Sdlni slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. )(xfaaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS The only Slovenk in the United States Kssued every day rn^ii Sundays and Holkla^ List siovenskfli delavcev v Ameriki, VBLEFOX PISARN*: 4M7 OOETLAJTDT. Mate, liptubtr U, INS, a* th« Foal 0«ce at New York K. udar tke Act of Congress of Marck J, 1171. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 168. — ŠTEV. 163. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1909. — SREDA, 14. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVIL — LETNIK XV1L Tornado na zapadu. V Ohio in Missouriju. V DRŽAVI OHIO JE NAPRAVIL TORNADO OBILO ŠKODE IN MNOGO LJUDI JE RANJENIH. ffodi v St Louisa, Mo., in okolici je divjal tornado; oškodovan promet. V ILLINOISU. Zginole gore in nova jezera. NA OTOKU BOGOSLAV V BE-RINGOVT OŽINI, STA ZGI-NOLI D73 VT7LKA-NIČNI C-O Ki Mesto njih je nastalo novo in poleg tega tudi dva otoka. jezero Hamilton, O, 13. julija. Včeraj svečet je po vsem Buttler oountyju divjal vihar, ki je napravil obilo škode. Sedem milj daleč od tukaj je tornado dosegel nek mrtvaški sprevod in tu je bilo nekaj nad dvajset osob ranjenih. St Louis, Mo., 13. julija. Tukaj in ▼ okolici je divjal grozen tornado, ki je pora v al skoraj vse brzojavne in telefonske droge, kakor tudi vse polno dreves ktere je izruval s koreni namk Tudi parnik Alton, na kterem je bilo 300 potnikov je pri Altonu vozil pod tainošnjim mostom, dosegel vihar. Pri tem je pv rnik z vso silo za vozil v most in se je dokaj poškodoval. Tukaj je vihar pometal mnogo TOMov na tla in tudi mnogo konj jo popadalo vsled vetra na tla in se poškodovalo. Chicago, III., 13. julija. Tukaj in po raznih krajih države Illinois je divjal vi bar. ku-ri je poruval mnogo brzojavnih in telefonskih drogov, tako, da imajo brzojavne in telefon-*ke dru£be 5o samo na tem obilo škode. V Heniji, kjer je vihar tudi z vso silo divjal, so bile štiri osobe ranjene in več poslopij je razdejanih. V P an na, I1L, jo vihar napravil velikansko Škodo. Vihar je divjal od Louisville, Ky., vse do Minneapo-lisa, Mina., in od Kansas City, Mo., do Clevelanda, O. POD MORSKO NIŽINO. Washington, 14. julija. Kapitan Ross, ki je vslužben pri zvezinem carinskem uradu kot kapitan carinskega parnika Perry, naznanja, da se je oddelek njegovega možtva dne 10. junija, t. 1. izkrcal na otoku Bo-goslavu v Beringovi morski ožini, kteri otok so potem površno preiskali. Takoj na prvi pogled so pronašli, da je otok popolnoma spremenjen kajti gori Perry Peak in MeCulloch Peak sta popolnoma zginoli, dasi ravno sta bili še v minolem letu na svojem prostoru, tako da ju je bilo videti daleč na morje. Nadalje se je nek zaliv ali Laguna, ktere fotografije brani zvezina vlada, zaprl in tam, kjer je bil preje zaliv, je nastalo sedaj slano jtzero. Voda tega jezera je topla 70 stopinj nad ničlo. Jezero se nahaja nekoliko pod višino morske gladine in na sredi jezera se nahajata dva mala otoka, ktera sta tudi popolnoma nova. Iz jednega otoka prihaja neprestano para, tako, da ga je le težko videti. ORVTLLE WRIGHT JE LETEL 45 MILJ V URI. Doeedaj njegov največji uspeh. Washington, 13. julija. S svojim letalnim Strojem je včeraj pod vzel Orville Wright iz Fort Myer dvig, ki velja za najuspešnejšega izmed vseh, kar jih je dosedaj bilo v Ameriki. Z gotovostjo se zatrjuje, da se je dosegel Včeraj nov rekord na polju zrakoplovbe, kar se tiče hitrosti. Letalni »troj j« letel po zraku v hitrosti od 45 milj na uro. Orville Wrv * t je pozneje izjavil, da dpč* ugibati, s koliko hitrostjo je letel, a gotovo čez 40 milj na uro. Letalni stroj je izborno funkcijo-niial ter ss rado volj no pokoril krmilu Wright je prelelal prostor Šestkrat v loku. Mnogoštevilni gledalci sr. ga navdušeno pozdravljali in mu apla vdirali. Surovo maslo ix petro lj a. Chicago, I1L, 13. julija. V rafineriji petrolja, ki je last Standard Oil Co., in ki se nahaja blizo Alton, ILL, so pričeli izdelovati surovo maslo iz petrolja. Novi produkt se bode ime-nr-val petrol-butter in obstoji iz istih kemičnih tvarin, kakor surovo maslo iz kravjega mleka, vendar se pa bode od slednjega razločeval po barvi, kajti nove surovo maslo bode rujave barve. Vendar bode pa boljše, kakor je ono is smetane, kajti ostalo bode dalj Časa svete. Paral ki od Auatro-Amerieana progo jtfnm odpluje 21. julija, LAURA otptuj« 28. julija CONEY ISLAND PARNIK ZADEL V NEKO NEMŠKO LADIJO. Panika med potniki. 150 potnikov parnika Pegazus od Iron Steamboat Co., ki je zapustil Coney Island v New Yorku ob 5:45, je bilo jako preplašenih, ko je veliki železni parnik na višini Norton's Point, ravno nasproti Narrows, zadel v mearli v nek parnik za prevažanje lx*trolja. Domneva se. da je bil nemški parnik Phoebus, ki je predvčerajšnjem zjutraj zapustil newyorsko luko ter bil namenjen v Vliessingen, Belgija. Parniku je zapovedoval ka-piian Scharnhorst. Parnik Pegazus je poškodovan v sredi in odtrgana je deloma tudi o-graja. Oficirji parnika se- komaj pomirili na krovu se nahajajoče ženske. Nesreča bi imela gotovo hujše posledice, Če ne bi parnik vsled megle vozil s polovico moči. Ko se je prikazal prevozni parnik iz megle, je dal poveljnik Wise takoj zapoved za nasprotno vožnjo. Toda koliziji se ni bilo možno več ubraniti in pripetila se je s tako močjo, da se ladija v celi dolžini pretresla. Pokanje lesenih delov, ko se je podrla ograja, je še povečalo strah med potniki, ki so mislili, da se bode parnik potopil. Kakor zatrjuje Wise, kapitan par-t.ika Pegazus, je morala biti nemška ladija prava "mrtvaška ladija", ker ni imela nikakih svetilk in je tudi po koliziji na njej ostalo vse mirno in tiho. Tudi niso odgovorili na signale Coney Island parnika. Kapitan se za ladijo ni dalje brigal in nadaljeval pot proti Battery, Manhattan, kjer so potniki zapustili ladijo. Pegazus se je potem odpeljal v svoje sidrišče pri Edgewater, kjer ga bodo morali popraviti. o NA SLEDU LEON LINGA. Moriloc Elsie Sigol je bil 19. junija v Philadelphia! NewyorSki policijski kapitan Cary je rekel včeraj zvečer, da je na sledu Leon tanga, morilcu Elsie SigeL Tri priče so se javile, ki so govorile z Leonom še po 9. juniju. Jeden je nek krščen Kitajec, Id je videl Linga 19. junija, to je na dan, ko jo bilo najdeno mrtvo truplo deklica, v Phi-ladelpbijL Miss Mary Stewart je povedala kapitanu, da ima Leon v Philadelphia belo šeno. Prišla je včeraj sjutraj na poKeijeko postajo na Elizabeth «L v New Yorku; policaji so so kar So- Z zrakoplovom letel nad Broadwayem. GO OD ALE JE KRIŽAL HUDSON IN POKAZAL NAD LONG ACRE SQ., KAKO IZBORNO DELUJE LETALNI STROJ. Mlad zrakoplovec je letel s svojim letalnim strojem od 116 do 42 ulice v New Yorku. LEP VSPEHH. Frank W. Goodale, mladi aero-navt, je pokazal predvčerajšnjem zjutraj Newyoreanom, da poseduje izvrsten zrakoplov. Letel je s svojim strojem čez Hudson, potem nad Broadwayem v Long Acre Square in, potem ko se je večkrat peljal v loku, da hi pokazal, da popolnoma prevladuje svoj zrakoplov je po istem potu zopet odjadral v Palisades Amusement Park, kjer se je dvignil v zrak. Na tisoče ljudi na potu od 116 ulice do 42 je spremljalo njegov polet z glasnim odobravanjem. Goodale ni preje ničesar naznanil, da se hoče dvigniti s svojim zrakoplovom. Dvakrat je že preletel Hudson. Pri tem je pronašel, da se je plin nad reko vsled ohlajenja zredčil, vsled cesar je zrakoplov padal. Zato je šel takoj pri dvigu 300 metrov visoko in tako srečno prišel čez reko. Nekoliko od Grant's Tomb je dosegel Manhattan. Sedaj je bil v višini 1500 čevljev. Kakor hitro je prišel nad Long Acre Square, se je spustil, da bi ga na tisoče gledalcev bolje videlo, do višine 500 čevljev doli in-se večkrat vozil v loku okelu. Na povratku je imel nasproten veter, ki ga pa ni zadržaval. Do 92. ulice je zopet letel nad Broadway-em, se potem obrnil na stran in letel čez Hudson. V cclem je bil skoraj jedno uro v zraku in je preletel 10 milj. Goodale je naznanil, da bi bil lahko še dalj časa v zraku, a je imel premalo bencina seboj. It— agwmni— Južne republike. Bolivia in Argentina. ARGENTINSKA VLADA JE BR-ZOJAVILA SVOJEMU POSLANIKU V BOLIVIJO, NAJ PRIDE DOMOV. Zahteva naj takojšnjo zadoščenje od bolivijske vlade. NOVI NAPADI NA ARGENTINSKO POSLANIŠTVO. PopdkiTTerziji. ~ "Sveta vojna". 2e U SUŠA V PENNSYLVANIJI IN NEW YORKU. Najbolj občutijo sušo v iztočni Penn-sylvaniji. East Stroudsburg, Pa., 13. julija. Kakor lani in predlanskem, tako je tudi v letošnjem poletju po vseh pokrajinah iztočne Pennsvlvanije zavladala izredna suša, ktera je že dosedaj napravila farmerjem velikansko škodo, to tem bolj, ker je letos rs no zavladala. Rž in seno sta najbolj oškodovana. Tudi na vrtovih je škoda velikanska in poleg tega še vedno ni pričakovati dežja, temveč vedno jasno vreme, tako, da se bode skoraj vse posušilo. Pridelek jagod, ktere so letos izvrstno obetale, bode tudi uničen. V rekah in potokih! je sedaj tako malo vode, kakor je že dolgo ni bilo v sedanjem letnem čr.su. Interlaken, N. Y., 13. julija. V tukajšnji pokrajini države New York že šest tednov ni deževalo ia vsled tega so se vsi vodnjaki izsušili. Oves in seno skrajno slabo obeta. Inače pa obetajo poljski pridelki prav dobro in tudi jagode bodo letos prine-obilo dobička. dili njeni v kitajskih obta- in jeziku. Stanovala je veš 1st VELEVLASTI O STAVIJO OTOK KRIT. Evropsko vojaštvo ostavi imenovani otok, toda nadomestijo ga vojne ladija. Carigrad, 14. julija. Diplomattšni zastopniki Anglije, Francije, Rusije in Italije so naznanili turški vladi, da bodo dne 27. julija odpozvale svoje vojaštvo iz otoka Krita. Velevia-sti so nadalje naznanile turški vladi, da za sedaj ne morejo razpravljati o bodočnosti imenovanega otoka, ker so Suvat v a preveč raaburjena, da pa turško gospodsito vsled odposvaaja vojaštva ne bodo trpelo nflrake škode, kajti vsaka vlast bodo ootaviia aa Buenos Aires, Argentina, 13. julija. Včeraj se je vršila posebna mini-sterska seja, pri kteri se je jedno-glasno sklenilo, da se argentinskemu poslaniku sefior Foaseca v La Paz, Bolivia, nemudoma brzojavi, naj zahteva od bolivijske vlade takojšnjo zadoščenje za vse žalitve, ktere je morala Argentina prestati zadnje dneve od strani bolivijskega prebivalstva. Argentinski minister inostranih del, je dobil danes od argentinskega poslanika v Boliviji že peto brzojavno poročilo s kterim se naznanja, da je prebivalstvo v La Paz, kljub prisotnosti vojaštva ponovno priredilo velike demonstracije proti ArgenLi-ni, oziroma argentinskemu poslaništvu v imenovanem mestu. Velika množica je včeraj pričela napadati poslopje poslaništva od zadaj. Člani poslaništva so potem naprosili boli-vijsko vlado za varstvo, nakar je vlada poslala na lice mesta vojaštvo, ktero je napravilo zopet mir. Sedaj čuva 800 vojakov argentinsko poslaništvo. Argentinski konzul poroča iz Tu-pice v Boliviji, da je tudi tam prižjo do velikih protiargentinskih demonstracij. Množica je napadla konzulat s kamenjem, tako, da je pobila vse šipe in odbila drog za zastavo. Kasneje je množica napadla tudi hišo nekega argentinskega državljana. Do protiargentinskih izggredov je prišlo v Boliviji vsled tega, ker je argentinski predsednik Alcorta kot nepristranski razsodnik v obmejnem sporu med Bolirijo in republiko Peru. razsodil v prid republike Peru. Lima, Peru, 33. julija. Tukaj nih-" 3 ne pričakuje, da bode prišlo vsled obmejnega prepira med Peru in Bolivijo in.vsled razsodbe argentinskega predsednika, ki je razsodil v prid Peru, do vojne. Peru je zadovoljna z razsodbo, dasiravno je pričela Bolivija protestirati proti argentinskemu pravoreku. Včeraj se je pred vseučiliščem v Limi zbrala velika množica ljudstva, ktero je nameravalo demonstrirati proti Boliviji, toda predsednik Leguia je prišel takoj na lice mesta in je naprosil množico naj miruje in mimo sodi o sedanjem položaju. Množico je tudi pozval, naj prepusti vso stvar vladi, ktera bode skrbela za to, da se ne omadežuje čast republike Peru. Dosedaj tukaj še ni prišlo do kakih izgredov proti republiki Boliviji. Zvečer bi se moralo vršiti javno zborovanje, pri kterem bi se razmo-trivalo o položaju, toda vlada ni dala dovoljenja za zborovanje. Vojaštvo straži sedaj tuk. bolivijsko poslaništvo in konzulat. Washington, 13. julija. Državnemu oddelku se javlja iz republike Colombije, da so ustaši sklenili z vlado premirje, da se tako zamore vršiti konferenca med sedanjim službujočim predsednikom Jorge Halgtrinom in Gonzales Valencia, kterega nameravajo revolucijonarji proglasiti colombijskim predsednikom. Wsshingtonska vlada je poslala v Colombijo topniČ&rko Taco-ma, da Suva tamošnje koristi Zjed. držav, dasiravno državljanom Zjed. držav v Barranquilli ne preti nikaka nevarnost. Nadomestni predsednik Halguin je izdal dekret 3 kterim se luki Barranquilli in Savanilla trgovini olt prete. Revolucijonarji sedaj prete mestu Santa Marta, kjer je postal položaj skrajno kritičen. Rio de Janeiro, Brazil, 13. julija. Brazilska vlada je sklenila, da se ime mesta Bella Vista do Palma spremeni v Clevclandia in sieer v pošast bivšega predsednika Grover Clevelanda, kteri jo rešfl »hiJiIm—i obmejni prepir med Bridka la At- SVETI KOLEGIJ MUDŽTEHI-DOV JE PROGLASIL ŠAHA ZA NE VERNIKA IN NEMOHAME-DANCA. Nacionalisti se marljivo pripravljajo na napad na glavno mesto Teheran. OBOROŽEVANJE. Iz Avstro-Ogrske. Zima v Avstriji. VSO TIROLSKO, KAKOR TUDI VELIK DEL ŠVICE JE POKRIL DEBEL SNEG. Vsled tega se je razvilo na Tirolskem zimsko življenje. Škoda je velika. SAMOMOR. Teheran- Perzija, 13. julija. Perzijski minister inostranih del, Said ed Dowle je zrunan skušal doseči med vlado in nacijonalisti sporazum in v*jed tega je v kratkem pričakovati. da pride do boja med vlado in nacionalisti. Poslanika Rusije in Anglije sta naznanila vodji nacijo-nalis:-0T Sifardarju, da bodeta podpirala vse njihove zahteve v kolikor so pametne. Nacijonalisti so jima nato odgovorili, da bodo ostali do večera v dtfenzivi, da dajo tako vladi priliiic poslati k njim svoje zastopnike ~ svrho obravnav. "Vlada pa v to ni privolila in tako je pr.i akovati, da bodo nacijonalisti že te dni pričeli z napadom na Teheran. Ruske čete so prišle v Kazvin, vendar je'pa to na prebivalstvo napravilo le malo vtisa, kajti šiitski cerkven, kolegij mudžtehidov je jed-noglasno sklenil proglasiti perzijskega šaha nevernikom, ker je dopustil, da ;'t prekoračila krščanska vojska perziisst meje. Razni molahi so že prek< raeili turško mejo, da bodo pričeli r-ropovedovati za pričetek svete vojne. Ako pride do te vojne, potem bode naperjena pred vsem proti mo-hame dancem, kar se dosedaj v zgen dovir.i mohamedancev še ni zgodilo. Da ;*€ pa mogoče pričeti s tako vojno. sc proglasit šaha in njegove privržence za nemohamedance. Vse prebivalstvo obmejnih pokrajin se je dobro oborožilo in nihče ne ve k t daj sc. prične proli vanje krvi. Mudžaehidi zavzemajo jednako mesto. kakor Šejik ul Izlam v Carigradu. kteri je izdal dekret na podlagi kterega so bivšega sultana odstavili. Najbrž« bode tudi šah odstavljen in na r.;>iT*'V0 mesto pride potem novi šah. -o- Dunaj, 14. julija. Iz Inomosta na Tirolskem se poroča, da je tam zavladala prava zima, ktera ie napravila zlasti na polju veliko škodo. Vse Alpe so pokrite s snegom in vozni promet je popolnoma ustavljen. Na Tirolskem je sedaj mnogo leto-višearjev, kteri napravljajo s svojimi ali pa najetimi avtomobili izlete. Mnogo avtomobilov je obtičalo v snegu, tako, da ne morejo niti naprej niti nazaj Prebivalstvu ure ti v raznih krajih pomanjkanje, fajti vsak dovoz ie vsled snega popolnoma izključen. Jednaka poročila prihajajo iz sosednje Švioe. Tako se javlja iz Cu-riha, da je vsa okolica pokrita s snegom. One kraje, kamor r^hajajo letovišearji, so slednji že trumoma ostavili, toda vodstva raznih hotelov so sedaj pripravila vse potrebno za pričetek zimskega športa. V Saenti-su leži sneg dva metra visoko in nevarnost, ki preti vsled snežnih plazov je zelo velika. Dunaj, 14. julija. Oskar Rotschild, najmlajši sin dunajskega bankarja Rotschilda, je izvršil samomor. Pred par dnevi se je vrnil iz potovanja po inozemstvu. Nekaj časa se je mudil tudi v Zjed. državah. Ustrelil se je Mje vsTed nesrečne iju&eznTT Razne novosti iz inozemstva. EAZSTRELBA V ŠPANSKEM PREMOGOVEM ROVU PRI BELMEZU, ŠPANSKA. MNOGO UBITIH. V Angliji nameravajo uvesti splošao vojaško obveznost po evropskem uzoru. RAZNOTEROSTL RAZDELITEV INOZEMOEV. Governerji posameznih držav bodo zajedno s federalno vlado skušali naseljence jednako- ' merno porazdeliti. Italijanski vodja štrajkarjev areto-van. White Plains, N. Y., 13. julija. — Okolu 300 italijanskih delavcev, ki so bili \T'osleni pri ueki posestni dru žbi v Phillips Manor, v bližini Tar r\to'.vna. je začelo minoli četrtek štrajkati. ker se jim ni dovolilo povečanje plače. Od tega dne se trudijo policijski šef Minnerly, službujoči š< rif Sherpp in več deputyjev upor udušiti. V svoji gorečnosti so jjrišli tako daleč, da so aretovali R. I/oercta, voditelja delavcev, dasiravno ta mož ni ničesar storil, kar bi bilo po postavah kaznjivo. Loerota so drugi Italijani oprostili, toda zasledovalci niso mirovali preje, dokler ga niso zopet dobili v svoje pesti. Sedaj je bil aretovan in takoj nato so deputiji zagotavljali, da so našli pri njem revolver in bodalo. Dvanajst deputi jev čuva lastnino Phillips družbe. Po 21 letih se je vrnil soprog k ženi naaaj. Wilkesbarre, Pa., 13. julija. Tako nepričakovano, kakor je zapustil pred 21 leti metodistovski duhovnik Rev. John Taggert svojo ženo in otroka, tako nepričakovano se je zopet vrnil, ko je izvedel, da se njegovi ženi slabo godi. Mrs. Taggert se je pet let po sgi-notju svojega soproga znova omožila s Samuelom Van Horn, s kterim je imela dva otroka. Njenega moža so pa zaprli, ker je zapleten v nek kriminalni zločin, in od tega časa je trpela družina pomanjkanje. Ta okol-nost je pripravila Taggerta, da se je vrnil. Kako je pred 21 leti iaginil, še sam ne ve. Misli pa, da je neaa-doma zgubil spomin. Ko ga jo sopet zadobil, se jo njegova lena la sopet omo&la, vsled šesar so tudi ni hotel Potoval > po mH deželi __J» dovolil, Washington, 14. julija. T. W. Powderly, šef informacijskega oddelka trgovinskega urada zvezine vlade, je včeraj razposlal vseh guvernerjem naših držav okrožnico, s ktero jih poživlja k sodelovanju pri razdelitvi naseljencev, oziroma inozemcev po posameznih državah, da se tako v nadalje preprečijo ustanovitve velikih inozemskih kolonij po naših mestih. Te kolonije nikomur ne koristijo, najmanj pa naseljencem, kteri ostanejo po preteku mnogih let ravno taki, kakor so bili na dan njihovega pri-kioda v Ameriko. Take kolonije pa škodujejo poleg tega tudi dotičnim mestim na njihovem ugledu, kajti inozemci, ki žive vedno le med seboj, se na nikak način ne morejo asimilirati tako, da jih njihovi lastni rojaki na razne načine prav lahko izkoriščajo, ako so jim ameriške razmere le malo znane. Razne države žele dobiti naseljence, kteri bodo potem postali pravi naselniki in državljani. Governerji bodo poslali osrednji vladi natančna poročila glede zemljišč, ktera so sposobna za naselitev inozemcev in ktera se zamorejo tekom let spremeniti v cvetoče naselbine, v kterih se bodo inozemci hitrejše poameričanili, kakor v mestih, kjer z Američani sploh ne pridejo v dotiko, tako, da žive vodno na nizkotni evropski stopinji kulture. Razstava v Seattle. Seattle, Wash., 14. julija. Tekom včerajšnjega dneva je obiskalo tukajšnjo Alaska-Yukon razstavo 24,601 obiskovalcev, tako, da je število obiskovalcev razstave tokom prvih €1 dni prekoračilo milijon, kajti dosedaj je razstavo obiskalo 1,015,272 osob. Ta število nadkriljuje število obiskovalcev James townsk e razstave v ravno tolikem času. SLOVENCI IN SLOVSNXX, NAROČAJTE SB HA "GLAS KAKO- Pariz, 13. julija. Iz Lizbone se br-zojavlja, da se je pripetila v prenio-govem rovu Belmez na Španskem razstrelba plinov, ko je bilo več sto premogarjev v rovu na deln. Par sto premogarjev je zasutih. Rezilno možtvo je dosedaj prineslo na površje 42 še živih premogarjev in 17 mrtvecev. Iz Madrida ta vest ni potrjena. London, 13. julija. Lord Roberts je v gorenji zbornici vložil vojaški predlog kteri določa, naj v nadalje v Angliji vsi mladeniči v starosti od 18 do 30 leta služijo kot vojaki in sicer aktivno ali pa v rezervi. Svoj predlog je Lord Roberts utemeljeval s tem, da se je skliceval na dejstvo, da je v Angliji za deželno obrambo le slabo skrbi j eno, dočim prete Angliji vedno večje nevarnosti. Ako bode njegov predlog sprejet, bode imela Anglija v par letih na razpolago milijon dobro izučenih vojakov. Petrograd, 13. julija. Iz Libave se poroča, da je zavozila ruska bojna ladija "Slava" pri strelnih vajah na peščenine in pri tej priliki dobila na dnu več lukenj. Vendar se je lahko odpeljala sama v ladijestar jo, kjer jo bodo popravili "6lava" je bila dodelana leta 1903 in je jed-na najboljših ladij ruskega bojnega brodovja. Pijanouth, 13. julija. Parnik Sevo-ronemškega Lloyd a "Kronprinz Wilhelm,,> ki je danes prišel semkaj iz New Yorka, naznanja, da je medpotoma srečal prevozni parnik "Arak" name j jen iz New Yorka v Hull, ki je zamogel le počasi voziti, ker se je pri strojih nekaj pokvarilo. LOV NA NILSKE KONJE. Rooseveltova lovska ekspedieija došla ob Naivasha jezero. ja Naivasha, angl. izt. Afrika, 13. jul. Rooseveltova lovska ekspedieija, ki je lovila zadnjih pet tednov v Sotik okrožju, je dospela včeraj opoldne na posestvo kapitana Richarda Alten-borough. Bivši predsednik je medpotoma pobil še dva velika nosoroga. Tukaj hoče ostati samo toliko časa, da ustreli tri nilske konje, kak ek-semplar jako redkih Digdig-antilop in več drugih manjših) živali. Potem bodeta šla Roosevelt in njegov sin na posestva lorda Delamere, kjer bodo lovili deset dnij. Major Maarns, jeden udeležencev lovske ekspedicije, je pred kratkim jezdil 40 milj daleč, da bi prinesel domačinom, ki so bili rfapadeni od levov, zdravniško pomoč. Dva sta umrla vsled ran. Onarjs v staro domovino I »ji t$ i*t 4U§ ............ m 19S.7S ............ ............ IMt krit, 16M.M............ HM kroa. Poštarina je všteta pri tok svotak. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. N«*© denarne pošiljatve i^riašnjc e. kr. poštni hranilni ami v II de U. ie mam poslati je aajpriM-ae£e do fSM9 v got9 Am v afi 0*fer ali pa »aw Taafc Yo*fe> X. t "GLAS NARODA" (Siov«nlc Dally.; Owned and published by the Slovenlo Publishing Co* (-a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. , celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 >1 leta.........1.60 > za mesto New York . . . 4.00 Eri leta za mesto New York . . Z00 vropo za vse leto . . . . 4.50 " " polleta.....2.50 " četrt leta .... 1.75 •^SLAS NARODA" izhrfja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advorti.Homents on agreement« Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-*>v : "GLAS NARODA" M Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. J. P. Morgan in pies. V minolem tednu se je iz Evrope na kratko poročalo, da je milijardar J. P. Morgan pri neki zabavi otrok postal tako vesel, da je plesal polko, kakor kak mladenič. To poročilo samo po sebi ni prav nič zanimivo, vendar se pa na podlagi tega poročila lahko razmotriva človeštvo in njegova čuvstva. Morgan je plesal svojo polko v Evropi, kjer se sedaj mudi že dalj časa in kupuje vse, kar je vredno imeti in potel tega še par drugih predmetov. Mr. Morgan je gotovo srečen, ker je še vedno, kljub svojim sedemdesetim letim, sposoben plesati polko. — Toda med našimi čitatelji tukaj v A-meriki je brezdvomno tudi mnogo ta-cih, kterim bi plesanje polke ne delalo preglavice, dasiravno ne kupujejo vse, kar je dobiti, temveč ki morajo čestokrat premišljati, kaj naj kupijo za zajuterk in za obed; vsi ti ljudje bi plesali svojo polko prav veselo in kljub vsej starosti — — — ako bi imeli na razpolago par tisoč železničarjev in na tisoče delav-ccv, ki izdelujejo jeklo, kteri vsi bi morali delati za nje in jiLi dajati dobičke dela svojih rok, kakor jih dajejo Morganu; ako bi nadalje zamogli kupiti Mr. Carnegiejeve tovarne za tristo milijonov dolarjev in jih potem prodati ljudstvu ali trustu za jeklo za več, ne&o za tisoč milijonov dolarjev; ako bi jih zamoglo ljudstvo hvaliti kot rešilce povodom denarne panike — in ako se ta hvala dobi na ta način, da se izda par milijonov dolarjev brez vsake rizike in z največjimi dobički; • ako bi imeli med ljudstvom toliko vpliva, da se s pomočjo volitev spravi v najvažnejše urade ljudi, kterim uc more kljubovati niti milijon glasov naših državljanov — vse to tako,-da niti glasovati ni potreba; ako bi znali moderne obrtne odno-Saje izkoriščati tako izborno, da bi si potem zamogli vzdrževati jahto, L. je tako velika, kakor vsak oceanski parnik, in ki jih bi potem, ko bi prihajali iz Evrope, pričakovala; ako bi potem imeli na razpolago krasno palačo, ki pokriva cel blok ta j večjega mesta v Ameriki in poleg tega še vse drugo, kar si zamore privoščiti ameriški kralj fevdalnega in-dustrijalizma. ? * * Ako bi toraj imeli vse ono, kar ima Mr. J. P. Morgan, potem bi plesali pclko vsaki dan z velikim teseljem. Mogoče bi mi potem plesali še dalj česa in bolj veselo, kakor je plesal Morgan v Evropi, kajti uvaževati je tieba, da se on čestokrat spominja svoje profilosti v trgovini, ktera mu dela kolikortoli preglavice. Vendar bi pa svetovali Čitateljem, da kadar čitajo o Morganu in njegovi polki, njegovi yachti in vsem drugem, naj se ne jeze in naj pred vsem Morganu ne zavidajo. Pomislimo pred vsem, da Morgan in vsi drogi naši bogatini vzamejo vse: kar morajo dobiti; oni vzangejo vse, kar jim njihova zmožnost doprinaša pod zaščito našega načina vladanja in na-leea načina civilizacije, kakor tudi s pomočjo volilcev, kteri pred volitvami le malo premišljajo. Ako bi se kteremn izmed nas posrečilo postati Mr. Morgan, potem za *®daj prav gotovo ne vemo, bi li mi ti.-' bili 4e In ako bi se Morgan spremenil v nas, morda bi bil še slabši, kakor smo mi. — Vsled tega nikakor ni pravilno, ako se komu zavida radi njegovega blagostanja in njegovega uspeha, pač pa moramo znati misliti in vsako stvar uvaževati tako, kakor to store naši velikani, ki vedno soglasno nastopajo. Vsi ljudje v naši republiki se zamoremo od njih mnogo naučiti in postopati ravno tako, kakor postopajo oni, ka^ti potem je prav lahko mogoče, da preidejo vsi veliki monopoli, kteri so sedaj last le nekterih milijonarjev, v last našega ljudstva. Državljani se moramo od bogatinov naučiti," da je dobrodelnost krasna stvar in pri tem moramo uvaževati, da nam naša dežela, ako je slednja naša last, zamore podariti še večje darove, kakoršnji so oni, ktere razdajata Carnegie in Rockefeller. Dokler pa naše ljudstvo ne zna upravljati deželnega bogastva samo, i:i dokler ne zna izdajati bogastva dežele siromakom, — naj bode zahvalno bogatašem, da dajo saj nekoliko ljudstvu nazaj onega, kar so preje ljudstvu odvzeli. Medtem pa ne smemo pozabiti, da ko Morgan pleše v Evropi svojo polko, vzdržuje v New Yorku, oziroma v Manhattanu, jedili*:- javno bolnico, v kterej zamorejo ženske brezplačno poviti. Tam prihajajo vsaki dan otroci na svet, — otroci, kterih življenje se reši in kte-rili materam ničesar ne manjka, — za vse to se ima naše mesto zahvaliti IVlr. Morganu. — Že samo to dejstvo dovoljuje Morganu plesati njegovo polko, ako se mu poljubi. In vsled tega ne zavidajmo sreče očim, ki so sposobnejši in jačji od nas... DOPISI. Little Falls, N. Y. Spoštovano uredništvo:— . V littlefallski naselbini se imamo Slovenci v primeri z drugimi naselbinami po Zjedinjenih državah še precej dobro. Delamo namreč vedno; seveda je tukaj plača bolj pičla, pa vendar še shajamo, ker nismo preveč razvajeni. Letošnje leto se je semkaj priteplo jako mnogo polentarjev in ravno zato s plačo nazadujemo, nasprotno pa napredujemo v društvenih ozirih. Ko smo zvedeli potom "Glasa Naroda", da nas ne obišče newjersey-ski rogovilež v podobi ljubljanskega škofa Anton Bonaventura Jegliča, po Jomače Pogorevčkov Tone, je sklenilo društvo sv. Jožefa št. 53 prirediti dne 4. julija t. 1. piknik, kteri po je v vsakem ozira prav dobro ob-neseL Taistega se je namreč udeležilo tudi društvo sv. Barbare postaja št. 21 s svojo zastavo in društvo sv. Pavla št. 118 ter žensko društvo Marije Pomagaj št. 119, za kar se vsem tem potom najiskrenejše zafctvalju-jem. — Kakor se sliši, namerava tekom letošnjega leta prirediti tudi društvo sv. Barbare jednako veselico, ktero že vnaprej vsi z veseljem pozdravljamo, ker je dobiček namenjen v plemenito podporo bolnikom. V sklepu svojega dopisa vsem rojakom in rojakinjam naj več pozdravov ! E. P. Sopris, Colo. Cenjeni gospod urednik:— Dne 6. t. m. se je pripetila pri Cedar Hill Coal & Cok« Co., to je kakih 22 milj severno od Trinidada, velika nesreča. Vnel se je plin takoj, ko je 9 mož prišlo s prvo vzpe-njačo v rov. Posledica je bila, da je ubilo vseh devet. Ponesrečeni so: 1 Američan, 5 Tirolcev in 3 SlovencL Eden teh zadnjih ima družino tu v Ameriki, dva Tirolca pa v starem kraju. Medtem, ko so oni praznovali tolikanj slavljeni "Fourth of July", s? je v rovu ta čas pridno nabiral smrtonosni plin; nabralo se ga je toliko, da je naenkrat uničil devet delavskih moči. Sploh pa je v dotični mini posebno veliko plina. Tukajšnje angleško časopisje jo imenuje "gas producer". Govori se, da je že petkrat eksplodiralo v teh dveh letih, kar mina obstoji. Sicer pa pade vsa krivda na družbo,»ker rovov ne da, preiskati ob takih dneh, ali so sposobni za delo ali ne. Z delom gre tu pri nas Se precej d«.bro; delamo vsaki dan, ljudi j pa tudi vedno dosti pride. Slovencev nas je tu kakih 25 do 30, toda všteti so tudi Elraševci in Ribničani. Mi ne poznamo nič razločka med Slovenci Kjaševci in Ribničani, Kranjci ali Štajerci, vsi smo eden narod; več ko nas bo skupaj, bolj nas bodo drugi narodi cenili. Društev nimamo tukaj nič; ravnamo se po starem izreku: pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Pred nedavnim časom smo si hoteli ustanoviti društvo. Pisali smo žc na glavnega tajnika podpornega društva sv. Barbare, odkoder smo dobili povoljen odgovor. Toda, ko smo se zopet sešli skupaj, izjavila se je četrtina rojakov, da to društvo ni za nič, da je boljši tam, kjer se veliko denarja dobi. Potem smo pa tisto ustanovili, ki ne d& nič podpore, pa tudi plačevati ni treba nič. Kaj hočemo, povsod ne morejo biti tisočaki! Omeniti moram še, da smo se zelo veselili prihoda milostnega g. škofa ljubljanskega. Zdaj ga pa vsled mnogoštevilnih protestov, žal, ne bodemo videli. Mi smo mu namenili lep mi-lodar, namreč ves dobiček iz društve-n : blagajne; bomo pa denar porabili v druge, bolj potrebne s vrhe (pivo). K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo uspehov. Martin Praprovčan. Taylor, Wash. Dragi gospod urednik:— Poročati imam zelo žalostno novico. Dne 13. junija se je šel Louis Gale, doma iz Šentjurja pri Grosupljem na Dolenjskem, kopat v jezero; ali ga je zgrabil krč ali je bilo kaj druzega, da je utoniL Pri odhodu ni povedal, kam gre. Tukajšnji rojaki smo ga iskali in posrečilo se je dvema ribičema ga najti v jszeru 19. junija. Zdravniki so se izrekli, da je bil ranj-ki pri zdravi pameti in da je utonil po naključbL Gotovine je imel 98 dolarjev in 69 centov, a to ni zadostovalo za pogreb. Po spregledu naših dobrih rojakov smo naredili ko-lekto in ga odvzeli iz Seattle, Wash., ter pokopali po katoliškem obredu v Enumelaw, Wash. Naj mu bode tuja zemlja lahka i Rojaki! Nam ne zadostuje, da či-tamo slednji dan o nesrečah v slovenskih listih. Ne vemo, kedaj nas obišče, a smrti se ne skrijemo. Dandanes ni izgovora: ni prilike pristopiti k podpornim društvam, ker jih imamo dovolj na razpolago. Ranjki Gale ni bil pri nobenem podpornem društvu. Za njega so darovali : Po $5.00: J. F. Keenen in A. Adams. Po $2.25: Josip Blaž in F. Fer-derbar. Po $2.00: Ivan Zavolovšek, Andrej Frank, Anton Frank, Fran Fale, Fr. Muz ga, Fran Strmšek, Ivan Trlep, Jurij RemŠak, Jakob Remšak, Anton Kranjc, Martin Plahuta, P. Blažič, J. Blažič, Ivan Blažič, Mihael Škr-f bmc, A. Gradišnik, Jernej Škrbinc, Ignac Pugel, Val. Kovačič, M. Frtin, Ivan Fink, Inak Ložar, Josip Hren, Anton Dolar, F. Vrhove, F. Mesojedec, M. Crnovšek, M. Regina, Val. Hočevar, Josip Škufca, Fran Arko, Anton Kombol, Dom. Noršič, Josip Kojuh, M. Jorgensen, D. Morgan in Sam. Fabjan. Fran Hočevar $1.50. Po $1.00: Josip Čop, Bili Dobson, Bill Huston. B. Lowrence in T. W. Siddle. Po 50#: John Shlic, E. Swapp, N. C. Myers, And. Jubbern, Ed. Siles, B. Short, B. Buth, John Jarvi, N. Pranila, A. Sahinela, V. Jablonski, A. Jablonski, F. Hobru, J. Rus, J. Campbell, Al. Brunilla, P. Fisher, E. Posuw, M. Engwall, J. End wall, Jas. Murray, S. Galloway, F. Swam, D. Jenkins, J. Mekalz, J. Merjavi. A. Hclma, Gas. Berg, M. Uvingi, G. Koti ut, N. L.. K. Stipspo, V. Minardi. J Souhetto, Ang. Gabriella, Gab. Minardi, G. Perry, D. Seaveli, J. Lorenzo, F. Slaraco, C. Pehajg, R. Minardi, J. Jakovich, E. Rosty, Andrej Varga, G. Haag, F. Maletta, C. Felix, Chas. Sambilla, F. Koški, E. Anderson, L. Eak, Aug. Sambilla, E. Powell, J. Komba, N. Prunilla. M. L., G. Mantolune, M. Simpine, C. B. Maley, J. R. Thompson in J. Ga-renza. Po 25^: J. Thompson, P. Minardi, G Bonach. J. Bonach, Sam. Olivet, F. Sicilio in V. Franelli- Izrekam hvalo vsem darovalcem; oskrbniku pogreba Mat. Potrpinn in pegrebcem, ki so ga spremili k zadri^ mu počitku. Nabiralec Anton Adams. POZIV! Steelton, Pa. Poživljam dotičnika, ki je poslal dopis v Glas Naroda o pikniku dne 29. junija, da javi svoje ime. Zakaj dotični dopisnik ni tudi povedal, da je bil piknik v korist nove slovenske fare in dovoljen od mil. škofa harris-burškega samo pod pogojem, če se ne bodo pri pikniku pile opojne pijače t To je vedel neki nasprotnik, ki je želel, da bi pri prvem pikniku izgubili pravice pred našim škofom. Zato je dal skrivaj navoziti nekaj sodčkov pive, da bi premotil naše farane, da ne bi trosila za faranska jedila in pijače, kakor je v pravilih. Če je kedo kak sodček prevrnil in razlil, ni nič Čudnega, ker je fara plačala godbe ia^ imela obilo drugih stroškov. Oni nasprotnik pa je na vsak način hotel škodovati. Naša dekleta in dobri farani so se trudili, ker bo prodajali vstopnice. Zbralo se je prav veliko občinstva, za kar jim izrekam na tem mestu svojo najsrčnejšo zahvalo. Ugotavljam pa samo to: 1. Mi smo hoteli imeti piknik po škofovi želji. 2. Da bi si pridobili ugled pred drugimi. 3. Da bi se združili kakor sobratje nove fare. 4. Da bi pridobili kaj dobička za novo faro. Ta naš nasprotnik je znal za te načrte in nam jih je hotel uničiti. Pod pošten dopis se lahiko vsak pošten človek tudi podpiše. A steeltonski dopisnik pa tega ni storil. A dobro ga kljub temu poznamo vsi farani. Z vsem spoštovanjem Marko Kofalt. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) VI. Kar je Cojz rekel, to je veljalo, kar je Cojz storil, to so stari Ljubljančanke odobravali in ker je Cojz pospeševal slovensko gibanje, mu nemšku-tarski Ljubljančanje niso nasprotovali, tem manj, ker so to smatrali za nedolžno kratočasje. Ko je dospel generalni guverner grof Baraguay d' Hilliers v Ljubljano, ga Ljubljančanje sploh niso pozdravili, kakor bi vedeli, da jim ni nič dobrega prinesel. Slutili so prav. Napoleon je bil zavojevanim avstrijskim kronovinam naložil velike vojne kontribucije. Kranjska je morala plačati 15,260,000 frankov in nova franeoska uprava je imela nalogo, da izterja ta denar od itak že azžetega in izmozganega prebivalstva. Vojaštva je pustil Napoleon na Kranjskem eno divizijo. Zapovednik ji je bil general Severoli, ki je ko-mandiral objednem ljubljansko posadko, notranjski oddelek je koman-diral general Bertoletti, dolenjski pa general Tarducci. Ti vojaki so bili sami Italijani, malopridni ljudje, med kterimi se je dala težko vzdrževati disciplina. Načelnik politične uprave je bil generalni intendant grof Darn, kte-remu so bili dodeljeni kot intendant za Kranjsko grof Fargues, kot intendant za Trst Coelielet in kot intendant za Goriško Arnanld. Kon-tribucijski prejemnik za Kranjsko je bil Deguer. Pierre grof Daru je bil star 42 let, ko je prišel kot generalni intendant v Ljubljano. V starosti 16 let je bil nsstopil vojaško karijero. Bil je iz odlične rodovine, jako izobražen in zelo vnet za zgodovinske in ekonomične znanosti. Kot vojak se pač ni odlikoval, pač pa se je kmalo izkazal kot spreten organizator. V vojnah 1. 1805 in 1806 ga je Napoleon porabil kot generalnega intendanta, v kteri lastnosti je bil šef politične, po~ litijske in finančne uprave in obnese! se je na Pruskem tak® dobro, da ge je Napoleon v tej isti lastnosti 1. 1809 poslal v Ljubljano Daru je b'l strog in natančen mož, trd v sodbah, neizprosen v iztirjavanju davkov in kontribucij, a vseskoz pošten in nesebičen. Po Napoleonovem porazu se je popolnoma posvetil znanosti in je spisal temeljito zgodovino beneške republike in zgodovino Eretanje. Umrl je kot francoski pair leta 1829. Njegov sin je bil nekaj časa pred francosko-prusko vojno 1. 1S70—1871 francoski minister zunanjih del. Darujev pomočnik, intendant za Kranjsko, grof Fargues, je imel mnogo težav in dela, da je izpolnil želje svojih šefov, oziroma cesarja Napoleona glede kontribucije. "Far-guesova korespondenca se je našla v arhivih ljubljanskega okrožnega urada in je iz nje dobiti natančen upogled v organizacijo in v delo francoske uprave. Fargues je, za-pustivši Ljubljano, imel razne druge važne službe in je umrl kot župan v Lyonu. Kranjsko prebivalstvo ni moglo in — deloma — tudi ni hotelo plačati vojne kontribucije in so sploh storili, kar je bilo mogoče, da bi preprečili namene francoskih zmagovalcev. Tako je imela francoska vlada pri različnih trgovcih naloženo večjo svoto denarja. Le iztežka je grof Fargues izsledil pet teh trgovcev in iztirjal od njih naloženi denar, skupaj 35,000 goldinarjev. Dalje so bili različni trgovci kupili od avstrijske uprave, predno je pobegnila, večjo množino tobaka, a ga niso plačali. Francozi so seveda to iztaknili in plačilo iztirjali. Trgovec Kanduč ni hotel plačati; Francozi so mu dali pet vojakov na hrano m stanovanje, nakar je Kandng hitro odštel dolžnih 14,000 gld. Francozi so se v Ljabljani kmalo udomačili. Že 14. avgusta 1809 je zabeleženo v dnevnika nekega ljubljanskega meščana: "Bis ben te ha-ben sich die Franzosen in Laibaeh schon so riemHeh eingeriehtet nnd, TVrRichter'C f "PAI N-A EXPELLER" ■ Kaj ti koristijo moCne milice, če trpiš na rermatixmu. PAIN-EXPELLER dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa boji lečine in odstrani njin vzroke, f Po 25c. in 50c. ▼ vseh lekarnah. F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., wie es leider scheint, fur langere Zeit I'.auslich niedergelassen, da fast taglich ihre Soldatenweiber und Of-fiziersfrauen hier anlangen." Dne 15. avgusta je Ljubljana praznovala god cesarja Napoleona. Na predvečer so Francozi razobesili na stolpu na gradu francosko trobojnico in jo pozdravili z 21 streli iz topov. Naslednji dan je bilo zjutraj ob štirih, opoldne in zvečer sproženih 21 strelov iz topov na gradu. Dopoldne je bila parada cele garnizije in peta maša v stolni cerkvi. Maše se ju udeležil generalni guverner grof Baraguay d' Hilliers z vojaškimi in civilnimi funkcijonarji. V cerkvi se je vsedel pred veliki oltar. Po maši je bila revija vojaštva, potem slavnostni obed v škofiji, zvečer pa ljudska predstava v gledališču (brez vstopnine) in razsvetljenje javnih poslopij. Popoludne ob peti je bilo za vojaštvo tekmovalno dirkanje s tremi darili (70, 50 in 30 frankov). Kranjsko prebivalstvo seveda ni bilo posebno pri volji udeleževati se veselic, kajti imelo je na sebi strašno skrb: kako plačati vojno kontribucij o. Sicer sta grof Daru in grof Fargues raztegnila rok za plačilo, a tudi to ni nič pomagalo. Konečno je Napoleon ukazal, da hoče imeti do L septembra dva milijona frankov in zdaj je francoska intendanca napela druge strune: Dala je aretovati celo vrsto uglednih osob in jih odpeljati v ječo v Palmanovo, kjer naj bi ostale zaprte, dokler ne bo plačana vojna kontribucija. Aretovane so bile v Ljubljani naslednje osobe: prošt Jurij Golmajer, kanonik Ivan baron Taufferer, guverner grof Brandis, vladni svetnik A-lojzij pi. Canal, trgovca Fran Damjan in Nikolaj Recher ter grajščak Fran baron Hallerstein in Fran baron Wolkensperg. Kot zastopniki dolenjskega okrožja so bili aretovani: veleposestniki grof Blagay, grof Aleksander Auersperg, grof Lichtenberg, grof Barbo, pL Mordax, baron Lazzarini in pl. Fichf-tenau ter trgovca Krenn in Jacomi-ni.' Grof Blagay in grof Barbo sta ušla. Kot zastopniki notranjskega okrožja so bili aretovani: »' k posestniki grof Lanthieri iz Y:(. ron Laz- zarini iz Jablanice, baron Reymond, grof Thurn in grof Brig vido. Iz korespondence grofa Farguesa je razvidno, da pri izberi teh talni-kov ni bilo merodajno samo dejstvo, da so aretovanci uživali velik vpliv in ugled, vsled česar je bilo upati, da bodo ljudje hiteli plačati kon-tribucijo, že zaradi hitrejše rešitve talnikov. Na francosko upravo je vplivalo tudi to, da so bili aretovanci na sumu, da pripravljajo punt zoper francosko okupacijo, vsled česar je bilo v največjem interesu Francozov, da jih store neškodljive. (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško IZ URADA podružnice dmžbe sv. Cirila In Metoda št. 1 v New Yorku, N. Y. K podružnici družbe sv. Cirila in Metoda št. 1 v New Yorku pristopila sta z letno članarino po 50£: Valentin Pajer, New York City, in Ivan Zalar, Riverside, R. L Živela! Nova podružnica šteje sedaj 55 članov. New York, 13. mal. srpana, 1900. Ivan Zupan, tajnik. lamini, Strelne vaje na srednjih Šolah v Avstriji. Na svoječasni anketi za preuredbo pouka na srednjih šolah so zastopali vojaški zastopniki mnenje, naj se uvedejo dobrovoljme strelne vaje na gimnazijah. V novem normalnem učnem načrtu za srednje šole se sicer o tem ne govori, a je gotovo, da tudi ni nobenih ovir za uvedbo strelnih vaj. Vojno ministerstvo hoče dati onim zavodom, ki bi uvedle neobligatne strelne vaje, precej ugodnosti, pred vsem vojaške inštruktorje, tudi tam, kjer bi se vadile streljati civilne osobe. Vojni erar bi posodil tndi otročje in bi dovolil, da se strelja na vojaških streljiičiljt, kadar so svobodna. ' . ^ tv <3= podp.društvo prijatelje po rasnih krajih r Kjk državah in objednem zastopa tvrdk. Travnikarjevo v Cleveland«, Ohi« Peeblaščea Je »eMratt aaretatae m "Glas Kareda" in ga rojakom t>yi. priporočamo Upravaifttv« "Glasa Naseda". PRVA slovenska I trgovina ji" klobuki in^majnarskim opravami je: John Košir", Rock Spring, Wyo. V zalogi imam največjo izbero krasnih oblek za krste in. sicer vsake cene. Vzamem mero za fine, krasne obleke, ki so vse garantirane. En sam poskus vas bode prepričal o dobrem izdelku. Pri meni dobite vsake vrste čevljev bodisi nedeljskih kakor tudi majnarskib. V zalogi imam tudi vse priprave za maj no, lampice, kape, lopate in dr. Velika izbera spodnjega perila in druži h potreb-Sčin, ter modernih klobukov prav po nizki ceni. Za obilen obisk se priporoča: John Košir, Rock Springs, Wyoming. Pozor! Slovenci Pozor wSALON® Zmodernlm kogljlžčain Sveže pivo v sodičkih in buteljkah S druge Taznovrstne pijače ter unžJllBL-smodke. Potniki dobe pri meni čedn> prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna* Vtem Slovencem in drugim Slovaatffi SB toplo priporoča Martin Potokar M* Si CMttr Ara. PRIPOROČILO. Vsem rojakom Sloveneem po Ame-• riki priporočamo »lntarnko tvrdko DERGANOE, VIDETTOH * 00., ki se nahaja na 1623 Arapahoe St* Denver, Oolo. Imenovana slovensko tvrdka prodaja samo zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Sloveneem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tnjeih. In zakaj tndi pri tnjeih, ko dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, slate ure ia sploh kako zlatnino, naj se obrne ns slovensko tvrdko Derganee, Videtiek & Co. v Denverjn, Colo. Opozarjan* tndi na oglss, ki ga ima dotična tvrd ka v našem listo. Upravništvo "Glasa Naroda". HARMONIKE bodisi kakorSneJcoli vrste izdelujem ia popravljam po najniijih cenah, a dela trpeino tn zanesljivo. V popravo ss nesljivo vsakdo poSlje, ker Zsm ie aa* 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo* jem lastnem doma. V popravek vsa* mem kranjske kakor vse drage harmonike te račnnam po delu kakoriao kdc sahteva brez nadalinlh nsraSanl. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, C. BOLEZNI V VROČEM VREMENU VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNU VROČEGA LETNEGA ČASA To je isti letni čas, v katerem človeško telo največ slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski organi rajpristopnejfii raznim pogubelnim kalem bolezni. / Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri. KATERA DANES POTREBUJE. PiSite v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k način svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevarnejihboieznijin posledic. Pni v nič ne stori kakšni so simptomi Vaše bolezni, kako slabo se počutite, ker tukaj zadobite takojšnjo sigurno pomoč. Pustite se se tudi Vi od naših Vroči poletni čas je najnevar-neji za otroke. Ne pustite Vaših malih, katere toliko ljubite, oveneti ter jih telesno uničiti v tem poletju, radi Vaše zanemarjenosti. Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo. Pošljite takoj za 15 centov pošt-mh znamk za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje" pisano v slovenskem jeziku katera obsepra 240 strani iz katere bodete razvidih, kako ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj dobiti. COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street __New York City. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdlavuiSka ravnatelja. URE: .popoludne od 10-1, popoludne od 2-5. ob nedeljah in praznikih od 10-1. V torek in ^etek od 7-8 zvečer BnimBlMMKilKIV a1!!——irnnyrgtyj-yj WW V zalogi imamo ttlUBT« knjige: i GBOF MONTE OBUTO, svetovna knjiiniea v dveh ftao vees nih knjigah, cena HM GROFICA BERAOIOA lit sveskov, »ena ftJt, MALT VITEX, 3 zvezki, cena f2.26. ftODBUTA POLANRiKU S zvezki, eena fSLM. tisoč nr xma not, 51 sveskov, eena |CJ9. TBUX MUiX3TKKJL svetevaa kajiiaiea, broširana HM imo vesaaa D M i omju nr HUm Vse te kajige je Miti se---Tn ceno poitnine proete pri: 3L0YENI0 PUBLISHDIM 00.. 82 Cortlandt St., New York, N > S O s g •s C £ T N ! Zvijanje obrestne mere. 1 Hranilne vloge skepom leta 1907 3,165.025'00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo ▼ LJUBLJANI, Kongresni trg št 15. obrestuje od 1. ianuarija 1908. hranilne vloge po 4 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Fo 4% naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki 1 Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje t našo posojilnico. Pošiljat ve za Zjed. države posreduje tvrdka FR. SAKSEB CO., 109 Greenwich St.. New York Upravni svet. ! Zviš&nje obrestne mere. ! 1 Brezplačno se odda 100 sloven, rodbioan. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poSljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v s vrhu pokritja pre-J pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem časn. Oddamo jih, ker telimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi , J lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iedneea leta bodo omenjeni loti vredai $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar *a gradnjo hiie. Skrbelo se-bod tndi «a slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parkn, N. J. Ne opustite lep« prilike. PoHjite money order sa $5.00 danes in mi Vam poiiiemo listine. Pišite: PRINOB 99 Nassau Street, REALTY CO., New York City. Avstro -Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hi vate. Novi paznik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekow Cene rožnih listov iz New Yorka a III, razredi so i Vai spodaj navedeni novi parobro-41 na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AlilOB, LAURA, MARTHA WASHnrGTOH ARGENTINA. V mesecih maju In jnnljnse bo-deta sgoraj navedenemu brodovjn pridružila ie dva druga nova potniška parnika. TBSTA............................................ 936.00 LJUBLJANE..................................... 3€.SC MKB................................-............. 36.00 ZAG1RB6A______________________________________________37 SO KARLOVOA...................................... 37.25 O. Tt A gTRHiTfc dO TRSTA aH REKE......................»55.0C, 60.00 i 6S.00 PHELPS BROS. & Gen. Agents, 2 Washington St, New York -jOMSM Vstanovl jena dne 16. avgust* 190ft. Inkorporlrana aprila 1909 v državi Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: IHflsdbaduik: MTHAKT, ROVANfiEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. FtodpMdsodnik: GEORG KOGS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Ftomotoi blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box fl, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. §«ANK! PEREO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. 90BEP PREMET »T, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZ RAUDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. MfHATar« KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVJtfN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: & A E, BRATJJF.R, Greeve St., Conemangh, Pa. -o-o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa ■a glavnega tajnika. V slučaju ds opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali Sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj aa to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje ltl -o-o- Društveno glasilo je "Glas Naroda". (Pripovedka is Bosne.) Ruski spisal: Vinko Zorič. (Nadaljevanje,) Med tem so prihiteli iz vasi s krikom in vpitjem možki in ženske, toda njih žalost se je spremenila v pravcato zmagoslavje, ko so me videli priti iz vode z rešenim otrokom na rokah. Le malo je manjkalo, da mt piso nesli doma na rokah. Prišel je srbski pop, ter me blagoslovil, pa tudi mohamedanaki imam mi je čestital k fej čudežni rešitvi. Vsega tegL mi je bilo preveč in radi tega sem hotel poizvedeti, kaj je bilo tako nenavadnega v mojem ravnanju. Takrat so mi pojasnili, da je tukaj nekoliko nižje od mesta, kjer se je držal otrok, vrtinec, kteri še nikdar ni dal od sebe tega, kar je padlo vanj. Na ta način sem res po čudežu nšel nevarnosti. Ljudje gledajo na mojo rešitev kot na čudež ter me imenujejo junaka. No, slovesno ti obljubim, da se nožem vež šaliti i Neretvo. Za koliko sem popularen, sem izvedel, že istega dne, ko me je prišla prosit miloščine jedna "hadš" — beračiea, ki je bila na božji poti v Meki ter je radi tega imela na sebi sel eno obleko. Zeleno barvo, kakor veš, smatrajo mohamedanje za blagoslovljeno in prošnjo takšne bera-čice za miloščino za — čast. Beračiea je zakukana v pokrivalo, kakor vse mohamedanke, a vrhu tega nosi še krinko, spleteno iz konjske grive. Ona je, kakor se zdi, nekoliko slabo-nmna, kar pa jej daje v očeh moha-znedancev posebno svetost. Za miloščino prosi samo mohamedanee, no, ko sem jej dal srebrn denar, me je ie bolj počastili s tem, da se je vse-dla nasproti mojemu pragu. Po obedu novo osupnjenje. Oče rešenega otroka, trgovec Radie, se je prišel zahvalit v imenu vse svoje družine. Tz početka sem si mislil, da so prišli na me razbojniki, kajti trgovčeva rodbina ne šteje nič več nič manj nego osemnajst glav. Prišli so me zahvalit stari in mladi, a starejša Radičeva hči mi je prinesla po pravoslavnem običaju kruha in soli, nekoliko s prižasto svilo izšitih robcev in mnogo domačih preprog. Cemu vendar nisem umetnik, da bi ti pre-dočil v barvah originalno krasoto te sedemnajstletne deklice J Ne boj se, da zabredem v romantično sanjarstvo ter končam s tem, da me zaljubim v prekrasno Bošnjaki-njo. Ako bi si Bošnjakinja drznila pokazati tujeu le nekoliko pozorno-sti, pa bi jej to nakopalo splošno sc-vražtvo in piečranje. Ako bi pa izvedeli, da se ljubita ter sta celo tajno dogovorjena med seboj, pa bi ubili oba brez odloga. Takšnih turobnih slučajev ni bilo malo ob času okiipMja A sedaj nekaj veselejšega. Danes mi je dospela novica, da dobim aa selccga mladega ssmlje-ki bode jutri tukaj. Dotlej a Raglaj, 30. avgusta 1889. Draga Be rta! Ne vstraši se, da te prosim, priti semkaj. Ako bi našla priliko brez odloga, podati se na pot, ti bom za to iz srca hvaležen! Jaz potrebujem gospodinje, a ker nisem oženjen, imam za to ulogo "samo tebe. Vendar pridi, prepričan sem, da ti ne bo žal tega. Tu se nahaja povsem drugačen svet. Seznaniš se z vshodom od naj-mičnejše njegove strani, ne da bi o-kušala neprijetnostij, kterim se ni mogoče izogniti v Turčiji ali v Egiptu. Življenje je zanimivo in po ceni. Mi se bomo srčno veselili, ako se ti odloČiš priti semkaj v najkrajšem času. - i. : ] g fr J: ' Rekel sem "mi", ker sem se tesno zbližal s svojim pomočnikom. On je še zelo mlad, ljubezniv človek, ki me brez konca in kraja zabava s tem, da poskuša občevati s tukajšnjimi domačini tako, kakor bi bival v svoji rojstni Saksoniji. Ker je kaj dobrosrčen, radi tega mu nihče ne zameri; za to pa -e neprestano dogajajo nesporazumljenja in smešni pri-godki. Prav za prav bi imel prišteti k na^i hiši tudi zeleno beračico, ktera skazuje nenavadno vdanost meni in mojim domačim. Sedaj ona redno vsaki dan prenočuje na mojem dvorišču v kolibi, kjer so v prejšnjem času brezdvomno shranjevali drva, ali prenočevale koze. Ona se je nastanila v njej po domače in jaz jo ne mislim ovirati. V njeni naravi tiče nekaj mačjega, vidiš jo zmerom tam, kjer se je najmanj© nadejaš. Moja koliba je njeno glavno stanovanje, za to pa je v hišo, v kteri jaz bivam, ne spraviš za noben denar. Očividno me kot tujever^a nekako prezira. Dolgo -sem odlašal z obiskom Ra-diča, čegar rodbina mi je skazala čast, da me je obiskala in tako bogato obdarila. Naposled sem šel k tukajšnjemu popu ter ga poprosil za svet. On je izrekel mnenje, da me bo rodbina močno vesela, radi Česar sem tudi del na se paradno obleko ter se napotil k staremu Radiču. Barantal je s posušenimi češpljami, smatrajo ga sploh za kaj premožnega človeka. Po svojem Fran j o sem mu že poprej naznanil svoj prihod, da ne bi spravil teh dobrih ljudij v zadrego, in stari Radič me je sprejel na pragu svoje hiše. Na to me je spremil v sprejemnioo, kjer so me pogostili z duhtečo kavo in s svalčicami. Kaj prijetna nepričakovalnost mi je bila to, da so se prikazale tudi ženske. Ako sem že na prvem srečanju občudoval starejšo hčer Radičevo, mi je odslej še bolj po godu. Imenuje se Katica ter je očividno ponos vse hi še. A to radi tega, ker se je odgoje-vala v Sarajevu ter je toliko iaiobra žena, da jo je mogoče smatrati prej za hčer kakega paše, nego za hčer preprostega trgovca. V hiši imajo tudi glasovir in Katiea kaj dobro s vira na njem. Kako bo to mično ko ti prideš semkaj, ter se ji pridružiš, v njeni družbi ti ne bo dolgčas!. Naša dobra mati pač ne bo nasprotovala tvojemu potovanju. Saj te lahko Končam svoje pismo z nadejo na skorajšnjo svidenje. n. Okolo četrte ure popoldne se je polagoma približal Sarajevu bosno-brodski vlak. Ko je obstal, je skočila iz njega dama okolo dvajsetih let, oblečena v preprosto sivo popotno o-bleko. Med tem, ko se je ona neodločno ozirala naokrog, je stopil k njej človek srednje rasti, oblečen v debelo sivo sukno in cimetove dokoleni-ee. "Gospodična Lindner T" je vprašal ter snel klebuk. "Jaz sem", je odgovorila dama. "Moje ime je Valdman. Jaz sem tovariš v službi vašega brata, ki mi je naročil vas sprejeti. On sam, žal, ni mogel priti, ker ima opraviti z lastniki zemljišča, po kteri bo tekla železnica. Vrhu tega imam danes o-praviti pri glavnem železniškem ravnateljstvu v Sarajevu. Mi dva oba pa se tam ne moreva odtrgati ob enem, in radi tega sem se mu ponudil, da vas sprejmem na postaji v Sarajevu. Ne pomaga nič, morate se zadovoljiti z mojo družbo. Cez dva dni do speva na mesto in takrat boste videli svojega brata.'' "Čez dva dni potovanja v kočiji T" zakliče prestrašena Berta. "Ne popolnoma", odvrne Valdman. "Mi dva sva bila namreč sklenila, da boste še le jutri nadaljevali potovanje. V gostilnici je za vas pripravljena soba in jutri zarano, ako dovolite, pridem po vas z našim vozom. Imamo še pred seboj poldrugi dan potovanja, ktero pa lahko razvrstimo tako, da ne bo treba potovati jx) jioči, ktero lahko prebijemo v poprej pripravljenem stanovanju v nekem trgu. Blagovolite mi, prosim vas, podati prejemni list prtljage in naš Fran jo vam ju prinese v gostilnico.17 Na Valdmanovo znamenje je stopil k njemu mlad Bošnjak gibčne rasti, čegar energično lice je delalo nt\ Človeka prijeten vtis. Poklonil se je Berti ter spregovoril nekoliko besed v pozdrav, na kar je vzel prejemni list ter se napotil po prtljago. Berta se je vsedla z Valdmanom v pripravljeni toleselj, na čegar kozla je skočil za kočijaža Fričhjo, na kar so se odpeljali v mesto. Dobe se ljudje, ki so nam na prvi pogled toliko s;mpatični, da nas vsaka ura, ktero preživimo v njihovi družbi, zbliža ž njimi bolj, nego meseci in leta pri drugih. Takšna sta bila drug drugemu tudi Berta in Valdman. Ko sta zvečer, poslavlja-je se, podala si roke, je bilo med nji-, ma že sklenjeno prijateljstvo. Obema se je zdelo, da sta si že stara znanca. Točno ob peti uri zjutraj je dospel k gostilnici koleselj s spletenim košem, v kteri sta bila vprežena dva bosenska konja. Franjo se je vsedel za kočijaža na kozla, Berta in Valdman pa na zadnji sedež, in konja sta potegnila. Bil je vioč dan meseca -septembra, toda pot je držala neprestano navkreber, a iz propadov in višin je pi-fral popotnikom v lice hladen veter. Nova velika cesta je bila izvrstna. Ne glede na jesenski čas so povsod cvetela mandeljnova drevesa in mar-garani, mirte in smokve. Stebla tobaka so bila pokrita s plavosivim cvetom, a na skromno obdelanih kosih zemlje, obs^ianih s koruzo, se je pričela žetev. Tuji kraj ponudi dokaj gradiva za razgovor. Skoro vsako četrt ure so popotniki zapazili kaj novega, zanimivega. "Ali poznate nekoliko narečja, ktera tu govore?" je vprašal Berto Waldman. "Ne", odvrne Berta, "toda jaz hočem napeti vse moči, da se jih na-učnim. Moj brat govori bosenski jezik in jaz upam najti v njemu vrlega učitelja." Valdman se je nasmehnil. "Predavanje jezikov, zdi se mi, da je njegova najljubša zabava." In kakor v odgovor na Bertin začudeni pogled, je dostavil: "On tukaj že uči neonski jezik!" "Tako!" začudi se Berta. "Koga pat" " V našem trgu je precej imovit trgovec z imenom Radič. Njegova hči Katiea je učenka vašega brata. On pravi, da jo uči nemški radi tega, da bi se mogla razgovaijati z vami, toda meni se zdi, da bi se pojavila naklonjenost k predavanju jezikov v njem tudi v ton slučaju, ako bi vi ne hoteli priti semkaj." Berta se je za minuto zamislila. "Vi hočete s tem reči, da je moj brat zaljubljen f" Valdman je pritrjevalno pokimal z glavo ter resno nadaljeval: (Dalje prih.) POZOR, ROJAKI! Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali pohištvu, obrnite ae na Franka Gouše, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne drufbe v Zjedinjenihi državah. Pošiljam tudi denar ▼ staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gouše, urad nad Bartolovo prodajalno, Chisholm, liKmi. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki od plujejo u NEW YORKA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Trst-Reko: Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija Oceania .................. 4. avg. Martha Washington...... 11. svg. Argentina .............. L sept. Laura .................. 15. sept. Martha Washington...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Hamburg: Cincinnati (novi)........ 17. julija Amerika................24. julija Cleveland (novi)........ 3L julija Kaiserin Avg. Vietorie ____7. avg. Dentschland ............ 14. avg. President Lincoln .. 9..... 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 21. avg. Bluecher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. Iz New Yorka v Antwerpen: Lapland (novi) ........ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija Kroonland .............. 7. avg. Lapland ................ 14. avg. Vaderland .............. 21. avg. Zeeland..................28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Rotterdam: Potsdam................ 20. julija Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndain ................ 17. avg. New Amsterdam..........24. avg. Potsdam ................ 31. avg. Noordam ................ 7. sept. Rotterdam .............. 14. sept. Ryndam ................ 21. sept. 1 AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton: New York .............. 17. julija St. Louis .............. 24. julija Philadelphia ............ 7. avg. St. Paul ..................14. avg. New York .............. 2L avg. St. Louis ................ 28. avg. Philadelphia ............ 4. sept. S . Paul................11. seppt. New York .............. 18. sept. SEVERO NEMŠKI LLOYD. Iz Now Yorka v Bremen: Kaiser Wilh. der Gxosse.. 20. julija Friedrich der Grosse .... 22. julijs Kaiser Wilhelm IL......27. julija Grosser Kurfurst .......29. julijs Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Cecilie .... 10. avg Bremen ..................12. avg Koenigin Louise..........14. avg Prinz Friedr. Wilhelm____17. avg FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre: La Touraine ............ 16. julija La Bret ague ............ 22. julijs La Lorraine ............ 20. julija La Savoie .............. 5. avg La Touraine ............ 12. avg. La Bretagne ............ 19. avg. La Lorraine ............. 26. avg La Touraine ............ 2. sept La Provence ............ 9. sept La Savoie .............. 16. sept La Lorraine ............ 23. sept WHITE STAR PROGA. Iz New Yorka v Southampton: Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julija Oceanic .................. 4. avg. Teutonic . &............. 11. avg. Adriatic .........................18. avg. Majeatie ................ 26. a^. Oceanic ................ L sept Teutonic ................ 8. sept Adriatic ................ 16. sept. Majestic ................ 22. sept. SLOVENCI IN SLOVENES, NAROČAJTE SB HA "GLAS NABO-DA", NAJVEČJI 1» XAJCBMEJ- fti msfwmmm ssnmw POZOR ROJAKI! Novoizaajdena, garantirana, Alpen Tinktura sa plešaste in golobrad-ce od ktere ga ▼ 6 tednik lepi, gosti las}«, biki in brada popolnoma zrastejo, umatizem la trganje v rokah, nogah ia krila, kakor potna noge, kurje oCeaa, bradoviee in ozebline, vse te bolomloe popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jama $600. Piftite takoj po cenik, Iterega Vam poSljam sastsej t JAKOB ?AVCIC, Milili, ClfTSLANB,6, VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Jožefa št. 14 J. S. K Jednote v Crocket tu, Cal, priredi v proslavo svojega lOletnega obstanka veliko veselico. Veselica se začne v soboto 24. julija, konča se v nedeljo. Igrala bode slovenska godba (Austrian Carniolan Band Band) iz San Francisco, CaL Tem potom so vljudno vabljeni vsi rojaki od tu in iz okolice, kakor tudi vsa sosednja društva, bratsko društvo sv. Jožefa iz San Francisco št. 23 J. S. K. J. in samostojno avstrij-sko-kranjsko društvo sv. Jožefa ter dmštveniki iz Oak TTill, CaL, da se polnoštevilno udeleže. Za dobro postrežbo skrbel bode odbor. S pozdravom Štefan Jakše, tajnik. WW VAŽNO -^B ZA SLOVENSKE FARXERJB! v ^' d zahteve nekterik rojakov aa-smo sopet v Ljubljani vočj« pravih domačih kos, ktere imamo aadaj v zalogi, la dan dolge po 70 ia M eaa. Na BRUULXVE KAMRE (OSLE). Kar ia bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nlamo izvršiti vsak naročil, onim, da aa ia aadaj preskrbo a tam orodjarn aa potetj«. Glada eaa pilite na: FRANK SAKSER 00., 82 Oortlandt St. New York. V. 1 NARAVNA KALIFORNIJSKA VIKA NA PRODAJ. Dthn črv* riN po 50 do 60 ct. galea s posodo vred. Dobro telo rtuo od 60 do 70 ct galon s posodo vred. iBvrstea trapovlca od $2.60 do $8 galon s posodo wed. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine ne morem razpoMljatl. Money 1 Spoštovan jam Nik. Radovich, 5*4 Vermat St., Saa Frsadsco, Cal.