite Ameriško Domovino in boste vedno zelo na tekočem! Intervju z dr. Janezom Drnovškom (nadaljevanje s str. 12) ki sprejemljivi za Miloševiča in zato je bil Ahtisaari učinkovit. Rusko-srbska percepcija Slovenije je, da smo pretesno povezani z Natom in Američani, zato formalno nismo mogli igrati vloge posrednika. Neformalno in v ozadju pa smo bili še kako prisotni. Rusko-srbska percepcija je takšna, vendar naša država sama sebe definira negativno. Ni članica Nata, ni balkanska država, ni v Evropski uniji, ni neuvrščena in tudi ni brezpogojna zaveznica kogarkoli od teh. Kaj pa je? YČ3ših je pri posredniških vlogah to, da nekaj luSl, prednost. Drugi nas definirajo kot primer uspešne in stabilne države, ki je izšla iz jugovzhodne Evrope. Razumejo nas kot državo, ki se je pred desetimi leti soočila z agresivno Miloševičev© politiko in ki je realizirala svoj koncept demokracije. * Rezultat je jasen. Vsakdo, ki pogleda, kjer je danes Slovenija in kje je Srbija, na eni strani vidi utrjeno državo, na drugi strani razbito in izolirano Srbijo brez perspektiv. Slovenijo uporabljajo kot kriterij preverjanja rezultatov dveh vrst politike. Ne imejmo iluzij. Brez tega bi bili bolj nezanimivi. Pot, ki smo jo opravili v zadnjih desetih letih, nam povečuje ceno. Slovenija ni uvrščena med poražence? Nikakor ne. Zato toliko bolj čudi, če se tako obnaša. Kadarkoli se omeni aktivna vloga v urejanju razmer med novonastalimi državami jugovzhodne Evrope, politika pade v krč. Strah pred delovanjem na Balkanu ohromi odločitve, kot da je tam kača. Je to zelo močan omejevalni dejavnik? Res je včasih lahko dobiti takšen vtis. En del slovenske politike je obremenjen z iracionalnimi strahovi pred preteklostjo, Jugoslavijo in Balkanom pogosto tC izrtaja iz nepoznavanja mednarodnih odnosov in razmer med suverenimi državami. Na svetu ni nobenega mehanizma, ki bi Slovenijo lahko prisilili v povezave, ki jih noče. Česa takega preprosto ni, zato • je strah iracionalen, pretiran in škodljiv. Naši partnerji v mednarodni politiki nas ne morejo razumeti. Izogibamo se in bežimo od tistega, kar bi moralo biti naša glavna prednost. Kot da nočemo biti uspešen primer, kako se znajti v težkih zgodovinskih okoliščinah in jih obrniti v svoj prid. To je naša prednost, ne pa obremenitev. Lahko navedete, kje ste bili kot pogajalec uspešni? Mi se nismo pogajali, pogajali so se drugi. Svetovali smo. Med zadnjo krizo sem bil ves čas v osebnih stikih z vrhom ameriške administracije in z vodstvom Nata. Iz razumljivih razlogov se o tem ni veliko javno govorilo. Obisk ameriškega predsednika ni bil naključen, ampak je bil tudi rezultat sodelovanja in upoštevanja naše vloge. Za nas je to važno, ker se je okrog Kosova razvijala celotna svetovna mednarodna politika. Ob tem primeru so se zapletala in razpletala vprašanja veta v Varnostnem svetu, vloge organizacij, kakršna je Nato, v razreševanju svetovnih konfliktov, odnos do Rusije in kopica drugih tem. Temeljna vprašanja svetovne politike so se vrtela okrog tega. Ko ste govorili pred Generalno skupščino Združenih narodov, je bilo v hiši kar nekaj državnikov iz tretjega sveta, ki ste jih pred desetletjem kot tedanji predsednik Jugoslavije pozdravili na zasedanju gibanja neuvrščenih v Beogradu. V razpetosti med Evropo in Ameriko je tudi Slovenija odpisala ta del sveta. Se je to zgodilo zato, ker so ti stiki nekoristni, ali iz podobnega strahu pred preteklostjo? To se ni zgodilo iz ideoloških razlogov, ampak vsaj V BLAG SPOMIN OB 14. OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE MAME IN STARE MAME MARIJA RUS Umrla je 25. oktobra 1985. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, vdano molimo za Vas. Žalujejo: Francka, Marija, Ivanka, Tončka — hčere z družinami; France, Ivan, Stanley, Joseph, Tony — sinovje z družinami ter ostalo sorodstvo. Willoughby Hills, O., 21. okt. 1999. pri meni zaradih naših prioritet. Naša gospodarska in politična prioriteta je Evropska unija, vprašanje naše dolgoročne varnosti pa nas povezuje z Natom. Kadrovsko smo v diplomaciji o-mejeni in ne moremo delati vsega naenkrat in v enaki meri. Samostojni smo šele osem let. V teh osmih letih smo marsikaj postorili, nestrpnost se mi ne zdi upravičena. S tretjim svetom bomo vzdrževali odnose na podlagi naših interesov. Strinjam se, da so naši stiki z državami tretjega sveta zelo šibki, veliko šibkejši od naših želja in tudi od interesov, ki jih imamo. Naša koncentracija na Evroosko unijo pa je razumljiva in je pri ureditvi odnosov z njo treba še veliko narediti, usmeritev k Združenim državam pa tudi, saj so ključni faktor varnosti v svetu. Če sem popolnoma pragmatičen, nam prijateljski in partnerski odnosi z Združenimi državami pomenijo več kot kakršnakoli samostojna naložba v obrambo. Dejstvo, da bi nam bile Združene države pripravljene pomagati v kritičnih trenutkih, odtehta vse ostalo. Zato si prizadevamo za čim tesnejše stike z ZDA. Kakšna oddaljena država nam tega nikoli ne bo mogla dati. Za državnika, ki skrbi za gospodarsko in obrambno varnost države in državljanov, je to na prvem mestu. Naša prva partnerja sta ZDA in Evropska unija. Lepih želja pa je tudi veliko. Zveni lepo, vendar je nekoliko paradoksno. Ekonomija in diplomacija običajno hodita vzporedno. Z Združenimi državami ima Slovenija tri odstotke svoje gospodarske menjave in še ta se nagiba k zniževanju. Če se prav spomnim, je odstotek menjave z Egiptom večji, poiuični in diplomatski stiki pa so z Združenimi državami neprimerno bolj intenzivni. Kaj je poleg varnostnih vprašanj še interes za stike z Ameriko? Prav imate. Med političnimi in gospodarskimi odnosi z Združenimi državami prihaja do velikega sorazmerja. Na tej poti sem se s tem veliko ukvarjal. Videti je nerazumljivo. Eden od problemov je, da so naša podjetja sorazmerno majhna, ameriški trg pa je največji na svetu, in se morda zato raje osredotočajo na evropske države, ki so blizu, bolj dosegljive in laže obvladljive. Nekoliko plašna so pri prehodu čez ocean in se s težavo lotevajo naložb, ki bi jih takšne poteze zahtevale. Amerika pa je tudi zelo zahtevna in ne vzame vsega- Veliko naših podjetij se nostalgično obrača nazaj na nekdanje jugoslovanske trge, ki so veliko manj zahtevni. Vendar je ameriški trg plačilno sposoben, tukaj se splača poslovati in odprtih možnosti je veliko. Večina naše menjave poteka z Evropsko unijo, vendar je tam bistveno ne bomo mogli povečevati. Prioriteta naše gospodarske politike v prihodnjem obdobju bo morala biti prodor v Ameriko. Deset dni ste potovali čez to deželo. Vas je kaj presenetilo ali pritegnilo? Amerika me vedno znova preseneča z velikostjo, raznolikostjo med posamičnimi državami in včasih se zdi s skoraj neskončnimi potenciali, ki jih ponuja. Vsaka od petdesetih ameriških držav je primerljiva z velikimi evropskimi državami. To so tudi gospodarski velikani. Vznemirljivo je razmišljati, kako prodreti še kam drugam, ne samo v New Yorku in Washingtonu, največ pa do Clevelanda, kjer živi najmočnejša slovenska skupnost. Moja izkušnja z Američani je, da so zelo odprti, sprejemljivi in pripravljeni na vsakršno smiselno potezo. Vsak stik kaže na neskončno odprtih možnosti. Če hočemo ohraniti sedanjo stopnjo tesnosti stikov in varnostne garancije, moramo biti prisotni tukaj. Politiki so pragmatični. Kar je zanimivo za njihove volivce, je zanimivo tudi za njih. Če njihovi volivci še nikoli niso slišali za Slovenijo, ne bodo imeli nobenega posebnega motiva, da v predstavniškem domu ali senatu glasujejo 2a podpo-lo v morebitni krizni situaciji. Eden od motivov mojega sedanjega potovanja v ZDA, kjer sem predaval na petih univerzah, je bil tudi preučiti, kaj je mogoče narediti za večjo prepoznavnost Slovenije v tej veliki državi. Kaj so vas vpraševali? Presenetljivo je bilo, da so tisti, ki so prišli, kar veliko vedeli o Sloveniji. Ni jim bilo treba pojasnjevati, od kod sem prišel, ker so se že pred tem sami poučili o temeljnih dejstvih. SEZNANJAJTE NAŠE BRALCE O — AKTIVNOSTIH VAŠIH DRUŠTEV! Najbolj jih je seveda zanimalo, kako nam je uspe lo, da smo se izognili ka strofi, ki je zajela druge države v jugovzhodni Evro pi, in kako vidmo možnosti za stabilizacijo. Američani imajo svoje vojake v Bosni in Hercegovini in na Koso vu. Tja odhajajo in zanima jih, kam gredo, kakšna s° tveganja in kakšne so moz nosti za mirno razrešite*-Zanimali so jih naši odnos z Evropo in z Rusijo. Naša zgodba se jim z‘ zanimiva in presenetljlVJ Vedno znova so me vPza ševali, kako nam je uspe™ damo smo tako gladko velikim vojnam in žrtvam Občutljivi so na varno# vprašanja in svoje zrt*’ naša strategija jih je 1 impresionirala. Slove model je deležen velM! zanimanja in odobravanja- Američani delijo svet^ ezni' države na dve jasno nirani skupini. Na zuv®' ke in tiste, ki to nl^ Druge niso nujno s5V .veznik >» žniki, kdo je zav id® kaj to pomeni, pa *e ( natančno ve. Zaveznik Je ameriški politiki težka ^ seda z mnogimi posle® mi. Ali razumejo Slov**® kot zaveznico? Da. Tako je. Zelo nam"' dr: se za ne pr, in rai ni les vic 9a de Pn io ra< na vi dl< na da nji na Pn hk ter no Prt čen moram biti, ker j® -pomembno vprašanje. * dri PO: PO Pr; dp '• -j« ki poznajo stvari, v P0** 9r? ni eliti in v senatu ftaS Z( pozi* ko obravnavajo. * - ^, nas seveda zaradi vojn6 J I' Balkanu. Po eni stran1 ^ n naša sreča, da smo s6 J, tako gladko izmaknil*’ ^ drugi strani pa se J -se de| Vse rna redki spomnijo, kaj pravzaprav zgodilo, k®f j 9d! deset dni, ko je bila ^ nija v središču P0201^ za druge minilo zelo 11 Zelo redko slišijo za ^ ‘‘Good pogosto news is slišim. n0 RazviJ; se normalno, v Slovenj, velikih kar dobro in po atr pretresov, je log*1 kajšnjih medijev ni o0' ga posebnega razlog3, bi se mnihna država PgjJ; se majhna država . ^ Ijala v njih. Bolje k° širšo javnost. Zveni P3 gre. mar.j smo uči'1 aiij Pur Pra drž 9a dni s drž t ® lo9i Se do ;* irt dat, sk(j dan ksno, ampak tako je-V šoli se niso u. nas, ker smo premi3 y v^j žava, tako da motaj0 p0s najti načine, kako P°z 0t1 drž-opozoriti nase. Tako ^ ^ filmih so negativci J bolj zanimivi od P°Z1j f 0^, in javnost se z hP 9a ukvarja. Slobodan ^ q nima težav s prep°z ^ če stjo. Ja, saj vojni zločinec, na mednarodni tai da j6. ^ vd| t6*’ (j *rn( težk® scen*' / b'l Da, recimo, Delati je treba na i0 * 3rid£r 4 Zi|a dobre novice p' sem in zares post311 - brU vice. J .. *>v K Slovenski odnos‘ riko so upoštevanj3 (dalje na str- |6) ° Vlada Republike Slovenije ^ in njene pristojnosti vro- iosti čani osni oso-iiwa l so nož-iitev. Inosi zdi v-pra- nadauevanje Ob predložitvi predloga davnega proračuna pred-sec*n'k vlade in minister Za finance na seji držav-ne9a ^ zbora predstavita P^računski memorandum "^Predlog državnega pro-^Cuna- O tej predstavitvi ni Oprave. I ^recfssdniki delovnih tepel«. JSv.latlko v 25 dneh od 1 ^ aa2ltVe predlo9a državne-tvaD1 ri ^roraduna skličejo seje ostn* feles, na katerih Žrtve. Pravniki vlade pojasni-zoP ra,predlo9 državnega pro-en^ na Una' ^r^avni zbor nato ■mi ^Pozneje v 7 dneh opra- nja' 1 Suh™ razpravo ° pre‘ toVI', na p arzavne9a proraču- def1' (ja ° tei razpravi sklene, rez"'’ nia Se postopek sprejema- nis° nadaiiSredl°9a Proračuna . ze1' Je' a ^ edi£»' rem ~ roK. v K£ nov m°ra vlada pr'Pr£ ^ "»xr109 državn< vtd- di}tir'an^rnaie predle ; p. .Vne9a proračuna lal nat^ Po onnCi vla9aj° 15 je10 Prav, PraV!jeni Spl0Šni r Tisd u- ’ Pri čemer mor ,o#.0rQ'aVati ravnovesje n as V izc»skimi prejemki o# d/7)ai ' D° vloženih am „6 tf felejg Se morajo delo' afli rfneh °Predeliti v ;iit ., '■ Vla(ja vs6^ d se opredeli ntajev predloženih ama deiitve "1 na Podlagi of ^r,y\. zadniih ^ se? li, { s« 1 ker 1 Slov' aoSDnr. ^aanjih ^t| VilparSkih 9ibanj ^ čuna državnega bilf0 Pravj Za tek°če leti ? državnedopolnjen P / 9a f99 Proračun rv/, dr>iku ra vposlati p ;nij' I nairnani dr2avoega ži'# dr^vn(ln 5 dni Prec jlci ^ 9a zbora. 1 1 lo9a c)d°Po|ojenega ViJ!rSS °Preri rne9a pror V 00 teil del' matično o 'V • ° feio , ma ' '» J” . Mbor iivi # bato >«ar„o politi dneh ^Pn dneh ' rilii S n Por°čilo o J 1 kd dSraČUnu Pr( .o Vn' zbor 11693 zbori oZi< J°sar^ 0prav razi k0' dr^Vn0 del'b f ' v«? dr6d ž 9a Proraču )Ziti^ Da |ahkdetkom te i > i predstavn lil^r9a Prorač.Pred,°9 < y 0 a' ČUna- ardahdmajih k i U dri .» !”lota dne9a || SCu državni V Sc h te. |C»>' J i *bo, narr,and' ■ i najprej ki i Sh in ša / Ko jemandmc V' 16 Po H-0nčao ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih in glede prihodkov in odhodkov; če je tako, državni zbor glasuje o njem v celoti. Če pa proračun ni usklajen, predsedujoči od matičnega delovnega telesa zahteva, naj prirpavi predlog za uskladitev državnega proračuna in mu določi rok za pripravo tega predloga. O predlogu matičnega delovnega telesa se lahko izrečejo' predstavniki poslanskih skupin, pri čemer lahko njihove izjave trajajo največ 5 minut. Po končani razpravi državni zbor glasuje o predlogu matičnega delovnega telesa za uskladitev državnega proračuna. Če je predlog sprejet, državni zbor glasuje o državnem proračunu v celoti. Če državni proračun ni sprejet, državni zbor določi rok, v katerem mora vlada predložiti nov predlog državnega proračuna. REBALANS DRŽAVNEGA PRORAČUNA Vlada lahko med letom predlaga rebalans državnega proračuna. Rebalans državnega proračuna sprejema državni zbor po pravilih, ki veljajo za sprejem zakona po hitrem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu državnega proračuna mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki. POLITIČNA ODGOVORNOST Za vlado so skupaj odgovorni vsi njeni člani (kolektivna odgovornost), za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister (individualna odgovornost). INTERPELACIJA To je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade oziroma posameznega ministra. Gre za javno vprašanje, ki ga sproži najmanj deset poslancev državnega zbora. Interpelacija se vloži pisno. V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Interpelacija se predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani poslance. Predsednik državnega zbora interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša. Rok, v katerem mora predsednik vlade oziroma minister odgovoriti na interpelacijo, ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. Predsednik državnega zbora poslance takoj seznani z odgovorom vlade ali ministra. O interpelaciji se odloča najpozneje na prvi seji državnega zbora, in sicer potem ko predsednik državnega odbora dobi odgovor vlade ali ministra, pod pogojem, da je odgovor na interpelacijo prispel najmnj 15 dni pred sejo državnega zbora. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev, ki so interpelacijo vložili, pravico do njene obrazložitve. Interpelacijo lahko poslanci do glasovanja o njej tudi umaknejo. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. Sklep lahko predložijo poslanci, ki so interpelacijo vložili, ali kaka druga skupina najmanj desetih poslancev. Po končani razpravi o interpelaciji o delu vlade oziroma o delu ministra lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi (pri tem morajo hkrati s to zahtevo predložiti v izvolitev novega predsednika vlade) oziroma o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila interpelacija vložena. Nezaupnica' vladi je izglasovana, če je izvoljen nov ■ predsednik vlade. Ta je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh poslancev (najmanj 46). Nezaupnica ministru je izglasovana, če je zanjo glasovalo prav tako najmanj 46 poslancev; s tem je minister razrešen. NEZAUPNICA VLADI Institut, s katerim lahko državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46) izvoli novega predsednika vlade (tako imenovana konstruktivna nezaupnica). Predlog za izvolitev novega predsednika vlade poslanci predložijo predsedniku državnega zbora. Ta z njim takoj seznani predsednika vlade in poslance. Pred volitvami novega predsednika vlade ima predsednik vlade pravico, odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in obrazložiti svoje poglede na dotedanjo delo vlade. • Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v 7 dneh po vložitvi predloga za izvolitev. Državni zbor lahko na predlog najmanj deset poslancev ali predsednika državnega zbora z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev odloči, da se volitve opravijo v drugačnem času, kar velja tudi, če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je nezaupnica vladi izglasovana, torej če je za novega predsednika vlade glasovalo najmanj 46 poslancev, mora dotedanja vlada opravljati tekoče posle do prisege nove vlade. ZAUPNICA VLAD! Institut predsednika vlade, s katerim lahko ta od državnega zbora zahteva, da glasuje o zaupnici vladi. O zaupnici se glasuje najprej v 48 urah in najpozneje v 7 dneh od vložitve zahteve. Pred glasovanjem ima predsednik vlade pravico obrazložiti svojo zahtevlo. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev (najmanj 46), mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju (predsednik vlade oziroma najmanj deset poslancev ima namreč pravico, zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, pri čemer je drugo glasovanje dokončno) izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitvev državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali zavrne. V tem primeru vprašanje zaupnice predsednik vlade postavi na sejo državnega zbora pred odločanjem o zakonu ali o kaki drugi odločitvi. V tem primeru se o zaupnici ne glasuje posebej, ampak se glasuje samo o zakonu ali o kaki drugi odločitvi. Šteje se, da je vladi izglasovana zaupnica, če je bil zakon (ali kaka druga odločitev) sprejet v skladu s predlogom predsednika vlade, v nasprotnem primeru pa je vladi izglasovana nezaupnica. Predsednik vlade lahko veže vprašanje zaupnice tudi na sprejem odločitve o hitrem postopku za sprejem zakona. Če je vladi izglasovana nezaupnica, lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najpozneje v 7 dneh predložijo kandidatu- re za novega predsednika vlade. USTAVNA OBTOŽBA Predsednika vlade ali ministre lahko državi zbor j pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno obtožbo ima pravico predlagati najmanj deset poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev. Vsebovati mora opis očitane kršitve ustave ali zakona in predloženi morajo biti dokazi. Predlog za u-vedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najmanj 30 dni pred to sejo. Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. O pravnih vidikih predloga obtožbe poda mnenje Služba vlade za zakonodajo. Če je predložen predlog zoper predsednika vlade, mora na zahtevo državnega zbora izreči svoje mnenje o predlogu obtožbe tudi predsednik republike, o predlogu obtožbe zoper ministre pa predsednik vlade. Pred odločanjem o obtožbi ima predstavnik predlagateljev pravico obrazložiti predlog na seji državnega zbora. Predsednik vlade ali ministri pa imajo pravico pisno ali ustno na seji odgovoriti na predlog obtožbe. Predlagatelj lahko predlog obtožbe umakne vse do konca obravnave. V tem primeru se šteje, kakor da predlog ni bil vložen. O obtožbi predsednika vlade ali ministrov odloči državni zbor s sklepom. Sklep je izglasovan, če je zanj glasovala večina vseh poslancev (najmanj 46). (Konec prihodnjii) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid A ve. 481-5277 Between Chardon <& K. 222nd St. — Kuelid, Ohio Misijonska srečanja in pomenki 1301. Misijonska nedelja je to nedeljo. Ta dan se na poseben način spominjamo misijonarjev. Po vsem svetu kot ena družina zanje molimo in darujemo. Tako smo duhovno povezani v veliko misijonsko družino. Zbrani darovi so namenjeni za misijonske delo Cerkve. Misijonarji se nesebično žrtvujejo za uboge, ki jih je družba zavrgla. Pomagajo jim materialno, usposabljajo jih za delo, duhovno pa jim prinašajo veselo oznanilo božje ljubezni. Bodimo velikodušni. Kolikor kdo zmore. Dokler imamo čas, delajmo dobro! “Gospod, nauči me velikodušnosti, da bom dajal brez preračunljivosti, da bom delal dobro, tistemu, ki mi ne more povrniti.” Misijonska nedelja nam daje možnost, da se izkažemo, da smo mi vsi misijonarji v zaledju. Z molitvijo spremljamo delo misijonarjev, in žrtvujemo materialno za njihovo1 delo. To bo zadnja Misijonska nedelja v tem tisočletju. Zahvalimo Gospoda za vse, - kar so misijonaiji dobrega storili. In za tretje tisočletje, ki je blizu, nas Bog Oče pripravlja za novo pomlad evangelizacije. Na Misijonsko nedeljo poromajo naše misli tudi k pokojnim misijonarjem. Za mnoge je izgarano ter izčrpano telo usahnilo tam, kjer so se žrtvovali za bližnjega, v katerem so gledali Kristusa. Bogato je vaše plačilo. Spočijte se v Gospodu! Dar za vzdrževanje bogoslovca $400 sta poslala Martin in Matilda Simčič. Novi moči slovenskih misijonov (Družina, 3. okt. 1999) Letošnje poletje sta se na novo misijonsko pot odpravila dva slovenska duhovnika: g. Aleksander Škapin iz Vi-prave in g. Janez Mesec z Jesenic. Zdaj se v Franciji izpopolnjujeta v znanju francoskega jezika, ki ga bosta potrebovala pri svojem delu. Aleksander Škapin se odpravlja na Slonokoščeno obalo. Rodil se je v Postojni leta 1961, doma iz Vipave. V duhovnika posvečen 1. 1987. Bil je iz prve generacije novo-mašnikov, ki jih je posvetil škof Metod Pirih. Svoje duhovniško poslanstvo je začel kot kaplan v Kopru, nadaljeval kot škofijski tajnik in nazadnje kot stolni župnik v župniji Marijinega vnebovzetja v Kopru. Na vprašanja: Kako je zorel vaš misijonski poklic? Ali so na vašo odločitev vplivala pričevanja misijonarjev in branje misijonske literature? Vas je katera stvar še posebej nagovorila? Odgovarja: “Moja misijonska odločitev je duhovništvo. Vendar je duhovniški poklic širši, kakor si običajno predstavljamo. Osnovno in običajno je delo v škofiji, iz katere je kdo doma. Tam skušamo duhovno živeti svojo vero in uresničevati poklic, ki je v bistvu posredništvo (Cerkev) med Bogom in ljudmi. Res pa je, da sva s prijateljem že kot bogoslovca obiskovala enoletni tečaj francoščine na Filozofski fakulteti, za vsak primer, če... Prav delo v župniji in preizkušnje, da župnija ni moja, da se na njo ne smem navezati, so me osvobodili. Dva laiška misijonarja iz Slovenske Istre: Herman Kocijančič iz Kopra, ki je deloval v Zambiji, in Ana Rožanc, ki je delala na Madagaskarju, sta bila dobra spodbuda. Pričevanje misijonarjev, kristjanova obzorja, odkrivanje potreb Cerkve po svetu, so v meni naredili premik, da sem začel razmišljati o poklicu. Kakšnega posebnega dogodka ali srečanja ni bilo. Morda je za naše razmere malo čudno, da nekdo, ki je župnik že več let, izrazi željo, da gre v misijone. Ob novi maši mi je naš misijonar Ivan Bajec, ki dela na Slonokoščeni obali, podaril afriško štolo , s polglasnim povabilom za misijone. Lansko leto, ko je bil v Sloveniji na dopustu, sva zopet prišla skupaj in načela o tem pogovor.” Na vprašanje: Ali je misijonstvo “velik - naporen” korak? Kaj se vam zdi v tem poklicu najlepše? Najtežje? Pričakovanja? “Zanimivo vprašanje. Je in ni. Ne zdi se mi nič kaj posebnega ali junaškega. Kakor sem rekel že prej, v okviru duhovniškega poslanstva ob Jezusovem naročilu: “Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu”, je logično, da se kristjan in toliko bolj duhovnik odloči in postane misijonar. Misijonska razsežnost Cerkve je del njenega bistva. Potrebe so tudi doma velike in še večje bodo. Vendar mislim, da zapiranje v svoj svet ni rešitev. S škofom sva se dogovorila, da grem za enkrat za 5 let. Koliko časa bom v Afriki, razen da če ne bo kaj posebnega, ne vem. Mislim, da bi bilo mogoče, da bi se duhovnik odločil za eno obdobje (npr. za pet let), da gre v misijone in se potem vrne domov. Res pri svojem prihodu nazaj ne bi prinesel magisterija ali doktorata, kakor bi ga, če bi študiral. Je pa misijonsko delo dar slovenske Cerkve drugi Cerkvi, posebno tam, kjer nastaja, raste, pada in ima tudi svoje probleme in svoje veselje. Lahko bi se reklo, da je ta pot tudi napor- na, ker se moram ločiti od toliko majhnih ugodnosti, ali celo razvad. Ločitev od župnije ni lahka, vendar duhovne vezi ostajajo in vem, da se bodo še okrepile. Prav tako ni lahka ločitev od domačih: mame, sestre in bratov ter njihovih družin, in prijateljev. Slišali se bomo po telefonu, si pisali, poslali kakšno sliko... Ne vem še, kaj je posebno težkega. Morda sama odločitev, ko rečeč, grem, in se o tem pogovoriš s svojim škofom. Ali sprememba načina življenja. Zanima me, kako drugje živijo kristjani, kako gre krščanstvo skupaj z njihovo kulturo, ki je drugačna od naše. V tem pričakujem veliko lepega; nova srečanja, novo skupnost, pa tudi težave (ne vem še kakšne), ki so pri vsakem poklicu nekaj posebnega.” Na vprašanje: Pa vam priprava na misijonsko delovanje vzame veliko časa? Študij o razmerah, pogojih, jeziku? “Začel sem brati malo več misijonskekk literature. Od jeseni sem začel ponovno s francoščino in sedaj v Parizu nadaljujem. Tukaj stanujem v hiši, kjer so tudi starejši misijonarji iz frankofonske Afrike. Veliko se pogovarjamo o delu, o problemih. Tudi afriški duhovniki se tukaj ustavijo. Župnijo, kamor grem, poznam bolj malo. Vem, da je velika kakor cela Primorska in da so ljudje poleg večjega mesta Soubre tudi precej po vaseh. Jezik, ki se uporablja, je v glavnem francoščina, ker je domačih jezikov na področju župnije zelo veliko. Običajno prevajajo katehisti.” Ker pa je pot misijonarja vedno pot vse Cerkve, tudi slovenske, je prav, da ju pospremimo na to pot z upanjem zahvalo it^ spodbudo, da bila dobra poslanika ljubezni v Cerkvah, kamor' odhajata. (Pripravil Matija Nare) Mislim, da je gornji sestavek zelo zanimiv in ker bralci AD nimajo naročene Družine, sem ga zato objavila. Topel misijonski pozrdrav vsem! Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada Tel.: (416) 255-2519 Intervju z Janezom Drnovškom (nadaljevanje s str. 14) vendar je večina naporov usmerjena v Evropo. Odnosi med Ameriko in Evropo pa niso vedno sinhronizirani. Kako se izvije-te od tega? Včasih pride do protislovij, vendar ne v temeljnih političnih vprašanjih. Tam kjer so napetosti med ameriško in evropsko ekonomijo, se tudi mi znajdemo v zapletih. Američani denimo zelo opozarjajo na razlike v carinskih tarifah. S pri-družitvenim sporazumom z Evropsko unijo se carine znižujejo in so nižje od carin za ameriško blago. Pričakujejo, da se bodo izenačile. Evropska unija pa je zadovoljna, če ima carinsko prednost pri državah, ki gravitirajo k njej Tukaj prihaja do nasprotij. Strateška politična vprašanja niso sporna, ker imajo tudi evropske države včasih zelo različna stališča in se pri vprašanjih zunanje politike in varnostnih vprašanj teže uskladijo. Pri strateških vprašanjih Američani običajno odločno nastopijo, Evropa pa jim sledi. Resnih težav ob tem nismo imeli, zanimivo pa je, da so Američani naša mnenja pogosto bolj upoštevali kot Evropejci. Predpostavil bi, da Združene države nimajo oblikovane posebne politike do Slovenije, ampak da se znajde v okviru regionalnih načrtov. Kje je mesto Slovenije v njih? Pričakujejo, da bo postala članica Evropske unije in da bo delovala v njenih okvirih. Nekatere države, na primer Velika Britanija, so bliže ZDA, druge malo manj. Mi bomo našli svojo formulo. Sedaj jih zanimamo kot pozitiven primer iz jugovzhodne Evrope, kjer imajo strateške varnostne interese in hočejo stabilnost. Slovenija se je profilirala šele v zadnjem času, najbolj letos, ko so začeli resno jemati našo razvojno formulo v regionalnem Misijonska Znamkarska Akcija - Catholic Mission Aid je registrirana v Columbusu, Ohio, ZDA. Je javna, nepridobitna misijonska dobrodelna organizacija, ki jo je ustanovil g. Charles A. Wolbang, C.M. Zbira darove za pomoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo po svetu. Prosimo, da nam bodo prijatelji misijonov darovali še vnaprej finančno pomoč, ter se spominjali misijonskih potreb v svojih oporokah. Za vsak dar Vam bomo hvaležni, kakor tudi misijonarji in ubogi, ki bodo vaših darov deležni. Za vse prejete darove izdamo potrdila za “Income Tax.” Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland kontekstu. V vsem tem ka osu in polomiji jugovzhodne Evrope je tam tu i normalna država, ki ne ra .