IT^ SSlott. k. k. HotbiblrotneK, ¦ ,,. m^. m: 21. V Gorici, 24. maja 1879. Tecaj IX „Soda" izhaja vsak petek in velja poito prejemana ali v Gorici na dom po§iljana: .Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 (Setvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se g!»5uje za navadno tristop-no vtsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZateCe drke po prostoru. Posamezne Stevilke Be dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v gosposki ulici lilizo ,,treh kron". in na starem trgu.— y Tratu v tobakarnici „Via della caaerma 60". Dopisi naj se Magovoljno poSiljajo urednigtvu „SoLe" v Gorici v Mailing-ovx tiskarni, narocnina pa oakrbniStvu„So6e4' Via del Giardino V Zoratti-jevi hisi II, nadstr. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcora in drugim nepremoznim se naroCnina zuHbl, ako se oglftse pri urednifttvu. Glasilo slovenskega politi&iega drustva gorMega za brambo narodnUi pravlc. PoMti&ai pregled. Z DUNAJA. — NaS drzavni zbor je due 17. t. m. konfial svojo sestletno dobo invkrat-kem bode formalno razpuSSen. Prestolni govor, s katerim je cesar sklenil zadnjo sesijo, vjema se prav zvesto z javnim menenjem o delovanji na§ih dr^avnih zastopnikov: Zelo h 1 a d n a sta oba. Vsi 6utimo, kar se bere me,j vrstami eesar-jevega govora in kar je deloma v njem tudi razlocno omenjeno, da je driavni zbor v dolgih Sestih let premalo storil, a veliko ne-dovrSenega zapustil. Za to so pa tudi nekrologi, katere posvefiuje avstrijsko fotsopisje rajnkemu zboru, v obde malo laskavi, mnogi casniki prezirajo cold popolnoma stari rck: „de mortuis nil nisi bene" ter sodijo ostro in obso-jajo. Mi se s popolnim prcprtfanjem pridru&t-jemo zadnjim; razlogov nam nc manjka zato. Na podlagi sedanjega volilnega reda nenaravno zbrana ustuvoverrm vecina govorila in sklepala in delala je ves Cas tako, kakor bi bili Nemci edini gospodarji v nasi drzavni polovici, netila in pospeievala je posebno razpor mej svojo stranko in Oehi, upirala se je strastno 2aseda-nji Bosne in Hercegovine in to samo iz bojazni, da ne bi se dvrsto probujajocl se slovanski element v Avstriji le se vise ojaeil, bila je malo zbircna v podelitvah iteleznicnih koncesij — le nam ni nicesar privos&la, podajala je roko tako zvanemu nGrundungsscJiwiEdelju" — kateri je konfcal s polomom (krahom)} po kojem se zdaj mnogo njih lasje bolijo, gospodarila je sploh tako, da bi slabse skoro ne bila mogla. Ni 6uda torej, da se je ljudsko menenje o konstitucijonalizmu zelo streznilo, da se nihce za vrnivie poslance kaj posebno ne briga in da se v tej spoSnej apatiji tudi povsod prav kesno in mla6no zbuja agitacija za prihodnje volitve. Vsakakor bi bilo zeleti, da pridejo novi dementi v drzavni zbor, kateri bodo naravnej§e zasto- LISTEK. Vodopivtfev zemljevid pokneiene grotije goriske in gradisSanske. Dunaj 1874. Bojim se skoro ziniti nekoliko besedij o Vodo-pivcevem zemljevidu gori§ke grofije, ker vcm, da se kritikom in naj so se tako pravicni in objektivni, pri nas kaj vadi podtikajo zlobni uameni. Pa kar se v javnosti pokaze, mora se tudi podvreSi javni kritiki in kedor mirno prevdari moje besede, misliti si bode moral, ka sera je zapisal le iz tega namena, da bi stvari koristil gg. izdajatelje opomnil na pomanjklji-vosti in napake, kateiih se bodo lahko ogibali v bo-docnosti. Od karte, ki jo je izdal deSelni odbor, ka-tero je pohvalila dunajska svetovnara^-stava in kije za 8o 1 ski poduk namenjena, od take karte moramo prifiakovati in zahtevati, da je v* zgledna, izverstna. Vodopiv5eva karta je le po svoji velikosti namenjena za obeilanje na nteno in temu svojemu namenu dobro ustreza. Ona je namreft pre-gledua in to je velika prednost, S tern prav dobro ugaja politiSnim uradom, ^upanijam in tudi ljudskira Solam, Prav pripravna je za to, da poda otrokom |iojom o legi, podobi in kakovoBti njih oie domovine. pali svojo volilno okraje, ncgo doscdanji, vefii-noma po vladncm pritisku v zbor pritirani po-slanei. In 6e sodimo po prestolnem govoru, kateri z nobeuo besedieo ne omenja bodoCnosti, prjpustivsi jo popolnoma izidn novih volitev, pa 6e v postev jemljemo, kar je minister Taaffe pri raznih prilikah o tern izjavil, smemo skoro zanesljivo prica! ovati, da dozwimo lotos, Cesar §e nismo do sedaj nigdav v Avstriji, da bode namre6 ljudstvo nemoteno po vladnih organih— svobodno volilo svojo zastopnike. 6e ne bode drzavni zbor pri vsem tern pravi izraz Ijudske-ga mencnja, kriv bo tega edino sedanji volilni rod, po katcrem so volilno skup§cino tako zlo-^ene, da je nemiki ljudski manjsini zavaro-vana vecina v zboru. Toda, 60 stopijo Colli zopet v akcijo, pa no bodo toliko vladnih ma-mclukov zasedalo poslansko stole, nadejati se je vontlar porazuma mcj narodi in praviiinejSega ter uspe^nejsoga delovanja od prihodnjcga dr-iavnega zbora, v kar Bog pomozi!— De^elnc vlade so nekda uze prejela povelja, naj pripravijo vse, da se novo volitve lahko zaenejo julija meseca. •— Srcdi septembra pride novi zbor u2e skupaj. Dne 20. t. m.je pri§el na Dunaj bolgar-ski knez, princ Battenberg; imel je najprejpri cesarju avdijenco, potem pa tudi z grofora An-drassyjem daljgi pogovor. Avstrijsko-turska konvencija naj-novejsi, a zel6 grenak sad Andrassy-jeve ma-djarske politike, priznava tur§kega sultana kot gospodarja v Bosni in Hercegovini, dolo^uje, da se povrnejo Turkom kanoni in puske, ki so jih jim nasi hrabri vojaki po izgubi 5 do 6000 padlih tovarisev v krvavem boji zaplenili,—dalje, da se bode v Bosni javno molilo tudi za sultana, da smejo turske zastave v tej dezelipo-leg nasih vihrati. — Ta pogodba je vzbudila pravifcno nevoljo celo v onih poslanskih krogih, kateri so dozdaj podpirali Andrassy-jevo orijen* Vendar posleduje ne velja skozi in skozi. Vzvi-senosti so na karti premalo, zlasti presvetlo izra-2ene. Ker se je izbral lazi nafiin, da so talne razlike, polosfeni in stermi svet, predocujejo s pikcami, mesto a Certami (Schraifen), naj bi se bili bolj visoki in zlasti bolj stermi kraji zaznamovali z bolj t e m n 0 b a r v 0. Le ko bi po primeri nadmorske visokosti tudi gostost in temnost pikic rastla, (in si* cer po doloceni skali), le tedaj bi bilo mogofie pre-gledati na pervo mignenje plastifino izobiazbo naSe deiele. Razlika med visofiinami in nizmamt stopila bi gledalcu naenkrat pred oLi in kedor bi karto od da-leC opazoval, zdela bi se mu podobna vzviSenim (relief) zemljevidom. Vsaka karta naj predoSuje ko-likor mogoLe verno in natanj5no podobo de^ele, kakor§na je v resnici> in naj se nikar ne za-dovoljuje s tem, da na to podobo le nekoliko s p o-m i n j a, VodopivCeva karta pa ka^e nnravni svet le priliCno, poverSno* Sploh je Vodopiv2eva karta mnogo pr ego la in preprazna, tore ocem nolopa, Po nafielu, da so se imenoma zaznamovali le glavni kraji katastralnih ob-din, izostala je marsikatera precej velika vas. Tako iSceS na tej karti zastonj Brume pri GradiSfii, Ve-drijana v Berdih, in vendar se nahajajo v teh va-seh duhovnije, ste tore precej vaani, Modrejice (na VodopiYCevi kaiti se imenuje ta kraj napatoo talno politiko, in v gosposki zbornici jo grof Widman prav ostro izrazil to nevoljo. V 0 r a gine, rekel je mej drugim, in bati hq je, da se tudi pri nas uresnici staro izkustvo, da kar je me6 dobro naredii, bode perd pokvarilo, IZ PRAGE. — Zbor fceskili poslancev je sklenil, da Celu pojdejo v drzavni zbor, Se jim pride vlada nasproti, ali L0 jim obljubi, da iz-polni njih terjatev glede" narodne enakopravnosti, IZ LJUBUANE. — Za volitve drzavnih poslancev scjeosnoval narodni volilni odbor, ki stopi v javnost, br2 ko bodo volitve razpisane. •— N. fr# Presso pa ima uze telegram iz Ljubljane, kateri navaja imena vseh narodnih kandidatov; tudi gori&kim Blovenccm jo oktroU rala kandidata dr. Tonkli-ja, za kutercgabodo nekda volilci kompaktno glasovali, (Cujte no!) Take telegrame imeniyejo Nemci „Ftthlertt; njihova namcra jo drezati, da se kaj pozvu. Dne 11. t. m. so Crnogorcl slovesno izro-6ili spiSko okrajno avstrijski viadi. Zastopnik firnogorskc vlade je ljudstvu priporo6il, naj bodo zventi novemu vladarju in pokorni njegovim go-sposkam. IZ BUMEUJE se porofia, da Rusi naglo odmikajo svojo vojsko. NA HUSKEM §e vedno rogovilijo nihilisti in vse ka2e, da so tudi pozari, kateri so v zad-njem 6asu vpepelili mesto Orenburg in druge kraje, njihovo delo. Govori se moCno, da se je nihilisticno rovanje raztegnilo u2e 6ez avstrij* ske meje in da so te dni nekoliko takih rogo* vile^ev moskega in 2enskega spola v Galiqji za* sacili in v preiskavo djali. Se tega se nam manjka. V &VAJCI je nedelo narod glasoval, ali se ima zopet vvesti smrtna kazenali ne, Vefcinaje ghsovala za to, da se vvede. Modrej) se 36 hi^ami so zaznamovane, a Modre j se 44 hiiami pa nei Lahko bi se bilo izrazilo tudi veS potov, ker komunikacije so za vsakdanje ziveoje zel6 va2ne in tako bi karta lahko ustrezala i turistom. Tudi §e ne-katere bolj va2ne gore naj bi se bile pridjale, n. pr. Kobalski hrib (M. Gorada), Kuk pri Livku, Skofji verh pri Cerknera, itd. Sploh pa naj bi bili verhi tudi manjSih gora izra2eai s posebnim znakom, n. pr. z majhnim obroSkom, kakor je to na general-Stabuih k a it ah. Znamenje za selo stoji pogostoma ondi, kjer ne nobene hiSe, k vecemu kak senik (ta napaka se nahaja tudi na generalStabnih kartah). Kjer so pa res sela, ondi bi se bilo njih ime [prav lahko zapisalo z manjgimi 6erkami in preglednost karte bi uiC ne terpela. Eoliko imen in podobnosti ima znana Gerinijeva karta, ki je mnogo manjSa od Vo-dopivCeve, a vendar n6 preobloienal Jako dobro bi bilo reke in sploh vode s plav* kasto barvo zafcnamovati. To bi ne le poviSevalo preglednost, nego odstranilo bi tudi marsikatero pc-moto, ker so na karti veCi potoki in skladovne ceste 2 enako debelo Cer to izraieni, n. pr. v Furla-niji, v Gergarji itd. Najo&tnejsa pa je ta pomota na Kne2i, kder manjka celo izliv Knez\e v BaCol Misel, ljudnatost krajev izraziti z razlicno veil-kimi kolobarji, ni bila preveC sreSna, ker je tako merjenje teiavnQ iu karta sama y tern ob«ir« ;n$ m* Ljudska ve§elica pri sv. Ivanu due-11-t m. (konec.) Da dopolnimo ?vcje poroCilo o prezanimivej sve-canosti, katero je napravila trzaska okollca v proslav-Jjenje "isarjeve sreberne poroke, naj objavimo tu se govora gosp. poslauca Nabergoja in g. Vikt. Dolenca. Prvi se glasi tako-lc: Slavna gospoda, Castito obCinstvo! Danes je sicer ze 11. dan maja; mi smo se tu-kaj zbrali pa, da praznujemo dan 24. aprila, dan, ka-teri ostane nepozabljen v serein vseh avstrijslrih narodov, kajti ta dan praznoval je nas presvetli cesar F. J. se svojo preblago soprugo, cesarico Elizabeto, sreberno poroko. Tega praznika udelezilo se je vse prebivalstvo nase preslavne monarhije, udelezilo se {> Je s toUko navduSenostfo, da mora Evropa obCudovati ljubezen in vdanost avstrijskih narodov do njih preljubljenega vla-darja in njegove rodbine, kajti ad wtfmanjse vasice do najveCega mesta v derzavi, od borne hiiice seljaka, do bogatasa palaCe, vse je z velikira veseljem prazno- | valo ze omenjeoi dan, dan velikega poraena za habs-bursko diuastijo; saj ta navdusenost in ljubezen, ka-teio so pokazala avatrijska ljudstva do svojega mo-narha, uplivati mora ne samo v notranjem deriave, ampak dalefi cez njene meje. In kakor drugod, tako ni botela tudi tukaj pri nas, nobena vas nase okolice zaostati za drugimi po derzavi, kajti zvonenje zvonov, pokanje moznarjev, ve-likanski kresi in umetni ognji, navduseno petje in spre-vodi, razsvitljeuje posameznih his in vasi, kakor tudi goreCe raolitve vernih po cerkvah, prica so nam, da alovensko prebivalstvo Tersta in njihove okolice v resold ljubi svojega presvitlcga vladarja kot pieta, in presvitlo cesarico, kot svojo ljubo mater. Nasa okolica je uze v preteklih dobah veCkrat dejansko pokazala svojo neomabljivo zvestobo. Ko so se cerni oblaki zberali nad na§o drzavo, in pretili z nevarnostjo v burnih letih 1848, 1849 in pozneje tudi v letih 1859, 1866, stall so nasi okoliCanski mozje in mladenCi, razprosterani po obalih Adrije oborozeni in ^akali so sovrainika neprestraseno, skupno kot en moz\ pripravljeni Srtovati zivljenje in premozenje za svojega cesarja in ocetnjavo. In kako* smo se v tako burnih casih vsi zato poklicani neustraseno skupaj zberali, da smo varovali piestol in domovino pred So-vrainikom, tako smo se tudi danes tukaj zbrali, da skupaj praznujemo veseli dogodek, da se skupaj vese-limo srecnega dneva, katerega je dozlvel nas presvitli cesar se svojo preblago gospo, presvitlo cesarico. Va-bim vas torej vse, kolikor je iskreno socutje do viso-kih jubilantov tukaj zbralo iz dna srea vskliknemo, da se od Adrije do daljnega Dunaja glasi: Naj nam Bog §e mnogaja leta iivi cesarja F. J. in cesarico Elizabeto 1 (Nepopisljiva navdusenost, neprenenljivi zi-vioklici.) Zdaj nastopi podpredsednik „Ediuostia, g. Viktor Dolenec in govori tako: Slavna gospoda IVeliko veseije je v druzmi, kedar praznujejo stars! godov dan, §e veca kedar stars! praznu-jejo sreberno ali celd ztato poroko: sinovi hdere,vnu-ki, bratje, sestre, splob vsa rodbina zbira se na pr-votnem domu, da vsi skopaj veselo obhajajo druzbinsko slavnost.—- ...;...:, Tudi mi avstrijski narodje smo velika rodbina, katere stars! so nasi vladarji, nas pr. cesar, nasa ce-sarica; cesarska Mia uze mnoga stoletja veze todru-zlno mnogih narodov v eno samo celoto; interesi te dinastije so torej v najoii zvezi z interesi vseh avstrijskih narodov. tanjena. Tako je zaznamovan Kri2 (vipavski) kakor kraj, ki ima od 1500—2000 prebivalcev; a v resnici jib ima le 300 (vsa obdina 1300); Devin bi moral imeti po karti 750 preb. a ima jib le 430; Ajdov-SCina mesto 1500 le 780 In Akvileja mesto 1500 le 830. Jaz sem kolobarje pri teb in Se nekaterih krajih vestno meril, a skoro povsodi sem zapazil, da jim je vsledi pridjane Skale njih ljudnatost previ* soko nakazana. Verhu tega p*i ima Vodopivceva karta nekaj 0-Citmh napak. Tako je n. pr. Greta (v terzaSki 0-kolici) zaznamovana kakor gora (G. risalec je morda imei v mislih Terstice, ki so ondi blizu). Izliv Ausse je obgrajen okoii in okoli z derzavno mejo. Sploh je meja pri RobediSti napadao narisana. Potok z livskega sedla tece v resnici na beneSko stran ˇ Nadizo, a ne v S0C0. Gorski potoki so na karti vsi preveC zakrivljeni in zviti, kar je protina-torno (vnizinali se reke zvijajo^ vgoratih krajih pa tecejo bolj hitro in ravno). Iz Tolmina v Poljubinj pelje na karti dvojna casta. Znamenje za faro stoji mnogokrat pri takih vaseh, kjer ne fare (n. pr. v AjdovSfiini). Najveca uemarnost se mi pa zdi, da je pregled visocin na desui straai karte polen napak. Veclnoma so vse visoCine previsoko naznaiene. Tako je pre* visoko naznanjen Mangart za 86 metrov (270 Cev|jev), Triglav za 70», Razor za 72m, Kanjavec za 71, Kern, Veliki verh in Vogel (pa ne tisti nad KemSkim ru-tom, kakor mislt g, Voilopivec) za 61a*t tferua pwtt Naravno je torej, dt te dni kraljuje po celej ve-likej Avstriji neomejeno reselje, kajti presvitli nas cesar in presvitla cesarica aa§a praznovala sta pred ne-katerimi dnevi 25 letnico njune zakonske zveze. Bog je dal doziveti ;na§enn cesarju po inirsi- kateri skusnji, nevarnosti in nevihti lep, krasen dan, kakorsnega je dozivei dozdaj malokater drug vladar. Koliko se je spremenilo v na5i predragi Avstriji v teh 25 letih? Koliko neviht je prestala nasa drzava v tej dobi? Da, smelo re!em, da zivenje pr. cesarja Franca Jozefa bilo je bolj pomenljivo kakor mnogih ! njegovih dedov in pradtdov. Posebno pomenljiv in j velicasten moment v zgodovini naSega cesarja je pa J ta, da je on podelil avstnjskim narodom svobodo, po kateri so hrepenelt, da jii je osrecil z ustavo, poka- teri je mogoie, da se vsi narodi bolje in hitreje raz- vijajo v dnSevnem in gmctnem obzirn. In pod zavet- jem te svobode zacei se je zavedati in cvrstejse gibati tudi nas slovenski narod, ki je poprej stoletja taval v teraoti.—Akopram pa ni Slovenci senijsmo dosegli vseh pravic, katere 2elira» in katere nam jsrsdi usta- va, vendar se smemo nadejati, da bode cesarjevs mo- gofina beseda posredovala v naSo korist in da bomo pod vlado sedanjega cesarja tudi mi Slovani vse to dosegli, kar nam Se gre in Cesar zelirao v prospeh naSega narodnega bitja. Cesarjeve besede „Jaz zelim rair mej svojimi narodiB so nam v spominu. Ce pa je kaka delela, kaka narodnost doizna vecno hvaleznost cesarski bisi Habsburski, je to dolian gotovo Trst s6 svojo okolico.—Trst bilo je v zaeetku srednjega veka jako malo, nesrecno mesto, vedno nadlegovano posov- raznikih, mej katerimi so bili najhnjM tistikrat se mogodni BeneCani, ki so hoteli to mesto na obre^ji Adrije po vse| sili podjarmiti.—Ker pa so prebivalci i Trsta prevideli, da bi to mesto pod jarmom krute re- I publike beneske le propadalo, iskali so mogoenega zastitnika in so gatudi rasli; prostovnljno so se pod- vrgli leta 1382 vojvodu Leopolds III. iz HabsburSke hi§e in kmalo bode Trst praznoval 500 letnico svoje zveze z avstrijsko drlav*, katera je upljivala tako do- brotljivo na razvitek in blagosfanje tega mesta, da je meato Ttst v teku tega casa postalo prvo trgovi§6e jadranskega morjain je u^edavno prekosilo nekdaj mo- go6ne Benetke. Prezirati pa ne morerao, da brez posebne skrbi in podpore avstrijskih vladarjev ne bi bit Trst nikoli postal to, kar je denes. Posebna dobrotnika temu mestu sta bila Karol VI. in njegova velikodusna Mi Marija Terezija, katera oba sta Trst obdarovaiaz mnogimi previlegiji in drugimi prednostmi. Tem vla- darjem in pradedom nalega cesarja postavljali sohva- le2ni Trfacani po vsej pravici sp'ominke in Trst so v I obLe imenovali nnajzvestej§e mesto* (la fedelissima.) I Da se je v zadnjem Lasu zaMo kaj dvoraiti nad to starodavno zvestobo, tega pafi nij knva ogromna vecina tfzagkega prebivalstva, katero §e denes spozna- va, da le pod 2ezlom habsburSkim, da le v zvezi z I Avstrijo zamore Trst z okolico uspeSno napredovati.— I Jez trdim smelo, da vsakdo, ki nij teh mislij in za- I sleduje druge namene, ni pravi patrijot. To posebno mi Slovenci dobro spoznavarao in upirali smo se ved- I no drugacnemu mnenju ter tojavno izrazili na raznih Ijudskih sbodib novejsega Casa. Skala se omaja in hrast, zvestoba Slovanom ne gane. — tfa§i okolidani so bili in bodo vedno zvesti in iskreno vdani cesarski 1 rodbini, to so dokazali pri vsakej priliki, posebno pa I v casih neviht, ko so z orozjem v roci stall na bra- 1 niku domovine.— I Tudi te dni so nasi okoltfani s plamtecimi kre- I si svetu naznanjali, kako Jjubijofez vse svojo avstrij-I sko domovino, svojega cesarja. Zraven tega pa ieU I nasi okolicani tudi v miru ziveti se svojimi sodeleza- I za 45», Porezen za 44»», Merzavec za 21m, Skalnica I za 18»t Terstelj za i9m, Volnik za lm itd. Onif ki i I je prerafiunjeval devlje v metre, vzel je nenda 1 dun. cevelj = 032m (mesto 0*316) in od.todi taka razlika, 1 I ki bi bila pri Triglavu §e ve6a, ko bi bil g, preracu- I I novalec znal, da po novejii meri je ta gora 28S5ni II yisoka in ne le 2865». Te razlike neso male, Ce se . I pomisli, dajeMangartova visokost zatoliko previsoko I naznanjena, kolikor visoko Ieii Gorica nad morfem, • I ali pa kolikor je visok akvilejski zvonik. j Tudi pravilnosfc pisave je nekoliko pomanjkljiva. . j Babji zob se za Mangart nikjer ne rabi (pa5 r j pa za druge gore). Tako menda tudi Volnik ne v . I navadi, nego Zekanec. Gora, ki je na Vodopir-. j cevi karti zaznamovana kot Koronina, se imenuje v > I resnici K 0 p i t n f k (Korenina je planjava od zadi, 1 I kder se nahaja drevesna iola pri Kenuci). Tako je » I menda tudi napacno Ufteja (vas v Reziji je tega 1 I imena), mesto Beli po*ok ali rezijanska Bela. Enako I I napacno je ime Loj pri Bovcu, mesto Glejun ali > I aiiren.' . I Poleg teh ve6ih napak nahaja se pa tudi mnogo I manjSih pravopisnih, Tako se bere na karti M o» II genca (mesto MoMca), 2adenica (2adnjica), Pre-t j strelnik (Prestreljenek), Merzovec (Merzavec), • jCermenjak (Cemernjak), KriSko (Kojsko), To-, I rain (Tolmin), Hatenje (Hotenje), TribuSa (Tre-, I bufia), Avsnik (Avicek), Mir en (Memo), Skrile - (Skrilje), Opafije se 1 o^(OpaCe ali Opatje seIo)» I* fc 1 vanigrad (Ivapjigrad), Stjak (Stijak), SFahrelii ni druge narodnosti, a to le na podlagi popolne pra-vice in enakopravnosti in ta harmonija ta prijateljska zveza se bode najboljse dosegia pod geslom: Zivela Avstrijal,—pod tern geslom si bodoroke podajalilta-lijani in Slovenci, ki oboji so poklicani pospeSevati napredek in sreco teh lepih piimorskih pokrajin.— Menim pa naposled, da Yarn vsem govorim iz srea, ako pri tej slovesni priliki glasno povdarjam sledeca voSciia: Bog ohrani na§ega pres. cesaija in presv. cesarico §e mnoga leta, Vsegamogocni daj jima doziveti tudi zlato poroko, na Cast in slayo Avstrije in v sreco avstrijskih narodov!—Ta na§a presrfiaavo-§5ila naj done od jadranskega morja do cesarskega prestola in naj se razlegajo po celej Avstriji in prav tako naj se razlega na§ trikratni klic, h kateremu Vas vabim: &ivio France 3oM I. inElizabeta! Gromoviti iivioklici.) ___«««__ Dopisi. Iz Solkana 10. maja. (Izv. dop.) (Beseda. OWni zbor.> Ka§a citalnica je napravila dne 11. t. m. lepo vestdico. Akopram so tudi tisti dan oblaki pnScali, zbralo se je bilo §e precej ob&nstva. Tudi na^a gospoda je bila pri tej bescdi dobro zastopaua. Program veselic6 se je na obeno pohvalo dobro vrSil. Poseb,no petj6, pri katerem so nas Sentpeterski vrli pevci v-Ijudno podpirali, je tako dopadalo, da so se morale vse pesmi ponavljati. Posebno KocijanCicev venec se je posluSalcem jako prikupil. Tudi Igra Garibaldi se je se precej dobro predstavljala. Po besedi je bila jako zival)iia plesna zabava. V nedeljo dne 25. t. m. popoldne bode imela na§a Citalnica svoj rcdni ohcai zbor. Nadejati se je obilue vdele^itve. Saj bi se mo-rali druStveniki za to brigati, da pozvedo stanje svojega drustva, in da si izber6 v odbor take mole, kate-rim je mar za provspeh Citalnice in sploh za narodni napredek. Da si obstoji nasa Citalnica u2e dvanajsto leto je zalibog Se mnogo gnjilobe med na^o mladino, posebno narodnem obziru. Zato pozivljam naSe mozake, ka* teri §e niso v naSem druStvu, lahko iSrtujejo par fo-rintov na leto, da se nam pridruzljo — kur bi potem zmo^ncjsimi mocmi zamogla na§a Citalnica bolj pogo* stoma napravljati narodno veselice, pri katerih bi Imela mladina priliko posluSati poduCljive govore in lepe narodne pesmi ter se kolikor vgovoru invedenju, to-liko v petju olikati. — V. U 6ergarja 20f maja. (Izv. dop.) Skoro iz vseh obCm goriskega okraja priobCila je nSoCa,u kako se je veliCastni dan sreberne poroke Njiju VeliCanstev praznoval. Tudi mi smo po svojih raoCeh slavili isti dan presvitlo dvojico. Ne bom javil, kaj se je tukaj napravilo v ta namen, le toliko naj mi bode dovoljeno izreCi, da dan 24. aprila 1.1. ostane celo zivenje mla-dim in starim, posebno solskej mladioi v vednera spominu. Lansko leto sezidala se je tukaj lepa, zatukaj§no Stevilo prebivalcev dosti prostorna cerkev in sicer brez velikih stroskov. Da se je to delo tako v kratkem Ca-su vecjdel zverSilo, gre posebna hvala v mnogih ob-zirih na§emu v. C. g. vikariju. Ljudje delali so ra-bote brez memranja in najmanj§e nevolje. A trud je pozabljen, cerkev se pa mogoCno vzdiguje nad drugimi hisami, na kojo so Gergarci sedaj lahko ponosnf. Notranjost cerkve liSpajo lepe slike, katere je prav (Nabrezmi), Skeden (Skedenj), Re pen (Repno), Golak (Goljak), Staroselo (Starosedlo), morda tudi Kuk mesto Kolk. Tudi se slovenski ne pravi z raztroSenimi hisami (mestoraztresenimi). ZaEbbe in Fluth n6 treBa rabiti skovanih besedij pritok in odtok, ker imamo dobra serbohervaika izraza pli-m a in o s e k a, katera je g. Jesenko it davno vpe-Jjal v slovenski zemljepis. Da se ne rabil pologlasni e konsekveotuo, tega je menda ietiskar kriv (primeii: Teist m. Terst). Kljubu tem pomanjkljivostim pa vendar Cloveka veseli, ko vidi, da smo vsaj nekoliko napredovali v pravopisanjikrajevoih imen. Koliko Casa jeseodtega, ko so tudi izobrazeni Slovenci piSali proti vsim slov-ni§kimpravilom: Berginj, Dre^enca, Cirknoitd, Kedor je pregledovat druge karte naie de2ele (n. pr, Gerinijevo ali generalStabno), in videl, kako barba-riCno so zapisana ondi imena naSih krajev, ta bode, vedel najbolje ceniti orthographiCno pravilnost in dobro mu bode delo pri sercu, ko bode svoj domafi kraj tako bral, kakor ga sam praviluo izgovarja* VeCina tu naStetih pomanjkljivostij VodopivCeve karte je taka, da se da pri drugi izdaji prav lahko odstraniti in popraviti. In ker je ta karta zelo raz-sirjena, upamo tudi, da bode kuialu potreba druge izdaje in da se takrat tako doverli, da bode popolno delo vredno svojih zalozmkov ter kinC de^elnih pu-blikacij. HH mm mojstersko izdelal g. ToraaL Selak slikar v Podmelcu, Reel se mora, da so vsi popolnoma zadovoljni z nje- I govim delom. Posebno lepo izgotovilje postaje kri-ievega pota na platno. Tudi v kiparstvu pokazal se je pravega mojstra; izrezal je 2 leseua kipa za veli-Jii altar in druge recrprav umetno. Ako «e pa po-misli, da je vse prav po ceni uaredil, ko bi kateri drugi za to 2 krat toliko ali §e morda wd zahteval, sine se ga z lahko vestjo v. 6. duhovsLini, gg'. zupa-flom i drugim priporoclti. Cemu bi pa tudi iskali ptuj-cev, ki cToveka vefikrat ocitno opeharijo. Kedaj se bode cerkev posvetila, se ne ve ni6 gotovega. Vsled prevelike moee letoSnjega dezja, se jene-kemu tuk. posestniku kos njive pri potoku „Slatna* ponizal in sicer okuli 10 Q m. poversja. Znamnj«, da mora biti pod delotn grgarske obclne „Britof-om ve-lika na dolgo in siroko se raztegujoca podzemeljska votlina* Prav pametno bi bilo dakle, da bi se posve-tovalo v tej zadevi s katerim strokovnjakom i ako je to istina, naj se na tem uLe od narave same odkaza-nem mestu izkoplje novo 2relo, da bi voda pri pri-liodnjih povodnjah imela vec" izlivov ter bi ne vzrofie-vala tolikih Skod na naSih poljih. Iz Komna 20. maja. (Izv. dop.) Kukor druga leta, vrSil se je pri nas tudi ietos dne 7 i 8. t. m. vojaski nabor v prav lepcm redu. Fantov pri§lo je mnogo iz vseh k Komnu pripadajo&h obcin. Fell so, da je bilo kaj; jolilajfanja nismo sliSali dasiravno jih je vee" tudi iz Trsta — seveda domafiinov, k naboru dospelo. Mej drugim menj vrednim petjem rezglegale so se tudi izvrstne narodne pesmiee. V vojake so vzeli vse skupaj 48 mladencev; med njimitudi neee-ga Boschetti-ja iz Nabreft'ne, kojemu pa zali Bog, ni bil odlocen vojaski kruh. Komaj izbranim pridrozV nega jela je bozjast tako hudo lomiti da je ob 2. uri popold. ze du&o izdihnil, ter se preselil tja, kder Onega kruha ne pcfiejo — prost je za vselej voja§eine. se ravno danes v Nabrezmi, ko se zbirajo vsi narodi vzviSenih cutov okoli steraslavnega prestola Tlabsbur-Skega, oficijalno otvorja ter sklene svoj govor: i'mo presv. cesar F. J. I. zivela preblaga nam eesarica Elizabeth na slavo mogocne Avstrije in na strab sovra-ga! Njima naj zadonijo tukaj na skalnatem Krasi 3 kratni zivio-kliei. Obcmstvo je n» to trikftit, pono-vilo 2ivioklice in krepck solski pevski zbor zapel je mej tem, ko je obfcinstvo stoje poslu§alo hinino k pe-tindvajsetletnici eesarjeve poroke, in katera se je moL-no dopadala radi lepe harmonije. Popevalo Se je §e mnogo pesnij in priznavati se mora, da sta obadva pevska zbora mnogo slave zela; ob6instvo pokazalojc svoje priznanje s frenetifinimi 2ivio—in jo§-klici. Ne-kateri uCenci. so izvanredno lepo deklamovali. Ob 6. uri javlja Litalnicm pivdsednik g. K. F. preneliljaj slavnosti do solnfinega zahoda, v katerem Lasi se po-gosti Solska mladina in nekateri obfiinarji. Mej da-ritelji sta se posebno gosp, zupau in g. fiit. yrcdsed-nik odlikovala, katcriraa se je ueki ucenec jako lepo i primerno zabvalil ter jinia klical; Slava! Po solfinem zahodu zafiela je krepka godba svoj povasni obhod s cesarsko himno, katerty se pridruzi velikanska baklja-da, in obfrpstvo, na celn isolska mladina zaftne se po-mikati v velikanskih vrstah proti ^eleznifini postaji. Baklje so kakor ponoCne posasti frfrale in ftavolmo blesketale. Istoeusno so bile vse hiSe razvitljene. Na glavnem trgu pa bila je svefiava tako bogato in oku-sno uredjena, da so se videle vsakoverstne podobe geometricmh trupel. Ob deveti uri priredila je na-bre^inska ^italnica pies na 6 brejarjih. Plesati smel je vsaki brezplaCno na odkazanem mu brejarji. Za vsa-kim plesnim komadom sta pela pevska zbora, vines pa so se prigigali Se bengalifcm ognji v raznih podobah i bojah, ^e le popolunofii razSli so se udelezenci v naj-lep§em redu. Nabre^inska kronika zaznamovala bode to slavnost mej naj lopSe dogodbe v dobi naScga na-rodnega prebujenja. Iz Nabreiine 17. maja (izv. dop.) V «etrtek na srebrno poroko presvitlega cesarja in cesarice vr^ila se je v NabrezJni slavnost, kakorSne i»e bi bill prifakovuli. Nubiv#.ina bila je praznicno ofcleficna; vihtale so cesarske in naroduo zastave na zvoniku, hiSali in miajih, posebno kiasno pa je bil okinfan glavni trg, ki je bil spremenjen v prostori.^e za slavnost; na tern prostoru postavijen je bil vclik, okusno s^ zelenjavo, cveticami, primernimi napisi, 8 transparent! in avstrijakimi zastavami okinCan oder, na katerew je imelo prostor uad 200 oseb. V sredi prostoriSca vibrala je nabrelinska zastavava na viso-kem jarbolu, okoli in okoli prostoriscft pa je bilo vse v miajih, oleandrih iu zastavah; s kratka tako oka-ino In bogato okinCano prostoriSCe delalo bi Castvsa- ; kemn mestu. ..... Vie 23. aprila naznanjala je vihrajoCa cesarska zastava pra2nji dan. Zveier okoli sedme ure zapoje mogoCni pevski zbor avstrijsko himno in kmalu so bile vse hiSe razvitljene in na bljiinih hribih za2go se kresovi; vmes pa so goreii bengaliCni ognji v raznih podobah i bojah, pokali so topici in Culo se je pri-trkavanje zvonov. t # ¦ Druzega dne seje streljanje in pntrKavanje zvonov zjutraf ob treh priCelo in je trajalo do 5. ure. Ob 9. uri zbrala se je praznicno obleCena Solskamla-dina v Solskej sobaui, iu od ondot se napotila s cesarsko. naroduo in solsko zastavo naCelu na prostorisee la slavnost, kjer je bilo uze nad tisod ljudi zbramh-Eo je g. Q^iteli v jedrnatem govoru razlozu pomen oiaznienegft dneva, zapela je Sol. mladel cesarsko pe-sen jako navdttieno. Ob 10. uri pomikala se je ista t prelepem sprevodu v cerkev sv. Roka k vehkej svetei mali; njej se pridruzi obfiinsko staraimstvo, krajai Sol. avet, citalnicni udje, zeleznifino osebje, c. k. ^andarmet^a, c. k. finanCna strazain naposledpd-prosto Ijndstvo. , t , % . .. . .. . Sveta maSa, pri katerej je sodeloval 6italniCni pe.vaki zbor, kongala je se zahvalnico in Avstrijsko himno. Po konfianem svetem opravilu zbraio se j« | zopet vse obeinstvo na slavnostnem prostoriSCu in ko gospod voditelj slavnosti naznani nadaljevanje slav-nostni po popoludne toCno ob 4., nastopi solska mladina, in krepko zadoni iz kakih 120 gri hnrma k pet: indvajsetletnici Velicanstev. Slavno obCinstvo se nij moglo naauditi lepim glasovom mladih pevcev, ,Ui-kratsiimi ^ivioklici razidejo se udeleienci. t Ob 4. uri bilo je prostoriSce uze prenapolnjeno, in ko godba odsvira cesarsko himno, pozdravi nas vrh 2upan ogromnoSteviloudele2encevkrepkimgovorom, na kar nastopi eitalnicm pevski zbor in majestetiCno zadoni Hribarjevakantatas cesarsko pesnijo. Teinu sledih so gromoviti trikratni iivio-klici. M to stopi na oder g, H. povdarja nenavadni patrijoticni danaSni prazuik in naStevSi zasluge presvitlega cesarja Franca Jozefa I. m preblage cesarice Eiizabete, opozoruje slavno obem-stvo na najlepSi prikazni na slovenskem obnebji pod vlado nasega vite^kega regeuta: Slovenske narodne eitalnice, katere Bmatra kot vseufiiliSeo priprostega slovenskega naroda, Povdarja nadalje, koliko vrednoati m razvoj naSega uaroda iraa Citalnica, navduSuje ob-{ins vo, naj to lepo druStvo krepko podpira, katete Iz Bovca 20. maja. (Izv. dop.) Dim 7. t, m. I smo slovesno sprejeli novo doSlega dekaim pretest mons. Kumar-ja. G. zupan z vsemi obfiinskiini za-stopniki in vsi gg. duhovuiki so mu m do Serpeniee naproti in ga tarn dostojno poztlravili. Mej str«lja-njum topifiev, spremljan od omenjene gospodo AM je potcm na svoj novi dom.—Preteklo nedeljo je bila 'slovesna instalacija; instalator je bil vis. M. gosp. dekan kobariSki; a navzoCi so bill tudi v. c\ gosp. dekau tolminski, vsa farna duhovsfiiua in g. okrajni glavar. Oerkvena sveCanost vrsila so je prav slovesno; cerkev je bila prenapolnjena vernih faranov. Za to je pn tudi potem vse mrgolelo ljudi po okinCanem trgu. Zvucer je pred faroviSem in po razsvitljenih ulicah svi-rala nasa domaea godba.—Ljudstvo imaveliko zaupa-nje v svojega novega duSnega pastirja in je ta dato prav jasno izrasfevalo svoje odkritositno vese^je nad njegovim prihodom. Upajmo, da se ta obena zado-voljnost ohrani, kar bo tem laiej, ako se monsiguor tudi v narodnem oziru postavi naljudsko stranter dogotovi, kar je njegov nepozabljivi prednik tako us-pe§no zafiel.— mmmmmmmmmmmmMmm Spafgeljnih, kroriipirju, itd. Nidev je tcdaj vzrok, da se braui gbri§kemu zgodiijemu sadju vvazevanje v bko-lico videtnsko kjer je vegetacija pozm'jSa. Tu^eravria le za to, da italijanska vlada varuje doma5e pndelke tuje konkurehce. 2. Filoksera se je v prvo pokaVila ha Fratico-skem.¦ s B»lo je sicer objavljeno,^da pri Klosterneuburgu se je bila ta teitna uS_ pfikazala, ali kakor ao uradna poro^ila objavife, je $n ta meries, popolnoma unicen,; drugod pa po AvstrijsktMn lii trtne ,u§i. Kar se rasU liiiskih pridclkoy ylUlijo prevail, ti sivpridelujejo le na Gorigkem; torej strah pred tertnp u§jo od strani italijauske vlade je izmiSljiiii iu sumljiv. 3. S teui, da italijanska vlada prevaianje rast-linskih pridelkov iz gori^ke dezele o svojp ptepove-duje, in da se dan danes uze v vsih veil kill avatrij-Kkih mestih italijanski rastlinski pridelki svobodno prodajajo, kmetijstvo na Qorisliem silhoterpi, in bode U bo to trajalo, tudi popolnoma propadlo, kar se raz* vidi iz sledc&ih uzrokov : a) Gori^ko-gradiSka deiela slovi uzu od nek-daj sem zarad svojega milega podnebja, za kraj zgod-lijcga sadja in zgodnje zelenjoye, in ker se je vse to pred lcti, ko ni bila italijanska vlada svoje mcje nn-8im pridelkbm zaperla, drago prodajalo, so si posest-niki po Goriftknn z velikimi strofiki svoje kinoHJe zrt pridclovanjc tch z^godnjih pridelkov nakupili; kaj pa zdaj podeti s temi pridelki, ker ne le, da no smejo uaSi zgodnji pridelki Lrez italijansko mejo, se So v vseh vefiih avstrijskih mestih pridelki juzno Italije, ki se prostodavStine v Avstrijo vvazajo, razprodajajo, kar mora naso kupttjo z zgodnjim sadjem in zelenjavo popolnoma unititi, b) Z ozirom na to, da jo goriSka i\eMU prlilu-lovanju zgodnjega sadja in zelonjave ugodna, je tudi c. k. dezelna ccnilna komisija za uvavnavunje davkov, Cisti prinos o posameznib razredih na Goridkcin viftji od so»cdnih dezel povzdignila, tako da so racuniftsti prinos sedanjoga 4. razreda k pervt>mu rn/rodti, stare vecnitve; koliko Vinogradov na primer v Dovnbergu, Pervacmi in po Berdih so zaradi fireSenj [in drugoga sadja po 1 in tudi 2 razreda vec* v (iiNtein prinotm cenjeni, koliko njiv okoli Gorice, Standre^a so zaradi pridelovanja zgodnjega kromplrja in zgodnje zo-lenjave za I vazred vWe ctmili z izgovorom, da so pridelki bogato prodajajo, a ni se pa pomislilo kaj bo tedaj pofieti, bo se zgodnji pridelki ne bodo mogli spefiati. Kttj bo pa potem, fie bodo iiavedono razraero trajale, ko bodo morali nasi posestniki po novi vce-nitvi izredno visoko davke plafievati? Vse poBestvo mora po tem propasti. ..... Opiraje se na uavedeno razlogo pricakujemo, da bode vis. c. kr. ministerstvo kmetijstva pri kr. italijanski vladi na to delalo, da se bodo smeli v prihod-nje avstrijauski rastlinski pridelki v Italijo vsake coining prosti vvazati Crez mejo, in ce se to ne dose2e, da tudi naSa vlada itaiijanskim rastiinskim pridelkom svoje meje zapre. ODBOR POLITlONEGA DRU^TVA «SLOGA« Predsednik: POVSE. Tajnik: FAGANEL. 1% abdne^ izborar „SlflFgett 11. aprila t 1. (konec.) Odbornik g. poslanec Faganel prefiita sledeCo peticijo: , .... Visoko c. k. ministerstvo kmetijstva 1 Ko je avstro-ogerska vlada pred leti s6 sosedno italijansko vlado sklenila colninsko pogodbo, bili so od obeh vlad vsi rastlinski in poljski pridelki pri preva-ievanju arez mejo kot sleherne davSfiine prosti pro- gia^en^ , , « * * , A italijanska vlada ni dolgo te pogodbe drzala, ampak je, pod izmiSljeuo pretvezo bojazni, da bi se iz avstro ogerskih deiel ne zanesla tertna uS (flloxera) svoje meje vsem rastiinskim pridelkom prihajajo&m od avstrijske strani zaperla, iu to na korist svojih in na veliko Skodo avstrijskih drzavljanov, tako, da sedaj ne sme iz Gori§kega nobeden rastlinski pridelek pre-stopiti meje, ko nasprotno italijanski drlavljani, ker na§e meje neso itaiijanskim rastiinskim pridelkom za-perte, vse svojo rastlinske pridelke v avstro-ogersko driavo ie brez colnine ftrez meje preva&jo, in takos to preveliko konkurenco popolni propad kmetijstva po-sebuo zgodnjega vrtnarstva na GoriSkern prouzroCujejo. Politicno drustvo BSloga% zastopano po svojem odboru, kateremu mora biti duSevno iu gmotno blago-stanje svojih soderiavljanov na sercu, si steje v svpjo sveto nalogo, zoper ta neopravicett Cin italijauske Vlade slovesuo protestirati, iu visoko c, k. ministerstvo kmetijstva prositi* naj ono blagovoluje pri italijanski vladi 2a to potezati se, da se bodo smeli iz goriSke dezele vsi rastlinski pridelki na Italijansko Cez mejo preva-Mi% v nasprotnem slufiaju uaj se pa tudi avstrijske meje vsim rastiinskim pridelkom iz Italijanskega, iz euakega uzroka bojazni pred tertno usjo zapro in o-piramo to proSnjo na aledeCa razloge; 1. Naravoznanci terdijo, da se tertna us zanesti more le po prenaSanju vinskih fcert, od katerega soka live, ne pa po sadju, n, p\% po Wujah, hruikah, Domade stvari. Odbcr „Slogea bo imel prih. (Setertek t. j. 29. t m. sejo, da preglcda dosla mu pisma, v kterih posamezne obeme nasvetujejo, koga naj „Slogau pro-glasi za kandidata pri bliznjih driavnih volitvah ter da potem potrehno priredi, da se morda razlicna mne-nja poravnajo, ker le slozni moremo zmagati. Odbor Solkanske 6italnice vljudno vabi vse svoje druStvenike k rednemu obcucuiu zboru ki bode v nedeljo 25, t. m. ob 3. uri popoldne v tttalnici. Dnevni red: 1. Podpresednikov pozdrav. 2. Tajnikovo sporofllo. 3. DenarniCarjevo sporoCilo. 4. Volitev pred-sednika in odbora. 5. Razni predlogii Vabilo k besedi,ktero napravi (radi, prednev- . godnega vremena) bralno druStvo vZgoniku v spomin sreberne poroke Nj. Velicanstev drie 25. maja 1879. se sledefiim prograniom: 1. Slavnostni govor. 2. Petje. 8. Dekiamacija „Nuna in ticaa. 4. Dvogovor. S. De-klamacija BSlepec." 6. Petje. 7, Dekiamacija ,Detetti.a 8. Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domov ? Vesela igra v 1. dejanji. 9. Tombola. 10. Drustvena zabava, pies. Uiml je v Viukovcih na IIrva§kem profesor Jo-2e 0 gri nee, Se le 36 let star. Po slovenskem sve-tu je bil znan po svojih spisih, ki sose odlikovali po res domaci slovenSfiini, ne pokvarjeni po tujem duhu, in miSllenju. Med drugim je poslovenil glediS6.no igro -ZAbravljivec" tako izvr«tno, da je slovenski prevod, boljSi od nemskega izviinika, izvirna njegova igra »v Ljubljario jo dajrao 1" je znana ze po slovedskem sve-, tu, ker je velikokrat bila ze ua glediSCnem odru v Ljubljani in drugje. Rodil se je v Podgorji pri Kara-; niku na Gorenjskjm, z zwljenjeni se mnogo boril posebno §e zato, ker ni bil nikdar prav zdray, imel je narareC srCno nanako in ni mogel se 2ivy<»nja veseliti, zato je tudi Se le pred kratkim naredil piofesorsko skuanjo in dobil stalno slu2bo. Za narodno literaturo jl mt\ njegova veViUa «suba, ker bi bilo gotovo Stf marsikaj lepega narodnega blaga w l.to z njegovega I peresa vzlasti zdaj, ko je bil j rise: do stake sluibe in bil resea skrbi za vsakdanji krab. Bodi toraj pri-poro&n v blag spomin narodu, pa *adi njegovim so-Solcem, izmed kterih eden najstarejsitt je tadi pisatelj te kratke oagrobnice svojema prijatelju. Meatne volitve v Qorici so kon&le pretek. lorek. Kakor v drogi zmagala je tudi v prvi volilni skUpScM strauka var«nih gospodarjev. Izvo-Ijeni so Karol vitez Bitter z 120, Anton Erzettig inzenjer z 113 in vitez dr. Doliac odvetnik z 111 glasovi izmed 220 glasov. Mej dvema (dr. Gentilli in Bopper) pa je bila popoldne ©zja volitev, pri kateri je bil izf ©lea kandidat tako zvane libertine ali magistrate stranke dr. Gentilli, kerso .Sparovci*, men-da sttareQii, da so »roagistrato?cem* zasoliii mora-Beno z&iluico, popoldie doma ostali. NaSim liberal-cem, posebno pa ozjim prijateljeui oncga gospoda, ka-terega je ,I/lsonzott proti koncu lanskega leta irae-novol sraagi8tratni factotum", ni izid volitve nic kaj po voJji, ker se boje, da ne bl novi mozjc pri magistrate kaj pomeSali, kar bi temu ali ooemu prav ne dilate. Bomo videli I— Vinska rasstava v Kojskem je privabila preteklo nedeljo lepo Stevilo domacih posestnikov, pa tudi nekoliko gostov iz Gorice in Dornberga. Razsta-v& sama na sebi ni bila raviio bogata in tudi ne do-vrseno vreojeia; vetdar pa lahko recemo, da je za-dostno izra^evala zaacaj briske vinoreje in da daje kot prva poskuSnja te bazemlademu vinorejskem druStvu prav povoljno spricevato warljivosti napredka. Razstavljenih je bilo 70 razliMb, vecinoma namiznih belib vin iz navadnega domaeega grozdja. Nekoliko botelji je bilo tudi v Brdih pridelanega sfizlinga,* „modre frankioje" in »burgundeca.* Zadnja