"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI treslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizations) KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 91 CHICAGO, ILL., TOREK, 11. MAJA — TUESDAY, MAY 11, 1943 LETNIK (VOL.) LIL TUNIS IN BIZERTA V ZAVEZNIŠKIH ROKAH Do 125,000 osiščnih vojakov čaka usoda zajetja. — Udar na Tunis je presekal nemške sile na tri dele. — En del je ^AMB^LzuN,fNA^S SILOVITI BOJI DIVJA- PREDMETOM Washington, D. C. — Načel- nik urada OPA Prentiss M. Brown je oznanil v soboto, da bo vlada znižala cene mesu, ostal na severu v okolici Bizerte, drugi se umika v go- maslu in še • mnogim drugim predmetom povprečno za okrog deset odstotkov. Znižanje pride v veljavo s 1. junijem letos. To znižanje bo vlada vzela nase tako, da bo razliko v znižanju sama dodala, klavnicam ali producentom v obliki vladne subvencije. Strokovnjaki, ki rah Cap Bon polotoka. — Izgleda za rešitev nimajo ne eni ne drugi. Zavezniška ofenziva izborno izpadla Zavezniški stan, Afrika. — Zavezniška ofenziva v Tuniziji, ki se je polagoma sistematično razvijala sredi zadnjega tednu, se je v petek razvila v tako silovitost, da se je pred njo zrušila osiščna fronta v .Tuniziji in zavezniki so zavze- napadali premikajoče se nemške in italijanske čete. Bilo je kakor v peklu. Ko so tako s zračnim napadom popolnoma li glavna mesta Bizerto na se- Zajeli so na tisoče nemških in italijanskih ujetnikov in mnogo materiala. Razni osiščni oddelki so sicer ostali zadaj veru in Tunis v sredini. Oba mesta sta važni luki, ki ste nudili osiščnim silam nadvse JO ZA N0V0R0SSISK Rusi uporabljajo močno učinkujoče topništvo, s katerim sistematično razbijajo nemške utrdbe. — Zadnji petek so Rusi uničili 190 nemških letal, dočim so sami izgubili 62 letal. — Nemci priznavajo rusko napredovanje v Kavkazu. PO KAT. SVETU Moskva, Rusija. — Ruska ofenziva, ki je pričela že več .. , ~ . . . I dni nazaj z vedno naraščajo- P7fL,sbo,!a- P°rtugaltka;,T eo silovitostjo, se razvija na-Fašisticm list "Gerarch.a' je ■ jn dosedanji hj kaže. objavil te dni pregled, koliko - da Nemci ne bodo y stanu ljudi se nahaja podI naziji v o- dol iasa vzdržati v Kavka_ ..... „.....................kupiranih deželah. Obenem na- zu Ruske iete 50 doseg1e Na prvi pogled se zdi ta korak vaja' da med ^ 48 predmestje važne luke Novo- neumesten. Toda strokovnjak*: nov katoličanov. Okrog 45 ško- pravijo, da je to edina pomoč m nadšk°fU « 17,000 fara. proti inflaciji, ki sili v deželo. Po u2°tovilu tega lista bo ka-Da bo razliko vlada sama nosi- klh 57 t,soč dimnikov, ki dela, oz. davkoplačevalci dežele (Iujejo po okuPiranih deželah VESTI 0 DOMOVINI « ■ ■ • Vest o posameznih italijanskih zločinih. — Jugoslovanska vlada soglaša s češko, naj se smatra da monakovski pakt ni nikdar obstojal. — Smrtna nesreča junaškega srbskega letalca v Angliji. disorganize osiščne skupine so naredili tozadevne načrte so so napadli bliskovito s tanki, nakazali> da bo to stalo vlado oklepnimi automobili in ob 4 okrog $500,000,000.00 letno., uri popoldne so bili že v Bizer-ti in angleške in amerikanske čete malo pozneje v Tunisu. Nove žrtve laškega nasilja posadki povelje, da se reši. Ko Prinašamo naslednjo izvirno ™ jf zadnji član P°sadke zavest o usmrtitvah slovenskih ge- kllca1' naj se reši tudi sam' mu rilcev, katere Italijani ubijajo Je Kujundžic odgovoril, da še pod pretvezo, da so "komuni- m obuPa! nad tem' da reši obo"' je, sebe m letalo. Vedel je, da I Domače časopisje (pod kon-|zanj ™ !®*itve jnTse v polni trolo fašistov — op. JIC) poro- Zav ^rtvoval- v ča, da so bili v mesecu decern- Plam^, je izgubljalo brzino. važne baze za njihove ladje v gorovju, toda vsi preseneče- je pa to iz razloga, ker klavnice — Zurich, Švica. — Sem do- in letalstvo. Z Bizerto so Nemci in Italijani zgubili vsako o-poro in vojaštvo, ki je ostalo na severu okrog Bizerte in na jugu po hribih in gorah Cap J3on polotoka bo imelo kaj malo prilike za rešitev z afriške celine. Sodi se,-da imtgfrno sile, ki so zdaj presekane na dvoje štejejo kakih 125,000 mož. Kako so izvedli "blitzkrieg" ? Ameriško topništvo jo že in producenti, bi bili sorazmer- sh begunec, ki je pobegnil iz no vsled znižanja preveč sami koncentracijskega taborišča v prizadeti. Silili bi na znižanje ?auchau' * povedal, da se na-plač delavcem in to bi povzro- haja v Dauchau taborišču nad 1 emci na kopnem. Bil je to "blitz- čalo težave Tako pa bo nogil 3000 duhovnikov. Med njimi je krieg", kakorsnega Nemci ni- .--j««««- „ , , so pričakovali. ni, odrezani od svojih baz. Zavezniki pa v Bizerti in Tunisu in gospodarji v zraku m rossisk v Cfenem morju in mesto je pred padcem. Nemško poročilo omenja, da so Nemci bili primorani prepustiti sovražniku višinske pozicije. V petek so ruski letalci ves dan bombardirali nemške po-na kubanski fronti, so skušali ruske letal- Zavezniki hitijo.: naprej BKskoviti udar- zaveznikov pa ni jenjal niti za -minuto, ko so osvojili Bizerto in Tunis. Takoj so se napadalne oklop ne kolone razlile naprej na za ves narod breme teh stroškov. ——o- ADAMIČ KONFERIRAL Z ' WELLESOM Chicago, — (SANS) — Louis Adamič, častni predsednik Slo- ce ovirati in so se številno krat nad 2000 poljskih dkhovnikoV, sPustiH z niim v b°J in so Pri 600 čeških in okrog 400 nem- tem "trpeli silno visoke izgu-ških. Z vsemi se postopa skraj- be- Rusko Poročilo omenja, da no nečloveško. - so Nei**ei zgubili okrog .190 le- i tal, dočim ruske zgube znaša-| jo 62 letal. Razlika je večja, kakor 3 preti 1. Isto poročilo bru 1942 usmrčeni naslednji "komunisti": Slavka Gabrenja, nastavljen-ka družbe "Interpromet" v Ljubljani; ubila jo je fašistična policija. I Anton Zalar, "komunistični komisar" v Dolu' pri Borovnici. Ivan Demšar iz Borovnice — ubit v spopadih v okolici Borovnice, v teku katerih je bilo porušeno komunistično gnezdo. -o- — Vatikansko mesto. — Telesne ostanke sv. Dominika so premestili iz njegove spomin- venskega ameriškega narodnega sveta, je imel 5. in 6 maja ske grobnice v Bologni v varni V i sledovanje sovražnika, ki se je važno konferenco v Washingto- kraj pred napadi iz zraka, pra- nacT^SOO mož, 27 polj- sredo in četrtek tipalo in iska- umikal v gorovje brez načr- nu' D- C" z državnim podtajni- vi poročilo. Položili so jih v gkih t y 1 lo mehke točke, kjer bi se da- tov. Očistili so že na daleč oko- kom Sumnerjem Wellesom in z globoko grobnico in obdali z , , , l ____i •« • \ « ■ ■ • ' vi»ivv \jm\.\j ____• • i • • i i . * IVdlVUl vv lo prebiti obrambne --------1 *■ - - 1 —- - - *---------------— u— osiščnih petek je začelo ameriško in te, ki so zdaj, kakor pravi Services. Razgovor je bil v zve- došla poročila omenjajo, da angleško letalstvo koordiniran zadnje poročilo' razdeljene že zi z interesi Slovencev v stari naziji odvajajo 14 let stare menja, da so Nemci zgubili v petek in soboto na kubanski fronti nad 1500 mi skih topov in Rusi so uničili nemških mitra- ebiti obrambne pozicije ijco obeh mest Letalci pa pre_ uradniki Office of War Infor- varnimi stenami iz konkreta. ljez'nih skrivaliSČ lih sil. Zgodaj zjutraj v ganjajo umikajoče osiščne če- mation in Office of Strategic —"tendon, Anglija. — Sem ip In nmpriaVn in i« 1.2__ 1 • « « _ QnrriPflO T?QTflfAt*A* Trt Kil «T r*«r/v /IaoIo 1\Awnniln /\*vi /vn in n Rusi imajo jako i napad. Začele so padati bom- na tri dele. Noben del razse- domovini. dečke na Poljskem na prisilno delo v Nemčijo. Moškim v šta- be na sovražne pozicije naj- kanih osiščnih armad nima iz- težjega kalibra in padale so gieda ne upanja na kako reši- 200 letal in samo Amerikanci rosti med 21 in 23 letom Pa tev. so zajeli cele tri divizije s po- Prepovedano se poročiti. Na Sovražnik ima velike izgube veljst^i vred, omenja poroči- j -n- , . _ . lo. Tudi število ubitih mora Napad na Bizerto in Tunis celih devet ur. Zavezniki so imeli v zraku toliko letal, da je vsa pokrajina .bila, kakor pod baldahinom, ali pod ma-relo. Pokalo je po strminah, bregovih, da se je rušila zemlja. Razstreljavali so peta in ceste. Hitri bombniki pa so :z bombami in s strojnicami • „ .„, VT „ . T. ... i segati v zelo visoke številke, je zadal Nemcem m Italijanom a- •• * i n-i tj , OIr , Ujete divizije so tvorile Hit-silne zgube. Baje okrog 25 la- - „ x s ® i lerjeve najboljše elitne čete, dij se je potopilo vsled uničujočega bombardiranja iz zraka. Uničili so jim več kakor farmah na Poljskem pa naziji silijo delati otroke od 10 leta naprej. — Bern, Švica. — V Luksem-burgu sta bila odvedena v kon-« Opravi poročilo. Te elitne čete centracijsko taborišče duhovni- KJE IN KAKO BODO UDARILI ZAVEZNIKI PROTI NEMČIJI? so Nhmci uporabljali za svo-j je "blitzkriege" po drugih deželah. Zdaj pa je bolje or-' ganiziran zavezniški "blitzkrieg" uničil nje. Nemška in italijanska sila v imajo jako izvrstne topove, ki prekašajo nemške v streljanju na daljavo in krog-lje učinkovito razbijajo nemške betonska zaklonišča. Nakar udarijo s tanki in oklopni-mi vozovi. Na ta način razbijajo in osvajajo nemške utrjene črte. V sredini in na severu ruske fronte so na dnevnem redu spbpadi med oddelki patrulj. Večjih bojev pa ni zaznamovati. ka Camille Worms in Jakob Schanke, ker sta bila obtožeha, da sta dala jesti šestim lačnim ====== judovskim sirotam, kar je po roča, da je hrvatski nazijskem pravilu velik greh.: Alojzij Stepinac iz New York, N. Y. — Te dni je Sredozemskem morju. To je tu-objavil zelo zanimiv članek di vzrok tega, da je Hitler priznani ameriški publicist Wm. volil v odhod rumunskih in ma-P. Simms v "The New York džarskih čet iz ruske fronte. Iz World Telegram", v katerem tega razloga je v teh zadnjih razpravlja o predvideni invazi- tednih pozval svoje pomagače, ji na evropski kontinent. Piše,, drugega za drugim, na "razgo-da sodeč po vesteh, ki prihaja- vor" — med njimi so bili boljo sem, je nemški vrhovni stan garski kralj Boris, madžarski Zdaj prepričan, da bodo anglo- regent Nikolas Horthy, rumun-ameriške armade poskusile in- ski maršal Antonescu, norveški vazijo Balkana, da proderejo v major Vidkun Quisling, višijski Nemčijo skozi "postranska vra- Pierre Laval in drugi, ta". i Prav lahko mogoče je torej, Isti viri trde, da je maršal da bodo odločilne bitke te voj-Rommel že na Balkanu in z ve- ne besnele v dolini Donave. To liko naglico pripravlja obramb- je bila v dobi zadnjih 2.000 let ne baze in oporišča; mogoče je tradicionalna pot invazije v tudi, da proučuje izglede in centralno Evropo. Slovani in možnost proti - ofenzive, na- Romani, Mongoli, Turki in Gr-perjene na Srednji Vzhod, bo- ki{ nemška plemena in mnogi disi skozi Turčijo, bodisi preko drugi rodovi so drug za drugim Ornega morja in Kavkaza. i prodirali naprej skozi to dolino. Od zaveznikov se pričakuje, Ako bodo zavezniki hodili po da bodo udarili takoj, ko bo vsa tej poti, bodo stopali po shojen Tunizija zasedena in se bodo nih stezah, ladijski konvoji zedinjenih na- Navidezno se Nemci najbolj rodov zopet mogli kretati po (Dalje na 4. strani) nadškof Zagreba Naziji kot moderni barbari ne vložil oster protest proti itali-Afriki je uničena. Prej ali slej Poznajo usmiljenja do lačnih, janskim grozovitostim, ki jih pa bo in mora biti tudi v Ev- — London, Anglija. — Urad uganjajo Italijani po okupira-ropi! poljskega katoliškega tiska po- nih krajih. AMERIŠKI VOJAK SI UTRJUJE POZICIJO toda nahajalo se je nad velikim angleških mestom, kjer bi bil Njegov padec povzročil mnogoštevilnih žrtev. Zato je Kujun-džič sklenil, toliko časa krmariti letalo, dokler ne izide iz I zračnega prostora nad mestom tudi ako bi bilo treba, da pogine ; ko je bombno letalo strmoglavilo na tla, je našel svojo junaško smrt. Poročnik Kujundžič je Srb, rodom iz Sarajeva. Prispel je v Jugoslavija odklanja Monakov- Veliko Britanijo,-da tam dokon-ski pakt ča svoje tehnične študije. Diplo- The United Nations Review miral ie z o^k0 kot tehnični poroča v svoji številki od 15. inžemr v Ietu 1941' Tak°j P° marca naslednjo vest: napadu na Jugoslavijo, se je Jugoslovanska vlada je odgo-iKujundžič Prostovoljno javil v vorila na noto, katero je dosta- britansko letalstvo, toda pre-vil čehoslovaški minister za zu- skrbel 51 J*e še P°PreJ dovoljenje nanje zadeve, g. Jan Masaryk, naše v°Jaške oblasti. Njegov i v zadevi razveljavijenja mona- Cllj je bil' da se v službi *>ritan-kovskega pakta; noto, s katero ske*a zrakoplovstva maščuje jugoslovanska vlada odgovarja Nemcem za razrušenje Beogra-na češki dopis, je podpisal mi- da in Sarajeva, nisterski predsednik, Slobodan Britanska RAF mu je prire-Jovanovič. _ dila veličasten pogreb. Visoki "Dokument naglaša, da so tu- britanski častniki so sledili di Jugoslovani mnenja, da je sprevodu, v katerem so člani treba smatrati, da monakovski Kujundžičeve eskadrije tvorili pakt ni nikdar obstojal. Jugo- častno četo. Za pogrebom so šli slovanska nota nadalje izjav- Kujundžičev rojak, g. Miletič s lja: "Že naše postopanje o pri- soprogo, poslanec« jugoslovanski obnovitve naših diplomatič- skega letalstva, kapetan g. Pa-nih odnošajev je nedvoumno pič in podporočnik g. Živkovič, pokazalo naziranje jugoslovan- predstavnica jugoslovanskega ske vlade v tej stvari. To se ne Rdečega križa, ga. Pepič, pred-bi bilo moglo zgoditi, ako ne bi stavniki jugoslovanskega druš-pripoznavala kraljeva vlada, tva v Veliki Britaniji "Kolo" in da so neodvisnost čehoslovaške mnogi drugi prijatelji pokojne-republike in konstitucijske pre- ga Kujundžiča. roga^ive njenega predsednika nepretrgano obstojale brez vsa-! ISad njegovim grooom je kega presledka. "Hvaležen bom ________ lenci, da obvestite čehoslovafiko |vojaška «odba odigrala zadnji vlado o trdnem prepričanju ju- P°zdrav. goslovanske vlade, da bo sodelovanje naših dveh držav, zaveznikov v boju proti nemškemu in madžarskemu napadalcu, procvitalo v smislu tradicionalnega prijateljstva naših bratskih narodov. Kraljeva vlada je ,. , .. . , . . „, prepričana, da bo naše tesno so- Je bl,f intiernirana v Turci" delovanje uspešno podpiralo takoj ko je po zračnem na- Nad njegovim grobom častna četa britanskih letalcev vaši eksce- izstrelila tri- salve, dočim mu je Turčija izpustila internirane ameriške in jugoslovanske letalce Ankara, 28. aprila (UP). — Skupina ameriških letalcev, ki stabilizacijo trajnega miru v : centralni Evropi in mnogo pri-| pomoglo k boljši splošni orga-! nizaciji povojne Evrope. padu na rumunska petrolejska polja pristala na turških'tleh, ,bo najbrže v torek izpuščena na svobodo. To bo del programa za repatriacijo vseh interni-ranoev, ki so dVžavljani vojskujočih se sil. ✓ ttp\ r* Poročajo tudi, da je bilo vče- um T,-!-. raJ odposlanih na Srednji bil v Piterbaru po- Vzhod 5 jug0Si0Vanskih letal-greb jugoslovanskega prosto- cey voljca v britanski Royal Air Force, Nebojše Kujundžiča, pi-1 a Pogreb jugoslovanskega junaka London aprila je Private Filip Rust, is Oklahoma City, ki se nahaja v peščeni Afriki, polni vreče s peskom in x istimi obklada svoj strelni jarek nekje v centralni Tuniziji blizu Bir Marbott gorskega prehoda. _ lota poročnika, ki je dne aprila umrl junaške smrti. 7. Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero Bombno letalo, katero je pi- novice iz vase naselbin«* Poro- ! lotiral poročnik Kujundžiča ,je čajte novice in dogodke v "Am. I bilo v plamenih, nakar je dal Slovencu". r Stran S ti H1 i AMERIKANSKK SLOVENEC Torek, 11. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC CTvi in najstersfH slovetuM Hst v Ameriki, iat 1901 bhaja vsak dan rarun nedelj, po-Mdaljkov In dnevov po praznih. Isdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184* W. Carmak Rd., Chica«* Telefon: CANAL 5M4 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta _$6.00 3.00 - 1.76 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta itevilka 47.00 3.90 2.00 9e The first and the Oldest Slovene Newspaper in Americ*. Established 1991 • Issued daily, except Sunday. Men-day and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 55i4 . For one year- For half a year- For three months- -99.00 . 3.00 „ 1.75 For one year- For half a year — For three months Single copy- -97.00 . 8.50 . 2.00 3c POZOR 1 Storilka pola« vaiega imena na naslovni strani kaiojo, do kodaj Jo plačana vaia naročnina. Prva pomeni droga dan, tretja loto. Obnavljajte naročnino točno. vsa) dan in pol )• 6as do četrtka Rokopisov uredništvo no sa hitro objavo morajo biti poslani na urad ko bdde list. — Za sadnjo itevilko v — Na dopise bres podpisa se ns osira. — Entered m second class matter, November 10,1925 at the post office at Chkago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ BREZ NASLOVA bi jo dosegel ob vstajenju nove Francije. Dokler ni prišlo sala meseca novembra 1918. do vpada v Severno Afriko, so Francozi igrali čudne uloge. Mnogi so bili prepričani, da zayezniki sploh ne bodo zmagali. Zato so flirtali z Hitlerjem, na drugi strani pa tudi z zavezniki. Ko pa je prišlo do vpada in so se razmere zasukale in kažejo, da Hitler ne bo zmagal, so se nekateri obrnili z bolj prijaznim obrazom proti zaveznikom. Girau-du so poverili vrhovno vodstvo v francoski Afriki. DeGaul-le sicer javno ni protestiral, prav mu pa ni bilo, ker on se pač upravičeno smatra, da je bil edini francoski vodja, ki je od začetka vodil akcijo proti Nemcem. Poleg De Gaulla in Girauda so še drugi. Vsj se smatrajo za prvake in kadar bo Francija rešena špekulirajo, da jim bo narod poveril častna mesta v vodstvu nove Francije. To so bolezni, na kakorsnih zelo radi bolehajo voditelji marsikaterega naroda! BIVSl VOJAK JOŽE ČADO-NIČ PIŠE Pittsburgh, Pa. Odločil sem se, da se tudi jaz _ , oglasim v Am. Slovencu sedaj, Premogarji so se vrnili na delo, ko jih je povabil, da ko imam v civiinem življenju naj gredo delat, predsednik Roosevelt. Zanimivo je bilo^maio več časa za pisanje, ka-da je trdovratni John Lewis vstrajal prav do zadnjega in' kor sem ga imel do sedaj v vose le par minut pred Rooseveltovim radio govorom je ob- jaškem. javil premogarjem, naj se vrnejo delati za dobo 15 dni, ki bo kot nekako premirje med tem, ko bo se nadaljevalo s pogajanji za novo bodočo pogodbo med lastniki operatorji in premogarji. Lewis je razborit Človek. Kakor se omenja med vrsticami tu in tam, je Lewis še vedno ogorčen proti administraciji, pa tudi proti predsedniku. Zato je prav do odločilnega trenotka lepo trdovratno sedel v svojem uradu in ni hotel niti s prstom ganiti. , . Drugi so pa mnenja, da je Lewis hotel postaviti vojni delavski odbor, v čigar področje spadajo spori med delavci in delodajalci na poizkušnjo kaj bo storil,' če se mu bodo postavili trdovratno nasproti. Morda, je pričakoval, da bo odbor ali pa administracija zgubila ravnotežje ter bi se prenaglila s kakimi ostrimi ukrepi. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Da bi pa ne ostal na cedilu in pa v slabi luči patriotizma v teh kritičnih časih, je par minut pred predsednikovem govorom objavil svoje "premirje". S tem je ostal še v| ^H ospredju in rešil svoj obraz pred javnostjo, ki je že nervoz- . 1928 sem f\užil kot yo-no gledala nanj. Prav je tako, z nadaljevanjem trdovrat- ^eV Tatove t nosti v teh časih bi ne prišli nikamor. Kmalu po odslužitvi svojega kaderskega roka sem odšel v domovino, kjer me je zopet leta 1937 zasačil posebni jugoslovanski manever, ki se je vršil v mesecu septembru omenjenega leta. Ko sem še to prestal, sem šel takoj nazaj v Ameriko. V septembru 1942 sem bil pa zopet poklican v vojaško službo, to pot v armado Strica Sa- Rešeno pa vprašanje stavke še ni. Spor še ni izravnan. Ameriko in čez nekaj let sem se Premogarji so še vedno brez pogodbe. Zdaj delajo na zopet povrnil na obisk v staro podlagi pogojev, da do kakoršnega sporazuma pride pri ureditvi nove pogodbe, se bodo pogoji istega upoštevali od 1. aprila naprej. Lewisovi zahtevi po $2.00 povišanja na dan in pa da mora začeti premogarjev čas takoj, kakor hitro pride z dvigalom v rov, so se lastniki upirali iz razloga, ker jim pod novo določeno višino cene premogu ni dovoljeno dvigniti cene. Vlada lastnikom premogokopov tega ni dovolila. Slednji pa pravijo, da ako to ni dovoljeno, na noben način ne morejo pristati na zvišanje. Stvar res ni tako enostavna. Lewisa to vprašanje ni zanimalo, on le zahteva povišanje in upravičuje svoje zahteve, ki so deloma resnično upravičene. Vojni delavski odbor, katerega je imenoval predsednik sam, je to vprašanje proučeval in prišel do zaključka, da v danih okoliščinah je povišanje nemogoče, če vlada noče postaviti na glavo svoj določen gospodarski program v tem izrednem vojnem času. Vojni delavski odbor se dobro zaveda, da če bo ugodil tu, bo jutri na dnevnem redu že cela veriga takih sporov in stavk v drugih industrijah. Večje plače pa pomenijo večje cene produktom. Končno ne bo doseženega s tem nič drugega, kakor denar se bo pocenil za več odstotkov, z drugo besedo, vlada bi odprla vrata inflaciji. Prav tega se pa administracija boji. Kako bo vlada rešila to vprašanje je zelo zanimivo. dnov skupaj pri isti kompaniji s Pvt. Henry j em Turkom, slovenskim fantom iz St. Paul, Minn. Pvt. Turk je bil pri Chemical Warfare Corps. Ne vem, ali je zdaj še v U. S., ali pa je mogoče že kje onkraj morja. Dragi Pvt. Turk, želim ti srečo, in ljubi Bog naj te varuje povsod! Z drugim slovenskim fantom sem se srečal v Robins Field, Ga. To je bil Corp. Mike Rud-man, ki je doma blizu Pitts-burgha, Pa. Pa kaj, pri vojakih takoj postaneš prijatelj z vsakim, pa magari je eden iz New Yorka, drugi pa iz Oregona ali Calif orni je! Najveselejši trenutki za vsakega vojaka so takrat, kadar dobi kaj pošte, to je "mail calling". Sin pričakuje pisma od staršev, mož od žene, in tako dalje, da jim sporočijo, kako je doma. Vojak, ki večkrat dobi pismo od svojih, ali od katere koli stranke, se počuti nekako veselejšega. Ko vidiš, da drugi dobijo po več pisem naenkrat, a ti pa nič, oh boy, kako je človeku takrat otožno pri srcu. Zato pa pišite pogostoma, če imate katerega svojih v vojaški službi, ker si ne morete predstavljati, koliko taka pisma pomenijo za vojake! Končno pozdravljam rojake širom Amerike. Jože Čadonič. -o- Sesula se je tiata mogočna nadutost in z njo tisti ponos, ki je še do danes nekaterim ostal pri srcu, akoravno sta nadutost in ponos kosmate Avstrije že sko-ro 25 let pod zemljo. No ja, takrat ko se je avstrijska armada vračala iz italijanske fronte, je kolikor toliko vojnega materij ala vzela s seboj vsaj do Ljubljane. Predvsem pa je^prignala na tisoče konj, menda zato, da ne bi zmagoslavni Lahi pobrali še konje, češ, le naj lovijo mačke, ki so jim slaščica; konjev je škoda zanje. Kdor takrat ni imel vprežne živine, si jo je lahko na prav preprost način nabavil. Tako sem si jo nabavil tudi jaz. Moj sosed se je ravnokar vrnil iz fronte in je tudi potreboval vprežne živine. "Hej, Janez, pojdiva po konje v Ljubljano!" mi zakliče. Takoj drugo jutro se odpraviva in ko do-speva v Ljubljano, sva že sre-čavala prve, ki so drveli domov z novo vprežno živino. V mestu samem sploh ni bilo nikakega reda, razen pri Češ-novarju, na frančiškanskem mostu in na mitnici Dunajske ceste, kjer so se novi srbski stražarji oblastno kretali ter natančno pregledovali konjske legitimacije tistih, kateri so konje gonili domov; vse drugo jim je bila deveta briga. Ko prideva na Mestni trg, ugledava neko pokvečeno mrho, ki je stala na pločniku ter začudeno zijala v izložbeni okno. "Glej je no mr-he," mi pravi tovariš, "ta je pa prav hribovske sorte. Saj vendar ne spada pred izložbeno okno, kjer sukno prodajajo, pač pa tam, kjer klobase delajo." Ko prideva v topničarsko vojašnico na Dunajski cesti, je bilo tam okrog že vse polno te konjske nadlege, za ograjo vojašnice pa kot listja in trave. Kmalu sva dobila vsak po en vojaški voz ter vsak svoj par VEČ LUČI NA IHAHA Eveleth, Minn. Zadnjič sem na tem mestu obljubil, da bom o priliki napi-ma, in sem bil prideljen k Army sal par vrstic v prid ubogi konj-Medical Air Corps. Iz te službe ski pari; povod ža to obljubo Proletarčevega urednika znanega Franceljna posebno zanimajo govori o veri in vsem s tem v zvezi. V La Salle so imeli na velikonočno nedeljo shod, ki je lepo izpadel. Na shodu je govorila tudi Mrs. Josephine Erjavec iz Jolieta, tajnica S2Z, ki je navdušeno govorila glede vsestranske pomoči našemu narodu v stari domovini. Kot zavedna Slovenka, ki je podedovala po svojih dobrih slovenskih starših vse tiste vrline in čednosti, ki Slovenke posebno odlikujejo, je omenila tudi moč molitve in povedala dogodbico iz življenja letalca Rickenbacke^ja. To pa je vesten Proletarčev poročevalec vzel na znanje s posebno pozornostjo^ Ponatisnil je doberšen del njenega govora in upamo, da to ne bo brez uspeha. Kakor je govor naredil dober utis na Proletarčevega urednika, tako upamo, da bo tudi na ostale čita-telje Proletarca. Bravo France in hvala za prijazno sodelovanje. Francoski generali se gledajo pisano med seboj. So v večini za to, da se zedinijo in skupno nastopijo na delo za odrešitev svoje domovine izpod nazijskega jarma. Toda vsakemu posamez se blišči pred očmi slava in čast, ki naj sem sedaj častno odpuščen; prejel sem "honorable discharge from the Army of the U. S." Nekaj časa sem bil v Duncan Field, San Antonio, Texas; potem v Perrin Field, Sherman, Texas; od tam sem bil prestavljen v Dale Mabry Field, Tallahassee, Florida; končno, po dveh mesecih, pa so me poslali v Robinsfield, Warner Robins, Georgia. Da bi se kje srečala dva vojaka, ki se poznata od prej ali sta iste narodnosti, se zgodi le redko kedaj. V teku šestih mesecev sem se srečal samo z dvema Slovencema. V Dale Mabry Field, Tallahassee, Fla., sva bila nekaj te- mi je dal zanimivi dopis Mr. Marna^ Sedaj pa vidim v štev. 84 Am. Slovenca dopis iz Enum-claw, Wash., izpod peresa dopisovalke J. L., ki sem mu tudi dolžan odgovora. V sili je h. . . še muhe žrl, je zapisal Mr. Maren, in jaz sem dostavil, da si jih je moral sam loviti. Se enkrat ponavljam, da bo ihaha še dober, samo če ga bomo dobili. Naj tu povem, kako sem prvič jedel prav izborno pripravljen golaž, ki je bil tudi podkovan in gajžlan; jedel ga sem, žal, tudi zadnjič. Vsem tistim, kateri ste prišli v to deželo takoj po zadnji svetovni vojni, je gotovo še znano, kako se je bivša Avstrija se- konj, in nič drugega ni bilo treba, kakor prejeto pri komisiji opisati in naznaniti ime lastnika in pristojne občine. Ko sva se tako vsak na svojem vozu v paradi" vozila po ljubljanskih ulicah, ni bilo nobene druge ovire, kot na prej omenjenih treh stražah, kjer so nam pregledali legitimacije. Moram pa pripomniti, da nisva bila tam samo midva s sosedom; še več drugih je bilo, tako da je na več krajih morala celo cestna železnica obstati, da je parada na smrt obsojenih kopitarjev lahko šla svojo pot. So bili v resnici obsojeni na smrt, ti bivši avstrijski služabniki, ker bi jih, če že ne vseh pa vsaj take ki so bili več ali manj poškodovani, pobili. Tako smo veliko število teh konjev odgnali po naših kmetijah. Ko smo prišli ven iz mesta, smo takoj poskusili, kako novi kopitarji tečejo. Šlo je kot za stavo preko Laverce, na Škofli-ci pa smo se nameravali ustaviti. Kdo ne pozna gostilne "Pri Javorniku" na Škof lici! Izvrstna gostilna. Pa tudi konjem je bilo treba hrane; videti so bili zelo sestradani. Gostilničar Ja-vornik je bil brž pri rokah. Postregel nama je z vprašanji, hlapec je postregel konjem, brhka natakarica pa najinim želodcem; sosed je namreč ne- mudoma naroČil liter vina in dva golaža. Kaj hitro se je pojavil pred menoj ogromen golaž, ki je ja-ko prijetno dišal. Moj sosed je brž začel ovijati kose mešanega kruha z golažem in ravno tako jaz. Zdelo se mi je da naju je natakarica na skrivnem opazovala in si mislila: ali vesta, kaj sedaj jesta, ali ne? Je bila pač malo v zadregi. Ko sva to dobroto pospravila pod streho, je sosed naročil še en liter. Med odsotnostjo natakarice me sosed vpraša: No, Janez, ali veš, kaj si jedel? Ali veš, da je bil ihaha?" — Ihaha? Pa tako dober! Škoda da sem bil tako sit, sicer bi morala natakarica prinesti še enega. Konji zunaj so se tudi okrepčali in treba je bilo spet na pot. Plačala sva račun, ki je bi izredno visok za konje, a skrajno nizek za ihaha-golaž: samo 3 kronce za vsakega. Takrat se je dobilo za en ameriški dolar 240 kron, boy, koliko golažev bi se dobilo za en sam dolar! — Da je bil tako poceni, je pa bil vzrok tale: Konj je bilo takrat na tisoče na razpolago in jugoslovanska vojaška oblast je po vrhu še za 4 mesece plačala za prehrano tistim, ki so konje vzeli ob razpadu Avstrije; za vsakega konja 400 kron. Takrat sem tudi obljubil, da kadar bom še potoval tam mimo, bom šel tešč od doma na golaž k Javorniku. Zal pa tega ni bilo. Dober je pa le bil tisti golaž in mogoče še bo, samo da ga bomo dobili in da bo pripravljen, kot je bil pri Javorniku. Sedaj pa še malo odgovora za Mrs. J. L. iz Enumclaw, Wash. Zal, da Vam moram odgovoriti tole: Moja ženka je tu rojena Slovenka in dobra kuharica; štruklje prav dobro napravi, kar se pa tiče žgancev, čeprav sem tudi jaz ameriški Slovenec, jo pa prekašam in mogoče še katero drugo kuharico, le to je sitnost, ker tu ni mogoče dobiti prave moke. O ja, Mrs. J. L., da imam vsaki dan trikrat ali vsaj dvakrat koruznih žgancev in kislega zelja ter mleka, vse tako pripravljeno, kot mi je pripravila moja mama in zraven še mene naučila, bi se prav malo pritoževal čez odmerne točke za meso. Naša naselbina Eveleth šteje komaj 7 tisoč prebivalcev. Naselbina je rudarska. Glavni proizvod je železna ruda. Le tu pa tam se dobi kak farmar, ki pridela par bušljev krompirja, in to je vsa farmarska produkcija vsaj tu v Evelethu. Da bi si kdo tukaj zahotel ihaha-golaža, bi bilo pa tudi nesmiselno. Take mesnice tu ni in tudi kopitarjev ni, samo moj sosed ima nekaj tacega, da klopota vsak dan na 2 milji oddaljeno "farmo" ter je mnogim avtomobilistom v na-potje, pa še nekdo drugi ima neko kljuse, ki se meša vsako leto v paradi na 4. julija. To je vse, kar Eveleth premore. Ako enega teh dveh kopitarjev u-kradem, ga sam nikakor ne morem pospraviti, ako ga pa dam na razpolago drugim, bi dobil mogoče le eno porcijo, po vrhu bi šel pa še na "ričet" in to na sam ričet, kajti "prašič" se tudi deli na točke. Hvala lepa, Mrs. J. L., ker me troštate, da to ne bo za zme- Na dopustu Conneaut, O. — Pvt. John G. Berus, sin Mr. in Mrs. John Berus, je zopet odšel v San Antonio, Texas, potem ko je preživel 11 dni dopusta v krogu svojih domačih. Preden je odšel v službo Strica Sama, je bil večletni mašni strežnik. Tudi sedaj, ko je prišel prvič na dopust, je stregel pri sv. •maši na Veliki četrtek in Veliko nedeljo. Njegov naslov je: J>vt. J. G. Berus, 48th A. G. D. Repair Sqdn. Kelly Field, San Antonio, Texas. Mr. LouU Adamič na* naročnik Chicago, 111. — Mr. Louis Adamič, ki slovi kot eden najboljših sodobnih ameriških pisateljev in sotrudnikov pri raznih ameriških publikacijah, ter je tudi častni predsednik Amerisko-sl o venskega sveta v Ameriki, se je te dni naročil na naš list. Mr. Adamiča pozdravljamo kot našega naročnika in upamo, da mu bo naš list ugajal! Vojni ujetnik Johnstown, Pa..— Družina NagliČ-Demšar v Kraynu, Pa., je bila uradno obveščena, da je bil Louis J. Naglič, ki je star 23 let, ujet v Afriki in se zdaj nahaja nekje v nemškem vojnem ujetništvu. Major Max Volcansek Eveleth, Minn. — Max Vol-cansek Jr., sin Mr. in Mrs. Max Volcansek iz Eveletha, je pred kratkim postal major pri letalskem oddelku U. S. Marine Corps. Sedaj je poveljujoči častnik nekega skvadrona, ki se nahaja v bojih na Pacifiku. Njegova soproga in sinček Max John III. sta prišla te dni na obisk k majorjevim staršem iz Santa Barbara, Calif., kjer je bil Major Volcansek prej nastanjen. Iz Clevelanda Cleveland, O. — V soboto 8*. maja je graduiral iz letalske šole v Victorville, Calif., Francis R. Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, 6111 St-. Clair Ave. Frankie je graduiral za bombardirja in je dobil čin poročnika 2. reda. ( * . Gdč. Thelma S. Kozely, hčerka poznane Koželove družine iz 687 East 156 Street, je odšla k WAVES, ženskemu pomož. koru pri mornarici. Osnovno vežbanje bo dobila v Hunter College, New York, N. Y. raj. Pravijo, da potrpljenje je možja mast, samo revež je, kdor se mora z njo mazati. Koruzne moke ni, mesa ni, "ihaha" je umrl, v pšenični moki se pojavlja fižol! Nič drugega ne kaže, kot ravnaj se kot ti vefeva Uncle Sam in kupuj vojne bonde, s čimer pobiješ največ "uši"! Pozdrav vsem čitateljem tega' lista! J. R. Strah. —Tr-- TARZAN (703) SKRIVNO OROŽJE (MtlwpoHttw Napisal: Edgar Rice Burroagh« WHEN LUPIN JAGGCR SUGGESTED KILLING THE DOE FOR FOOD, THE STARING REFUGEES WERE .HORRIFIED. S^iTuiMunS^S-Sil-rtS Ko je Lupin Jagger namignil, da bl ubili antelopo za živež, so se sestradani begunci zgražali. _ - the villain's hand slipped toward the weapon he had concealed from his companions. "To bi se reklo umoriti dete," je ugovarjala Granny Akers; "otrociček ne more živeti brez mleka!" _______ Razjarjeni zaradi Jaggerjeve brezsrčne namere, so možje silili proti njemu z grozečimi koraki. „ , Hudobneževa roka je zdrknila proti orožju, k* ga je bil skril pred svo^ jimi tovariši.__.^ua iail AMERIKANSJU SLOVENEC Stran 8 ^ TEDENSKI KOLEDAR 16. Nedelja — 3. po Vel. noči. — Janez J. 17. Ponedeljek — Paškal. 18. Torek — Teodot, muč. " 19. Sreda — Peter Celestin. 20. Četrtek — Bernardin. 21. Petek — Feliks Kantaličijan. 22. Sobota — Julija, dev. 'Kdor TRETJA NEDELJA V MAJU ostane v ljubezni,!dušo za-se, ljubezen mora me- ostane v Bogu in Bog v njem" .(Jan. 4, 16). Ljubezen je lahko več ali manj popolna. Imaš dobro ljubezen, če pravilno ljubiš samega sebe. Enako tudi, kadar ljubiš po zahtevah te ljubezni svojega bližnjega. Najvišja je ljubezen, ko je obrnjena do Boga. Ni pa treba, da bi bila vsaka izmed teh ljubezni tudi na višku vse popolnosti. Do najvišje popolnosti se ljubezen povspne, kadar postane izraz občutkov riti na to, da je rešiš za Boga, ker je njegova last, rešiti moraš dušo, da mu za vedno in za vso večnost in neprekljicljivo daš nazaj njegovo stvar, to, kar je le njegovo in nikakor ni tudi tvoje. Dobil boš pri tem Boga za sebe, dobil toraj največji zaklad, kar je edinole Bog, ničesar drugega, veliko bolj pa boš pri popolni ljubezni hrepenel, da pridobiš sebe za Boga, ker si le njegov. Tako boš prišel v Boga in ostal v Bogu in Bog bo kot SLOVESNO VSTAJENJE V WAUKEGANU in dejanj, del le radi ljubljenca, j tvoj zaklad ostal v tebi za ved-Ljubezen do Boga bo toraj v 1 no, ker v večnosti ni nobenih tebi popolna, na vrhuncu, kadar Boga ne boš ljubil radi tega, ker je Bog tvoja največja dobrota, temveč radi tega, ker je Bog v sebi največje dobro, sam v sebi najvišje, najpopolnejše in najkrasnejše bitje. S tako ljubeznijo boš redil svojo dušo. Gotovo. Ampak pri vsem prizadevanju izpolniti zapovedi božje in s tem priti do čim večje ljubezni, ne oeici biti nekako sebičen, namreč da rešiš izprememb, izmenjav, ne izgube, niti novih pridobitev. To je najbolj popolna ljubezen za to življenje, višje ne moreš dospeti: ljubiti Boga le radi njega in popolnoma pozabiti nase in na vsako lastno korist, to ti je tuintam mogoče, a ne vedno in izključeno. Bog ti toraj celo zapoveduje, da ljubiš tudi samega sebe, ker ti je to koristno, če se njega okleneš. BARAGOV SVETILNIK Promoter. BARAGOV PRIHOD V L'ANSE PRED STO LETI (1843). Zadnjič smo brali, da je prišel Baraga v L'Anse v juliju pred sto leti. Pripomnili smo, da Je bil njegov spre jem prav tako pust kot je bila pusta pokrajina, kjer leži danes lepo mestece istega imena. Vzrok za neprijazen sprejem novega misijonarja je bil ondot-ni protestantovski pridigar. Seveda se je bal konkurence, ko je zvedel, da ima priti tja katoliški misijonar. Radi tega je naščuval Indijance proti Baragi in jim svetega moža ogrdil kot nezaželjenega pritepenca. Indijanci so se dali zavesti v sovraštvo proti Baragi, preden so tega odličnega misijonarja sploh poznali. Večinoma so se napram Baragi držali hladno in mrzlo, nekateri so mu pa tudi kar naravnost v obraz rekli, naj odide, odkoder je prišel. .. Toda Baraga ni bil mož, ki bi se dal od takih sprejemov oplašiti. Nič ni pokazal užalje-nosti ali nejevolje, do vsakega Indijanca ga je bila sama prijaznost. Lepa beseda lepo mesto najde, ta pregovor je poznal Baraga že iz svoje slovenske domovine, življenjsko izkustvo tolikih let med Indijanci ga je pa še obilno potrdilo v tem spoznanju. Indijanci se niso mogli kar nič upirati Baragovi ljubeznivosti in kmalu so spoznali, da jih je bil protestantovski pridigar pošteno naplahtal. Brž so začeli na Barago vse drugače gledati in so bili že tudi kar pripravljeni, poslušati in sprejeti njegove zveličavne nauke. Druga okolnost, ki je Baragi hitro pripomogla do uspeha, je bilo izvrstno znanje indijanskega jezika, to se pravi očipvej-skega narečja. Znano je, da je Baragi. Toda kako naj začne, ko ni prinesel s seboj drugega ko najpotrebnejše za službo božjo in nekaj malega za vsakdanje življenje? Nič ni bilo pripravljene zanj strehe — da ne rečemo: stanovanja. Prav tako ne cerkve za službo božjo ali dvorane za pouk. Toda to ne sme biti nepremagljiva ovira. Ako poglavar Penanši ni vedel dobrega sveta, sta ga pa vedela Baraga sam in njegov verni prijatelj, francoski kožuhar Crebassa. Ta mož je odstopil Baragi polovico svojega skromnega stanovanja. Tam se je nastanil misijonar in poleg tega še priredil v teh tesnih prostorih zasilno kapelico in obenem učilnico za nove kandidate za prejem svetega krsta. Tako je torej prišlo do tega, da se je v L'Ansu nastanil z Baragom vred tudi njegov Gospod, božji Zveličar. Ni bilo sicer tu prvič, odkar svet stoji, toda pomenilo je ravno toliko. Zgodovina ve povedati, da je bil prišel v L'Anse med Indijance in tudi nekaj časa ostal med njimi francoski misijonar iz reda jezuitov, po imenu Rene Menard. To je bilo v letu 1600. Razmere pa v tistih časih še niso bile zrele za kaj večjih uspehov in potem ni bilo katoliškega duhovnika v te kraje celih 243 let — vse do Baragovega prihoda. Kaj je to pomenilo, si šele dandanes lahko predstavljamo. Baraga sam je bil vse preskromen, da bi se bil zavedal, kako pomenljivo zgodovinsko vlogo je prevzel v razvoju kraljestva Krsitusovega na | zemlji s svojim prihodom v L* Anse . ; . Prvi katoliški duhovnik v tem kraju po 243 letih. In ta prvi katoliški duhovnik po bil Baraga mojster tega in ot- j tolikem času je bil naš sloven-tavanskega indijanskega na-j ski rojak — Friderik Baraga! rečja, saj je bil ravno on prvi, j In še sto let pozneje — zopet ki je sestavil in objavil slovnico slovenski rojak, duhovnik v in slovar tega jezika. Domača L'Ansu — Fran Scheringer! beseda gre vsakemu človeku posebno hitro do sita1 — in Očipvejci v L'Ansu so kmalu uvideli, da je Baraga med njimi kot kak domačin. Led je bil torej kmalu prebit, Po svojem prvem prihodu v L'Anse je ostal Bar^ga^na mestu samo tri tedne. " To je" bilo, kot rečeno, v juliju 1843. Samo tri tedne! Seveda mu je med tlkn uhajala Neprestano misel Indijanska srca so se obračala k! na svojo odlično katoliško indi- Prizor is slovesne velikonočne procesije v slovenski cerkvi Matere Božje v Weukeganu, I1L, na letoinjo Veliko soboto zvečer. Trije duhovniki pri oltarju, ki Je okrašen s lilijami, so — od leve proti desni — Rev. Cyril Sircelj, OJF-Mj Rev. M. J. Hiti. župnik faze Matere Božje; in Rev. M J. Cepon. pomožni župnik. Krog njih so ministranti in šolski otroci. Waukeganska župnija obhaja letos svojo 40 letnico in Rev. M. J. Hiti je zasnoval poseben program za mesec maj. (Sliko posodil iz prijaznosti Waukegan News-Sun.) jansko naselbino v La Pointu... belega dne: Savel, Savel, zakaj Kdo drug bi porabil čas treh bo- me preganjaš ..-.'? rih tednov za razmišljanje, Za Po treh tednih se je toraj mo-presojanje razmer, za razgovo- ral Baraga vrniti nazaj v La re in snovanje načrtov. Kako Point. Kaj bo pa zdaj s temi nojih je porabil Baraga, pove vimi katoličani v L'Ansu? Pre-najbolj jasno dejstvo, da je po velikih skrbi si ni delal radi treh kratkih tednih krstil 50 In- njih, saj je vedel, da bo med dijancev, potem pa odšel nazaj njimi ostal — Crebassa, pobož-v La Point ... ni in globoko vreni Francoz. Petdeset Indijancev v treh Naročil je tedaj katoliškim In-tednih! To je bila pač Žetev kar dijancem, naj ob nedeljah ho-— na debelo! Človek bereš to jdijo k zasilni službi božji v Cre-poročilo v knjigah o Baragi, j bassovo stanovanje, kjer je vzameš na znanje in greš na- ostala kapelica tudi med Bara-prej do prihodnjega stavka, govo odsotnostjo. ZAPISNIK III. SEJE IZVRŠNEGA O DBORA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NA RODNEGA SVETA Nič ne pomisliš, da bi to ne bilo mogoče brez resničnega čudeža — brez blagoslova od zgoraj iri Crebassa je bil sveten Človek, oženjen — pa je vendar znal biti misijonar. Če ni mogel ma- odličnega sodelovanja z milost- ševati in deliti svetih zakramen-jo božjo. Baraga je imel res vse tov, je pa znal poučevati — pri-potrebne lastnosti za misijonski digati, zlasti pa — moliti. V teh uspeh, toda vedel je prav dobro rečeh je Barago izvrstno nado-tudi to, da sama narava nič ne mestil. Trudil se je dobri mož opravi, da je treba milosti. Ako po najboljših močeh, da bi na-bi vedel, kako ga dandanes ob- domestil krsčencem duhovnega čudujemo, bi seveda rekel samo očeta Barago, obenem pa ko-z besedami svetega Pavla: Vse maj čakal, da se vrne sveti mi-premoren v Njem, ki mi daje sijonar nazaj v L'Anse, kakor moč ... j je bil pred odhodom obljubil. In te moči je imel Baraga v toliko, ker si jo je sproti izpro- I svoje pripovedovanje o nadalj-sil od Boga. Radi tega ni nič na- njem razvoju misij ona v L'An-robe, če primerjamo Barago z su. Za sedaj je prav, da se še velikim apostolom, sv. Pavlom, i malo ustavimo ob dogodkih o kakor je naredil v svoji posla-: priliki prvega Baragovega pri-nici, pred par tedni objavljeni hoda tja. Saj nam ta opis nudi na tem mestu, južnoameriški slovenski misijonar TrampuŠ... O sv. Pavlu ne vemo, koliko spreobrnjencev je imel kdaj v teku treh tednov, toda to lahko rečemo: Če jih je kdaj dobil tekom treh tednov 50, je bil prav gotovo sam zelo zadovoljen, in prav tako je bil gotovo z njim zadovoljen tisti, ki mu je bil na potu v Damask zaklical sredi zelo nazorno sliko o tem, kako je nastalo že tisoč in tisoč misijonskih postaj in pozneje župnij. Iz tega spoznamo, kako ko-, ristno je podpirati misijone, pa tudi to, da človeku ni treba nujno biti duhovnik, pa je vendar lahko misijonar. Koliko naših rojakov in rojakinj bi se moralo resno zamisliti ob tem spodbudnem branju ... (Konec) Brat Jurjevec naznanja, da se v Chicagu vrši shod dne 18. aprila. Praznoval se bo Slovenski dan, predvajane bodo slike itd. Denarni preostanek je namenjen SANSu. Dr. Kern poroča, da stoji Slovenska dobrodelna zveza 100% za SANSom, želi pa le; da se drži programa, ki je bi! začrtan na kongresu v Cleve-landu. Glavni odbor je odobril vsoto $1000 v pomoč SANSu in $300 je bilo že odposlanih Tudi v Clevelandu bodo pri čeli akcijo in skušali ustanoviti močno postojanko. — Poročilo se z veseljem sprejme. Brat Cainkar poroča, d i kongresni zapisnik do danes še ni urejen, niti ne ve, kdaj bo čas dopuščal bratu Zupa- nu, da to zakasnelo stvar iz- Prihodnjič bomo nadaljevali f-popolni. Sestra Zakrajšek poroča o občnem zboru Progresivnih Slovenk, ki se vrši meseca maja, in o sklepu, da vsaka čla- POZOR! POZOR! 1 SLOVENCI! > Za mesec maj in za naprej imamo v naši prodajalni nekaj prav zanimivega za prodati, tako, da naj bi ne bilo Slovenca in ne Slovenke, ki bi ta "BARGAIN DAY" zamudil. Prodajamo WAR BONDE. Vsak, ki kupi za $100.00 Bond, dobi od nasza en dolar vojnih znamk ZASTONJ; za $50.00 Bondxlobi za &0c znamk; za $25.00 Bond pa dobi za 25c znamk ZASTONJ. SCHLOSAR'S STORE 5801 West National Avenue, WEST ALUS, WIS. * ■■ • * * ■--wt r v nica prispeva mesečno po lc «a politično akcijo. Brat Er-menc. omenja o gibanju v Milwaukee ju, kjer se vrši 18. aprila posebna seja za ustanovitev postojanke SANSa. Brat Gornik obljublja vsestransko podporo in bodri za nadaljnje sodelovanje. — Vsem tem odbornikom JPO se brat Kristan zahvali za poročila in bodril-ne bopede. Brat Kuhel prečita brzojavko, ki je bila poslana od Louisa Adamiča in ki se nanaša na eventualno imenovanje jugoslovanskega zastopnika v Leh-manovi 'komisiji za prehrano zavezniških narodov v Evropi. O predmetu sledi kratka razprava, nakar je sprejet predlog, da predsednik v imenu SANSa brzojavi v urad strate-gičnih služb v Washington našo željo, da se za tako pozicijo izbere le kak zmožen A-merikanec jugoslovanskega porekla, in ne kak Slovencem in Novi Jugoslaviji nenaklonjen politikaš. * Brat Rogelj ne vidi potrebe, da bi se zapisniki sej ekšeku-tive najprej odobrili na seji preden gredo v javnost. To za hteva preveč časa in objava se zavleče. Predlaga, da v bodoče zapisnike pregleda. predsed- nik, nakar se naj takoj objavijo. Ta predlog je podpiran in brez vsake debate sprejet. Brat Kuhel-poroča, da bo treba storiti korake za ugotovitev registracije SANSa pri justičnem departmentu. Potrebni formularji bi sedaj že morali biti pripravljeni. Pisal je o tem tajniku Rev. Zakraj-šku že dvakrat, ne prejme pa niti odgovora, niti ne ve, do katerega uradnika se naj obr ne. Dovoljenje za poslovanje je le ustmeno. Tudi podružnice že povprašujejo za čarter-je. Sklenjeno je, da se točno dožene, kar je v tej zadevi potrebno in registracija izposlu-je, nakar se naj vsem podružnicam izdajo zahtevani čarter-ji. Nato je prečitano pismo Rev. Zakrajška, datirano dne 28. februarja 1943, kateremu je priloženo tudi spisano poročilo za sejo dne 27. februarja. Del tega poročila ni bil dan na dotični seji. Iz poročila je razvidno, da smatra Rev. Zakrajšek svojo resignacijo kot tajnik SANSar za nepreklicno. Po daljšem razmotrivanju predlaga dr. Kern sledeče Ker SANS ne more poslovati in uspešno delovati brez rednega tajnika in ker Rev. Zakrajšek izjavlja, da je njegova resignacija nepreklicna, in ker se opira na zdravstvene razloge, se njegova resignacija sprejme. Predlog je podpiran in sprejet. . Ker je po odstopu Rev. Zakrajška izpraznjeno eno me«« sto v upravnem odboru, je soglasno zaključeno, da mesto prevzame na kongresu izvoljen prvi namestnik. Ugotovljeno je, da je prvi namestnik Rev. Aleksander Urankar, ki tako avtomatično postane član eksekutive. « Predsednik brat Kristan u-gotovi, da je radi resignacijo tajnika izpraznjeno to mesto ter da je potrebno izvoliti novega tajnika. Brat Kuhel razpravlja o tem predmetu in izreka potrebo po tajniku, ki bi posvetil ves svoj čas le temu delu in za kar naj bi bil tudi primerno plačan. NSapaka je pač bila storjena, ker kongres ni izvolil osebe, ki bi bila pripravljena vršiti vse delo, ki ga tajniški urad zahteva. Zlasti sedaj, ko se je razvilo politično in administrativno delo, je treba, da je tajnik vedno v u-radu in celo delo nadzira. Tega pa on kot pomožni tajnik ni mogel vršiti, niti mu redno delo pri Slovenski narodni podporni jednoti ne dopušča nadaljnjega bremena v bodoče. — Ker ni na seji navzoč noben kandidat za tajniško službo, je zaključeno odložiti volitev tajnika do prihodnje seje, med tem časom pa brat Kuhel še nadalje vrši tajniške posle. Predsednik brat Kristan že-« li slišati mnenje odbornikov, ali bi ne bilo primerno vabiti na bodoče seje eksekutive tudi namestnike. Ker so notranji .posli SANSa znani v glavnem •le članom eksekutive, bi se morali o p jih seznaniti tudi namestniki. Sprejet je predlog, <*«bodo v bodoče tudi namestniki vabljeni na seje. Br. dr. Kern smatra za potrebno, da se enkrat v bližnji bodočnosti skliče seja vseh odborov — izvršnega, širšega in častnega. Predsednik se zahvali vsem za poset seje in vsestransko kooperacijo ter sejo zaključi ob 7:30 zvečer. Etbm Kristan, predsednik Mirko G. Kuhel, zapisnikar Op. uredništva: — Radi pomanjkanja prostora v listu smo objavili skrajšano le glavne točke tega obširnega zapisnika. For Victory. 3uj U.S. DEFENSE BONDS STAMPS V "AM. SLOVENCU*' VEDNO USPEH! MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in godbeniki Mi prevzemamo ne vrste dela. gradimo nore stavb* kakorinega koli o b s • g a. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. eoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo 1 u d i manjša dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo. Nasvete, proračune in na* črte dajemo na željo brezplačno. Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom, lastno hišo. kar napravimo vam mi sa smer« Bo nizko ceno. Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 ■HH*"' -;,. >t gg • MARIN & SON V svojem Inatn«*^ uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois wmmmmimBmrn/msmmmmM r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 11. maja 1943 9 ' * - * i # # 8 S silil lili* (i i V i KONJIČKA BON KUPIL... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar. ■IIH i iilli I. 1 Oče in sin. France je privlekel izza skednja zaprašeni koleselj. Sredi dvorišča ga je začel pretipavati in ogledavati. Kolesa je snel, dvignil vsako posebej proti solncu in ogledal puše, nato preiskal temeljito osi in spoznal, da so sicer že nekoliko zajedene, pa bi vendar že še bile, že. Tudi močno zarjavele vzmeti brez barve niso bile tako pod nič, da ne bi še nekaj let vzdržale. Nato se je lotil sedeža in naslona, odkoder je štrlela vsepovsod žima. Miši so si nabirale tamkaj mehke postelje za mladi zarod. Brez pomisleka je začel trgati in čupati prevlako s koleslja. Iz žime se je dvigal prah in mu silil v nos, da je kihal in prhal. Francetov oče, Groga, čebelar na stara leta, je opazoval sina izpred ulnjaka. Ko je sin priretral škripajoči koleselj izza skednja, se je stari začudil, da je potegnil pipo iz ust in zevajoč gledal na sina. Ko je France začel razdirati koleselj, je oče vtaknil pipo zopet v brezzobo čeljust in se čudil dalje. Ko je pa zahreščala prevlaka na koleslju in se je pokadil prah iz žime, je* stari vlekel tako silno tobak, da se je zgo-šceval čedalje gorji dim krog njegove glave. Ustnici sta mu pokali kakor divjemu petelinu kljun, predno zapoje. Začudenje se je izprevrglo v jezo. Oče ni več vzdržal pri ulnjaku. Upognjen, pa s Čudno lahko nogo je krenil do sina. "Da bi te strup, pokaj pa mrcvariš koleselj?" "Popravim ga! Prebarvam in nanovo prevlečeni!" "Seveda, ker imaš edino ta opravek in drugega nobenega. Otrok otročji! Ali ni modrejše, da žro miši takegale, kakor boljšega?" "Ne bodo ga žrle miši! Koleselj bom rabil!" "Koga? Rabil! Aha — mačka zaprežeš vanj!" "Ne mačka, konja!" "Konja, seveda, konja takega, kakor jih sv. Štefanu nosijo v dar!" Sin se je dotlej premagoval, ker ni rad žalil očeta. Toda starega zbadljivost ga je razsrdila, da je tudi on odgovoril jezno in odločno: "Čemu se ujedate nad mano? Mar nisem gospodar? Če hočete torej vedeti, pa vedite Sklenil sem in ne bom umankal. Konjička bom kupil___" Oče je stisnil med brezzobe čeljusti če-drino cev, da se je postavila kvišku, kakor stržkov rep. Da bi bil imel zobe, kakor nekdanje dni, bi bil cev odgriznil. Tako prebitansko je bil hud. Ker je pa vedel, da je sin France kri od njegove krvi in jeza od njegove jeze, se je zaradi ljube- _ ga miru potuhnil in brez besede naravnal nazaj k ulnjaku. Ko je na večer sedla družina krog mlečne kaše k večerji — družina je štela le troje glav: razen očeta in sina še mater Jero — se je mati čudila. Poprašala je sina, pobarala moža. Ali oba st£ odgovarjala kratko, skoro zadirčno. Uganila je ko j, da sta se oče in sin spofekla, ko je bila popoldne z doma na njivi. Zato je previdno in po ovinkih zasledovala in iskala vzrok razpo-ra. Toda ne sin ne oče — nobeden se ni dal izbezati na piano. France je nenavadno hitro dovečerjal, se naslonil na odprto ok- no in žvižgijal v dehteči večer. Oče je takoj za njim obliznil žlico krog in krog ter jo bolj vrgel nego položil na mizo, da se je postavila na hrbet. Tedaj se je najedla tudi mati — pa ne samo kaše, ampak še bolj nestrpnega čakanja, kaj se je pravzaprav ta-čas zgodilo, ko je bila na polju. "Takole vama povem, da sprti in z jezo v srcu ne bomo hodili spat. Tega pri nas ni bilo in ne bo, če me hočeta imeti pri hiši. Sicer jo potegnem takoj jutri proč in se preselim k hčeri." Z nevoljo, ob kateri ji je šlo na jok, je pobrala žlice in skledo, da odnese v kuhinjo. "Mati, lepo vas prosim, vsaj vi nikar ne sitnarite, ko se oče tako po nepotrebnem jeze!" 'To nepotrebnem?"" se je oglasil oče od peči in povdaril vprašanje s tem, da je potrkal s palico ob tla. "Po nepotrebnem, praviš? Dobro. Mati, postavi skledo nazaj in bodi priča. Tudi jaz pravim, da ni treba jeze, pameti pa je treba. Če te ni, je žalost pri hiši." Mati bila vesela zmage. Solze so se skrile, skleda je romala nazaj na mizo in ob njo na ogel je prisedla Jera. Francetu se je poznalo, da se premaguje. Zakaj z mirno besedo je razodel ma-'teri: "Zaradi koleslja se jeze oče. Koleslja sem se lotil, da ga popravim." "I no, popravi ga! Kaj zato? Saj te ne bo skoro nič stalo, ker znaš vse sam." "Ženska ne govori tako in ne dajaj fantu potuhe, ko ne razumeš. Pri nas in za nas popravljati koleselj se pravi, Bogu čas krasti in denar metati v vodo. Le čemu nam bo koleselj, nam bajtarjem in rokodelcu?" "Konjička bom kupil," je opomnil sin rahlo in vendar navdušeno materi. "Konjička?" je obstrmela mati. "Slišiš, Jera? Takole se bo pri nas gospodarilo: Koleseljšek, potem konjiček, potem hijohot, denar pa bistahar, dokler ne bo vse vkup v jarku in da zasmrdi po beraštvu v deveto vas." "Oče, lepo vas prosim, ne tiščite venomer svoje. Pomislite vendar, če je koleselj pri hiši, je bil vendar tudi konj nekoč, ali ne? Pa zato ni še zapel boben, in lažje danes moremo, kakor nekdaj. Hiša nova, sveta dokupljenega mnogo, dolga nič, in vi niste prazni, da o svojem molčim." "Tako govori sin; oče, ki ve drugače, govori drugače. Je koleselj pri hiši. Tudi konja sem prevzel po očetu. Resnica. Toda takrat je bila naša bajta tako-le." Oče je pokazal s palico, kako se je vaga-lo posestvice. "Pošteno sem moral pljuniti na roke in obrniti kremplje na yun, da sem izkopal dom iz propada..Zato je bilo moje prvo delo: Mrha iz hleva vun, pa še ena krava vanj. Pri takem domu je konj — zaprav-ljivec. Pri kravi prirediš, konj se ti pa zaje z vsako uro. Zato te prosim — oče sem sicer, gospodar pa ti — zato te samo prosim : ne vlači zapravljivca k hiši!" "Oče, jaz pa pravim: Konjiček ne bo samo zapravljivec — tudi štedljivec." "Na to sem pa radoveden, kako boš s konjem štedil? S konjem štedil — pri nas?" (Dalje prihj Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine t Teč barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMEHIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS i O VEC STOLETNEM BOJU ZA DARDANELE - BOSPOR (Konec) cesarstva je zasedla večinoma Anglija pod krinko mandatov, Vprašanje ožin se je torej iz protektoratov itd. Velike kose čisto turškega spremenilo v an- je dobila tudi Francija. Italija gleško-rusko vprašanje, v eno je sedela v Adaliji v Mali A-.najbolj bolečih ran, ki jih je ziji. Grčija je segala po Smyrni. nasekala angleško-ruska rivali- Velesile so si preostalo Turčijo teta v svetovni politiki. Boj za že raztelesile v interesna ob-ožine jevpravi pravcati dvoboj močja. Ožine pa so bile iztrga- med angleško in rusko svetov- ne iz območja turške države ter no silo in ni preveč povedano, kot samostojna državica pod da se bo rta tem prostoru od-!rejene mednarodni komisiji, igrala odločujoča borba za ob- ki ji predseduje Anglija in v stoj enega ali drugega imperi- katero Turčija sme poslati ene-ja, kot se je izrazil sedaj že ga zastopnika, "kadar bo spre-davno mrtvi angleški ministrski jeta v Zvezo narodov". Posad-predsednik Disraeli. Anglija ne ko v Carigradu pa prevzame angleška vojska in mornarica. Po Gibraltarju, po Suezu je se- sme in ne more trpeti, da bi jo kdaj na njeni poti v Indijo skozi Sredozemsko morje orgroža-lo rusko brodovje, za to morajo ostati ožine zaprte. Rusija pa stremi po morju, hrepeni po odprtem morju in hoče ta zama-šek pri Bopporju in Dardanelah izstreliti, da bo zadihala. Anglija in Rusija sta v svetovni vojni postali sicer zaveznici proti Turčiji. Anglija je ce-ld v marcu leta 1915 z drugimi zavezniškimi državami podpisala svetovno pogodbo, v kateri prepušča Rusom Carigrad in ožine, v "primeru, da bo vojna uspešno končana in da bodo želje Anglije in Francije ha področju Turčije tudi polno upoštevane". Vojna je bila uspešno končana. Zelje Anglije in Francije so bile polno upoštevane. Le Rusije ni bilo nikjer na mirovnih pogajanjih. Izginila je v dimu boljševiške revolucije in ni mogla pobrati sadu, za katerega je stoletja in v zadnji svetovni vojni najbolj krvavela. Zgodovina J)o še povedala polno resnico o danes še tajinstve-nih ozadjih gotovih dogodkov v svetovni vojni. Ko je Anglija podpisovala obljubo, da Rusija dobi Carigrad in ožine, ali niso njeni državniki že takrat upali, da jim obljube ne bo treba držati, ali morda celo niso že takrat sklenili, da bodo že sami preskrbeli, da Rusije pri delitvi plena ne bo zraven. Vedno bolj glasni postajajo glasovi, da je prvo boljševiško revolucijo v Rusiji financirala Anglija. Vedno bolj se množijo glasovi, da je Anglija tudi preprečila, sama preprečila, da dardanelske ožine niso padle, ker pasti niso smele. Kajti v tem primeru bi zapadne zavezniške države dobile neposreden stik z Rusijo, ki bi ji bila lahko dostavila mu-nicijo, da bi se ruskim vojakom ne bilo treba vojskovati v Karpatih z lesenimi puškami. Poglavje samo zase je "obleganje" Dardanel po angleškem brodovju. Desetine tisoče mrtvih je stalo obleganje, 11 velikih ladij je šlo v dardanelske globine. Toda končno so Angleži in Francozi le zmagali, zasedli so Galipoli in sovražnika začeli poditi. Pa je naenkrat prišlo čudno povelje za umik, nerazumljivo povelje, ki je zahtevalo, da se mora sploh vsa armada umakniti in je dejansko tudi odšla na — solunsko fronto. Zmaga pri Dardanelah, ki je bila dejanska, ni bila predvidena v načrtih angleškega imperijalnega generalnega štaba. Koristila bi bila Rusiji, kar pa ni smelo biti. Rusija je morala izkrvaveti v volinjskih močvirjih, da bi zapadne države manj trpele, na mirovno konferenco pa je ni bilo treba, sploh ni smela priti, da ne bi bila deležna obljube, dane leta 1915, ki je njeni zavezniki že takrat niso imeli iskrene volje izpolniti. Boljševiška revolucija je torej delno žalostna epizoda iz boja za ožine. Zaradi ožin tudi ruske velesile na mirovni konferenci ni bilo, ker je po angleških računih ni smelo biti. Zmagoslavne velesile so Turčiji diktirale mir v pariškem predmestju Sevres. V tej mirovni pogodbi so "bolnega moža na Bosporju", ki je že umrl, raztelesili. Arabske dele turškega 'J. M. Trunk O partizanstvu (Konec) Pri vsi krvi je treba ohraniti mirno kri. Jaz skušam spoznati bistvo partizanstva, mu priti na Naj je "NoviČar" kanonikj dno. Ali res zadenem resnico, Oman, Peter ali Pavel, merito- ker se v tem ali onem strinjam rično to na stvari ničesar ne iz-premeni. Vsaj za me je pri tem še precej špasa, dasi je zadeva resna. Jaz dobim od člankarja kar tri z nazori, kakršni prevladujejo pri Enakopravnosti? Jaz se lahko motim, in pri E. zmota nikakor ni izključena. Sumljivo bi bilo že, ako bi jaz res prišel — medalje! Star sem, siten tu- navskriž z nazori Vatikana, di. Kaj ko bi bil še napušen ali Sam bi bil silno previden, če bi vsaj gizdav? Pomislite, kar tri vedel ali videl, da je Vatikan medalje! Ali ne pravi tisti "sov- drugačnega naziranja, ker pri dat" v narodni: če bom pa daj prišel še tretji in zadnji svetinje na prsih imev, bom pa ključ do Sredozemlja v angle- še no lePš(> zapev?" Ko bi bil ške roke. Vatikanu je zmota prej izključena kakor je pri meni, navadnem fajmoštru. V tem slučaju tam v slovenski amerikanski vsaj upam, da nisem v naspro-Toda mlada Turčiia ie se Ljubtjani' torai v Clevelandu, tju z Vatikanom, ker tako na-verekemT miru u rla Pod wl *hardinohamol kupil bi si cilin- sprotje fabricira le E., kjer kot x _ -tr i t. x ' ■ V° der, nabavil si biksštifletelne in naprednjaki gledajo na Vati-stvom Kemala Pase se je orga- . . ... . . . . x . . * ... v. . . ... s tremi svetinjami na prsih bi kan z velikimi očmi in se pobar- nizirala v osrčju Anatolije no- x , v . , J 6 , _ x . . H __ j », . . . sel spancirat po Sentkleru. To vane spegle imajo na nosu. Na- va oaporna sila, Ki se je z nav- u. ledali> če kaj vidijo! Am_ videzno bi se »NoviČar" strinjal dušenjem obupancev vrgla na pak y gQr&h sem To gment z Vatikanom> AH je res kaj ta_ nasprotnike. Poldrugo leto so Pred j . sta ^ d k nemogoče? K • ko bi "Novičar" bil pri bistvu partizanstva na pravem, jaz pa z E. trajali boji in so bde nove kr- Tabor že oba guha ITI? ^ J"1* ?6 P°*Pir?ia ska. Pa so debela zlata zrna le še boljševiška Rusija. Turške žala pod borQvci in Tabor je |vred y zmoti? Ram . zmage nad inozemskimi posad- kaf žakelj d fa medaljami, in ali ni tudi E. bla- kami. nad grško armado, ki jo;fa zanegel dol y „ £akor je posebno Anglija podpirala, ^^ je začelo noter ^ so bile tako odločilne, da so se v A*. .. x . .. x i * u i ftoo ti - Tisoč, deset tisoč, sto tisoč, mi- v oktobru 1922 začela nova mi- . - __.. — .. „ l T . , . Ijon m še miljom! Tudi za zeno rovna pogajanja v Lausanni, ki „ - .__, . ; . . . naj bo nekaj, saj je revca do- so določbe severskega "miru" zavrgle in po 8 mesecih omogočile končnoveljavno mirovno pogodbo, ki se imenuje po mestu podpisa lausanska mirovna pogodba, z dne 24. julija 1923. Turčija je dobila zadoščenje. Izgubila je sicer velika ozemlja, toda na svojem ozemlju je ostala gospodar svoje usode. Samo glede ožin so ostale neke omejitve. Tako se je morala Turčija obvezati, da ostanejo ožine v mirnem času odprte za vse trgovske in bojne ladje s to omejitvijb, Ha ^nobena država ne sme poslati v Črno morje večjega brodovja, kot je najmočnejše brodovje kakšne čr-nomorske obalne države. Nada- mirana, ako me tako sijaj deko-rira? In kaj bi bilo potem z bunkami, katere dobi "NoviČar"? Hvala in bunke so pri tako-resnih zadevah neumnost. Še vsaka revolucija je bila krvava, naša amerikanska tudi. Ali naj precenjevalec bistva revolucije gleda le na kri? "NoviČar" morda vidi le kri in je hud. Ali zadene, je njegova zadeva, kri sama pa bistva ne more pokazati. Praktično niti pravilno poj- zdaj vstrajala v bajti. Tabor kupi ženi biser, prstan, za petdeset tisoč. Kako me bo objela! Prinese biser in ga ji poda. Žena pa v jok. Od veselja? Ne od žalosti. Kako to? Mož sili v ženo, čemu se dere. "Kaj mi pomaga biser, ko sem sama v teh gorah in ni ženske tu, da bi se mogla pred njo z biserom postaviti!" Resnična dogodba. Tako je z biseri v gorah, in movanje partizanstva ne bo ali prav tako je tudi z — medalja- j bi ne odločilo. Bolje bi bilo za - nas, ako bi se strinjali pri bistvu, bi ne bilo nepotrebnih rekriminacij in prerekanja, bo- rni. Komu naj jih pokažem? Je lenom in orlom? In še ti bežijo, ko pridem z risanco med nje, dasi z risanco še nobenemu ni- ije bi bilo dalje," če bi partizan-sem nič žalega storil, ker tudi z stvo bilo dobro in pravilno gi-risanco se le rad postavljam. banje, ampak niti v tem slučaju lje je morala Turčija na obeh I *n Jaz v nakana Nemcev, Italijanov, straneh ožin razorožiti širši pas f*h d°bl® med^e> k<> nimam ; Mažarov zoper Slovence, dalje ozemlja, razorožiti tudi mejo .""m T* 0nT'!nakana zoper Rusijo' Slovane proti Bolgariji in Grčiji ter selrT ? prav Ves svet satanskih na~ obvezati, da ne bo v Carigradu bl V C1f elanldu da zijev in njih satelitov ne bo od- se se na cesto ne bo upal t "---ločena po pravilnem ali napač- Achilles liegt begraben und nem pojmovanju partizanstva, Thersites kehrt zaruck . . .!" nakana bo odvrnjena z orož-Ali ni tudi to tragična komedija; jem, ki ni le v rokah partiza-pri vsi sedanji tragiki in kome- nov. Prav radi tega pa ni treba porivati v ospredje le kri ali le Well, zašel sem malo v stran, tudi pravilno pojmovano parti-ker nekaj zdravega špasa ne zanstvo. more škodovati. _ . . Stvar je silno resna, ko gre za P^Ojajmo, pišimo, razmo- bistvo partizanstva, saj sloven- trivajmo, pomenimo se, pritr- ski narod tam krvavi, tu pa se jujmo ali zanikajmo, ampak imela nikoli večje posadke kakor 12.000 mož. Spričo dejstva, kako nemoteno druge države trgajo mirovne pogodbe in velesile proti njim ničesar ne ukrenejo, kakor tudi spričo nevarne napetosti, ki je nastopila v Sredozemskem morju vsled nasprotja med Anglijo in Italijo, je Turčija zahtevala, da postane neomejen gospodar ožin, da jih zavaruje sama in tudi sama brani. To je vsebina turškega koraka, ki je posledica za nadaljni razvoj svetovne politike. Pri lausanskih mirovnih pogajanjih je Rusija zahtevala zaporo ožin, je torej prevzela načelo, ki ga je Anglija stoletja branila. Anglija pa je v Lausanni zahtevala, da ostanejo odprte, je torej prevzela od predvojne carske Rusije načelo, za katerega se je stoletja borila. Razumljivo. Carska Rusija je bila močna in je hotela skozi dardanelske ožine na veliko morje. Anglija je izhod branila. Boljševiška Rusija pa je bila slabotna in je hotela biti varna v Črnem morju, da si opomore. Anglija pa je hotela imeti prost dostop v Črno morje, da nadzira rusko oboroževanje. Tako so se spremenile vloge obeh rival-nih držav. Kako vlogo bodo igrale Dar-danele v bodoči svetovni politiki, je danes še težko ugibati. Brez pomena pa ne bodo, to je gotovo. o "Am. Slovenec" je vez, ki povezuje Slovence po Ameriki med seboj. med seboj lasamo. ohranimo mirno kri. KJE IN KAKO BODO UDA- Ismer glavnega napada norve-RILI ZAVEZNIKI PROTI ško ozemlje ali pa južna Fran- NEMCIJI? (Nadaljevanje s 1. strani) boje tega, da bi Rdeča Armada skozi Besarabijo in Rumunijo prodrla do severne obale Donave, dočim bi anglo-saksonski zavezniki istočasno vdrli na- cija. Tudi ako bi bila Norveška popolnoma okupirana, bi bili zavezniki še vedno ravno tako daleč od Nemčije kakor zdaj. Pomagalo bi jim seveda v pogledu bojev proti podmornicam v severnem Atlantiku, toda Ber- vzgor skozi Balkan v kraje na|lina bi to ne ogrožalo, južnem bregu te zgodovinske reke. V tem slučaju bi mogli zavezniki skupaj napasti Nemčijo preko Beograda, Budimpešte, Dunaja in Monakovega. Rusi bi pa najbrže takrat udarili na Raj h tudi preko Poljske, dočim bi angleške čete napadle preko Rolcavskega zaliva, a zavezniške iz Severne Afrike. Vojaški opazovalci so mnenja, da bocfo zavezniki, ko bodo pripravljeni odpreti drugo fronto v Evropi, udarili istočasno iz različnih smeri — morda na štirih ali petih krajih. Norveška bi mogla biti ena teh točk, zapadna Francija in Holandska bi pa mogle nuditi druge možnosti za napad. Tudi južna Francija in Tudi uspešno izkrcanje v bližini Marseille-a še ne bi ogrožalo Nemčije same. Predno bi invazijske Čete prispele na bojišča severne Francije, na katerih so se zavezniki borili proti Nemcem 1914-1918, bi morale zasesti vso ozko in težko prehodno dolino reke Rhone, ki je edina pot na sever. Napad na Italijo bi najbrže končal soudeležbo te države v vojni, toda tudi tedaj bi bilo treba še prekoračiti Alpe, predno bi prišli do nemške meje. A Brenner je močno utrjen kakor vsi drugi prelazi preko Alp. Tri najboljše ceste so torej naslednje: prva, iz onih bojišč, kjer se zdaj bore Rusi, drugi Italija sta izpostavljeni, in rav- iz angleških otokov, ki so zdaj no tako seveda tudi Balkan. najbrže najmočnejša vojaška Geografični in drugi razk>gi govore proti temu, da bi bila baza na svetu in tretja, preko Balkana — ako mogoče s sodelovanjem Turčije. ,