Leto LÜIII. »evflRO 123.
o LiDWimu, v sredo 3. umno 19Z5.
ceno mn 1*50
izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in praznike. — Inaaratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D, — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Unravnlstvo: Knaflova ali ca slov. 5, pritUAfo* — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34.
BV      Poštnina plačana v gotovini.
Mm sovor Suetozorjo Pribičeulčo
Deputacija hrvatskih seljakov i — Hrvatski kmetje za psi
Beograd. 30. maja. r. Jutri dospe semkaj 3M"> seljakov iz okolice Siska, ki nameravajo povabiti ministra Sv. Pribičeviča na zbore« V3nie dne 14. junija t. L v Sisku. Ž njimi pride tudi 70 seljakov iz Martinske vesi, rojstnega kraja Stjepana Radiča. Jutri pri* rede na čast ministru Pribičevicu obed, na katerega so povabljeni tudi beograjski no* Vinarji.
— Beograd. 2. junija. (Izv) Binkoštni prazniki so potekli v Beogradu v znaku manifestacij za narodno edinstvo in čisto ju= goslovensko idejo. Poleg kongresa Orjune je bil značilen pojav prihod hrvatskih seljas kov. 400 po številu, iz Siska in okolice, celo 54 seljakov iz Radičevega rodnega okraja je prispelo v Beograd. Deputacija jc pozva* la prosvetnega ministra in voditelja samos stojnih demokratov Svetozarja Pribičeviča, da naj 14. t. m. pride na shod samostojnih demokratov v Sisku ter tam govori. Ob 14. popoldne je bil v hotelu «Slavija» prirejen na čast hrvatskim kmetom in kmeticam, ki so prispele v lepih narodnih nošah, banket.
Sel m k iz Siska in dosedanji predsednik radioevske organizacije v Sisku Toma P a* v ič i č je otvoril vrsto napitnic in pred vsemi nazdravil ministru Svetozarju Pribi? čeviču. Z odločnostjo je omenjal, da naj srbski bratje odpuste, če so doslej napram njim postopali neprijazno in nebratsko, če so sodelovali mimo njih in celo proti njim. Bili smo zaslepljeni in zapeljani, premoteni smo bili z obljubami, s katerimi so nas va= rali tirani Radiči, grobarji našega naroda in naše večne narodne misli.
Župnik Mite X ovo sel. iskreni prija* telj in borec Svetozarja Pribičeviča- še izza jcasov srbsko*hrvatske koalicijo rred vojno, je v napitnici naglasal, da je pravi Hrvat samo onL kc-feremu je srbsfvo ixto. kakor hrvetsf\ o. kateremu sta oba pojma istoveti na. Med braii jc ni in tudi ne srne biti raz* like.
Nad 70 let star, mišičast in velik kmet Josip K o z a r i č je navdušeno napival vo* ditelju samostojnih demokratov, spominja* ;oč se obenem svojega starega prijatelja in borca za narodno idejo pokojnega dr. Grge Tuškana. odvetnika v Sisku.
Pozdravljajoč Beograd kot prestolioo Jugoslovenstva jc pristavil, da sta bila pred vojno sisaški in delniški okraj pravi trdnja* vi srbskohrvatske koalicije. Toda v teh kra= jih se je rodil tudi kralj kač. Tega zlega du< ha. to črno dušo poznajo vsi kmetje. Proti njemu se je koalicija uspešno borila. Hrvat= ski seljak je bedak, njega jc lahko prešle* piti. toda gorje onemu, ki ga prevari in osle* pari in če to ljudstvo tudi spozna. Nismo prispeli v Beograd, da se pogajamo in raz* govaramo. nego smo prišli, da sc pozdravi: mo kot brat brata.
Govor ministra Svetozarja Pribičeviča.
Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je po daljšem odmoru med viharnim in na* vdusenim ploskanjem začel govoriti o politični situaciji. Z zadovoljstvom je konsta* tiral, da je politika Narodnega bloka zrna* govita. Globoko v najširše sloje čez Savo in Donavo je prodrla politika, ki jo vodi Narodni blok in ki je prava narodna politi* ka. Ta politika pa je samo nadaljevanje one
— Beograd. 2. junija. (Izv.) Danes je bil zaključen tri dni traja jogi kongres Orjune. V nedeljo zvečer je dr. Leonc-tič v imenu direktorija. otvoril komrres/ sledili so kratki pozdravni sovori. Včeraj v ponedeljek so bili na celodnevnem zborovaniu na dnevnem redu stvarni referati o poslovanju posamnih oblastnih organizacij, o poslovanju direktorija in o splošnem delu Oriune med narodom. Podrobno so razpravljali razna kulturna, organizacijska in taktična vprašanja. Kongres je pozdravil F. Pe-trinovič iz Amerike.
Včeraj je poklonila 100 četnikov broieča deputacija krasen venec na grob neznanega junaka na Avali.
Včeraj ob 7. zjutraj se je odpeljalo zastopstvo vseh Orjun v Oplenac. kjer je Orjuna položila venec na grob kralia Petra I. Velikega Osvoboditelja. Krali Aleksander te včeraj v Topoli sprejel deoutacijo Orjimasev. Avdiienca je bila zelo prisrčna. Na kongres je prispelo iz vseh krajev Jugoslavije nad 10.000 or-junašev. deloma v kroju, deloma v ci-vilu.
— Beograd. 3L maja. Duhovi! Na plo-donosno srtmsko ravnino in tja daleč v Vojvodino žari jutranje solnce. V Beograd PTih:..p:3 iz vseh prečariskih krajev, iz Vojvodine. Slavocijs, tasaifcfce & H—Bfl
isLa pri prosvetnem ministru. y i iroč *eg? edinstva.
politike, ki jo je zasnovala srbskohrvatska koalicija. Ta politika je bila prava, resnična in narodna, ker je temeljila na načelu, da smo Srbi, Hrvatje in Slovenci en narod, k trna samo različno preteklost, ki pa mora imeti enako bodočnost. (Viharno odobravaš nje.)
Videli ste, da so bili oni, ki so za časa svetovne vojne učili narod, da ml nismo eno, ki so dokazovali, da Srbi in Hrvatje niso en narod nego dva posebna naroda, kateri so dokazovali, da morajo Hrvatje ustanoviti posebno, popolnoma neodvisno državo, popolnoma poraženi v veliki svetovni vojni in da so zmagali oni, ki so se borili za narodno edinstvo.
Prosvetni minister jc za tem zelo obširno pojasnjeval škodljivost politike Stcpa-na Radiča za Jugoslovensrvo. Dejal ie med drugim:
Bratje! Ne govorim iz sovraštva proti Stepanu Radidu. Bil sem nekdaj mlad tovariš Stepana Radiča. Stcpan Radič ie preživljal počitnice pri moji materi v Glaviča-nih in jaz sem prihajal k njemu v selo Tre-barjevo. Nn.sc prijateljstvo je temeljilo na nauku, da smo Srbi in Hrvatje eno in da si modamo ustvariti lastno bodočnost. Bratje! Od moje mladosti do danes nisem spremenil svojih načel. Ostal sem vedno isti. Radiča sem zapustil ne iz kakih drugih razlogov, marveč samo za to, ker ie spremenil svoja politična načela, ko je začel zagovarjati avstrijsko politiko in Hvaliti avstrijski carizem.
Prosvetni minister je za :em zelo obširno in v vseli podrobnostih" analiziral program Radičeve stranke in politično taktiko Stepana Radiča. Naglašal je obenem, da so sile Narodnega bloka od dne do dne kompaktnejše in da Narodni blok pridobiva med hrvatskim narodom na terenu. Glede ciljev takozvanega opozicijonalnega bloka jc govornik omenjal:
Morem lahko z globokim prepričanjem izjaviti, da je absolutno izključena vsaka nada onih. ki mislijo, da se lahko sklene tak sporazum (po koncepciji bloka sporazuma in ljudske demokracije), kateri mislijo, da se lahko za ta Sporazum postavljajo osebni in strankarski pogoji. Lahko vas zagotavljam, da je g. predsednik Nikola Pašič vsakokrat izjavil Pavlu Radicu, kadarkoli ie bil pri njem, da se sporazum ne more tako sklepati, če se postavljajo nekaki osebni in strankarski pogoji, posebno se ne more sklepati tako. da se postavlja kot pogoj izključitev spmo^ojnih demokratov. (Viharno odobravanje: »2ive1 Pažič! Živel Pribičevič!-)
Prosvetni minister je nato pojasnjeval cilje politike, ki jo vodi Narodni blok in njega vlada.
Govor prosvetnega ministra ie naprava v poHtičm javnosti najglobokejši utis. Nekateri trde, da so se včeraj sestali radikalni ministri na konferenco pod predsedstvom Nikole Pašiča ter so v podrobnostih analizirali Pribičevičev govor.
Bankeitu, ki je trajal od 14. do 18., jje prisostvovalo poleg hrvatskih seljakov tudi veliko število samostojnodemokratskih poslancev, med njimi posl. dr. L. Pivko, be-ogradki novinarji in lepo število beograd-skega občinstva.
If
vlaki, prenapoljeni iskrenih spoznavalcev jugcslovenske misli. Kakor sije solnce nad pokrajino, tako je solnce tudi v njih srcih.
V Beogradu je opažati izredno vrvenje in drv en je.
Zbrane so vse Orjune iz Dalmacije, Hercegovine, Bosne, Hrvatske in Slavonije, iz Vojvodine in celo iz daljnega Bitolja. — Pred kolodvorom živahno vrvenje. Prihaja irenotek, ko bi se imela razviti oficijelna javna manifestacija s svečanim razvitjem praporja Orjune mesta Beograd in predmestja Palilule. Vse je prpravljeno! — M. Kranic je prevzel vrhovno komando, kar se tiče organizacije sprevoda.
Čakajo še na prihod Orjune iz Slovenije. Prispel je že ljubljanski brzovlak. Potniki so izjavili: «Orjufia» iz Slovenije ima poseben vlak, ki pride mogoče čez eno uro, toda ni še gotovo!
Tako je poteklo vse dopoldne. Ljubljanskega posebnega vlaka pa ni bilo.
Svečanost razvitja prapora gori omenjenih Orjun se je torej morala zvršiti brez udeležbe Slovencev.
Končno ob 12.20 so prispel? borci fe Slovenije — v tovornih vozovih, kar je izzvalo silno ogorčenje. Ali res ni imela železniška uprava osebnih vagonov na razpolago? Dvorr?imo!
Sprejem je bi\ nad vse prisrčen. Nad
Da so bili skrajno izmučen? od naporne vožnje, je umljivo; vkljub temu so se takoj postavili v vrste in sprevod se je pričel.
Ob 13. popoldne ob največji vročini, ko je solnce pripekalo na beogradske ulice z afrik. intenzivnostjo, se je pričel sprevod. Na čelu je jahala konjenica. Za to 4 črni prapori, ki so spominjali na neodrešena ozemlja. Sledili so stari TOletni borci kralja Petra Velikega Osvoboditelja z lastno zastavo, kateri je kumoval še kralj Peter kot četnlk vojvoda. V strumnih korakih so sledile Orjune iz Slovenije, Dalmacije, Hercegovine, Hrvatske in Slavonije. Zanimiv po-V1- ' r bil na Jugoslovene iz krajev, kjer 13 roj *n St*nica Radič. Za njmi so korakali 7V -radea1 :. za temi članice Orjune. Slo-v -i--i narodne *ole so vzbujale povsod v elito zanimanje.
Sprevod se je končno koncentriral na trgu pred spomenikom kneza Miha jI a. Z balkona Narodnega gledališča ie spregovoril g. Radojlovič v imenu beograjske Orju-
ne, dalje predsednik direktorija dr. Leon-tlč. ki je med viharnim odobravanjem naglašal: ^Sedai ste hodili po prahu, jutri po cvetju!; Spominjal se je vseh še neodreše-nih krajev in naglašal: «Še ni storjeno vse delo! Na Bolgarsko treba misliti. Beograd ne sme biti samo prestolica SHS, temveč prestolica Balkana! (Živahno vzklikanje!) Vprašanje narodnega edinstva za nas ne obstoja, to vprašanje ie za nas rešeno! Orjuna je pripravljena na vseN Končal je z vzklkom: «Zivel kralj Aleksander! — G. Bartulovič je omenjal v izbranih besedah sotove intrige, ki so se zadnji čas začele v Beogradu od strani, ki je drugače nagla-šala iugoslovensko edinstvo.
Kadi Popovič Bitolja je prinesel zbranim Oriunam pozdrave i-z 'južnih krajev.
Sledilo je na to strumno dehliranje vseh Orjun. — Vsa nadaljnja prireditev se je razvila točno po programu.
- -••■•-jtv-    • ■
Velike monif estoclie ministru Pribičevicu
Seljaki za SDS* — Propadanje Radičeve stranke. — Kongres radikalne stranke. — Preosnova statuta radikalne stranke* —
— Beograd, 2. junija. (Izv.) Zadnja dva dneva radi praznikov ni bilo važnejših političnih dogodkov razen manifestacij, ki so bile prirejene ministru Svetozarzu Pribičevicu. Minister Pribičevič je bil ta dva dni predmet velikih manifestacij seljakov. ki so došli iz vseh krajev naše države v Beograd. Na banketu, ki se je vršil njemu na Čast v «Slaviji» in ki se ga je udeležilo okoli 1500 ljudi, je bil minister Pribičevič viharno pozdravljen, kar je značilno za razpoloženje, ki vlada za samostojne demokrate med narodom. Zanimive so vesti, ki zatrjujejo, da radičevsko gibanje povsod proDad.. in da se pričakuje, da bodo radičevci pri prihodnjih oblastnih volitvah izgubili gotovo polovico svoje dosedanje moči.
Včeraj so se vršile v Beogradu politične konference manjše važnosti. — Predsednik vlade Pašič je konferiral s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Živkovičem. pozneje pa s predsednikom skupščine Trifkovičem. Včeraj ob 11. dopoldne se je vršila konferenca radikalnih ministrov pod predsedstvom Pašiča. Na tej konferenci se je razpravljalo o reorganizaciji radikalne stranke ter je bilo sklenjeno, da se sestane meseca septembra kongres radikalne stranke. Rok še ni definitivno določen. Na tem kongresu se bodo izvršile gotove izpremembe v statutu radikalne stranke. Razun tega se je na konferenci radikalnih ministrov razpravljalo tudi o izpopolnitvi članov glavne kontrole, ki je sedaj na dnevnem redu.
Radičevci popuščajo
— Beograd, 2. junija. (Izv.) V Beograd fto se vrnili &koro vsi poslanci. Ratiičevci se danes posvetujejo o navodilih, ki jih je dobil Pavle Radič od Stjepana Radiča. Zan!-mivo je, da piše radičevcem naklonjena »Politika«, da se sedaj v vprašanju sporazuma izdeluje <program in da euupajo zahteve osebnega, z navdaja zaradi tega na drugo mesto. Zato ni več važno vprašanje, kaj bo s SDS. Ako bodo samostojni demokrati sprejeli program, ki se bo odobril, ne bo nobene zapreke, da ostanejo njihovi zastopniki še nadalje v vladi. List pravi, da co se radičevci pokazali zadnje čase kot zelo dobri politiki, tako de se more pričkovati. da ne bodo stavili vprašanj osebnega značaja, zaradi katerih bi -priSel v nevarnost epo.
razum.
50
Pogajanja z Vatikanom v kratkem zakjučena
— Beograd, 2. junija. Pogajanja za za-kljueitev kon-kordata z Vatikanom, ki se vrše v Rimu, se vodijo zelo hitro. Pogajanja bodo končana bržkone v kakih 15 dneh, in sicer do 20. junija, ko &e vrne naša delegacija z dr. Janjičem na čeln v Beograd.
Boji z bolgarskimi komitaši
— Beograd, 2. junija. (Izv.) Iz Kočane poročajo, da je bolgarska komitaSka četa 18 mož vpadla včeraj popoldne v planine Oolak v kosovskem srezu. Seljaki so komi-faše zapazili ter Obvestili oblasti o vpadu. Ob 20. zvečer je večji oddelek orožništva z mnogimi «eljaki stopil v boj z bolgarskimi komitaši, ki so bili obkoljeni, na kar se je vnela med njimi in našimi orožniki ogor-na borba. Naš so nastopili zelo energično proti komitašem, od katerih jih. je bilo več ubitih. Izid boja še na znan.
Pogajanja med Grško in Jugoslavijo prekinjena '
— Beogrd. 2. junija (Izv.V Pogajanja meti n-išdmi in arrškimi delegati, ki so bila prekinjena, so se včeraj nadaljevala, a eo bila takoj zopet prekinjana. Glavna zahteva jugo?lovensirfh delegatov je zahteva po izročitvi železniške proge Gjevgclije — Solun naši železniški upravi, ker se naoajajo fse akcije te železnice v naših <roirah iu ker je to neobhodno potrebno »a naše gospodarske razmere. Grški delegati niso sprejeli naše zahteve, pač pa obljubljajo, da hočVjo priznati samo gotove olajšave našim trgovcem. Zaradi tega so se pogajanja pre-kinila in se bodo nadaljevala, (ko prejme Krška äelepßUa, 04 smifc
NARODNA SKUPŠČINA-
— Beograd, 2. junija. <Izv.) Danep dopoldne je narodna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o zakonu za. kmetijske ikredite. Pred prehodom na dnevni red je finančni minister dr. Stojadinovič odgovarjal na vprašanje poslanca Mladena Miletf-ča o izpremembi pravilnika glede točenja pijač na zborovanjih in na vprašanje poslanca Branfčiča glede povišanja cen soli. Minister za socijalno politiko je odgovarja na vprašanje posl. Mladena Miletiča glede neurejenih arhivov invalidskih sodišč. Danes popoldne bo nadaljevala svoje delo sekcija za tiskovni zakon, jutri popoldne pa bo zborovala sekcija za zaboji o tiskov, nih šoiah.
TEKMA' NEMŠKIH ÄVIJÄ-TKOV.
Berlin. 2. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne se je ob krasnem vremenu dvignilo 91 aeroplanov z osrednjega letališča k tekmovalnemu poletu preko Nemčije, ki ga ie priredil nemški letalski klub za leto 1925. Polet se je vrši! preko Sohweriua, Hamburga, Monakova in Berlina. Za nagrade tekmovalcem je bilo razpisanih 400.0000 mark.
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O ZUNANJI POLITIKI.
— Strasbourg, 1. junija, (fzv.) Francoski ministrski predsednik Painleve je izjavil včera? v svojem govoru, da bo Francija pripravljena z vsemi razpoložljivimi silami braniti Alzacijo in Loreno. ako bosta ti dve -deželi se kdaj ogroženi. Qlede francoske politfke v Severni Afriki je izjavil, da bo Francija nadaljevala svoje cfvilizato-rično delo v tamošnjih pokrajinah in da stremi po miru v Maroku.
DR. BENEŠ V PARIZU.
-1— Pariz, 2. junija. (Izv.) Cesk oslova Ski zunanji minister dr. Beneš je došel v Pariz ter se je sestal v nedeljo z zi^anjim ministrom Berthehotom. V diplomatskih krogih izjavljajo, da poset dr. Beneša na Ouai dTVrsavu m v zveze i z nemškim garancijskim paktom m da se tiče le vprašanj podrejenega pomena, predvsem odnošajev med Francijo in Češkoslovaško.
LIKVIDACIJA AGRARNIH ODNOŠAJEV V BOSNI IN HERCEGOVINI.
— Beograd, 2. junija. (Izv.) "V rntni-btrstvu agrarne reforme «0 dovršena deTa za likvidacijo agrarnih odnošajev a- T$o-nf in Hercegovini. Minister Trifuuovič je predložil o tem poroilo minstrskemu predsedniku Pašičti. V kratkem času bo izvarše-n atudi likvidacija qffrft.rn.lh ^ odnofijtoa v 1   ^JMtaaJŠDAb T N
PREPREČEN PREVRAT NA PORTUGALSKEM.
— Pariz, 2. junija. (Izv.) >,DaiJy Nears^. poroča iz Lizbone, da so prepeljali Belo Kuhna, ki se je udeležil prevrata, na vojne ladjo v svrho deportacije.
— Pariz, 2. junija. Paris Soir« poro. Ča iz Lizbone, da aretirani Beia Kuhn n identičen z znanim madžarskim korana* atom. temveč da se je samo neki portuga^f ski sindikalist polastil njegovega Lmetna.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V EGIPTU.
— Kairo, l. junija. Policija je aretira la IS članov tajne komunistične organi z 1 cije, pri katerih je zaplenila vse propa. grndno gradivo in . razne kQmprQmjktujQči letine.
NOV KOMANDANT IV. ARMIJE.
— Beograd, 2. junija. (lzven'.> Komandant IV. armijo general Milan Tucakovi<* je upokojen, na njegovo mesto pa je Imenovan general Sveti>slav Malic, pomočuu« armijskega komandanta v Sarajevu.
GRŠKI IZVOZNIKI V JUGO-SLAVIJI.
— Beograd. 2. junija. (Izv.V y. Be^gra o"u so ee mudili preko praznikov grSk*' iz-vozniki, ki so včeraj odpotovali v Snbotioe ter bodo nadaljeval svojo pot v .7gmeäv«,r. Budimpešto, Bratislavo. Pragp in na Du naj. V Beogradu so siogledala na£e wsta. nove. k: so po njihovem, sa^xj^vairjvi pravile nanje njboljši vrts. 4
J   Borzna poročil^
LJUBLJANSKA flOQZK, rM
LESNI TROV^  v .
Brzojavni dnogi ko^wievt -fc; m fofc, 25 cm deb., frco meja, dienar"400; smrekov^ in jelove letve m on te 25X45 mm '4 "m djp^ fco nakl. post., denar 490; čerovi IčrjHi 00 35 cm prem. od 2 m 'dodž., top na$. po£*.v 10 vag., denar IS, blago 18, zalčjpioci IS tiraštovi bordonaii 33/30, I. in TL ynsjt.% fc^i Postojna denar. 1400; čreslo|sujuo V 'ovofih foo.najl. pppt., blago 4-?.
t" " 2ITN1 TRG.
Pše niča Rosafe 80 leg rmtasa prompt par. Lj., blago '490: pšenica avstralska. 80 fct, rinfusa promp. par. Lj., blago 485; pšenice rfard Winter SO kg rinfusa pramt. par. Lj., blago 500; orrobi pšen. drobni par. Lj. bla* ■go. 215; ječmen 57/59 kg frc. majčeuonsk; post., blago 300; ove^^ma^eUp^^a. orig. y., Wago 355. , & ■ ■■•?■:>
EFEKTI. ' " 7% investicijsko pos. iz'!. 1921, blafe 62.50. Celjska posojilnica d. d. denar 2QC blago 205; Ljubljanska kreditna banka čeJ nar 225, blago 250: Merkantilna banka, de^ nar 105, blago 112: Prva Hrvatska štedionš' ca, iÜenar 800, blago S06; Kred. zavod, de-nar 185, blago 195; Srroiue tovarne in Yu varne, blago 135: Trboveljska premogokop-' na družba denar359: Združene papirnice, ide^' nar 100, blago 114; Stavbena d. d.U., dei 2^5, blago 280. ;-'
Zagrebška borza«
Dne 2. junija. Sprejeto ob 13.
Devize: CtirirT 11.57—11.67, Praga 177.5' —179.50, Newj^ork 59.4.3—60.23. Londorf 290.60—293.60, Trst 236.16—239.16. Berlin 14.255—14.405, Dunaj 0.08415—0.08535. Valttf te: dolar 58.80—59.60, lira 236—239.   t$ 2
EFEKTI.
Todstotno invest. pos. 1912 82.5^. 2 in polodstot. drž rente za ratnu štetu 136—197.50, Ljubljanska kreditna 250—260, Centralna banka 15-"]6. Hrv. eskomptns banka 105—106, Kreditna banka, Zsb. 105-^ 110, Hipotekama banka 53.50—60, Jugobon* 'ka 100—101, Praštediona 800—&10, Slaven-' ska banka. 70—71. Ekspoataeija 30—31. Draj va d. d. O&ijek 110—120. šecerana, OsijeX 535.—. Nihag 38—44. Gutman 380, Slavec 170—175, Slavonija 43—44, Trboveljska, 07.5, Upipn. paromlin 4n0.
r ^        InoTiemslce borze.
— Curih, Z junija  Predborza: Beograd 8J575—8-625,    Pariz    25.75—25.80. Londoni 25.10—25.11.   Mewvork 516.20—öl 6.70. Mh lan 20.45V-20.50, Pra-a  15.30—J5.35. Dui\aJ 0.00727—0.00728.
— Trst, 2. junija. Predhorija: Beo^ra-43.90—42.    Pariz    126.25—126.50, Lond< •122.55—122.75.   Newyork   25.18—25.23, Pri ga 74.50—74.75.  Curih 4S7.50^4£9,.5/>, naj 0.033-—0.0356.
D5^D
633185
MTA
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne a. junija 1925.
Stev.
Izbor župe    ?o flouenijo
V soboto du nedehjo se je vršil v Ljub-.jasi kongres srednjesol-ske napredne in na. eijonalne Qmladine iz Slovenije. Kljub klevetam in oklicem  nekaterih časopisov so prihiteli srednješolci v Ljubljano, zavedajoč se čistosti in lepote svojih idej, da pregledajo dosedanjo delo in da postavijo program za prihodnje leto. Kongresa se je udeležilo 7 društev, organiziranih v župi Sa-reza   Jugoslovanskih   srednješolskih TJdru-čenj za. Slovenijo, ki so zastopala 1533 članov, in dalje delegati iz krajev, kjer še ni :zvedena organizacija. V soboto dopoldne in popoldne so ljubljanski dijaki sprejemali na kolodvoru udeležence ter jih spremili v areno Narodnega doma, kjer se je vršilo zborovanje. Po izvolitvi nekaterih odborov so se dijaki napotili na pokopališče, da se poklonijo svojemu predvojnemu voditelju in organizatorju  Endlicherju.  vzoru neustra-šenosti in žrtvovanja v boju za jugosloven-sko idejo.  Omladinci   so  položili na grob vence s trobojnico, nakar je v daljšem go-totu predsednik župe Iskra opisal Kndli-cherjev pomen, pozivajoč k dein za popolno izvedbo predvojnega  omladinskega nactjo-nalnega programa. Nato so govorili zastopniki društev: Bajič za akademsko društvo Jadran, Prešeren v imenu ljubljanskih naprednih iičiteljiščnikov. černe za udruženje t Celju ter Marolt v imenu dijakov Mariborčanov. Zvečer se je vršil pozdravni ve-čpt T restavraciji   Zvezdi-, ki se ga je udeležilo tudi drugo občinstvo, mnogo gg. profesorjev in gerenx mesta Ljubljane g- dr. "Dmko P u c. Med ostalim odličnim občinstvom je bila- navzoča tudi gospa dr. zer-.lavova. Po pozdravu župnega predsednika je g. dr. Puc govoril med velikim navdušenjem navzočih delegatov   o    žrtvah za osvobojen je. o nalogah in dolžnostih dija-itva. z veseljem ugotavljajoč, da je sedanja mladina zmožna, izvršiti Bvoj program. Nato je pozdravil udeležence zbora predsedn. C. T.  Tonja.   zastopnik   akademskega kluba. Triglava Planrnšek dn v imenu navzočih profesorjev g. prof. Dolžan.   Po prijetnem rečeni se .je dijaštvo razšlo pod vodstvom rediteljev na «vona prenočišča.
"V* nedeljo se je začelo zborovanje ob pol 9. v dvorani Dijaškega doma, ki je bila okusno okrašena z zelenjem, omladrnskimt gesli, trobojnicami: v ospredju je med zastavami visela kraljeva slika. Ko je orkester odigral Bože pravde . je gimnazijec Tskra otvoril zbor. pozdravil veliko število navzočih tovarišev in delegatov, zastopnike akademskih društev in zlasti veliko število navzočih gg. ravnateljev in gg. profesorjev ter pokrov tel ja zbora g. prosvetnega šefa dr. Pestotnika. Po pozdravnih govorih akademika Tanje za C. B., Bajiča za J. N. A. D. Jadram in Golouha za akademsko društvo Triglav se je med burni mm ploskanjem in živio klic; i=>r^dnješoTske omladine oglasil k besedi še »prosvetni šef g. dr. Pestotnik. V svojem govoru j«"- podal svoje ^nisli, kako naj dijak pravilno pojmuje na-
rodno idejo. razpraA-ljal o razmerju dijaka do Šole ter zlasti poudarjal, da mora biti lijaku glavno šola in delo m šele precstaii <-aj naj posveti dijak organizaciji. Njegova izvajanja so napravila na zborovalce najboljši vtis. Nato je predsednik predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar je bilo soglasno in z navdaišenjem sprejeto, nakar je bila med istim navdušenjem odposlana tudi brzojavka prosvetnemu ministru g. Pribičeviču.
Po poročilu tov. čcraeta, predsednika verifikacijskega odbora, jc bil za predsednika zbora izvoljen predsednik župe Iskra, nakar so se vrstili idejni referati, debate in govori.
Prvi referat   O nacijonalni    ideji je
imel Proporodaš liešič. Stvarno je podal vse Tazloge in misli, ki so privedle in obdržale omladino v strogo nacijonatnem duhu.
Sledili so referati: gimnazijca Pretnarja, člana novomeške Pros vete -: o Zasedenem ozemlju, tovariša Piškurja o Sokol-stvu in obrambnih društvih, tov. Iskre o socijaini ideji . Po živahni dopoldanski in popoldanski debati, ki je sledila referatom, je navzoče dijaštvo soglasno in vihamo sprejelo predlog, da ne more biti noben di-jak-komunist član društev, organiziranih v Zu p i S. J. S. U. in je bil tozadeven predlog sprejet kot nujen za VII. kongres S. J. S. TJ. v Beogradu.
Referat o abstinentski misli je podal realec Arhar, nakar je bil sestavljen odbor za resolucije.
Popoldansko zasedanje je bilo posvečeno notranjim vprašanjem in organizacij!. Sijajna so bila poročila predsednikov društev o delovanju, in tu sem bi moral priti oni obrekovalec. ki je pisal o gnilih društvih, uživanja željni mladini in izgubljenih eksistencah. Primerno je te in druge napade zavrni! oredsednik zbora. Dijaštvo je obljubilo, da bo podvojilo Bvrj delo. izvedlo organizacijo čim bolj podrbao bo že sedaj mogočna organizacija podala še močnejša. Sledila ^o poročila župne uprave, ki so kazala velik njen trud. da se je organizacija posrečila. Po .poročilih glavnih, odbornikov je podal svoje poročilo tovariš Spindler kot predsednik revizorskega odbora. Za vzorno poslovanje je bil dan soglasno absolutorij s pohvalo. Nato je bil zopet soglasno izvoljen stari odbor s pred. sorinikm Arkom na čelu, razen odstopajočih. maturantov.
Sprejetih je bilo nato še veliko sTdepov kot za organiziranje obrtniškega naraščaja, za delo med ljudstvom, za izdajo Eudli-< herjeve biografije in za skupen nastop na Yll. kongresu S. J. S. U. v Beogradu, ki se bo vršil v prvih dneh meseca julija Preči-•ana in sprejeta je bila še resolucija, nakar je predsednik Iskra zaključil sijajno dijaško manifestacijo jugoslovanske misli ob fvokih državne himne in živio klicih, razhaja jočh se oniladincev.
Izlet zdrounikov v Rogaško Slatino
Ustanovitev Zveze zdravniških organizacij.
Zveza zdravniških organizacij. Za predseds nika Zveze- jc bil soglasno izvoljen gosp. dr. Fran D e r g a n c, ki jc to častno mesto tudi sprejel. S tem je podano tudi jamstvo, da sc bo novo ustvarjena organizacija tudi krepko razvijala. V nedeljo dopoldne so si zdravnik? osjledali v spremstvu ravnatelja dr. Štcra zdraviliške naprave. Povsodi so z zadovoljstvom ugotovili, da jc uprava zdravilišča v najspretnejših rokah in se zdravilišče kot tako lahko z uspehom meri 7. vsemi drugimi mednarodnimi zdravilišči. Povsod so opazili vzoren red vzgledno či= .stočo in splošna sodba je bila. da prednjači Rogaška Slatina v vsakem oziru vsem na* •im kopališčem in zdraviliščem. V nedeljo opoldne je priredila zdraviliška uprava na čast slovenskim zdravnikom banket v zdra* viliškem domu. Restavrater g. Martinovic je priredil prav okusno kosilo in skrbel tudi za točno postrežbo. Vrsto napitnic je otvo* ril predsednik Zdravniškega društva g. pri* marij dr. Der gane. Uvodoma je pozdra* vil navzočega šefa zdravstvenega odseka mü nistrstva ^aobračaja dr. Dobrodolca, inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča in v Rogaški Slatini na od* dihu bivolovega mestnega višjega lizika z Dunaja dr. Boh m a, se zahvalil ravnatelju g. dr. Steni za veliko gostoljubnost, povdars iajoč njegove odlične sposobnosti za vods
V okrilju Zdravniškega društva v Ljubljani je bila sprožena misel, naj se osnuje 7\cs.a vseh zdravniških organizacizi v Slo* veniji. ki je našla povsodi med zdravniki Tadosrten odmev. Ker se jc '/a to idejo iz* reklo tudi zdravniško društvo v M ari boru, se je takoj pristopilo k ustanovitvi. Dogo« vorilo sc je, naj sc ta zveza ustanovi na sestanku predstavnikov vseh naših zdravnic -kih organizacij, ki sc je določil za dan 30. In 31. maja v zdravilišču v Rogaški Slatini. Udeležba na tem sestanku jc bila iz ljub* I.ianske in mariborske oblasti razen iz Mas ribora, izredno številna. V Rogaško Slati* no so prispeli vsi delavci na zgradbi /dravs niške stanovske organizacije na čelu s predi sednikom Zdravniškega društva v Ljubljas ni, g. primarijem dr. Fr. Dcrganccm, kateremu v družbi z agilnim društvenim tajnikom g. dr. Čremožnikom pripada glav* na zasluga, da .se jc izvedla sprožena ideja 5n da sc jc priredila sijajno uspela tk^kurs zija v Rogaško Slatino.
Xa kolodvoru v Rogaški Slatin? je došlc ✓ dravnikc sprejel ravnatelj zdravilišči gOSp. dr. Štcr ter jim izrekel svojo dobrodošlico. Takoj po prihodu sc jc vršilo zborovanje predsednikov in delegatov vseh zdravniških organizacij. Zboru je predsedoval primarij g. dr. Fr. D c r g a n c. Po vsestranski debati je bilo soglasno sklenjeno, da sc ustanovi
atvo takšnega zdravilišča, kakor jo Rogaška
Slatina, ter nato v izbranih besedah raz* pravljal o važnosti krepko izvedene zdravs niške organizacije. Inšpektor g. dr. Kati* c i § se je zahvalil za prijazen pozdrav, po? vdarjajoč, da hoče biti vsikdar na mestu, kadar ga kličejo zdravniški interese in in« teresi narodnega zdravja. Dunajski mestni fizik g. dr. B. h m se je zahvalil, da so ga jugoslovenaki kolegi povabili v svojo sredo, povdarjal skupnost interesov vseh zdravnic kov ter nazdravil krepkemu napredku zdrava niških organizacij v ljubljanski m maribor* ski oblasti, katerim je za klical, naj bi uspe* vala in cvetela v blagor javnost in v bla« gor zdravniškemu stanu posebej. — Sef zdravstvenega odseka dr. Dobrodolac je tudi želel novonstvarjeni zdravniški orgas nizaciji največjega uspeha. G. dr. O gos reve je govoril v imenu zdravniškega na«
raščaja, g. dr. Kolterer pa je navzoče po* zdravil v imenu Rogaške Slatine. Splošno pozornost je vzbudil latinski in slovenski govor g. dr. Erncsta Dercanija, v kate* rem je izrekel vsem, ki so to zaslužili, odU krito priznanje, brezobzirno pa je šibal ti« ste, ki so zanemarili svojo stanovsko dolž* nost. Med viharnim odobravanjem je g. dr. Viktor G r e g o r i č predlagal udanostno brzojavko kralju Aleksandru. aBnket je bil zaključen s himno «Bože pravde«, ki jo je zasviral poseben zdravniški orkester, ki je v zvezi s posebnim pevskim zborom tudi si* cer oba dni skrbel za prijetno zabavo. — Zdravniški so večinoma zapustili Rogaško Slatino že v nedeljo zvečer. Zapustili so jo vsi v prepričanju, da zasluži tako po svoji moderni ureditvi, kakor po spretni upravi in veščem vodstvu sloves, da je prvo in najodličnejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Politične vesti
== Naši klerikalci — nepoboljšljivi politični komedijant je. Ko je v polpre* teklih časih najlepše zorela klerikalna pšenica pod vladno zaščito ter vztraja nim in neoviranim delom spovednic in prižnic, so prevzetni kakor pavi hodili okoli in pisali izzivalno po svojih listih brez pomisleka, da se včasih na hitro obrne tudi težkim političnim bogati* nom. V tistih lepih časih je izšel v kle= rikalnih novinah prevzetnosti poln čla* nek z napisom: «Mi klerikales» S po* nosom so se sami tako nazivali in bili na prsa. Pa so prišli časi, ko morajo klerikalni politični nontalentje hoditi po opoziciji, seveda po tuleči in divji, ker klerikal ne pozna honetnosti. Ker v Beogradu izzivajo in se vedejo kakor tčorjanski fant, ki pride izzivat v sosed? njo občino, jim seveda poslanci od ve? čine po zaslužku dajejo lekcijo za leks cijo. Tako so ti politični pobirovci po? novno culi naziv «klerikalci». Pa to tem hinavcem sedaj kar na enkrat ni prav. klerikalec jim je sedaj žaljivka, sedaj je druga moda, kajti sedaj se gredo ti komediantje edine zastopnike sloven* skega naroda. Človek bi počil od sme* ha, ko čuje in gleda te glumače. ki pa so s svojim nastopanjem v največjo škodo slovenskim koristim in potre«
bam. Ko so bili lani pet mesecev na vladi ter imeli štiri ministre, niso ni ene pozitivne strani dosegli in dali Slove* niji. Za obče koristi se niso pobrigali, dasi mogočen člen vlade, so mislili le nase, glej afero zaradi železniških olaj = šav v prid njih napravam. Sedaj so v opoziciji, in ko gre za kmetijske kres dite, gonijo vedno eno lajno, želeč. da bi jim vlada dala brez kontrole denar za konsume in podobna gospodarska pogrebna društva. Pa ne bo nič: Vi kle? rikalci! Izpoznali so vas končno tudi y Beogradu!
— Ustanovitev Slovanskega društva za Društvo narodov v Trstu. Kakor smo že poročali, so se v Trstu vršile priprave za ustanovitev posebnega ^Slovanskega, društva za DruStvo narodovv e sedežem v Trstu. V soboto pa se je vršil ustanovni zbor, na katerem sq je konstituiralo društvo In izvolil odbor. Odbor sestoji iz: dr. Wilfana kot predsednika, nadalje iz dr. Agneletta, dr. čermelja, kaplana čoka; učiteljice Dolenčeve, dr. B. Furlana, tajnika Iveše. glavnega urednika prof. Perica, dr. Podgomika in dr. Stangerja. Letna članarina znaša t> lir. ustanovnima 200 lir. za družbe pa 509 lir. Novemu, društvu želimo kar najlepši razvoj!
Ljubljanska porota
V Ljubljani, dne 2. j trni j a.
Danes se jc pričelo poletno porotno zasedanje. Prvi dan sta na vrsti dva uboja — oba zaradi zerrsk. Predseduje višii sod. svetnik Mladič, votanta sod. svetnik dr. Mohorič in okraj- sodnik dr. Juvanc. dr, žavmo pravdnlštvo zastopa dr. Ma$tnak". zagovornik dr. Roisina.
Uboj v Strahir>|U.
Josip Weit Ha us er. rojen 13. mala 1902 v Ljubljani, samski konjederec v Brezju, je šel na večer 22. oktobra I. 1., Eo se je kot vojak mudil na dopustu, pred okno, kjer sta spali loletna Ana Pavec in 15 ietna Jerica Pavec, pastärici pri Francem Strupi] u v StraHinfu. Ker ?e postajal Wcrthau-ser cimdalic nadle'žneiši. ie šla Ana Pavec budit domačega sina Antona. Ko ie ta opazil, da Weithauser. katerega ni spoznal, pod oknom prižiga užigalice, je iz bojazni, da ne bi zanetil ognja, poklical očeta na pomoč, sam pa je šel pTcd tem na prosto. Ker se Weithauser ni hotel umakniti, je šel Anion Strupi v h"išo, da bi s pomočjo svetilke ugotovil identiieto. toda WeithVuser se je umaknil. Komai pa je Anton odšel v hišo, se ie izza žive imeie zopet pojavil \Ve:t-hauset. Anton Strupi se mu je zopet približal in ga odganjal. Takrat pa je skočil Weithauser proti njemu in ga z nožem dvakrat sunil, kakor so mogli travniki pozneje ugotoviti. V tem je prišel iz hiše tudi oče Franc Strupi z bičem v reki in cul, ko ie sin zastokal «Creva ""mam zunaj!» Očeta je to razburilo, da ie udaril napadalca z bičem. Napadalec pa se je hotel nato lotiti tudi njega, ki pa se mu je hitro umaknil v hišo. Hči Frančišlča Strupi je prišla ravno iz veže, a ko je videla, da Hoče neznanec napasti očeta, je zlila po niem škaf vode.
To dejanski stan je potrjen po izpoved-bar? prič Franceta in Frančiške Strupi, Jere in Ane Pavec, Jakoba Drihovca, Mihe Črnivca in Mihe Zavrla.
Obtoženec se zagovarja, da je bilo od obeh Strupijev napaden in da se je pred
njima le branil, pri tem pa enega z nožem
sunil. Ta zagovor pa je ovržeu po izpove'd-bah prič, ki izključujejo vsako nasilstvo od strani Antona Strupija. Ne glede na to pa je obtožencev zagovor tudi zaradi tegA neopravičen, ker je le on izzival. Vsakemu posestniku se mora priznati pravica, da varuje svoje domačine iti svojo lastnino. Vkljub temu, da šta obtoženca odganjala Anton an Frančiška Strupi, se je obtoženec po begu zopet vrnil 5u se lotil Antona Strupija, kateremu bi se bi! lahko brez nadaljnega umaknil. Ker pa jo vse-kako kljuboval, dasi ni imel nobene pravice nadlegovati Strupneve, jih motiti v nočnem miru, pri tem pa še ogrožati mihovo imetje s požarom, jc le on izzval nastop Antona Srrupiia in ie odgovoren za svo?e dejanje, če tudi bi bil slednji — kar pa 5e po pričaK ovrženo — res s silo iioiel varovati svoje osebne pravice, da odprav? nadležnega ponočnjaka izpred svojega domovi a.
Anton Strupi jc 2 dn? pozneje podlegel ranam, leer je nastalo vsle'd gnojenja vnetje trebušne mrene.
Porotnikom je bilo poleg glavnega vprašanja na uboj stavljeno še dodatno vprašanje zaradi prekoračenja bilobrana. Porotniki so glavno vprašanje potrdili z 11 glasovi, nakar ie eventualno vprašanje se-ve odpadlo. Weithauser je bil obsojen na 3 leta težke ieče.
Uboj t Štepanji vasi.
Senat Isti. Zagovornik1 'dr. VI. Knariič.)' Obtožen Še 341etni Peter M ekMnc, posestnikov sin sz Štepanje vasi, da te dne 15. svečana t. 1. ubil z ročico Josipa Vinka. Dogodek je bi! sledeči: V nedeljo dne 16. svečana se je vršila v Kregarjevi gostilni v Štepanji vasi pri Ljubljani pustna veselica. Na to veselico so prišli tudi iz bližnje Hribarjeve tovarne uslužbenci: hišnik Ivan MaTOrti s svojo ženo EKzo, kuharica Jožefa Fric, služkinja Ivanka Grtmi, sobarica Alojzija Sekuia, mizarski pon>očnik Jože Ptmgartnik' in 36letni hlapec Jože Vinko. Ta družba se jc čiobro zabavala, plesali so
PRED SED SIK KOXGRESA NEMŠKIH MANJ$IN HISTZE. V Kufstcina na Ti> rohkeni se vrši te dni kongres nemških manjšin, posvečen v prvi vrsti mladini. — Kongres vodi držzvni tajnik Hinze.
in popili 13 litrov vina. Posebno pijan jc bil Pungarrnik.
Alojzija Sekuia je mnogo plesala s fanti iz Štepanje vasi. kar pa nI bilo všeč Ptmgartniku. ki se ie že dalje časa zanima! za dekle, vendar med njima se ni obstojalo nikako ljubavno razmeri e. Vkljub temu pa je opazila AfojzJja Sekuia, da ie Pun^artnik ljubosumen in slabe volje In da jc v takeem razpoloženju hitro in čez mero pil
Okoli 3. ure zjutraj se je vračala Mo-Tettijeva družba domov proti Ljubljanici. Naprej sta hftela zakonska Morettf, k; sc jima ie mudilo domov, za njima pa so IB paroma Jožefa Fric in Josip Vinko, Ivanka Orum in Jos. Pungartnik". kakih 20 korakov za njim! pa je hotila Alojzija Sekuia, kateri se je pridružil njen prejšnji plesalec France Babšek.
Ko 5e Jožefa Fric opazila, da ie Sekti« lova tako daleč za njimi, jo ie poklicala, nakar je Sekulova odpravila Babška ;n pritekla k svoji družbi. Tedaj se je za< < od zadaj žviže. nakar so dekleta odšU na prej, dočim sta Vinko in Pungartnik ob stala..
Istočasno z Morertijevo "družbo sta za pustila   Kregarievo   gostilno rud! obtožen Peter Me kine in Fr. Nartnik. Mekinc *e R odpravljal proti domu, dočim je Nartnik š« obstal pred Kregarievim hlevom. Ted: p je zaslišal obtoženi  Mekinc,   da ga kliči nazaj Babšek, ki je med tem KapUStU Se* kulovo. Meknnc se je vrnil in dob:: Babšks fn Narmika pri Kregarjevem kozolcu. Kakor zatrjuje obtoženi    Mekmc.   sta on m Nartnik na Babškov poziv sla z Babškom vred za Morerrrjevo drt&foo.  Po k 3 ki h £0 korakili so v oddaljenosti 50 korakov pred seboj zagledali to družb^   nakar je Mekinc zavriskal. Na "ta vrisk! sta se ločila od družbe V nko in Pungartnik fn šla proti tej tro< $ici, ki jo jc Purgartnik" stavil na odgovor /aka.i vriskajo, nakar sta Mekinc In Bab-šek snoptla pred bližnji kozolec In vzela i nekega voza vsak" po eno ročico. Ko je nato Nartnik1 napodil   Puugartnika  in Vinka aa naj se spravita naprej, šo skočili fantje stfupaj, nakar se je vnel s^plošeM oretep, tekom katerega   je   obtožen' Mekinc udari' Vinka z ročico s tako silo r>o glavi, da se Še Vinko na mestu zgrudil. Vsied udarca je Vinku  počiln   črepiTija.  nakar  je nastatrikS gnojno vnetie možganske mrene, na kateri 7c Vinko čez 3 daii v bolnici umrl.
Obtoženi Mekinc priznava, da je Te 01* udari! Vinka z ročico po glavi in ga zbil na tla. kar je tudi drugi dan orožnikom pri« znal. Nartnik s;cer trdi, da sc mu zdi, da U Babšek udaril Vinka z rečico po glavi, vendar se Nartnik moti, ker se je pri kozolci« vnel splošen pretep, pri katerem sta bila tudi Pungartnik in Nartnik lahko telesnd poškodovana.
Obtoženi Mekinc se >edaj opravičuj« — kakor jc običajno pri tak h pretepih — da je le v silobranu udaril Vinka po glav; ker ga je slednji prvi naskočil. Zagovor pa je seve izmišljen, ker o kakem silobranu sploh ne more biti govora. (Ob sklepu Usta obravnava še traja, zato priobčimo izid jutri.)
Inserrftfte v ..S!rv. NareAi")
OSKAR H
63
$(^a%pa(i c ar si a a
Roman zadnjega avstrijslcega cesarja.
^ Kakor se zdi, si vsa zasopijena. dete. Zakaj pa hodiš tako hitro?«
Princezinja si je z roko potisnila nekaj upornih koderekov s čela. : Mama, to ne prihaja od hitre hoje!«
Proseče je uprla svoje oči v mater, da bi ji pomagala v priznanju.
Nadvotvodinia je dala lornion na v>či. ^Zdi se mi, iMarija Antonija, da ti ima tvoja hčerka nekaj priznati.^
Vojvodinja ie vprašujoče zrla princezinji v obraz, ki se je vsedfa v senci na stol. »Prevzvišena gospa teta je uganila. To je, mama, kar mfe je napotilo da sem tako hitro pritekla semkaj. Nadvojvoda Karel mi je priznak da me ljubi.«
»Imenitno!« se je zasmejala Marija Terezija. »Ali ti nisem pravila? Tvoja skrb jej bila odveč. Sedaj je stvar v najlepšem redu!«
Princezinja Zita ni mo£la zatrčti kretnje lahke nevolje.
»Ne vem, kaj naj bi bilo na stvari v redu? Nad-•ttivodi juisem dala besed«.Dokler nieeovä rwi ?iu
privoli v zaroko,   ne sme o tem javn'ost ničesar
zvedeti".«
>Prav dobro,« je pripomnila nadvojvodinja. ->Jožefa se ne bo upirala. Boji se samo danske prin-cezinje. Tebe je vedno rada imela!«
Princezinja je nagubančila svoje visoko čelo. •»Nimam posebnega veselja, ako mislim na to, da me sprejmo v rodbinski krog samo iz mitosti kot nujno zlo. Ako ve nadvojvodinja za svojega sina primernejšo partijo, se ji jaz ne bom vsiljevala!«
»Ne bodi tako nebrzdana, Zita,« jd je opominjala mati, »sedaj lahko prepustiš afero meni in teti. Ne boj se da bi igrala vlogo ,pepelčice\«
Nadvojvodinja je dvignila Jomjon in zrla v park. : Karel prihaja. Res, lep fant je!«
PrincezinJD je oblila rdečica in je hotela oditi. Nadvojvodinja jo je zadrževala.
»AH mu naj mama odreče tvojo roko, akl> jo zaprosi? Deček se mi zdi nad vse odločen in se bo nemara res oh rab ril.«
Princezinja se je tihn nasmejala in se izvila
l'tir;1! rok. »Nečem se sedaj z njim srečati Ako ji me iskaJ, me najde v glasbenem salonu.«
Jadrno, kak*or je prišla, je tudi odhitela. Nadvojvoda je stopit na teraso in se oziral okrog, kakor da bi nekoga iskal. Nadvojvodinja mu jc namignila, naj pride bližje.
»Kaj si pa izgubil, Karel^ da $c tako y skrbeh 02icai&Alüta&a iščeš£f
Nadvojvoda je bil v zadregi, nato pa je vsklik-nil: »Mislil sem, da je tu prmzecinja Zita. Videl sem, da je tekla po stopnjicah.«
-»Bila je tu, Karel. AH ji hnaš kaj povedati? Čaka v godbenem salonu!«
Nadvojvoda je zardel njegove oči so postale nemirne. S spoštljivim poklonom je hotel oditi, toda nadvojvodinja ga je zadržala.
»Ali nečeš preje govoriti z njenoJ visokostjo, gospo vojvodinjo. Zdi se mi, da matere rade čujejo, ako kdo ljubi njene hčerke: in če se ne motim, je ta slučaj tak.«
Proseč pogled, s katerim je nadvojvoda Presekal njene nadaline besede, je povedal vse. Voj-\*odinja-vdova je dobrohotno pripomnila, da bi mu pomagala iz zadrege: »Zita je bila tu in mi je priznala vse. Ako bi, cesarska visokost, resno zaprosili za njeno roko^ lahko računate samo z našim blagoslovom. Zita sama vaše prošnje ne bo odklonila,«
»Res rte?« je radostno zaklicai Karel, »Visokost/ dovolite mi, da vas prosim za roko princezink Zite. Prisegel sem, da mora ona ali pa nobena postati moja žena!*r
Ker ie vojvodinja še premišljala, je odtočno izjavila nadvojvodinja Marija Terezija: »Ako si tako prenagljeno prisegel in nečeš postati menih, sfc moraš že poročiti z Zjjo. Nadejarn se, da ii boš Jiuliezniv, sjaprag^
»Nosu bom na rokah,« je zatrjeval nadvoj voda m se nagnil nad roko vojvodinje, ki mu j«, je, prijazno se smehljaje nudila. »Dajte nama svo; materini blagoslov, visokost«
Pokleknil je pred vojvodinjo, ki ga je poljubila na čelo. ^Bog naj Vas blagoslovi, osrečite moje dete!«
Stara nadvojvodinja se je oglasila: »Pametec mladenič si, Karel, in odkril si pravi biser. Tudi mo-blagoslov te spremlja. Sedaj pojdi v salon in pri. bori si besedo svoje neveste!« Jadmo se je dvignil »Babica, neizrečno sem srečen!« Poljubil je rok< stari dami in hitel k princezinji.
Sedela je, zatopljena v misli, pred klavirjem nemirno s široko odprtimi očmi zroc v daljavo Tiho so drčali prsti preko tipk. Posamni zvoki sc še drhteli v ozračju. Ko je nadvojvoda vstopil, se je dvignila s sedeža. V tem hipu je bil že pri n£ in jo vroče m hrepeneče objel z rrrladimi krepkim rokami. Njen odpi>r je izginil, njena glava mu U klonila na rame. »Tvoja mama. Zita, mi je dala be< sedo in še danes se odpeljem k svoji materi. Ra< te imam, neizmerno rad. Ali me moreš imeti ra<# tudi ti?«
Njegove ustnice so iskale njena usta. Poljub jf ustvari! zvezo dveh src. Ta njen odgovor mu ji zadostoval.  Med neštetimi  piDljubi  je šepetal* tiPfHHl rfia Š£ darjes dpločitd daji jayne. zajo£ö
«tev
»SLOVENSKI  NAROD« dne 3. junija 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Llubljanh dne 2. junija 1925.
— Preiskava radi komunistične organizacije   med   srednješolskim dijaštvom je, kakor smo izvedeli, končana. Preiskava je ugotovila, da obstoja na našiti srednjiti šolah podrobno razpredena komunistična organizacija, ki se začasno poslužuje dozdevno kulturnih sredstev in oblik, da bi privabila v svoje mreže čim največ mladine. Zasežena korespondenca pa kaže na vse druge cilje te organizacije.   Med zaseženimi spisi je bilo najdenih več boljševiških brošur, kakor 'Ljenin*, « Pariška komuna» in drugih knjižic in letakov enake vsebine. Navzlic skrajno kompromifujočema materija-lu, ki ga je spravila na dan preiskava, so poedini profesorski   zbori   presojali stvar prav milo in se predlogi na izključitev nanašajo samo na par glavnik krivcev. Kolikor smo 5c mogli informirati, je preiskava dognala, da je glavno gnezdo komunistične organizacije Maribor, kjer na ondotnh srednješolskih zavodih prevladujejo idejno prevratne struje. Kakor čujemo, so preiskave v ljubljanski oblasti ugotovile, da so bi-H mariborski vod:telji komunističnega po-kreta med srednješolsko mladino v zvezi z Dunajem in z ondotnim sovjetskim poslaništvom.
— Nov carinski zakon. Ministar finan-s:ja ovlašten je, da izradi i uvede nov carinski zakon. Rad na carinskom zakonu je u toku i očekuie se. da če isti uskoro stupiti na snagu. Nov carinski zakon razlikovati če se od dosadašnjes:a zakona naročito u pogledu nove klasifikacije robe. Minerva štamparlja d. d. u Subotici izdati če prevod novog carinskog zakona na njemačkom jeziku. Bliža obaveštenja daje Minerva d. d. u Subotici.
— Iz poštne službe. Premeščeni so poštni uradniki: Frido Baretto od poŠte Maribor 1 k pošti Maribor 2, Marija HI a d-nlk od pošte Maribor 1 k posti Fram, Marija R a b i č od pošte Celje k pošti Mežica, Ar.ka Kupec od pošte Celje k pošti Ljubno. Frančiška Kastel i c od pošte Kranj k pošti Medvode in Krisro Škerlec od pošte Ormož k pošti Sv. Tomaž pri Ormožu. — imenovana je za poštarico v Dolenji vabi pri Ribnici Ivanka Oražem.
— Promocija. Gosp. Alojzij Šepic in gosp. Josip Herman Na r din sta bila dne 29. t. m. promovirana kot prva slušatelja, ki sta pričela m zvršila študije v Zagrebu, za živinozdravnika.
— Ugodna letina. Poročila s kmetov se glede letine za zgodnje poljske pridelke glase nadvse ugodno. Krompir, fižol, češenj, čebula in zelenjad, istotako. pa tudi trava obetajo obil pridelek. Zgodnji krompir bo sredi junija že dozorel in na trgu.
— Opomin železniškim vpokojencem in vdovam. Društvo železniških vpokojencev je izvedelo, da so nekateri vpokojeuci. od-nosno vdove ie deli časa zaostali s članarino pri podpornih železniških društvih za slučaj smrti v Lhibljam in Mariboru. Prizadete opozariarno, da naj zaostalo članarino čimpreje poravnajo ter redno članarino plačujejo, ker se sicer lahko zgodi, da ga društvo črta ali pa rodbina v slučaju smrti ne dobi izplačane posmrtnineč Ako kateri vpoko/eneo ali vdova ne bi vedel, kam naj se obrne, je društvo železniških vpokojencev radevolje oripravljeno dajati vsa potrebna navodila. Zadostuje, da dotic-nik piše dopisnico.na predsednika Ulica na Grad št. 4 v Ljubljani. Obvestite vse tovariše 5ii vdove. — Predsedstvo.
— Bližnji potres. Iz observatorija pod Triglavom nam javljajo: Dne 30. maja so beležili ?eizmografi rahel potresni sunek z daljave kakih 300 km v smeri jugovzbo* da. Pričctek zaznamovanja je bil ob 23.46 uri, konec ob 23.48. uri. Na ognjišču, ka* tero leži na morski obali od Šibenika do Sputa, je dosegel sunek inrenziteto IV.—V. stopinje, torej brez vsake škode. Gotovo so čutili ti. potres tudi na italijanski vzhodni obali kot lahko valovje. Beograd je to pot rav^otako daleč od ognjišča, kakor naš ob* servatorij. Ta zadnji potresni sunek je za naš' prosveto velezanimiv radi točnega istočasnega zaznamovanja tu in v Beogradu.
—f Nakup plemenskih bikov za Srbijo. Ministrstvo za kmetijstvo bo nakupilo večje število bikov montafonske in enobarvne sive pasme. Nakup ee bo vršil po ministrski komisiji v četrtek 4. junija v Orteneku in v petek dne 5. junija v Radohovi vasi po dohodu jutranjih vlakov. Prodajalci bikov naj prineso s seboj živinski potni list hi potrdilo od županstva, da ?o eanii bike vzgojili -
— Po stari soli se je zahotelo župniku v Žalni. V dveh sejah krajnega šolskega sveta ie na vse načine pihal odbornikom na dušo in srce, da bi dosegel svoj cilj. Poslu-ŽH se ie celo laži. da po novem šolskem zakonu ne bo smel več od poučevati verouka, ker bodo to opravili učitelj.: sami. Ker pa tem ne zaupa preveč in bi on tako rad še nadalje poučeval verouk, naj kraini šolski svet podari staro solo — cerkvi. Tako bi potenm imel vsai prostor, kjer bi lahko reševal duše otrok, Marijinih devic in drugo. Kako lep načrt, ki pa za enkrat se ni uspeh in to kljub temu, da je iz onemogle jeze napp.del žalnsko učiteljstvo.. No, upajmo, da bodo možje vstrajali in se nc bodo dali pregovoriti, da bi darovali mrtvi roki, kar lahko vporabijo sami v napredne in kulturne namene.
— Iz Zagorja ob .Savi. Zgradba vodovoda je na vidiku. Po löletnem trudu se je posrečilo odboru za zgradbo vodovoda cončno pripraviti načrte. Požrtvovalnemu odboru z bivšim županom na čelu manjka ,amo še denar, kar ne dela preglavic. Vodo lobimo v Zagone po ceveh aH po Kokre-čici. kar je pač vseeno. Da že davno ni rodovoda, je krivda tega odbora, ki ie za-nudil vse ugodne prilike. Za denar, ki sc e vtaknil v -voino posojilo, večinoma na redlog predsednika tega odbora, bi se bil akrat zgradil prav lep vodovod ter bi stalo še nekaj denarja. Toda gospod se i bal sramote, da bi zagroska obema pod-ssala premalo voinega posoüla. Osebe, ki
so krive, da se je denar, namenjen za vodovod, utaknil v vojna posojila in tako zapravil, bo treba vreči iz odbora, ker ne spadajo na to mesto.
— Iz Rogaške Slatine. Letos bo razveseljevala goste mornariška godba, o kateri gre sloves, da je zelo dobra. — Slavenska banka je že otvorila svojo ekspozituro, v kateri posluje hrvatski uradnik, prejšnja leta so bil; nameščeni Slovenci. — Ristov hotel Bellevue« na lepi višinski poziciji se otvori te dni. — O gozdnih poteh objavljeno vest popravljaläo v toliko, da so pota lepo posuta z drobnim peskom. — Število gostov narašča, prihajajo z vseh strani in prišli so tudi že Švabi iz Banata. Za poletje je napovedan prihod večjega števila Slovencev iz Julijske Krajine. Primorci se radi ustavljajo pri svojem soroiaku v hotelu vSolnce«, kjer je dobra kuhinja. — Vreme je lepo in toplo, zato se nadejamo obilo gostov. — Poleg vrelca Styria je postavljena lična vremenska zgradbica, ki naj napove gostom mnogo lepili dni.
— Vojaški nabori v šolskih poslopjih. V mestih, kjer ni drugih primernih prostorov, se vojaški nabori lahko morejo vršiti dogovorno z občino, odnosno šolsko upravo tudi v šolskih poslopjih.
— Cjelokupnom našem današnjem iz-danju priložen je po bankovnom komandit-nom društvu A. Rein i drug, prilog radi 10. kola državne razredne lutnje.
— V spomin na rajnega g. Janka Ber-nika so darovali njegovi prijatelji Podpornemu društvu slepih, tu, 284 dinarjev, za kar se odbor kar najiskreneje zahvaljuje.
— Letalska nesreča v Mostariu. V soboto se je v Mostarju primerila težka letalska nasreča. Vojaško letalo se je v višini 1900 m vsled burje nenadoma prevrnilo v zraku in treščilo na tla. Narednik Miskovič je bil mrtev na licu mesta, podporočnik Jungič pa je težko ranjen.
— Samomor ali nesreča? Pogreša se od 28. maja poslovodja vnovčevalnice Viktor Nagy, bivši trgovec z železnino. rojen leta ISS4. Nagy je odšel 28. maja kakor običajno z doma, ni pa šel v urad. Zvečer okoli 23. je prišel domov ves blaten in moker. Drugo jutro, t. j. 29. maja. je zopet odšel z doma in od jega dne se nI vrnil. — Sumi sc, da se jc ponesrečil, odnosno. da jc izvršil samomor, ker je bil zadnje čase zelo pobit in je se večkrat izrazil, da si konča življenje. — Kakor čujemo. se je baje Nas:y včeraj na Orlah ustrelil. Vest še ni potrjena.
ES-KA JOGO TORPEDO BflAKCHI
9T O
C/5 P9
višek "OL moderne
tehnike
najceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14
Vs! nadomestni del! In oprema.
J. Goreč
Iz ÜHf?!jane.
— Scotus Viator v Ljubljani V nedeljo je prispel v Ljubljano iz *Zagreba znani odlični iinglešk! publicist Setou Watson (Scotus Viator). ki si je pridobil s svojim delovanjem pred vojno zlasti pa med vojno neprecenljive zasluge za našo osvoboditev. Včeraj sc je Seton Watson s svojo soprogo odpeljal na Bled in v Bohinj, od koder sc je danes vrnil v Ljubljano. Jutri odpotuje na Dunaj.
— Olepšava mesta se je pričela letošnjo pomlad na vseh koucili — v centru, kakor v predmestjih — vidno nadaljevati. Na Vidovdanski cesti sta prenovljeni dve hiši (Hiralnica in sosedna hiša št. 7j. na Res-ljevi cesti se prenavlja pisarniško poslopje mestne plinarne, v Metelkovi ulici so prenovili hišo št. 19, na Friškovcu rlamanovo hišo, na Sv. Petra cesti 1. mestna občina je dala olepšati fasade Gallecove hiše, kjer bo v pritličju prodajah]a in sedaj se postavljajo odri tudi za olepšanje fasade na drugi mestni hiši. Par hiš je nanovo prebarvanih v šentjakobskem in trnovskem predmestju.
— SOIetnfca mestne ljulske šole. II. deška osnovna šola na Coizoven? grabnu praznuje 21. junija letos 501etnico svoje ustanovitve. Ta spominski dan se bo na Soli primerno proslavil.
— Stavbne zadruge in stanovaniska kriza. Zadnü dve leti so se v Ljubljani ustanovile tri gradbene zadruge, ki potrebujejo skupaj 10 do 12 milijonov dinarjev, stavbnega kapitala. Zadrugi ^Hera* in ^Bajtar • imata že nekaj stavbnih parcel nakupi jenih, za -.Sam dom- prevzame garancijo za najeto posojilo (3 milijone dinarjev) mestna občina fn bo ta zadruga zgradila pod nadzorstvom mestne občine dvoje hiš s 30 stanovanji. Ena kot druga teh zadrug prične, kakor smo izvedeli, z zidanjem še letos.
— Brivec bagdadski . Danes zvečer se poje v operi Comeliusora opera -Brivec bagtladski.- za red F. Zasodha je sledeča: Abu! Hasan — g. Zathey, Xureddin — g. Mestek, Baba Mustafa — g. Mohorie, Mar-gijana — gna. Prisekova, Bostana — gna. Sfiligojeva, Kalif — g. šubelj. Opero dirigi. ra kapelnik Balatka, režira pa g. Bnčar.
— Poročil se je Emil C h r 1 s t o f, izložbeni aranžer tvrdke Magdič. z gospodično Mimdco Goljevšček iz znane narodne rodbine. Mlademu paru obilo sreče!
—Promocija kufturr.ega delavca. Na ljubljanski univerzi bo v torek dne 9. jun!. ja t. L ob 12. pronrcrriran za doktorja prava g. Stoj an Bajič, ern višjega finančnega svetnika g. Prana Bajič v Ljubljani. G. Stojami Baolču. bivšemu predsedniku ju-goalo* ciiskega naprednega akademlčnegfe društva * Jadran.?, marljivemu preda vate] ju sveže kulturnih društev in agilnemu ao-trudnlku dijaškega lista ^ Vidov dan«, iskreno čestitamo!
— Kopalna sezona je biia včeraj v rjubljan! otvorjena. Povsod, na Ljubljanici, Savi, ob Oradascic' in drugje se je kapelo na stotine oseb. ^Vreme je bila oba djoj ikr*sr
no. Umestno bi bilo, da se kopališč* na Ljnbljaniei že otvcri.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni reka zmesta Ljubljane v času od 22. do 31. maja beleži to-lo stati stiko: umrlo je 30 oseb, od teh 17 moških in 22 žensk. Smrtni vzroki: trebušni tifus in para tifus 1, ošpice 1. davica in krup 2, druge nalezljive bolezni 1, jetika na sopilih 6. rak rn druge zle novotvorbe 5, vnet j o vnetje možganskih mren 2, bolezen na srcu 6. pljučnica 3, driska 1, kila-zamotanje čre-vesa 1, prirojena slabost 1. starost 3, samomor 1, druge bolezni 5, od teh ž justlficiran. Med tem časom se je rodilo 37 otrok, 23 dečkov (1 mrtvorojen) in 14 deklic (1 mr. tvorojena>. Naznanjene nalezljive bolezni: skup tifus bolezni 1, ošpice 5, d?.vica. 4, dušjjivi kašelj 1.
— Društvo »Trgovska akademija«. Društvo »Trgovska akademija^ v Ljubljani je imelo dne 28. maja t. 1. svoj drugi redni občni zbor. Iz predsedniškga poročila je razvidno, da je v prešlem letu posvečalo društvo posebno skrb predpripravam za zgradbo poslopja trgovske akademije. Da dobi potrebna finančna sredstva, je izposlo valo dovoljenje za denarno leterijo z 200.000 srečkami po 10 Din in dohodki v skupnem iznosu 300.000. Pri primerni finančni podpori od strani gospodarskih krogov se pristopi k gradnji že v naibližnji bodočnosti. Predsednik se hvaležno spominja umrlih članov industrijcev Majdiča in Ra-kovca iz Kranja. Na njegovo predlog nadalje izreče občni zbor najtoplešo zahvalo ministru g. dr. Žerjavu in ministru na razpoloženju g. Kukovcu za podporo pri akciji društva v korist trgovskih akademikov glede obiska visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu, odnosno pri prošnji za dovolitev denarne loterije. Glasom , blagaj' mškega poročila g. gen. ravnatelja Tvkača znaša društveno premoženjsko stanje 534.1O0 Din. V teku proŠlega leta je porastlo za okroglo 100.000 Din. Fond, ki obstoji za zgradbo trgovske akademije pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, znaša čez 80.000 Din, ministrstvo trgovine in industrije pa je dovolilo v ta namen v preteklem proračunskem letu 76.3SS Din. Ako akciji denarne loterije povprečno »doibro uspe, je pričakovati čistega dohodka najmanj 1,000.000 drnarjev. Iz tajniškega poro čila g. dr. Pretnarja je med drugim posneti, da trna društvo 135 rednih članov, 6 podpornikov in S ustanovnikov. Po živahni debati so se vršile volitve. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika: g. Ivan Jclačin mL, za podpredsednike: g. Ivan Knez in g. dr. Fran W i n d i s c h e r, za blagajnika g gen. rav. Tykac, za tajnika g. dr. Josip Pretnar, za odbornike gg.: Fran B o -n a č, Anton R o ji n a. dr. Ljudevit Böhm, Andrej S a r a b o n, V. Meden, Han, K r o f t a, inž. AL Š u k 1 j e, inž. S k a b e r-n e. inž. Š u b i c in Jak. H r o v a t. za namestnike gg.: ravnatelj R+kard Skubec, Jura j Verovšek. arh. Costapera-M a in Ivan Kostevc. za preglednike gg.: Fran Št up i ca in Avgubt Skaberne.
— Podporno društvo slepih v Ljubljani je imelo dne 17. maja r. L svoj redni iemi občni zbor. katerega so se udeležtli redni, kakor tudi podporni člani. Predsednik G. Jirräsek se je v imenu društva zahvali! vsem dobrotnikom našega društva in prosil za nihovo nadaljno naklonjenost. Nato so sledile volitve častnih članov. Nada lini občni zbor se je izvršil po sporedu.
— Smrtno ponesrečil se je v Ptuju gojenec 3. letnika m. učiteljišča v Ljubljani Vlado Pirna t. sm trgovskega potnika g. Pirnata. V nedeljo zjutraj približno ob 2. uri je skočil v spanju skozi okno iz prvega nadstropja hiše št. IS v Ljutomerski irlici. Padel je tako nesrečno, da ie radi teš-ke poškodbe na glavi umrl po petih urali v bolnici. Pogreb nesrečnega dijaka, ki ie bil na Izletu v Ptuju, se vrši danes v torek ob 15. iz bolniške mrtvašnice na mestno pokopališče. Vse mesto ie vest o nezgodi globoko pretresla in iskreno sočustvuje z roditelji gojenca. Težko prizadeti narodni rodbini tudi naŠ"e iskreno sožalje!
— Smrtna kosa. V nedeljo 31. maja je nenadoma preminul g. Viljem Tön nie s, šef znane tvrdke Tönnies. Pred Trubarjes vim spomenikom se je onesvestil, na kar so ga prepeljali na njegovo stanovanje, kjer je ob % 18. izdihnil. Dosegel je starost 68 let. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno zna* na oseba. Njegova tvrdka je bila na glasu kot ena najbolsib in naj solidne j ših. Bil je blagega značaj, zato jc užival ugled in spoa Štovanje v vseh, krogih. Po svojem misije-nju je bil Nemec, vendar pa je bil vseskozi konciljanten mož, ki se je z lahkoto prila* godil novim razmeram. Pogreb bo jutri v sredo 3. junija ob % 18. z Dunajske ceste št. 25 na pokopališče k Sv. Kižur, kje ga
polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Bodi mu ohranjen prijazen spos min.
— Občinstvo opozarjamo na cerkveni koncert, ki ga priredi v četrtek ob S. uri zvečer v Frančiškanski cerkvi ljubljanska Glasbena Matica in na katerem izvaja Cc* sar Franckovo delo «Blagri». Vstopnice od Din 25 navzdol v Matični knjigarni. 1112'n
— Splošnega ženskega društva seja v sredo, 3. t. m. ob 5. pop. Dnevni red: Vprašanje izenačenja dednega prava moških' in ženskih potomcev v Jugoslaviji. Jako dobrodošle vse članice m zastopnice ženskih organizacij. 1110/n
_ — Dežnik. Kdor je pomotoma odnesel dežnik iz shoda železniških vpokojencev dne 24. maja 5z Mestnega doma v Ljubljani, se uljudno naproša, naj ga izroči predsedniku društva v Ulici na Grad št. 4 v Ljubljani, ker je njegova la&t.
— PreieB smo od g. Franje Cvetfčo Že-ta*e 1 zavitek z rabij enimi znamkami, katere smo oddali v dobre namene Ciril in Metodovi družbi. Srčna hVa*a!
— Kleparski tečaj se ne vrši v sredo dne 6. junija, temveč v sredodne lo, junija. — Na če Ist vo. 1109n
— Tatvina keto*. V delavnico kolen* skega mojstra Frana PrrSa je vlomil njegov pomožni delavec Ivan Dijak m mu odpeljal JL50Q Dttn vadiu) kaki. £feonk* zoabdi
ELITNI
Kino
m H TI C H
— TELEFON 124.
Predstave v poletnem (asu ob 4., pol 8. in 9.
Umetniški orkester pri vseh predstavah.
VI. veliki Gacmont-fihn — Paris:
^?§P's' * ^ T> ^
Prekrasna drama v 10 delanjih po svetovnoznanem romanu slovitega JCAVIEB MONTEPINA — 99LA POHTEUSE DE P A I N". — Film poln razkosnostl lfobesnl ln maščevanja usode. — Krasna vsebina, lzvanredna igra prvovrstnih francoskih igralcev.
— Roparski napad na Orlah. — Storilec prijet? Poročali smo te dni, da jc bil na Orlah izvršen drzen roparski napad in da jc neznan storilec vdrl v hišo posestnika Jer* neja Vrečarja ter zahteval denarja. Končno so zločinca domačini pregnali. Orožniki so dejanja takoj osumili nekega Miho Jevšjaa ka z Orlov in so pri njem izvršili hišno preiskavo, čije izid še ni znan. Zatrjuje se, da je bilo pri Jevšjaku najdeno mnogo zlat* nine in srebrninc, izvirajoče od tatinskih pohodov. Jevšjak se je medtem sam javii na policiji. Do sedaj še ni bil konfrontiran. Pravi, da napada pri Vrečarju ni izvršil on. Vsekakor ga ohremnjuje dejstvo, da je bil že večkrat predkaznovan in da jc zasledo* van radi različnih deliktov.
—Auto povozil triletnega dečka. Poli* cijsko ravnateljstvo v Ljubljani jc prejelo včeraj brzojav, da je avtomobil št. 903, ki je vozil iz Brežic proti Ljubljani v Gradi= šču pri Šent Jerneju povozil 31 etnega Karla Ranguša. Kakšne so poškodbe dečka ni znano, verjetno pa je, da ga jc auto povozil do mrtvega.
— Najnovejše bluze, birmanske *n druge  oblekce  priporoča   Krištof ic-Sučar.
SO-L
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom in znamke (rdečo, modro ali zlato)
„klju6"
traja kakor Štirje pari drugih« Zato kupite eden par m prepričajte se.  Dobivajo se vi prodajalnah.   93-a nI
Iz Celja.
—c Izpiti za privatiste na državni desk! meščanski šoli v Celju se vrše v sredo dne 10. junija ob S. zjutraj. Zadevne prošnje je treba vložiti pri ravnateljstvu do 6. junija t. L
—c Kopališka zadruga »Diana na Bregu pri Četni jma svoj občni zbor v petek dne 5. junija ob 18. v sejni sobi celjske posojilnice.
—c Dramatično društvo v Celju. \
četrtek dne 4. junija ob -?0. se vprizor! >7i-codemlieva komedija ^Scampolo^ v treh dejanjih, katera je v Zagrebu, Beogradu in ^udi drugod dosegla lep uspeh.
—c Podružnica Jagoslovenske Matice v Celju pobira te din po mestn članarino za leto 1925. Narodno občinstvo se vabi, da čim številnejše pristopa k tej važni organizaciji.
Sokol
Sokolska slavnost v Subotici
— Subotica, 31 maja. (izv.)   Tik ob madžarski meji smo tu  praznovali slavo, ki je naše mesto šc ni videlo. Domače so* kolsko društvo je razvilo svojo zastavo in odkrili  so spomenik  za naše osvobojen jc padlim   junakom.  Po  cerkvah  jo  bi? pto* men padlim junakom. V pravoslavni cer* kvi je imel svečenik Protič krasen govor o pomenu in važnosti Sokoistva za to se* verno našo stražo in za države vobče. K slavnosti   so   poslale   zastopstva sokolske župe Osijek, Novi Sad, Vel. Becke rek, Bes ograd m Niš. Razvitje zastave sc jc in vršilo v parku kralja    Petra ob ogromni udeležbi  naroda.  Bilo  jc  navzočih 10.000 ljudi. Prisotne jc pozdravil starosta domas čega  društva  brat  Kosta  Petrovič, ki je posebno pozdravil zastopnika kralja ads mirala Pričo, zastopnika prezidenta če* škoslovaške republike Masarvka, poslani* ka   Še bo   z voj. atašejem polkovnikom Menclom itd. Zastavi jc kumoval starosta JSS brat Gangl, ki je imel govor, kateri jc napravil na vse prisotne mogočen vtis. Ves zeleni park jc neprestano odmeval od na* vdušenega odobravanja.   Po   razvitju za* stave, ki jc krasno delo domače umetnosti, je krenila dolga povorka pred potiško divizijo, kjer sc jc izvršilo odkritje sporne* nika.    Ta    svečan? akt jc izvršil general Damjanovi č. V imenu kralj* je govo* ril  admiral  Priča,    v  imenu prezidenta Masarvka poslanik   S e b a.    za Sokolstvo starosta brat Gangl. Vsi govori so pro* slavijali velike čine padlih borcev za na* šo svobodo, najbolj sc je dojmil govor bras ta staroste. Bil je veličasten trenutek, ko so se na njegov poziv do zemlje sklonili sokolski prapori  pred  spomenikom  v po-Čast za domovino umrlim bratom. Po de* fileju je pozvala mestna obema vse goste na svečan banket, kjer so se vrstili mnogi govori. Za Sokolstvo je govoril brat dr. Nis kola Mrvoš. Slavnostni dan jc zaključila javna telovadba  domačega  društva, ki je prav lepo uspela. Vseh te!ovade£ih oseb jc nastopilo 220. Nastopiti sta tudi dve četi vojakov v vajah s puakami pod vodstvom Slovenca poročnika Sturm a. Posebno po** zornost sta posvetila gostom stari dve od> lični srbski aadužbini: hiša bratov Manoj* lovi cev in hiša gospe Radiceve. Subotfca je bila veselo in ponosno razigrana. Mnoge hiše so bile okrašene z zastavami Nasa se* verna straža stoji pod vtisom govora brata Jugoslovanski Sos^„j»aaaino _«sa>
mo eno zapoved — srečo, slavo in moč na\ še skupne domovine Jugoslavije! In proklc bodi, kdor ruši plodove padlih junakov!
— Sokolska župa v Celju, n r»ril k; žup nega izleta dne 14. juniia r. !. se vrSi v La/ škem ob 8. uri dopoldne v restavraciji ko< pališča odborova seja. Dnevni red: 1. čita nje zapisnika zadnjo odborove scic. 2. poročila funkcijonarjev: a) tajnika, b) blatni' nika, c) načelnika, č) matrikarja, d) prosve taria, 3. poročilo o proslavi otvoritve Tyr< ševea doma, 4. slučajnosti. Društva prosi-mo. da obveste župne odbornike odnosne njih' namestnike, da se odborove seje zanesljivo udeleže. Župno starešinstvo. 1107/:
—■ Izbirne tekme za medzletno tekmo vanje v Beogradu. Zbor sodnikov za U tekmo se je sešel v soboto. Izžrebane si bile povsodi najtežje vaje, kar jc tekmec valce seveda presenetilo. Tekme so se vr šile v nedeljo na Taboru. Uspeh teli tetoen; je: Vrste: (3). Višji oddelek (dosegljiv:! 620 točk). I. Sokol I. 5151 j točk $3.15%, II Ljubljana 503% ročk 81.05%, 111. Ljubljen;
II. 419% točk 67.66%. — Srednji oddelet (4). dosegljivih 560 točk. T. Sokol I. 393!i -očk 70.27%, II. Ljubljana 391V2 točk 70.00%
III. Ljubljana IL 385V3 točk 6S.75°o, IV. > ška 371 točk 66.23%. — Nižji oddelek" -dosegljivih 440 točk. f. Sokol I. 337% toči 76.76%, II. Ljubliun.-i 33Q*A točk 75.17%, IH Ljubljana II. 305 točk 69.32%. Posameznik 26 Tekmovalcev I. Stane Dcrganc, Sokol 1 92.25 točk — 92.25%,    IT. Zupan. Sokol 87.25 — 87.25%, III. Sršen, Ljubljana S6.2Č. Srednji oddelek 43 tekmovalcev, dosegli! vin 90 točk". 1. Žigon. Ljubiiana 76.75 to = S5.28%. IL Mali, Sokol L 75.— 83.33 IIL Kumeli   Ljubljana U. 74 82.22%. NižJ oddelek    (45 tekmovalcev)   dosegljivih' 7< točk. I. Milielič, Vrtfnfka 64 točk 91.43%, If Kristan. Cerknica 63 točk 90%, HI. Zgonc Cerknica 60 točk S5.71%. Celotno 114 tek movalcev. Kakor je razvidno, si je prven stvo priboril Sokol I. Diferenca med Sokn. lom I. in Ljubljanskim Sokolom jc nastala ker je zadnji  zaostajal  pri  prosrin vajah dočim jc bila vrsta Ljubijanskesa Sokola n-orodju vsekakor  močnejša.    Vobče  se }< prav iepo telovadilo in jc pričakovati, d<* bo.rudi uspeli tekme, ki se vrši na Vidov član v Beogradu, ugoden za naše sokolsk« vrste. Velika vročina, na katero telovadc nfso bili navajeni, je seveda 'rudi neugodn učinkovala na telovadce, sicer bi bil iz!: tekmovala šc boljši. Po tekmi se je razvi-L prijetna prosta nabava, ki jc donesla !cp; vsoto zletnemu fondu za Beograd.
— Javna telovadba Sokola I. v Ljub Ijanl se vrsi v četrrelv 11. junija r. L na Ta boru. Polecc telovadbe: petje, kabarei. itd. Ob 7. uri zvečer serviraio se bode v novib prostorih sveži guljaž 'in 7ia ražnjtt pečen' prašički. Za dobro pijačo in jedačo preskrb Ijeno. — Odbor. 111 l/i
To in ono
Nenavaden sleparski trik
Na Dunaju ^>c jc pred sodišecn: raz* pravljai tc dni dieobičaten slučaj. Leopoldi* na Wolf 321etna uradnica, je bila name. ščena pri podjetju Gefia. Vodji podjetja bilo znano, da je Wolfoya obicairu pu»-;o.< lovka in da je bila že štirikrat, mod tem dvakrat kaznovana radi* sleparije. Navzlic temu, da ie bila začetnica, je imela razme-i roma visoko plačo, ni pa s.e mogla odreči sleparijam. Pred tedni jc hotela svojemu ravnatelju pripovedovati, da jc njen otrok resno jfDolel in da oče malega noče plač©-, vat? alimentov. Zaro da je v suni zadreg;. Ravnatelju se je Wolfovü smilHa in ii je nakaza! 100 sj'tngov podpore.
Nekaj dni za tem je prišla VVoiiova vsa preplašena v urad z grozno vestjo, da se je njeno dete težko poškodovalo in na posledicah umrlo. Wolfova te znala svo.il boli dati tako prepričevalen izraz, da ji jc vodstvo podjetja naklonilo podporo 25 šilingov. Popoldne je prinesla Wolfova v urad parte, v katerem potrta mati v globoki žalosti naznanja, da se jc njeno dete preselilo med nebeške k r i I a t c e. Uradnik podjeiya so zbrali za nesrečno mater 101 šiling in ji svoto izročili. Kasneje se jo ugotovilo, da otrok sploh ni bil bolan, šc manj pa, da je umrl. Leopoldina Wolf sc je v ponedeljek zagovarjala pred sodiščem rad* sleparije. Obtozenka jc dejanje priznata, rekla pa je. da s£ je nahajala v težkem položaju. Pripomnila jc Tako nično : »Vera. d-a <»e surovost, da sem pustila dete umreti', roda nisem si vedela drugače pomagati, ker sem bila preveč — zariotSenafec
* Nova sladkorna rastlina.    V vel i ki l
puščavah. paragvaLske republike raste rast-lina. k? vsebuje sladkorno nov do 100% slajšo kot .ie običajni sladkor. Sedaj raziskujejo znanstveni fn.sritmt to rastlino, da ugotove, aH ni vporabna za človeško prebrano. Rastlina spada v vrsto hclianthu« sov in jc torej božnja sorodirica naše sobi* črnce. Njena sladkotna pta ni sladkor, mar, več neka vrsta sHkozfda. Peresa te 'rastli' ne sušfjo prebivalci Paragvaja ter jili nate, zdrobljene mwrabljajo za posJadkorjenH jedi. Toda topijo ta Pörosa v vod! m jrh n*< to destilirajo. 5z destfla»ta izdelujejo prav odličen Hkec. Ce se preiskave saWjuötjo 3 pozitivnim uspehom, potem ra rastlina v bodoče prav lahko služi sIadkoiw*K>kMn« !fudem kot nadomestilo za sladkor. Ras*} lini pore žejo vsako teto steWa, ki naea vnovič nogami a, Jut.toaienio
t
štiaii 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne 3 junija 19^5.
Štev. 12u
Gospodarstvo
Zakonski iračri za obrtno banko
IOo poslancev Narodnega bloka jc prcd= lo2rlo narodni skupščini sledeči zakonski načrt  o ustanovitvi   državne  ohrtne banke.
Čl. 1. Pooblašča se kr. vlada, da pris stopi k ustanovitvi državne obrtne banke, ki naj daje obrtnikom cenene kredite in omogoča ustanavljali ie sličnih zavodov. Za= četni kapital znaša 40 milijonov dinarjev, od teh prispeva drJžava 40%. Kapital se mora vplačati najdalje do konca 1. 1027. V to svrho bo finančni minister od L 1926. tlalje vloži! potrebne svotc v državni proračun, v kolikor nc bi zadostovali prihodi državne razredne loterije, s katerimi raz= polaga trgovinski minister za podpiranje obrti. Ostanek družbmega kapitala vplača; jo zasebniki. Način vplačil* predpišejo pravila.
Čl. 2 ime banke se giasi: "Državna «brtn<; banka* v Beogradu. Delokrog banke določijo pravila Banka sc oprosti vseh dr* Javnih in občinskih taks in davkov na delo in lastnino, enako ostalih državnih in sa= moupravnih davkov. Država se odreka divi; dendi na svoj vplačani kapital.
Čl. 3. Glasom tega člena vrši država nadzor nad celokupnim bančnim delom, in sicer potom ministra za trgovino in indu= strijo. V to svrho se bo postavi! na predlog ministra trgovine in industrije s kr. ukazom stalni komisar, ki bo vršil neposredni nadzor in prisostvoval vsem sejam upravnega odbora, kakor tud >:horom akcijonarjev. Ko* misarjeva plača, ki jo določi trgovinski mi= rrister, se bo plačevala i/ bančnih sredstev, fim komisar ugotovi, da nasprotuje sklep upravnega odbora ali akcijonarjev društve* nim pravilom al; na državnim zakonom, bo imel pravico, o« sistim sklep in da ga prt* javi ministru trgovine in industrije, ki bo koscnoveljavno odločal o stvari v teku pe? tih dni.
Položaj na lesnem trgu
Domače tržišče. Dočim izvoz našega lesa v linijo dan za dnem napreduje in je na$3 lesne a industrija / njim večinoma zadovoljna, zbuja stagnacija izvoza našega lesa v Francijo med lesnimi trgovci velike skrbi. Rezerviranost francoskih kupcev se opaža sicer na vseh tržiščih lesa, ali v Ju-co^hivjji ni povzročila šc nikoli tako težkih posledic. Izvoz na Madžarsko polagoma napreduje. Izvoz našega lesa v Švico odgovarja interesom domačeih lesnih trgovcev samo na pol. Izvaža se samo prvovrstni sortirani trdi les. Povpraševanje v državi je d\>kai veliko. Ker jc pričakovati, da bo ietnia usodna, -c sklepajo in eiektu-iraio tudi večje kapci»c na kredit. Gradbena akcija v večjih mestih je srcdn;a. Mnogo kupcev sc ogla-ša za gradbeni in mizarski les. Trgovina z drvmi ie labilna. Sicer je pa tendenca na lesnem tržišču čvrsta fn cene nesoremettJene.
Inozemska tržišča. V Italiji ie veliko povpraševanje po mehkem lesu. Večje norSiljatve prihajajo iz Jugoslaivije. Trdi le« gre slabo v promet, ker so cene previsoke. Novo povišanic železniških ta-rifov je vzncninriio uvozničarje, dasi ni preveliko ir ni pričakovati, da bi zato poskočile cene. Cene notirago iranko vason Postojna: trami nso Tre* od S—8 do 13—15 centimetrov 160 h"r. morali od 50—56 do HS—HS trrm monte 330 Irr. deske in pod-•nice od 20—60 mm in od 16 cm dalje 230
I lir. Deske in podnice od 20—-60 mm od 10
Ido 15 cm 200 lir. Hrastovi bordonali 30—50 dr, 50—50 700 lir. Testoni kub. meter 240 lir, taroletti knb. meter 430 lir. — Francija. Pesimistično naziranje industrijskih krogov glede političnih razmer v državi je krivo, da vlada v iesni trgovini zastoj. Ponudb je mnogo, celo po znižanih cenah, kupčaj pa ni. Cene domačega lesa so čvrste. Amerika notira 155—165 fr. m3, po obsegu: mad-riersi 225 fr.. chevrou 245, deske 15 cm 290 fr. m3.
*    * •
— 5 Važno za treovcei    in industrijce-
Trsovska i:: obrtniška zbornica je dobila od ministra saohraČaja M. Radojeviča naslednji dopis Irr. 14.733 25 z dne 26. mr/| 1925, ki ga objavlja vsem rnteresiranim krogom v ravnanje: Čast mi je obvestiti, da se nahaja sedaj na progah bosanskih železnic okoli 1200 za transport popolnoma pripravljenih, a re uporabljenih vagonov, kakor se tudi na drugih progah v kraljevini nahaja mnogo vagonov v dobrem stanju, ki pa niso izkoriščeni. Z ozirom na to mi je čast prositi zbornico: 1.) da takoj pod-vzame vse, kar fe potrebno, da se trgovski in industriiski krogi poslnžijo teh vozov za potrebe transpota in za izvoz lesa in lesenega oglja, ker jih bodo dobili v prihodnji izvozni sezoni zelo težko ali se jih v obče ne bi moglo dobiri: 2.) da takoj ob-iavi trgovskim in industrijskim krakom svojega okoliša, da je neobhodno potrebno, da brez odlaganta dvignejo blago iz železniških skladišč. Ver so ta premajhna, da bi mogla zadovoljiti potrebam trgovcem v nastopa joči izvozni sezoni, a za; zidanje novih skladišč ni dovolj časa na razpolago. Za primer, da se trgovci, ki imajo svoje bgbgo po železniških sladiščih še nedvig-njeno, ne odzovejo tej moii upravičeni želji, ki stremi za tem, da se »zvoznikom v nastona'or: izvozni sezoni izboljšajo vsi pogoji za obratovanje in ako bod«'» tndi v bodoče drzni? po cele tedne in mesece blago po železniških skladiščih, smatrajoč jih kot najugodnejše in najcenejše shrambe, tedaj bom oodvzel proti njim vse mere in bom med drugim pnmoran. da povečam le-žarino do zlate paritete. Prlčaku:em. da hodn zbornica in trgovski krogi Z dobro volio in oravilnrm razumevaniem moie namere z vso močjo podpiral, da bodo mogli izvoznik' v nastopajoči sezoni delati brez katerihkoli težkoč in zaprek
—g Dohodki od neposrednih davkov. Po statističnih podatkih je dobila država Da račun neposrednih davkov (brez davka na poslovni Dromet). državnega pridavka (brez izrednega 500. odnosno 30 odstotnega) hn invalidskega davka v davčnem letu 1924 — 798,839.047.87 Din. v proračunskem letu 1924-25 pa 859.614 562.85 Din. Od teh davkov ie bilo predvideno v proračunu 6f-9.351.157 Din dohodkov, kar pomeni, da je dobila država V 1924-25 proračunskem letu 190.262.405.85 Din več, nego jc bilo določeno. Davek r.a poslovni promet je dal drža\i 659.505.572.53 Din. doarn je bilo predvndeno 70G milijonov dinarjev. Značilno je. da so dohodki od neposrednih davkov znatnoc narastli. Leta 1921-22 so znašali 7%, leta 1922-23 — 8%. leta 1923-24 — 13.98^, leta 1924-25 pa 14.60*^ državnega proračuna.
Pošts in avtomobili. Lani je imelo ministrstvo pošt m brzojava od prevoza potnikov, prtliage in trgovskega blaga z: avtomobili 6,132.576 Din dohodkov, prirastek od plačevanja poštnih pristojbin od strani zasebnikov je znašal 3,661.157 dinarjev, skupaj torej 9.793.883 Din. Za vzdr-
ževanje prometa, za popravilo avtomobi- J nistrstvo 7.723.204 lov in plače šoferjem ?e izdalo poštno mi-    čistega 2.070.679 I
Dm. tako da je ostalo
Din.
Sport
A. G. Venezia v Ljubljani
A. C. VENEZIA - ILIRIJA 2:1 (0:0). Dve Športno propagandni tekmi.
Za birckoštne praznike smo imeli v Ljubljani prvikrat italijanske športnike v gostih. Reči moramo samo. da jc bilo dvadnevrto tostovanie A. C. Venezie poleg tekme z Oradjauskim kulminacija letošnje nogometne sezone. Italijani so zapustili v Ljubljani najboljši vtis. kar gre predvsem na račun njih izredno fair igre. Gostje predstavljajo izbalansirano. dobro izšolano enajstorico. ki se ji na prvi mah pozna, da jo vodi spreten trener. Igra Italijanov se mnogo In v marsičem razikuje od naše. Igrajo razmeroma precej visoko in predvsem forsjraio krila. Kakor je bilo pričakovali, so se Italijani izkazali za izvrstne tekače, start na žogo je bil kolosalen. S'gurni so bili v sto-pingu. Štirje igralci v moštvu se odražajo na prvi hip in to sta oba branilca, ki razpolaga a z izrednimi odbojnim' udarci ter sta tudi taktično izvrstna, obe krili pa sta bili največja preglavica našemu obrambnemu moštvu. Krilska vrsta ni tako odlična, dober je le levi half. Prvi dan so gostje popolnoma zaslužno zmagali in rezultat za n>ih bi se lahko glasil tudi 3:1 ali pa 4:1. Da niso zmagali v tem razmerju, je zasluga sodnika g. Kramaršča, ki je menda sodil svojo najslabšo tekmo. Prezrl je nebroj rok v kazenskem prostoru in Žvižgal off siri e. let jih ni bilo. Škodoval je pred vsem gostom. Gostje so nastopili prvi dan v sledeči postavi:
De Sanzaaae—D' Este. Lazzanato—Bol rello. Visentin I.—Visentin IT.—Martinello. Righeni.   Perper.   Brotto. Bonello.
Ilir tja: Miklavčič—Pogačar. Be1-tram—Zupančič Lado. Zupančič Gabe, De-kleva—Zupančič Janez. Oman. Zupančič Milan. Doberlet, Pevalek I.
Ilirija prvi dan ni zadovoljila, kajti moštvo je precej odreklo. V napadu se je opažalo pomanjkanje Podnje in je bila igra notranjega tria popolnoma konfuzna ter raztrgana. Izredno slab ie bil Milan. Tudi krili nista zadovoljevali. Gabe Zupančič pa je odiera' svojo najslabšo tekmo v letošnji se-7oni. Baie je imel sončarico. Dekleva in Lado sta bila -zredno marljiva ter sta obe krili čuvala kakor punčico svojega očesa. Naša obramba ni mnogo zaostajala za itali-sko. Kar jI tehn:čno ni bila enakovredna, je nadomestila z brezprimemo požrtvovalnostjo. Miklavčič je bil siguren.
Potek igre prvi dan je bil sledeči: Prvi polčas je potekala igra monotono ter sta obe moštvi zamudili lepe šanse. V drugem polčasu je postalo živahnejše. Ilirija, ki je bila pooreje boljša, je znatno popustila, ter so gostje orihajali vedno bolj in boli na površje. V 22 min. pade prvi goal za Ilirijo in s:cer je bil Doberlet. ki je z energično akcijo branilcu odvzel žogo ter jo pognal v -mrežo. Malo kasneje so gostje dosegli popolnoma regularen goal. ki ga pa sodnik ni priznal. V 32 min. je po krasnem centru desnega krila leva spojka z ostro pbsira-tiim strelom izenačila. Gostie so bil: se nadalje nadmočui ter so v 37. min. dosegli svoi drugigoal in tudi zmago. V zadrgi minuti je sledila 11 m proti Iliriji, kater ^ pa so gostje kavalirsko zastreljaii. Imeli so pač zmago v rokah .. .
ILIRIJA — A. C. VENEZIA 3:1 (1:1).
Drugi dan ie Ilirija po krasni, res izredno lepi ter kombinacijski igri zaslužno zmagala nad gosti s 3:1. Zmaga bi bila lahko tudi večja. Ilirija ie igrala tako odlično, da je zadivrla številno, temperamentno publiko in je bila *a tekma najlepša propaganda za šport. Gostje so nastopili v isti postavi z izjemo desne spojke, čije mesto je zavzel Sedlaček. Ilirija ie nastopila brez Milana, čigar mesto je zavzel Oman, a mesto tega Pevalek II.. ki se je izvrstno uveljavi!. Igra tria je bila vzorna, napadi efektno s kombinirani, prodori bVskoviti. Halves linija je bila mnogo boljša kot prvi dan. kajti Gabe je zopet delal kakor stroj. V obrambi je bil Pogača r zlata vreden, tli mu pa zaostajal Beltram in omenimo naj dejstvo, da je rešil v zadnjem hipu že siguren goal. medtem, ko je Matko popreie dvakrat krasno robinzicniral. Miklavčič je bil izvrsten ter je ubranil tudi eno 11 m. istotako njegov vis-a-vis. ki je prvorazreden vratar. Venezia včeraj ni pokazala posebnega in je bila videti precej izčrpana. Potek igre:
V 15 min. prvi goal za Ilirijo — Oman po 11 metrovki. v 43 so gostje po Sedlačku Izenačili. Strel je bil prava bomba tik pod prečko. V drugem polčasa ie Tlirija izvedla par vehementnih napadov ter v 3. in 6. minuti dosegla po Pevaleku II. dva krasna goala. Rezultat je ostal do konca neizpre-menjen. kljub temu. da ie sodnik dikt'ra! proti Iliriji tri 11 m. proti gostom eno. Venezia je zastreljala vse tri. Sodnik g. Pla-ninšek se je postavil na objektivno, a skrajno pedantno ctališče. Čemu pet. deloma pro-b1ematičnih 11 metrov v prijateli^kf tekmi!
V ostalem je sodil boljše kot g. Kramaršič. Tekmo je n^se+ilo oba dni skuoai nad 3000 gledalcev. Publika je bila napram gostom zelo obzirna in jim je prirejala prisrčne ovaciie. Tako se sprejemajo v Ljubljani fair moštva. Ni Ljubljana Barcelona...
Hazcna.
Afena •— Adria (Trst) S : 4. Nezaslužen pOra<  Adrije.  Pri   Ateni   sijajna vratarica.
Ilirija — Atens 5 : 2. Istotako nez*< sluzno visok poraz. O obeh tekmah Se spre*
rrovorimo.
Šta*etni te« za ookal «Jutra».
Včeraj zjutraj se je vršil skozi mesto statetni tek 7n pokal teJutra». Zmagalo je. kakor je bito pričako**ati, Primorje v 4 : 49.2. drugi Lask. tretja Ilirija, četrto Pri? morje II. — Radi pomanjkanja prostora prh občimo podrobneje poročilo jutri.
Nogonetne tekme o binJcoštih.
— Zagreb. 2. junija. CIzv.) Vienna — Oradjansk? 5 : I. drugi dan je Gradjanski zmagal nad Vienno, ki je nastopila s par rezervami. 2:1.
— Beograd. 2. junija. (Izv.) Vršovice (Praga) proti Jugoslavija 3 : 1.
— Split. 2. junija. CIzv.) Hajduk — Heu las ("Verona) 4:1.
— Sarajevo, 2. junija. (Izv.) Sašk : Con* cordia (Zagreb) 5:1!
— Dunaj. 2. junija. (Izv.) Xa Dunaju se je vršil nogometni turnir med klubi Spar* ta. Rapid. Hakoah in Hašk. Rezultati prve* ga dne so: Rapid : Hašk (Zagreb) 3 : 0. Sparta (Praga) : Hakoah I : 1. drugi dan Rapid : Sparta. 3 : 1, Hakoah : Hašk 2 : 3. Hakoah je nastopil z rezervami. Drugt du? najski rezultati : Sportklub proti Ostmark 3 : 2. Rudolfshügel : Hertha 3:1.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
Drama:
Torek. 2. iuniia: ProdufcdU« fojeacev dramatične šole. Izven.
Sreda. 3. .umija: Narodni poslanec. Red C.
Četrtek. 4. junija: Zaprto.
Petek, 5. junija: Roka roko umije, obe ob raz. Red B.
Sobota. 6. junija: Pohujšanje v dolini šent-floriianski. Red A.
Nedelja, 7. junija: Vozel. (Premijera.) Izven.
Ponedeljek. ?uniia: Pohujšanie v dolini Šentflorijanski   Red D.
Opera:
Torek, 2. junija: Bagdadski brfvec. Red T. Steda. 3. junija: Carmen. Red B. Četrtek, 4. junija: Zaprto. Petek, 5. junija: Bagdadski brivec. Red Sobota. 6. junija: Pikova dama. Red C. Nedelia   7. junija: Boheme. Ljudska predstava ob znižanh cenah. Izven. Ponedeljek. 8. junija: Zaprto.
— Opera »Bagdadski brivec«. Tar. za svojo osebo, sem upravi zelo hvaležen, da sem slišal najboljšo nemško komično opero: -^Bagdadskega brivca«. To pa samo z ozirom na njeno glasbeno plast. Pa tudi ta bi prišla morda bolj do veljave na koncertnem odru. kakor se to zadnje ča^c dela po Nemčiji, i^cer pa o tem več po reprizi.
V splošnem ie Bagdadski brivec glasbeno zelo ugajal, po dejanju svoiem je pa ganljivo naiven in. če ga bo občinstvo presojalo po tem, se, žal. na našem odru ne bo držal. Opera ie užitek le za glasbene gurmane, ki vidijo v njej stilno komično opero ki se glasbeno lahko meri s Prodano nevesto, tansponirano v nemško občuten e, al kot uspelo, zaokroženo, kakor iz enega kosa zlito delo S Schiclrijem Puccinija. Zasedba, ako izvzamem Betctta. n? bila prvovrstna. V splošnem pa ie bil Bagdadski brivec vestno naštudiran, zelo lepo objavljen, naravnost sijajno dekoriran. Vendar s<? je predstavi videlo, da hoče pojemajoči, umirajoči seziji na vsak način že Življenje podaljšati, no. ne celo uspešno. Muzfkalno vodstvo je imel g. Belatka. igralsko g. B'i-čar. Prvi z večjim uspehom kot drugi. T.VČ po reprizi. —č.
— Dramska šola Udruženia gledaliških Igralcev v Ljubljani priredi ob zakliucki šolskega leta štiri javne nastope v dramskem gledališču. Prva javna produkcija je
V torek dne 2. junija ob 20. zvečer. Sdo-red je sestavljen zelo pestro m prebija od recitacij preko Moliera, Sbakesnearja ir Strindberga v moderno franc i 1;teratu-to. Pričakujemo, da bo naše a š»tvo, razumevajoč duše teh mladih l.utdi, posetilo to prireditev v dokaz, da budno spremlja vse korake našega mladega kulturnega ?v'.ie-*n*a. Mladina bo to čutila in razumela. — Cene ljudske.
— Najčitanija knjiga U Evropi. Teste bez sumnje nainovije djelo, Francesca Nit-ti, bivšeb rninistra-predsiednika ItaMie. Mir. koie je prevedeno na trideset stranüi jezika i u miesecu maju o. g. rasprodano i 1,00000(1 primjerakü. --- Tugosloven^ko iz-danje dob'ic se uz cijenu od 60 dinara u svima knjižarama I kod izdavača: Biblioteka cBankarstva* u Zagreb*i. Marovska 30
1108/n
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
klxtb KAPHEDWEGA UČITELJXKXGA NARAŠČAJA V LJUBLJANI aaz&CBla v Mm tovariš am In tovarlilcam
tvino vest. da Je tovariš, gotpoc:
Vladimir Piraai
dliak m. 1. nov drl. ■šiteljJiča. član odbora K. M. C y. v nedeljo, dne 31. maja 1.1. v cveta mladosti sena-d d m a 9reminal.
Pogreb teporebnena torartia ae vrii v torek popoldne tx mrteaSnioe ufcafebe bolnic* na mestno pokopatiiea v Ptuju. — Blag rac spemio !
Odbor.
1661
1U
Zahvala.
Janez SCosler, Peter Se-sler, Sma Seemansioj. Kosler, Mary Sosler in Olga Rntfež
roj. Koslar izrekajo vsem, ki so opremili njih mater k večnemu počitku, naiprisrčnejšo zahvalo.
I uiiiini. m l Mi
smrekovi aH jalovi, od J do 7 m dolžine se kupijo v vsaki množini. Ponudbe za zdrav in suh les franko vagon ali za svež les franko žaga z navedbo cene in množine na
Konzerato tovarno Olobvs d. d.
na VRHNIKI.   "90^ 135«
Braca Holländer (Snbotica)
preporučuju bogato skladište perja za jorgane i jas-
tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata
eksport firma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga. 54 L
»♦♦«•Mee»osee»esMeMeeeseeee»eeees»eoeeeoee>»»eeeeseeee«»*e
Brez posebneja obvestila.
t
Mestni pogrebni /.-•vod T.inbljeoa.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem vest. da jc naš srčno-Jjubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Viljem Tönnies
v nedeljo, dne 31. maja 1925, 68 let star, nenadoma, trpljenja prost, preminul.
Zemeljski ostanki blagopokojnega se bodo dne 3. junija 1925 ob po! 6. uri popoldne v hiši Sitosti Duflijsrta cista 25, svečano blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu, kjer se polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1925.^-
Friederik« Töwüe«,
soproga.
rriedarlke Klanbanar roj. Tönnlec. lag. Oastev W. Ttaalva,
otroWa
Uthaltee, Urif Aaten SJaabaaer, Kalofi«
«t. vnukinji in vnuk.
Dna za knrjavo
1617
fodrezki od žage), po zmerni ceni, dokler traia zaloga — se dobe pri Ivanu Slaka, parketna tovarna, Metelkova ulica 4.
Tračnice
in vrtilne kretnice za ozkotirne železnice 60 cm širine. 6—7 cm profil — kupi opekarna «Emona-» d. d., Ljubljana. 165S
Otreiki voilčhi
športni in luksirsrri, po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. — ,Tribuna, F. B. L., tovama dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska c 4.   66 L
Sedlarski pomočnik
izvežban, zmožen ličiti vozove in opravljati tapetniška dela, se sprejme takoj.
ANDREJ HRIBERNIK, Preval]e (Slovenija}.
}- _ 1662__
Pst! Patent 2538!
LUCIFER» uni= čuje trajno stenice (ščur= kc)! — Winter. Ljublja* na. Sv. Tetra cesta 35, — Med'c. Maribor, Gospo* ska 23. 118,L
Lepa opremljena soba 1564
se odda gospodu. Cena nizka. Naslov v upravi Slov. Naroda.
OOOgXDOOeXDO
StJepnSln
WL^rHjslUJL-JLsnjJLiO
Vsrm sorodnikom, piijatelietn in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, gospod
Vladimir Pirnat
pripravnik uHtetjiita
v nedeljo, dne 31. maja t. L nenadoma preminil v Ptuju.
Pogreb nepozabnega se vrši danes v torek popoldne iz mrtvašnice ptujske bolnice na mestno pokopališče v Ptuju.
Ljubljana, diie 2. junija 1925.
Alojzi!, Ivana Pirnat, starši. MIlan, brat. — O J ga, sestra.
s9rSraraaBraBB&raBEBBE.SSSBC
S 1/25-164. 1663
Oklic.
Dne 15* Junija 1025 ob S« in naslednje dni se bodo prodajali v konkurzni zadevi tvrdke FRANC CALEARI in brat, lesne industrije, na licu mesta v Virmašah št. 49 pri Skofji Loki-Kolodvor z javno dražbo predmeti kakor: pisarniška oprema, pisalni stroj, osebni avto in vozovi, konjska oprema, različno orodje, ter strojni deli in pritikline za mizarski in žagarski obrt.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure pc zgoraj navedeni uri, med tem se lahko ogledajo predmet:
Okrajne eodlftee ¥ Skofji Loki. odd. I.,
dne 30. maja 1925.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.