Leto: XXVI občin Ormož in Ptuj !J Vfo/jf"; 22/11-1990 YU ISSN 0042 - 0778 Številka: 28 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 154. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju plakete Ormoža in listine občine Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 155. Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990 — dopolnjen 1989 (prečiščeno besedilo) IZVRŠNI SVET SO PTUJ 156. Sklep o imenovanju občinske popisne komisije za popis prebivalstva 1991 157. Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 158. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991 —1995 v KS Cirkulane 159. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za finansiranje in sofinansiranje izvajanja srednjeročnega programa v letih 1991 — 1995 v KS Dornava 160. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije cest v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 na območju krajevne skupnosti Trnovska vas 161. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1991 — 1995 v KS Ptujska gora 162. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti Rogoznica v letih 1991 —1995 163. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1991 — 1995 v KS Rogoznica POPRAVEK 154. Po 3. alinei C) točke 3. člena odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. II. 1990 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju plakete Ormoža in listine občine Ormož 1. člen Spremeni se naslov odloka o podeljevanju plakete Ormoža in listine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/87) tako, da se glasi: »Odlok o podeljevanju plakete in listine občine Ormož.« 2. člen 1. odstavek L člena se spremeni tako, da se glasi: »Plaketa občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: plaketa) se kot posebno družbeno prizna- nje občine Ormož podeljuje za prispevek k razvoju in napredku občine.« 3. člen Spremeni in dopolni se 1. odstavek 3. člena tako, da se glasi: »Plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem ali njihovim enotam in drugim organizacijam, političnim strankam, družbenopolitičnim skupnostim in društvom.« 4. člen V I. odstavku 5. člena se besede »slavnostni seji vseh treh zborov« nadomestijo z besedo »proslavi«. 2. odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sklep o podelitvi sprejme skupščina na zadnji seji pred proslavo Dneva republike na podlagi svoje komisije za odlikovanja in priznanja.« 5. člen Sprmeni in dopolni se 1. odstavek 6. člena tako, da se glasi: »Pismeni predlog za podelitev obeh priznanj lahko pošljete komisiji za odlikovanja in priznanja politične stranke, podjetja ali njihove enote in druge organizacije, izvršni svet skupščine občine, krajevne skupnosti in društva.« 6. člen Spremeni se 7. člen tako, da se glasi: »Razpis za podelitev plakete in listine objavi občinska komisija za odlikovanja in priznanja vsako leto najkasneje do 15. septembra.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.« Številka: 902-3/90 Ormož, dne 6. II. 1990 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jože BEŠVIk 155. Na podlagi Odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/88), Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 — dopolnjen 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88 in 2/90 in Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 — dopolnjen 1989 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89) je Skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23/10-1990 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990 - DOPOLNJEN 1989 (prečiščeno besedilo) 1. SKUPNI INTERESI IN CILJI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA Ob upoštevanju temeljnih skupnih interesov in ciljev družbenega plana SFR Jugoslavije in R Slovenije ter dolgoročnega družbenega plana občine Ptuj, ki povdarjajo krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine Ptuj v tekočem srednjeročnem obodbju so temeljni cilji družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 naslednji: 1. Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov, krepitev dolgoročno zasnovanega združevanja dela in sredstev na dohodkovnih temeljih, krepitev inovacijske sposobnosti za doseganje skupnih razvojnih ciljev. 2. Stabilnejši in hitrejši gospodarski razvoj na kakovostnih temeljih s popolnejšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture. Dvig kakovosti na vseh ravneh in povečano vključevanje v mednarodno menjavo, kar bomo lahko dosegli le ob usmeritvi raziskovalnih zmogljivosti v usposabljanje proizvodnje za prodor na svetovni trg in za največno možno izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti ter za uvajanje novih tehnologij. Več bomo vlagali v vzgojo in usposabljanje strokovnjakov, za tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in nadaljnji razvoj poslovodenja in upravljanja. Posebna pozornost bo namenjena programom v elektro in kovinski industriji ter tekstilni in usnjarsko obutveni industriji, kot delovno intenzivnih industrijah, kjer so odprte možnosti za hitrejšo rast zaposlovanja. Prav tako so velike razvojne možnosti na področju turizma, ki se mora uveljaviti kot vsestranski interes združenega dela občine. Na osnovi ekonomskih in drugih ukrepov širše družbe bomo v občini Ptuj zagotavljali razvoj kmetijstva in s tem rastočo proizvodnjo hrane, ker imamo za to naravne in kadrovske pogoje. Posebno pozornost bomo namenili racionalni porabi energije in surovin, pri čemer bomo zlasti v industriji predelovali in v največji možni meri uporabljali tudi sekundarne surovine. 3. Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, v spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev. Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi. 4. Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine s hitrejšim razvojem Haloz in Slovenskih goric ter krepili sodelovanje občin v razvoju mejnih krajevnih skupnosti z drugimi občinami . Zaradi ohranitve preselitve na manj razvitih območjih bomo predvsem s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne in ekonomske politike izboljšali življenjske razmere. 5. Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo potrebe razvoja dejavnosti in poselitev v prostoru usklajene z rabo zemljišč. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana bomo za vsa zemljišča določili namensko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo in varovanje naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine. 6. Trajen cilj našega razvoja je ohranjanje zdravega okolja in varovanje ekološkega ravnotežja. V skladu z dolgoročnimi potrebami bomo aktivneje kot v dosedanjem razvoju sanirali zlasti kritična območja onesnaženosti ter preprečevali nastajanje novih. Temu bo podrejena tudi razmestitev ekološko občutljivih dejavnosti v prostoru in uveljavljanje varstvenih ukrepov. 7. Z uresničevanjem ekonomskih, političnih in drugih temeljnih ciljev in nalog celotnega družbenega razvoja bomo zagotavljali in še naprej nenehno povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe. 8. V okviru skladnejšega regionalnega razvoja bomo zmanjšali razlike v razvitosti med občinami, materialno krepili mejna območja in ohranjali poseljenost, usklajevali rabo življenjskega prostora ter tistih prvin v ekonomski in socialni politiki, kjer prihaja do izraza potreba po oblikovanju skupnih regijskih ciljev, skladno z družbenim dogovorom o skupnih planskih elementih na območju SPO za obdobje 1986—1990. Sklenjen bo poseben samoupravni sporazum za financiranje programov iz občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu. Prednostno bomo obravnavali razvoj zdraviliškega turizma in uskladili obseg izvajanja vzgojno -izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. Uveljavili bomo domicilni princip pri združevanju sredstev za financiranje programov stanovanjske izgradnje, komunalne in cestne infrastrukture, krajevnih skupnosti, SLO in požarne varnosti. 9. Krepili bomo sodelovanje z bratskimi občinami in poiskali možnosti nadaljnjega povezovanja v okviru posameznih dejavnosti. 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA 2.1. Projekcija globalnih okvirov Projekcija globalnih okvirov za srednjeročno obdobje 1986—1990 upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja dosežena v preklem obdobju, ključne razvojne probleme na prehodu iz enega obdobja v drugo obdobje, osnovne cilje in naloge razvoja v tem srednjeročnem obdobju ter skupne pogoje, značilnosti in projekcije materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja republike in države. TABELA 1: Osnovni materialni okviri razvoja v obdobju 1986—1990 — poprečne letne stopnje rasti v % Kazalci Občina SRS L Prebivalstvo 0,2 0,8 2. Družbeni proizvod-skupni 4,0 3,5 3. Industrijska proizvodnja 4,5 4,0 4. Kmetijska proizvodnja 4,2 2,5 5. Zaposleni v združenem delu L5 1,2 6. Produktivnost dela v gospodarstvu 2,5 2,3 7. Izvoz blaga in storitev 11,0 5,8 8. Uvoz blaga in storitev 10,0 5,2 9. Investicije v osnovna sredstva 7,3 4,8 10. Realni osebni dohodki na zaposlenega 1,7 1,0 Na osnovi gibanja prebivalstva v zadnjih letih ocenjujemo, da bo skupen prirastek prebivalstva v tem srednjeročnem obdobju okrog 0,2 % poprečno letno. Delež kmečkega prebivalstva bo ostal nespremenjen (okrog 22 %). Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo v globalu porasel za 4 % poprečno letno. To bo doseženo na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, s povečanjem obsega izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimana proizvodnje in investicij, ki bodo morale ob izboljšanju učinkovitosti investiranja omogočiti povečanje zlasti izvozne proizvodnje, ki bo konkurenčna na tujih trgih in ki bo dajala večji dohodek na delavca in na vložena sredstva. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrija, katere poprečna letna rast bo okrog 4,5 % kmetijska proizvodnja pa bo naraščala okrog 4,2 % letno, od tega družbeno organizirana tržna proizvodnja 4,7 % letno. Nadpoprečni razvoj bo na osnovi predvidenih ukrepov imelo tudi drobno gospodarstvo. Zaradi predvidenih stopenj rasti bodo nastali naslednji premiki v gospodarski strukturi občine. TABELA 2: Struktura družbenega proizvoda po področjih — struktura v % 1985 Občina SRS 1990 Občina SRS SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 v tem: — združeno delo 87,4 91,2 87,4 91,3 — samostojno osebno delo 12,6 8,8 12,6 S,7 Industrija 44,8 49,3 45,9 50,7 Kmetijstvo 16,0 6,5 16,2 6,1 Gozdarstvo 0,8 1,1 0,6 0,9 Vodno gospodarstvo 0,8 0,2 0,2 Gradbeništvo 5,7 5,9 5,4 5,9 Promet in zveze 6,1 6,6 6.1 6,6 Trgovina 15,4 17,7 15,1 16,5 Gostinstvo in turizem 1,9 3,0 1,9 3,0 Obrt in storitve 7,3 5,4 6,9 6,2 Druge dejavnosti 1,2 4,3 2,4 3,9 Na osnovi produktivnega zaposlovanja bomo dosegli okrog 1,5% letno rast zaposlenosti v združenem delu in 2,5% letno rast produktivnosti. Tako bomo ob predvideni gospodarski rasti dosegli okrog 60% udeležbo produktivnosti dela v ustvarjenem družbenem proizvodu združenega dela. Večji izvoz, predvsem pa trajnejša naravnanost gospodarstva k izvozu na konvertibilno področje bo ena najpomembnejših nalog gospodarstva občine. Izvoz bomo povečali po okrog 11% poprečni letni stopnji, glavni nosilec izvoza pa bodo proizvodni programi v industriji. Boljši ekonomski rezultati bodo doseženi z izvozom proizvodov višje stopnje predelave. Trajnejšo izvozno usmeritev bodo pogojevale tudi povečane potrebe po uvozu opreme za izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija ter potreben uvoz nekaterih surovin in repromaterialov za proizvodnjo aluminija in izdelavo ustreznih krmnih mešanic za potrebe kmetijstva. Tako bo uvoz blaga in storitev rasel po okrog 10% stopnji poprečno letno. Stopnja pokritja uvojza z izvozom bo znašala okrog 96 %. Z investicijami, racionalnejšim gospodarjenjem in večjim varčevanjem pri materialnih stroških, ob upoštevanju realnega vrednotenja energetskih in surovinskih vložkov, moramo zaustaviti poslabšanje ekonomičnosti poslovanja, kar bo omogočalo v globalu okrog 4% letno realno rast bruto dohodka v gospodarstvu. V delitvi dohodka bo okrepljen delež sredstev za akumulacijo. Tako bo v dohodku delež sredstev za akumulacijo porasel od okrog 16,6% v letu 1985 na okrog 17,3 % v letu 1990. Sredstva za osebno in skupno porabo bodo rasla počasneje od rasti doseženega dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu pa v okviru rasti produktivnosti dela. 2.2. Ustvarjanje in razporejanje dohodka ter odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe Na osnovi racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja pri materialnih in drugih stroških moramo pri oblikovanju dohodka doseči, da bodo porabljena sredstva v gospodarstvu v globalu naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka. Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obnavljanje osnovnih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija realno naraščala hitreje od rasti bruto dohodka, to je okrog 5 % letno. Tako bo v gospodarstvu občine dosežena okrog 3,8% letna realna rast dohodka. Pri razporejanju doseženega dohodka moramo izboljšati relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo ob hkratnem uresničevanju politike realne rasti sredstev za vse oblike porabe. Tako bo akumulacija v gospodarstvu naraščala po stopnji 4,6 % povprečno letno. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v združenem delu se bodo ob doseganju planiranih rezultatov v proizvodnji v globalu povečala za okrog 3,2 % letno. Ob predvideni 1,5% letni zaposlenosti v združenem delu bodo poprečni realni osebni dohodki na zaposlenega lahko naraščali po stopnji 1,7 % letno, to je v okviru rasti produktivnosti dela. Ob takem povečanju sredstev za OD bo omogočeno izvajanje postopne uskladitve ravni osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu z gospodarstvom. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana s svobodno menjavo dela bodo v tem srednjeročnem obdobju v globalu naraščala po stopnji 3,9 % poprečno letno. V tem okviru bo zagotovljena enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih. Sredstva za socialne prejemke bodo glede na projekcijo števila upravičencev in upoštevanje njihovo tekoče usklajevanje z rastjo poprečnih osebnih dohodkov naraščala nekoliko počasneje. Sredstva za splošno porabo bodo v globalu rasla skladno z rastjo dohodka gospodarstva. 2.3. Oblikovanje sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji Naložbena politika bo usmerjena predvsem v naložbe v proizvodnjo hrane in v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Z ozirom na potreben obseg sredstev za predvidene naložbe bodo sredstva za reprodukcijo naraščala hitreje kot dohodek in bodo dosegla okrog 4,8% poprečno letno rast, njihov delež v razporejenem dohodku pa se bo dvignil od 32,2 % v letu 1985 na 33,7 % v letu 1990. 2.4. Zbiranje sredstev v okviru III. občinskega samoprispevka Za izvajanje programa investicij na področju družbenega standarda bodo izvedene aktivnosti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev III. občinskega samoprispevka. Tako se bodo v obdobju 1987—1991 zbirala sredstva po enotni stopnji 1 % od čistih osebnih dohodkov. V skladu s plani SIS bodo iz sredstev samoprispevka sofinancirane investicije na naslednjih področjih: a) Zdravstva posodobitev in širitev zdravstvenih in zdraviliških zmogljivosti (70% vseh sredstev samoprispevka); b) Kultura: ureditev prostorov za Radio-Tednik Ptuj (5% vseh sredstev samoprispevka); c) Šolstva — gradnja prizidka pri Osnovni šoli Juršinci in telovadnice kot večnamenski prostor v Krajevni skupnosti Cirkulane (10% vseh sredstev samoprispevka); d) Cest — za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih, glede na dolžino makadamskih cest v odvisnosti od celotne dolžine kategoriziranih cest (15 % vseh sredstev samoprispevka). Navedene investicije bodo sofinancirane iz tega vira pod pogojem, da bo referendum za III. občinski samoprispevek uspel. 2.5. Zaposlovanje Produktivno zaposlovanje na osnovi boljšega izkoriščanja zmogljivosti in povečanje obsega izmenskega dela bo omogočilo v globalu okrog 1,7% letno rast zaposlenosti v občini. V tem okviru bo zaposlenost v združenem delu povečana za okrog 1,5 %, v samostojnem osebnem delu pa za okrog 6,0 %. V združenem delu gospodarstva se bo število zaposlenih povečalo poprečno letno za okrog 1,6%, v negospodarstvu pa za okrog 0,9 %. Tako se bo na novo zaposlilo okrog 1.670 delavcev, od tega 1.420 delavcev v združenem delu in 250 delavcev v samostojnem osebnem delu. V cilju zmanjšanja nezaposlenosti bo potrebno iskati možnosti zaposlitve tudi zunaj občinskih meja. Število zaposlenih se bo najbolj povečalo na področju industrije, obrti ter prometa in zvez. V negospodarstvu bo na novo zaposlenih okrog 130 delavcev. Delavcem, ki se bodo vračali iz tujine, bo ponujena možnost zaposlovanja predvsem v drobnem gospodarstvu. V cilju izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih morajo kadrovske službe v samoupravnih organizacijah in skupnostih usmerjati mladino v izobraževanje predvsem deficitarnih poklicev, že zaposlenim pa omogočiti študij ob delu in iz dela v smislu dodatnega šolanja ali prekvalifikacije. Delež nezaposlenih se bo v skupnem številu zaposlenih zmanjševal, kar bo doseženo z doslednim spoštovanjem omejitev nadurnega dela in pogodbenega dela ter dela upokojencev, obenem pa tudi z večjim vključevanjem v opravljanje sezonskih del. Zaposlovanje bo omogočeno tudi z združevanjem sredstev gospodarstva občine po posebnem sporazumu. 3. RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH 3.1. Smeri prestrukturiranja gospodarstva 3.1.1. Industrija Industrija ustvarja v občini v zadnjih letih okrog 44% celotnega družbenega proizvoda in bo zato tudi v letih 1986 1990 glavni nosilec razvoja. Najpomembnejša naloga organizacij združenega dela v industriji bo posodabljanje tehnološko zastarele opreme, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov ter uvajanje razvojno intenzivnih programov, uvajanje višje stopnje predelave, hkrati z navedenim pa tudi odpira- nje novih delovnih mest, kar naj bi dosegli predvsem z uvajanjem dvo ali troizmenskega dela v že obstoječih dejavnostih. Rast industrijske proizvodnje bo v največji meri pogojena z rastjo izvoza in izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija in bo rasla po 4,5 % letni stopnji. a) V proizvodnji in predelavi barvastih kovin bodo v TGA Boris Kidrič Kidričevo z izgradnjo nove elktrolize Cinz rekonstrukcijo elektrolize B izvedli I. fazo modernizacije. Proizvodnja primarnega aluminija bo po dokončani modernizaciji od sedanje večja za okrog 56 %, elektroliza A pa bo prenehala obratovati. Vzporedno z modernizacijo proizvodnih zmogljivosti bodo v TGA osvojili tudi proizvodnjo površinsko aktivne glinice in zgradili obrat za oblikovanje, žganje in sestavljanje anod, ter posodobili in povečali livne zmogljivosti. V okviru programa silikatne kemije pa bodo povečali proizvodne zmogljivosti zeolita A in zmogljivosti za raztapljanje vodnega stekla. b) Organizacije združenega dela s področja kovinsko predelovalnega kompleksa in proizvodnje prometnih sredstev bodo izvajale modernizacije in avtomatizacije proizvodnih zmogljivosti, pri tem pa bo DO AG1S posebno skrb posvetila krepitvi kadrovske strukture in izboljšanju tehnološke discipline. Osnovo proizvodnje bodo še naprej predstavljali proizvodi, ki jih DO lahko tehnološko obvladuje, dopolnilne programe pa bo iskala na področju proizvodnje avtomobilske opreme. Skupaj z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, zlasti TAM in Tehniško fakulteto iz Maribora bo osvojila nove proizvode oziroma programe s področja proizvodnje cestnih vozil, od katerih bo najpomembnejša naložba v začetku tega obdobja proizvodnja satovja A KG za oljne hladilnike. TAM — TOZD Proizvodnja zavor Ptuj bo izvajala vlaganja v modernizacijo opreme, medtem ko bo ŽG CD —TOZD za vzdrževanje voz izvedla še nerealizirano nalogo preteklega srednjeročnega obdobja, to je posodobitev kapacitet za vzdrževanje in popravilo potniških in tovornih voz. c) Delovna organizacija HI KO Olga Meglič bo na obstoječi lokaciji v Dolanah razvijala proizvodni program hidravličnih elementov in dvižne opreme, v sklopu SOZD Agros pa bo razvijala proizvodnjo kmetijske mehanizacije, predvsem proizvodnjo traktorskih nakladalnikov, puhalni-kov, siloreznic in hidravličnih elementov za kmetijsko mehanizacijo. Proizvodno dejavnost, ki se izvaja v Ptuju, bo postopoma selila v Dolane, dejavnost pletarstva pa bo razvijala v sodelovanju z delovnimi organizacijami iz Čakovca in Varaždina, s katero že obnavljajo vrbove nasade, v nadaljnjem sodelovanju pa predvidevajo tudi razvijanje pleterske dejavnosti na domu. č) DO Zlatorog Maribor bo prenesel proizvodnjo kozmetike, čistil in mehčalca na lokacijo skladišča MIP v Slovenji vasi. V ta namen bo odkupil skladiščne prostore MlP-a in zgradil proizvodne prostore. d) IMP-TOZD Elektrokovinar bo razvojno perspektivno razvijala proizvodnjo naprav za pripravo pitne in tehnološke vode, čiščenje in mehčanje vode, procesno opremo za dejavnost priprave vode in proizvodnjo tehnološko zahtevnejših tlačnih posod. e) Gorenje Procesna oprema TOZD Poslovna oprema Ptuj bo na področju elektronske industrije uvajala tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo sklopov za računalnike predvsem črno-belih monitorjev in nove tipkovnice, delež, zabavne elektronike pa se bo postopoma zmanjševal. Elektrokovina —TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev bo modernizirala opremo, svoj razvoj pa usmerjala v osvajanje različnih vrst elektromotorjev. 0 V proizvodnji in predelavi lesa bodo združene sedanje proizvodne zmogljivosti v cilju večje poslovne učinkovitosti ter usmerjenosti v večjo finalizacijo in za izvoz. g) MTT Tovarna volnenih izdelkov Majšperk bo z modernizacijo povečala produktivnost, v proizvodni usmeritvi pa bo poudarek še nadalje dan proizvodnji volnenih tkanin, načrtujejo pa izgradnjo prizidka za proizvodnjo volnice, s čimer bodo povečali proizvodnjo volnice na 700 ton letno in proizvodnjo gobelinov za polovico. Navedene naložbe bodo omogočile dodatno zaposlovanje. Poleg omenjenega bodo v okviru reševanja energetskega problema izvedli tudi priključitev kotlarne na zemeljski plin in zgradili halo za predelavo sekundarnih surovin. Labod—TOZD Delta bo razširila kapacitete likalnice in izvajala modernizacijo proizvodnih linjj. h) Planika TOZD Tovarna obutve Majšperk bo osvojila proizvodni program šivanja športne obutve in s tem znatno povečala število zaposlenih ter se intenzivno usmerjala v izvoz. i) Sava Kranj—TOZD Gumama bo temeljito selekcionirala in prestrukturirala proizvodni program in del programa prenesla v področje drobnega gospodarstva. Uvajala bo sodobnejše tehnološke postopke in izdelke višje tehnološke ravni. j) Proizvodnja krmil bo sledila povečanim potrebam živinoreje, zaradi česar bosta obe temeljni organizaciji združenega dela modernizirali proizvodnjo ter povečali svoje skladiščne in proizvodne kapacitete. Me-sokombinat Perutnina —TOZD Tovarna krmil bo proizvodnjo povečala za 17%, EKK-TOZD Tovarna močnih krmil pa za 15%. k) MIP-TOZD Zaščita bo zgradila novo proizvodno halo, na lokaciji obstoječih proizvodnih obratov v Kidričevem za potrebe izvoznega obra- ta. Tako bo izvozni obrat preseljen iz Ptuja k ostalemu delu proizvodnje TOZD, kar bo omogočilo boljšo organizacijo in racionalnejšo delitev dela. l) V živilskem kombinatu Inte TOZD Pekarne »Vinko Reš« bo izvedena rekonstrukcija in razširitev pekarne v Ptuju, hkrati z omenjenim pa bodo v Ptuju in Kidričevem zgradili silose za moko. m) Bivši prostori EKK-TOZD Petovia bodo namenjeni za perspektivni proizvodni program. Prav tako bodo v izpraznjenih prostorih osnovnih šol proučene možnosti za najboljšo izkoriščenost le-teh. n) Posodobitev in zamenjava iztrošene in zastarele opreme bo glavna naloga tudi vseh ostalih organizacij združenega dela v občini. 3.1.2. Kmetijstvo Kmetijstvo bo imelo glede na potrebe po izboljšanju preskrbe s hrano prednostni pomen. Osnovna naloga na področju kmetijske proizvodnje bo z večjo izkoriščenostjo zemlje in drugih proizvodnih kapacitet ter racionalnostjo v skladu z naravnimi možnostmi doseči 4,7 % poprečno letno rast organizirane tržne proizvodnje. Kmetijske organizacije se bodo dohodkovno povezovale z ostalimi dejavnostmi. Uveljavljale se bodo kot nosilec novih tehnologij v proizvodnji in kot pospeševalec kooperacijskega sodelovanja na osnovi skupnih vlaganj družbenega in zasebnega sektorja. Nosilci razvoja kmetijstva bodo dosegli naslednje poprečne letne rasti organizirane kmetijske proizvodnje: — stopnje rasti v % OZD in zadruge 1986-1990 1. Emona K K Ruj 4,7 2. Mesokombinat Perutnina Ptuj 2,5 3. Kmetijska zadruga Ptuj 5,7 4. Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju 5,7 Na področju zasebnega sektorja kmetijstva bodo zasebni kmetovalci združeni v kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperantov zagotovili hitrejši razvoj proizvodnje in družbeno-ekonomskih odnosov. To bo osnova za hitrejše vključevanje in povečevanje organizirane tržne proizvodnje in hitrejše spreminjanje agrarne strukture v skladu z zahtevami sodobne kmetijske proizvodnje. 3.1.2.1. Kmetijsko-prostorsko ureditvene operacije in investicije v kmetij-stvu V letu 1990 bomo razpolagali z okrog 37.477 ha kmetijske zemlje. Izvedli bomo hidromelioracije na površini 4.500 ha zemljišč, agromelioracije pa na 5.120 ha površin. Melioracije bodo izvedene v Slovenskih goricah na površini 1.410 ha, v Halozah 640 ha, na Ptujskem polju 1.530 ha in na Dravskem polju 920 ha. Posebno pozornost bomo namenili koncentriranju zemljiške posesti, kar bo eden izmed temeljev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska zadruga Ptuj bo izvedla komasacije na 5.170 ha površin v pretežni meri na ravninskem delu občine. Posamezni nosilci kmetijske proizvodnje bodo izvedli naslednja vlaganja: 1. Emona Kmetijski kombinat: — nakup 260 ha zemlje, namakalni sistem za namakanje 1.800 ha površin — obnovo nasadov vinogradov, hmelja, jablan, višenj, rekonstrukcija čistilne naprave, — stojišča za pitanje govedi, rekonstrukcija l'arme prašičev v smeri izboljšanja in preureditve čiščenja odplak in rekonstrukcija mlekarne. 2. Perutnina Ptuj: razširitev in modernizacija perutninske klavnice, — gradnja farmskih objektov za rejo nesnic valilnih jajc, — razširitev in modernizacija predelave, — razširitev in posodobitev kafilerije, gradnja farmskih objektov za kooperacijsko rejo brojlerjev, rekonstrukcija tovarne krmil (silosi za razsuto stanje in linija za paletiranje krmil), povečanje skladiščnih, transportnih in prodajnih zmogljivosti, 3. Kmetijska zadruga Ptuj: melioracije, komasacije in namakanje zemljišč, gradnja hlevov za krave in goveje pitance, prašiče, plemenske svinje in pitance, nabava opreme in strojev za pridelovanje tržnih poljščin, obnova dolgoletnih nasadov (vinogradov in sadovnjakov), izgradnja skladiščnih kapacitet (silosi, skladišča), — nakup 100 ha zemlje. 4. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj: izgradnja dodatnega hleva za čakajoče in testirane bike za potrebe lisaste pasme v R Sloveniji, — izgradnja hleva za merjasce za osemenjevanje svinj v regiji, sodelovanje v gradnji zbirališča za kadavre v regiji, — nabava prevoznih sredstev za potrebe higienske, preventivne, kurativne in osemenjevalne službe, — adaptacija dela obstoječe zgradbe za potrebe ambulante kliničnega laboratorija in priročne lekarne. Razen omenjenih investicij bo TIMA TOZD Kmetijstva, industrije in trgovine Maribor zgradila v skladu s potrebami klavniško-predeloval-ne industrije klavniško-predelovalni obrat in hladilnico v Slovenji vasi. 3.1.2.2. Poljedelstvo in proizvodnja vrtnin Temeljna naloga kmetijstva pri zagotavljanju prehrane je uvajanje sodobnejše ter tržno usmerjene poljedelske proizvodnje s takšnim setvenim kolobarjem, ki bo zagotavljal večjo proizvodnjo pšenice, koruze, oljaric, sladkorne pese ter krme za živino. V družbenem sektorju bo povečan pridelek pšenice za 53 %, v zasebnem sektorju pa za 50 %, pridelek koruze bo povečan v družbenem sektorju za 25 %, pridelek sladkorne pese v družbenem sektorju za 29 %, v zasebnem sektorju pa za 50 %. Razvijali bomo vrtnarsko proizvodnjo v zasebnem sektorju v dolgoročnem proizvodnem sodelovanju s predelovalnimi organizacijami. Vzporedno s povečanjem njivskih površin bo spremenjena tudi setvena struktura v korist žit, industrijskih in krmnih rastlin. Razvijali bomo tudi semenarstvo in selekcijo na lastnih površinah »Semenarne« Ljubljana in v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. 3.1.2.3. Živinoreja Živinoreja bo glavni nosilec razvoja kmetijske dejavnosti v občini. Govedoreja, s povdarkom na prireji svetlolisastega goveda se bo pospešeno razvijala predvsem na gričevnatem območju, medtem ko bo na ravninskem delu zadržan trend sedanjega razvoja živinoreje. V družbenem sektorju bo prireja žive teže govejih pitancev povečana za 17%, v zasebnem sektorju pa za 22%. Prireja mleka bo povečana v družbenem sektorju za 10%, v zasebnem pa za 30%. Prireja prašičev bo v družbenem sektorju povečana za 67 %, v zasebnem pa za 38 %. V živinoreji bo posebna skrb posvečena: — izboljšanju genetskega potenciala s selekcijo, kontrolo proizvodnosti in osemenjevanjem, — količinsko večji pridelavi krme na lastnih površinah in boljšemu konserviranju, — izboljšanju prehrane živali, — čuvanju zdravja živali z razvijanjem preventive, kurative in diagnostike, — higienski kvaliteti mleka, — veterinarsko sanitarnemu pregledu živil živalskega izvora, — nadaljnjemu usposabljanju veterinarsko higienske službe. Prireja perutninskega mesa bo povečana za 10 %, mesnih izdelkov in gotovih jedi pa za 65 %. Prireja žive teže perutninskega mesa bo naraščala po 2% poprečni letni stopnji. Pri izvozu perutninskega mesa bo dan poseben povdarek višjim oblikam predelave perutninskega mesa. 3.1.2.4. Sadjarstvo in vinogradništvo Na področju sadjarstva bo tržna proizvodnja povečana za 2,2 % povprečno letno. Večji povdarek bo na tržni proizvodnji jabolk, višenj in hrušk, predvsem v družbenem sektorju, v zasebnem pa je predvidenih več nasadov jablan, hrušk, ribeza, leske in orehov. Povečani bodo plantažni nasadi, pri čemer bo z uvajanjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih sredstev povečan pridelek na enoto površine. Se naprej bo tekla intenzivna obnova vinogradov, ki bo predvidoma potekala na večjih kompleksih in skupnostih s cilji čim večje proizvodnje. Večji povdarek bo na rajonizaciji, tako da bo le-ta ustrezala zahtevam in lastnostim posameznih vrst. Tržna proizvodnja bo povečana za 2 % povprečno letno. 3.1.2.5. Ribištvo, čebelarstvo in lovstvo Na področju ribištva bomo pospeševali gojitveno dejavnost. Ob melioracijskih območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, bomo urejevali proizvodne ribnike. Ribištvo mora postati faktor razvoja turizma. Zaradi tega bomo razvijali predvsem ribolovni turizem ter športni in proizvodni ribolov. Na področju čebelarstva bomo pospeševali razvoj organiziranega čebelarstva. Razvijali bomo proizvodno in ljubiteljsko čebelarstvo in ob tem povečevali število panjev. Izdelan bo pašni kataster. Lovstvo bomo razvijali enakomerno z drugimi dejavnostmi, predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Zagotovili bomo možnosti in pogoje za razvoj lovskega gospodarjenja ter s tem pospešili razvoj lovskega turizma. Upoštevali bomo življenjske pogoje raznih vrst divjadi. Površine, potrebne za uspešno gojitev divjadi, bodo oblikovane tako, kot zahtevajo vrste divjadi, ob tem pa bomo tudi uskladili ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami. Lovske organizacije bodo upravljale z opuščenimi gramoznicami, neobdelanimi površinami pod daljnovodi, obrežji in nabrežji rek ter potokov ter vetrobranskimi pasovi. Lovske organizacije bodo izdelale rajo-nizacijo za vse vrste divjadi in jo uskladile z interesi kmetijstva in gozdarstva. 3.1.3. Gozdarstvo Ohranjanje in krepitev primarne vloge gozdov bo osnovna naloga na področju gospodarjenja z gozdovi. Zaradi tega bomo pospeševali gozdno gojitvena dela ter s tem izboljševali dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom. Gozdne površine se do 1990. leta ne bodo bistveno spremenile. V ravninskih območjih občine, predvsem na Dravskem polju in ravninskih predelih Slovenskih goric, bomo površine gozdov zmanjševali, medtem ko bomo na območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, izvajali pogozdovanje novih površin. Obenem bomo pospešeno krepili obstoječe ter hitreje obnavljali malodonosne gozdove. Ob tem bomo uskladili intenziteto izkoriščanja s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov. Nadaljevali bomo tudi z vlaganji v gozdove. Tako bomo obnovili poprečno letno 31 ha gozdov ter pogozdili na hribovitih in odročnejših terenih okrog 5 ha površin letno. Z izgradnjo gozdnih cest in vlak bomo zagotovili boljšo dostopnost in odprtost gozdov. Pri tem bodo zaradi težje dostopnih terenov potrebna večja vlaganja. Glede na opredelitve samoupravnih sporazumov bosta TOZD in TOK Gozdarstvo zagotavljala potrebne količine lesne mase iglavcev in listavcev za potrebe predelave lesa v občini. 3.1.4. Trgovina Temeljna naloga trgovine na drobno bo še nadalje zadovoljevanje osnovnih potreb občanov, za kar bo potrebno posodabljati prodajne zmogljivosti in jih čim bolj približati občanom v oddaljenih krajevnih skupnostih. Med najpomembnejšimi aktivnostmi bo DO M1P Ptuj zgradila prodajalne osnovne preskrbe v krajevni skupnosti Cirkovce in Hajdina ter prizidek k prodajalni v Turnišču, glede na finančne možnosti pa še razširila prodajalno v Markovcih, preuredila prodajalno Majšperk-Lešje, razširila prodajalno v Kidričevem, predvsem za prodajo tehničnega blaga. TOZD Maloprodaja bo po preselitvi izvoznega obrata na novo lokacijo odkupila sedanje proizvodne prostore na Ormoški cesti ter v sklopu novo pridobljenih in obstoječih zmogljivosti organizirala prodajno skladišče gradbenega materiala. DO Merkur Ptuj bo specializirala prodajalno Dom, uredila specializirano prodajalno v Murkovi ulici ter sofinancirala gradnjo novih prodajaln osnovne preskrbe v zainteresiranih krajevnih skupnostih. V redkeje poseljenih območjih občine, kjer ni pogojev za organiziranje klasičnih oblik prodaje, bomo osnovno preskrbo približali občanom z ustanavljanjem prodajaln v lasti občanov. DO Merkur Ptuj bo skupaj z DO MIP pričela z izgradnjo prodajnega centra v Rabelčji vasi. Na področju veleprodaje bo DO MIP v cilju kvalitetnejše preskrbe razširila delikatesni oddelek in pričela z izgradnjo zorilnice in pakirnice sadja ter posodobila zastarelo skladiščno opremo in transportna sredstva. Kmetijski zadrugi bosta še nadalje zagotavljali preskrbo z reproma-terialom za kmetijstvo. LIK-TOZD Trgovina LES bo zagotavljala oskrbo prebivalstva s trdimi gorivi in plinom ter s sodelovanjem občinskih blagovnih rezerv oblikovala blagovne rezerve premoga. Za izboljšanje preskrbe z naftnimi derivati, predvsem za potrebe kmetijstva bo Petrol v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi koristniki v Majšperku in Trnovski vasi zgradil bencinsko črpalko. 3.1.5. Obrt in osebne storitve Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bo zaradi njegovega vpliva na prestrukturiranje in racionalizacijo celotnega gospodarstva prioritetna naloga v občini. Naloge in aktivnosti za hitrejši razvoj bomo izvajali na osnovi Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1986—1990. Večje organizacije združenega dela v občini: DO AG1S, DO HIKO Olga Meglič, SAVA Kranj-TOZD Gumama, IMP-TOZD Elektrokovi-nar, bodo tiste proizvodne programe, kjer bo proizvodnja zaradi majhnih serij rentabilnejša v kooperacijskem sodelovanju v enotah drobnega gospodarstva, prenesle v drobno gospodarstvo. V svojih samoupravnih aktih bodo posebej opredelile pogoje za to sodelovanje in zagotovile sredstva za skupna vlaganja s kooperanti. Večje delovne organizacije bodo v primeru večjega števila kooperantov ustanavljale temeljne organizacije kooperantov in bodo soustanoviteljice novih enot drobnega gospodarstva. Žaradi potreb po zaščitni obutvi bomo povečali proizvodnjo zaščitne obutve v Čevljarski delavnici Kidričevo, kar bo omogočeno z gradnjo novih prostorov v Kidričevem. Skupščina občine Ptuj bo z ustrezno davčno politiko v okviru svoje pristojnosti pospeševala razvoj drobnega gospodarstva, še posebej deficitarnih storitvenih obrti. SSS bo zagotavljala skladno z dogovorom potrebne poslovne prostore. . Kreditna politika bo s krediti pospeševala zfesti razvoj drobnega gospodarstva v kooperacijskem sodelovanju in nudila kredite pod ugodnejšimi pogoji storitveni servisni obrti. Deficitarna in storitvena obrt bosta deležni tudi ugodnosti pri pridobivanju poslovnih prostorov in ustreznih zemljišč. Obrtna zadruga Panorama, Obrtno združenje in DO MI P-TOZD Veleprodaja, PE Kooperacija, bodo vplivali na usklajen razvoj obrti, zlasti prednostnih, krepili vzdrževanje zasebne obrti in kooperacijsko sodelovanje, organizirali plansko razvojno knjigovodsko-računovodski servis ter uredili delovanje hranilno kreditne službe. 3.1.6. Promet in zveze Zagotavljanje varnega, hitrega, kakovostnega in učinkovitega prevoza potnikov in blaga bo osnovna naloga na področju prometa, pri tem pa bo potrebno v strukturi cene proizvodov čim bolj znižati delež transportnih stroškov. Na področju potniškega prometa bosta organizaciji združenega dela odpravili ozka grla v prevozu potnikov in postopoma uvajali mestni avtobusni promet. Zaradi manjših stroškov bosta skupno dogradili servisne delavnice za potrebe obeh TOZD. Certus-TOZD Potniški promet bo zaradi prostorske utesnjenosti in neustrezne lokacije svojo dejavnost selil na novo lokacijo. Urejanje avtobusnih postajališč se bo nadaljevalo. Na področju tovornega prometa bodo organizacije združenega dela povečevale gospodarnost pri izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. 3.1.7. Gradbeništvo Ne glede na predvideno povečano investicijsko aktivnost (modernizacija proizvodnje v TGA), gradbeništvo v občini ne more računati na intenzivno rast, predvsefn zaradi slabe kadrovske strukture, razdrobljenosti in slabe opremljenosti. Odprava navedenih slabosti je osnovna naloga OZD gradbeništva. Delovna organizacija Komunala, gradbeništvo in promet bo z odprtjem nove gramoznice razširila problem oskrbe z gramozom, krajevne skupnosti pa bodo s sofinanciranjem ostalih uporabnikov aktivirale opuščene kamnolome v Dobrini, Narapljah in Zavrču. Za potrebe lokalnih cest in javnih poti bodo aktivirane opuščene gramoznice v krajevnih skupnostih. Na področju antikorozijske zaščite bo delovna organizacija Pleskar Ptuj še nadalje posodabljala in razvijala svoje zmogljivosti ter uvajala nove tehnologije na področju termo in hidro izolacij. Delovna organizacija se bo z vsemi navedenimi zmogljivostmi močneje vključevala tudi na deloviščih izven države. 3.1.8. Turizem in gostinstvo Na področju turizma bo temeljna naloga zagotovitev celovite turistične ponudbe ter izboljšanje kakovosti turističnih storitev. Glede na možnosti razvoja različnih vrst turizma, ki jih nudi geografska lega občine ter zgodovinske in kulturne znamenitosti bomo s kvalitetnejšo in celovitejšo ponudbo povečevali pomen te dejavnosti v gospodarstvu. Tako bomo pospešeno razvijali stacionarni, predvsem zdraviliški turizem, tranzitni, izletniški, lovni in ribolovni turizem, kmečki, rekreacijski, navtični in druge oblike turizma. Zraven nosilca gostinsko turistične ponudbe se bodo neposredno in posredno vključevale v razvoj turizma še druge dejavnosti s področja gospodarstva (trgovina, promet in zveze, stanovanjsko komunalna dejavnost, drobno gospodarstvo, kmetijstvo in ribištvo, lovstvo) in negospodarstva (zdravstvo, kultura, telesna kultura), iz starega mestnega središča bomo v večji meri izključili motorni promet. Ob robu ožjega mestnega središča bomo uredili parkirne prostore, na javnih mestih pa izobesili opozorilne in reklamne napise. Največji povdarek bo dan razvoju zdraviliškega turizma v Ptujskih toplicah, kjer bo izvedena širitev obstoječe restavracije za 100 sedežev ter pričeta izgradnja zdraviliškega hotelskega objekta. Nadaljevana bo tudi izgradnja bungalovov, s čimer bodo povečane nočitvene kapacitete za 50 postelj ter narejena nova vrtina tople vode. Ob tem bo usposobljen tudi avtocamp. V razvoj te oblike turizma bo vključeno združeno delo občine in regije, v okviru katerega bosta združevali sredstva za razvoj zdraviliškega turizma občinska in medobčinska zdravstvena skupnost, del sredstev pa bomo zagotovili iz Ul. občinskega samoprispevka. Pričeli bomo z gradnjo hotela v Ptujskih toplicah in v starem mestnem jedru. V Emona KK-TOZD Haloški biser bo izvedena rekonstrukcija hotela Petovio. Za potrebe izletniškega in stacionarnega turizma bomo odprli turistično cesto med vinogradi ali cesto klopotcev v vzhodnih in osrednjih Halozah v dolžini 50 km. Cesta bo potekala na relaciji: Zavrč—Belski vrh —Bori—Cirkulane—Gradišča- Dravci -Soviče—Vareja— Majski vrh Podlehnik -Gorca Vodni stolp Osterbergerjevo -Dolena Slape Ptujska gora; tako bo vključevala najlepše vinorodne predele in kulturno dediščino tega dela Haloz. Do 1989. leta bo cesta v celoti asfaltirana (1985. leta 23 km) in tako,primerna tudi za izletniški turizem večjega obsega z več kot 10 turistično-gostinskimi postojankami: Švabovo, Bori, Cirkulane, Gradišča, Majski vrh, Podlehnik, EKK Ptuj, Podlehnik-Mo-tel, Gorca, Osterbergovo, Dolena, Ptujska gora. Navedena cesta bo omogočila razvoj turizma še v ostalih krajih Haloz. Vzporedno ob turistični cesti med vinogradi poteka haloško planinska pot, ki se nadaljuje še v gozdnate zahodne Haloze do Donačke gore. V razvoju navtičnega turizma bomo vključili Ptujsko jezero. Ob tem bomo uskladili interese ribištva in varstva okolja. Z intenzivnejšo gojitveno dejavnostjo se bosta v turistično dejavnost v večji meri vključevala ribištvo in lovstvo. Nadaljnji razvoj turizma je skupna naloga in potreba po skupnih vlaganjih zainteresiranih subjektov. 3.2. Stanovanjska in komunalna dejavnost 3.2.1. Stanovanjska dejavnost Stanovanjska gradnja bo temeljila na programih kompleksne gradnje ter točkaste prenove posameznih območij mesta. Individualno gradnjo bomo usmerjali v zazidalne načrte mestnega območja in ostala naselja, urejena z urbanističnimi redi, zazidalnimi načrti in prostorsko ureditvenimi pogoji, jo postopoma zmanjševali in uveljavili zadružno gradnjo stanovanj. Racionalnejšo izrabo stanovanjskega fonda bomo omogočili tudi z uvajanjem ekonomskih stanarin, ki bodo zagotavljale najmanj enostavno reprodukcijo. Z višjo stanarino (večji delež amortizacije) bomo predvidoma povečevali tudi interes za zamenjavo stanovanj in tako izkoristili rezerve v sedaj nezasedenih ali prevelikih stanovanjih. Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 6,4 % od BOD, od tega 0,6 % za opremljanje stavbnih zemljišč. V sodelovanju s skladom za stavbna zemljišča bo samoupravna stanovanjska skupnost zgradila naslednja stanovanja: — družbena najemna — solidarnostna — etažna-zasebna nadomestna Skupaj družbena in prenovljena 180 stanovanj v izmeri 10.080 140 stanovanj v izmeri 7.840 50 stanovanj v izmeri 2.800 35 stanovanj v izmeri 1.760 405 stanovanj v izmeri 22.680 48 stanovanj v izmeri 3,100 V sklopu individualne stanovanjske izgradnje bo zgrajeno 524 stanovanjskih enot v izmeri 41.920 m*, od tega v zadružni gradnji 40 enot v izmeri 3.60 m'. Družbeno gradnjo stanovanj bomo realizirali na naslednjih lokacijah: Rabelčja vas—-zahod (365 stanovanj), Kidričevo (20 stanovanj) in Majšperk (20 stanovanj). Zadružno gradnjo bomo izvajali v Rabelčji vasi—zahod; prenovo stanovanj pa pretežno v starem mestnem jedru Ptuja in v Kidričevem. Pretežni del individualnih hiš bomo gradili v zazidalnih načrtih Budina —Brstje, Krčevina pri Ptuju, Rabeljčja vas—zahod, Mariborska cesta, Njiverce—Kidričevo, Selška cesta in Majšperk Breg, Vičava—zahod ter v ostalih centralnih naseljih. Na območju Haloz in Slovenskih goric bomo pospeševali stanovanjsko gradnjo, za kar bomo namenili 15 % vseh sredstev za vzajemnost. 3.2.2. Komunalna dejavnost V skladu s potrebami samoupravne stanovanjske skupnosti bomo izvajali komunalno urejanje na naslednjih lokacijah: Rabelčja vas—zahod bomo pripravili in opremili zemljišča v karejih B, C, F, v Majšperku za potrebe blokovne gradnje in v Kidričevem za potrebe blokovne gradnje in dograditve toplovodnega omrežja. Komunalno urejanje nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno gradnjo bomo izvajali v naslednjih zazidalnih načrtih: Budina—Brstje, Njiverce—Kidričevo, Majšperk—Breg, Krčevina pri Ptuju in Rabelčja vas—zahod, skupaj za 188 stavbnih parcel oz. 111.336 nT. Za potrebe kioskov bomo opremljali naslednje lokacije: Mestni park, Ljudski vrt, Rok (vrtec), Turnišče (zadružni dom), Rogoznica (Novo pokopališče) in Kidričevo (trgovina). Komunalno urejanje stavbnih zemljišč v obrtni in industrijski coni bo zajelo: dokončanje ceste »J«, izgradnjo industrijskih cest »A« in »C« in komunalno ureditev obrtne cone v Ptuju ob Rogozniški cesti. 3.2.2.5. Ceste Na teritoriju občine bomo redno vzdrževali in varovali lokalne ceste v dolžini 428 km in regionalne ceste v dolžini 125 km. Ojačitve bomo izvajali na že moderniziranih lokalnih cestah s položitvijo asfalt betona na 50 km. Modernizirali bomo 44 km lokalnih cest s cilji, da bo moderniziranih tako 273 km ali 64 %. Popravili bomo mostove v Tibolcih, Destrniku in Skorišnjaku. Nadaljevali bomo z graditvijo obvozne ceste v Ptuju. Za realizacijo navedenega programa, ki je nujen za družbeno reprodukcijo v občini bomo oblikovali sredstva iz dohodka OZD po stopnji 0,75%.od BOD. 3.2.2.6. Energetska oskrba Skrbeli bomo za racionalno rabo energije, kakor tudi podpirali razvoj komunalne energetike. Usklajevali bomo programe razvoja primarne energetske infrastrukture. Elektro Maribor—TOZD Elektro Ptuj bo zagotovila gradnjo oz. obnovo nujnih elektrodistribucijskih objektov in naprav na območju občine. Zgradili bomo v dolžini 26,5 km daljnovodov ali kablovodov (20 kW in 35 kw) in 61 trafopostaj. Na področju komunalne energetike bomo obnovili toplovodno omrežje (kinete) in kotlarno na Ziherlovi ploščadi in kotlarno v Lackovi ulici. Dokončali bomo II. in III. fazo plinifikacije v Ptuju. Pripravili bomo dokumentacijo za skupno kotlovnico za potrebe naselij Ptuja. 3.2.2.1. Vodovod Z izgradnjo vodovodnega omrežja bomo nadaljevali predvsem na vododeficitarnih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo v delo vključene tudi mladinske delovne brigade. Zgradili bomo 30.522 m primarnega vodovoda in 14.610 m sekundarnega vodovoda, 4 prečrpalnice (Zakl, Majski vrh, Vodol, Dragovič), 2 raztežilnika (Majski vrh), 3 vodohrame (Ostrovec, Majski vrh, Kicar) in usposobili 33 vodnjakov (krajevne skupnosti mesta Ptuj). Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 0,33 % od dohodka. 3.2.2.2. Kanalizacija Skrbeli bomo za odvajanje odpadnih voda in čiščenje teh zaradi ohranitve kvalitete vodnih virov, prečrpavanje onesnaževanja površinskih vodotokov in zagotovitve sanitarno-higienske varnosti prostora. Zgradili bomo 9230 m kanalizacije in dogradili ter usposobili komu nalno čistilno napravo v Ptuju. Kanalizacijo bomo gradili na naslednjih trasah: kanal »D« Turnišče-čistilna naprava Ptuj, Na Obrežju (KS Ivan Spolenak), v KS Heroja Lacka Rogoznica, v KS Bratje Reš, v KS Turnišče. 3.2.2.3. Komunalni objekti in naprave skupne rabe Skladno z obstoječo prostorsko, stanovanjsko in infrastrukturno problematiko ter težnjo po usklajenem družbenoekonomskem in prostorskem razvoju občine bomo pri opravljanju te dejavnosti težili predvsem h kakovostnemu vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav, da bi zagotovili delovnim ljudem in občanom optimalne pogoje za delo in življenje ter pospešili rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na naslednjih objektih in napravah: rekonstrukcija in gradnja nekaterih frekventnejših mestnih ulic in križišč (križišče Potrčeva Volkmerjeva, Rogozniška cesta —nadhod čez železniško progo med Osojnikovo in Rogozniško cesto, ureditev pločnikov in parkirišč); parkovna ureditev novega pokopališča v Rogoznici in pričetek ureditve spominskega parka na starem Ptujskem pokopališču; — ureditev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju in pričetek ureditve nove lokacije v Janežovcih. 3.2.2.4. Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči Politika pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč se bo izvajala v skladu za stavbna zemljišča za naslednje namene: — družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, — individualno gradnjo, — kioske, — industrijsko in obrtno gradnjo. 3.2.2.7. Vodno gospodarstvo Območna vodna skupnost »Drava« bo usklajevala naloge na območju občine, ki so naložene vodnemu gospodarstvu. Območna vodna skupnost »Drava« bo regulirala reko Dravinjo v dolžini 12 km kar pomeni na celotnem območju občine. Za potrebe melioracij (zeleni pas) bodo še izvedene regulacije naslednjih vodotokov v občini: Studenčnica 5 km. Trnovski —Biški potok 5 km, Zamušanski potok 3 km in akumulacija pri Medvedcah na potoku Devina in na razbre-menilniku potoka Polskava. Območna vodna skupnost »Drava« bo sofinancirala gradnjo vodovodov na vododeficitarnih območjih Slovenskih goric in Haloz, izdelavo strokovnih podlag za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja in gradnjo čistilnih naprav. 3.2.2.8. PTT oskrba Območna SIS za PTT promet Maribor bo skladno izvajala naloge na teritoriju občine za uresničitev naslednjih ciljev: — s povečanjem obsega in izboljšanjem kvalitete PTT storitev bo prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbe na sploh; — pospeševala bo hitrejši razvoj PTT zmogljivosti na manj razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz; — gradila PTT zmogljivosti tako, da bodo te zadovoljevale tudi potrebe SLO in družbene samozaščite. Širili bomo naslednje kapacitete: — PTT enote (brez zbiralnic) za eno, — sprejemna delovna mesta za osem, — telex naročnike za devet, — zmogljivosti krajevnih telefonskih central za 7538 priključkov? — število naročnikov za 3450. Z razširitvijo navedenih kapacitet bomo dosegli 2999 prebivalcev za eno PTT enoto, 1815 prebivalcev na eno sprejemno delovno mesto, 5,07 telex naročnikov na 10.000 prebivalcev in 11,16 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. 3.2.2.9. Finančno tehnične in poslovne storitve Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj bo s svojo poslovno politiko pomagala uresničevati zastavljene planske cilje združenega dela in drugih dejavnosti občine. Z razširitvijo poslovne mreže na nova naselja in z modernizacijo poslovanja na obstoječih lokacijah, bo posodobila in približala bančne storitve občanom. 3. Razvoj in prestrukturiranje družbenih dejavnosti Razvoj družbenih dejavnosti bo usmerjen na tista področja, ki bodo vplivala na dvig produktivnosti dela ter omogočala povečanje, sprostitev in večjo uporabo inovativnega in ustvarjalnega potenciala in izenačitev pogojev vstopa v življenje in delo predvsem mladi generaciji. Glede na dosežen razvoj bodo povprečne stopnje rasti brez investicij po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih naslednje: Poprečne stopnje rasti v 1986-1990 Izobraževalna skupnost 3,6 Raziskovalna skupnost 17,6 Kulturna skupnost 5,9 Zdravstvena skupnost 2,8 Skupnost otroškega varstva 3,3 Skupnost socialnega skrbstva 2,3 Skupnost za zaposlovanje 4.6 Telesnokulturna skupnost 14,1 SKUPAJ 3,5 Izvajalskim organizacijam združenega dela na področju družbenih dejavnosti bomo zagotovili realno vrednotenje materialnih stroškov in v njihovem okviru sredstva za investicijsko vzdrževanje, obračun z zakonom predpisane minimalne amortizacije v višini 100% ter uskladitev osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu. Posebno skrb bomo namenili tistim programom znotraj družbenih dejavnosti, ki bodo omogočili zagotavljanje socialne varnosti družinam in posamezniku. Zato bo potrebno usklajevati denarne prejemke ter spremljati in reševati probleme tistih skupin prebivalstva, ki zaradi različnih razlogov niso sposobni sami skrbeti zase. Šolskim in predšolskim otrokom bomo omogočili letovanje na morju v počitniški koloniji občine Ptuj. Učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb na posameznih področjih bo zagotovljeno z uveljavitvijo takšnega sistema solidarnosti in vzajemnosti, ki bo temeljil na enotnih normativih, standardih in elemen tih v svobodni menjavi dela ter bo neodvisen od dohodkovnega položaja občine. Izvajalske organizacije združenega dela na vseh področjih družbenih dejavnosti bodo izvajale sprejete stabilizacijske programe, racionalizirale svoje poslovanje, skrbele za boljšo učinkovitost in kvaliteto dela. Prav tako bodo na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, sprejele samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije kot vira sredsetv za financiranje investicij. Na področju investicij bo potrebno ravnati skrajno racionalno in dati prednost predvsem investicijam v opremo. Delež sredstev za investicije ne bo smel biti večji, kot je znašal v obdobju 1981 — 1985. 3.3.1. Izobraževanje Na področju osnovnega šolstva bo prednost usmerjena h kvalitetnejši realizaciji zagotovljenega programa, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. Povsod tam, kjer bodo prostorski in kadrovski pogoji omogočali, bomo zagotavljali takšen razvoj osnovne šole, ki bo z vključevanjem večjega števila učencev v interesne dejavnosti, dodatnim poukom ter naravoslovnimi in kulturnimi dnevi prispeval k odpiranju šole navzven in povezovanju z okoljem. Za potrebe vseh osnovnih šol bomo do konca leta 1990 zaposlili socialne delavce. V letu 1988 bomo za potrebe otrok in mladine v naši občini ustanovili vzgojno posvetovalnico, kjer bodo zaposleni potrebni strokovnjaki. Da bi čim smotrneje izkoristili zmogljivosti osnovnih šol, bomo racionalizirali obstoječe šolske okoliše. Na področju investicijskih naložb bo izobraževalna skupnost usmerila gradnjo v tiste objekte, ki so za funkcioniranje in delo nujno potrebni. Sredstva za investicije in obnove bodo zagotovljena iz sredstev združene amortizacije, sredstev investicijskega vzdrževanju, s samoprispevki krajevnih skupnosti in drugimi možnimi viri v skladu z opredelitvami v samoupravnem sporazumu izobraževalne skupnosti. V cilju približati se 1,3 izmenskemu pouku, bomo poleg investicij po referendumskem programu izvedli naslednje večje investicije: gradnjo prizidka k osnovni šoli Ivan Spolenak (iz sredstev II. občinskega samoprispevka in krajevnih samoprispevkov), prizidek k osnovni šoli Franc Osojnik (iz sredstev združene amortizacije), prizidek k osnovni šoli Hajdina (iz združene amortizacije in samoprispevka krajevne skupnosti). Uredili bomo letovišče za mladino in šolo v naravi na morju. Razvijali bomo tesnejšo povezavo med osnovno šolo in usmerjenim izobraževanjem. Na področju usmerjenega izobraževanja bodo izobraževalni programi upoštevali dolgoročne potrebe združenega dela, ki morajo biti opredeljene v razvojnih in kadrovskih projekcijah organizacij združenega dela. Izobraževanje in usmerjanje v nadaljnje izobraževanje sta temeljni nalogi vseh organizacij združenega dela ob sodelovanju vzgojno-izobra-ževalnih organizacij. Za realizacijo tega cilja bodo organizacije združenega dela z ustreznim vrednotenjem dela in znanja ter potrebami po določenih znanjih usmerjale že zaposlene delavce v izobraževanje in zagotavljale pogoje za študij ob delu in iz dela. Za izboljšanje kvalitete vzgojno izobraževalnega procesa bomo skrbeli z uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov z novimi oblikami in metodami dela, sodobno izobraževalno tehnologijo in z dogovorjeno kadrovsko politiko. V usmerjenem izobraževanju bo potekalo izobraževanje v naslednjih usmeritvah: kovinarska, metalurška, kmetijska, ekonomska, družboslovna, elektrotehniška in naravoslovno-matematična. S sredstvi samoprispevka krajevne skupnosti in amortizacije srednješolskega centra bomo zagotovili ureditev zunanjih igrišč ter razširili kuhinjo z jedilnico. Del sredstev za kritje stroškov za ogrevanje v srednješolskem centru bomo zagotavljali preko občinske izobraževalne in občinske telesnokul-turne skupnosti. 3.3.2. Raziskave Na tem področju bo treba doseči trajno in intenzivnejše povezovanje raziskovalne dejavnosti z vsemi področji dela in družbenega življenja, tako bodo ustvarjeni pogoji za večje vključevanje delavcev združenega dela v množično raziskovalno dejavnost in možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Spodbujali bomo interes vseh subjektov po raziskovalnem delu. Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru raziskovalnega programa sofinancirala raziskave na področjih vgospodarstva, družbenih dejavnosti, ekologije ter nafte in plina. Sproti bomo spremljali razvoj raziskovalnega dela in njegov prenos v prakso. Organizacije združenega dela bodo v svoje razvojne programe kot element hitrejšega razvoja, povečanja produktivnosti, ekonomičnejšega poslovanja, povečanja izvoza,' izboljšanje pogojev dela in varstva okolja vgradile inovativno dejavnost. Skupaj z občinsko raziskovalno skupnostjo bodo razvijale vse oblike množične inovativne dejavnosti in to področje tudi normativno uredile. Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju raziskovalnih kadrov, večji kvaliteti raziskovalnega dela ter večjim vlaganjem v raziskovalno opremo. V okviru raziskovalne skupnosti bomo sofinancirali tudi raziskave za novo vrtino termalne vode v Ptujskih toplicah. 3.3.3. Kultura Na področju kulture bomo skrbeli in pospeševali razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine delovnim ljudem, mladini in občanom oziroma omogočajo kulturno aktivnost večjemu številu občanov. Postopno se bomo približali normativom in standardom, ki veljajo za kulturne dejavnosti. Na področju knjižničarstva bodo programske naloge usmerjene v pridobivanje in popularizacijo knjige. Zagotovljena bodo tudi sredstva za pripravljalna dela za rešitev prostorske problematike Ljudske in študijske knjižnice. Naravno in kulturno dediščino ter kulturne vrednote bomo ohranjali in izboljševali kot pomembno družbeno bogastvo ter v skladu s programom občinske in republiške kulturne skupnosti zagotavljali njihovo obnovo in zaščito (spomeniško varstvene posebe na spomenikih širšega pomena bo sofinancirala republiška kulturna skupnost s 50% udeležbo). Reševanje prostorske problematike kulturnih ustanov (Mestni kino, Pokrajinski muzej. Zgodovinski arhiv) bomo zagotavljali z ustreznejšim deležem sredstev za investicijsko vzdrževanje in vključitvijo v program samoprispevka krajevnih skupnosti. Ljubiteljsko kulturno dejavnost bomo usmerjali v kvalitetnejše delovanje kulturnih društev in načrtno širjenje kulturno vzgojne dejavnosti, za kar bomo izboljšali materialne pogoje. 3.3.4 Zdravstveno varstvo Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili sedanjo raven pravic zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto zdravstvenih storitev. Razvijali'bomo vse preventivne oblike zdravstvenega varstva in vzpodbujali zdravstveno prosvetljenost prebivalstva. Prioritetno bomo razvijali osnovno zdravstveno službo posebno na področju splošne medicine, medicine dela in mladinskega zobozdravstva. S krepitvijo zdravljenja in nege bolnika na domu bomo vplivali na zmanjšanje potreb po bolnišničnem zdravljenju. V smislu prestruktiriranja zdravstva bomo z delitvijo dela. tako da bo osnovna zdravstvena služba prevzela večji delež zdravstvenih storitev iz specialističnih ambulant in bolnišnične dejavnosti, specialistične pa bodo prevzele del dela bolnišnični službi, zmanjšali čakalno dobo v specialističnih ambulantah. Uvajali bomo nove metode in tehnologije v diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji, kar bo vplivalo na učinkovitost zdravstvenega varstva. Zagotovili bomo pogoje za hitrejše vzpostavljanje in delovanje enotnega zdravstveno-informativnega sistema. Več poudarka bomo dali posodobitvi, nadomestitvi iztrošene in nabavi najnujnejše opreme. S sredstvi amortizacije, lastnimi sredstvi in sredstvi občinske zdravstvene skupnosti bo izvedena adaptacija in posodobitev opreme za potrebe Združene lekarne Ptuj in Zdravstvene postaje v Kidričevem. 3.3.5. Otroško varstvo Na področju predšolske vzgoje bomo povečali število predšolskih otrok vključenih v organizirano vzgojo in varstvo. V ta namen bomo adaptirali pritlične prostore vrtca v Raičevi ulici za 100 otrok, pridobili prostore za otroško varstvo v okviru stanovanjske gradnje in pričeli graditi jasli s spremljajočimi prostori na Ziherlovi ploščadi. V krajevni skupnosti Majšperk bomo zagotovili nadomestne prostore za delovanje vrtca v obstoječem obsegu in povečali kapacitete za en jaslični oddelek. Predvidene naložbe bomo realizirali s sredstvi samoprispevka krajevnih skupnosti, s sredstvi amortizacije in investicijskega vzdrževanja vzgojno varstvene organizacije. Z boljšo organiziranostjo in uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov bomo dosegli večjo kvaliteto dela z otroki. Pri delu z otroki bomo še bolj vključevali starše, vzgojno varstvena organizacija pa se bo še bolj povezovala z drugimi ogranizacijami in društvi. Za otroke, ki ne bodo zajeti v program male šole v okviru celodnevnega varstva v vzgojnovarstveno organizacijo, bomo zagotavljali vzgojni program v enakem obsegu kot doslej ter oskrbeli za vključevanje razvojno motenih otrok. 3.3.6. Socialno skrbstvo Skupnost socialnega skrbstva bo še naprej zagotavljala pomoč v obliki družbene pomoči oziroma oskrbe v socialnih zavodih tistim posameznikom in družinam, ki si ne morejo zagotoviti svoje socialne varnosti z delom in minulim delom. Delo v Centru za socialno delo bo' še naprej usmerjeno predvsem v preventivne oblike dela, širitev svetovalnega dela in prostovoljnega dela z občani. Z namenom celovitega reševanja se bo povezoval z drugimi organizacijami in skupnostmi (zaposlovanjem, SPIZ-om, zdravstvom, OZD in krajevnimi skupnostmi). V okviru investicijske dejavnosti na tem področju bomo adaptirali mansardne prostore v prizidku Doma upokojencev v Muretincih in v Domu upokojencev v Ptuju, kjer bomo uredili tudi prostore za sušilnico in pralnico. V Domu upokojencev v Muretincih bomo sanirali — obnovili grad in zgradili kotlarno z depojem goriva. Investicije bomo izvajali s sredstvi amortizacije in sredstvi SPIZ-a. Duševno in telesno prizadetim otrokom bomo izboljšali bivalne in delovne pogoje v Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi s postopno preselitvijo na novo lokacijo v Dornavi ter jih usposabljali po njihovih zmožnostih za življenje in delo. 3.3.7. Socialno varstvo Delovno ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s svojim delom in dogovorjeno solidarnostjo v lastni delovni sredini. Le v primerih, kjer socialne varnosti ne bo možno zagotoviti na ta način, bomo posameznikom in družinam dodeljevali socialnovarstvene pomoči v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Na področju socialnega varstva bomo usklajevali socialno varstvene programe, ki so skupnega pomena za vse delavce, druge delovne ljudi in občane ter usklajevali osnove in merila za njihovo uresničevanje. Skrbeli bomo za zmanjševanje in obnavljanje socialnih razlik, ki izvirajo iz neenakih možnosti za življenje in delo in s tem zagotavljali ustrezno socialno varnost občanom. Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju enakih razvojnih možnosti otrok in mladine, zaposlovanju mladih po končanem šolanju, zaposlovanju invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pomoči starejšim občanom in različnim prostovoljnim oblikam dela. 3.3.8. Zaposlovanje Na področju zaposlovanja bomo zagotavljali hitrejše zaposlovanje mladih. Prioritetno bomo izvajali naloge na področju priprave delavcev za zaposlitev in prekvalifikacijo ter nadaljevali z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb. OZD bodo ustanovile sklad za odpiranje novih delovnih mest v občini. V okviru skupnosti za zaposlovanje bomo zbirali del sredstev za sofinanciranje pripravništva učencev in študentov, kar bo omogočilo organizacijam združenega dela, da bodo sprejele več pripravnikov, kot znaša njihova letna obveza. 3.3.9. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Vsestransko bomo podpirali delo v šolskih športnih društvih, ki bodo poleg Zveze telesnokulturnih organizacij postala eden izmed nosilcev intersne dejavnosti. S tem bo zagotovljeno organizirano in usklajeno uresničevanje prednostnih programov telesnokulturne aktivnosti na vseh ravneh; to je v otroškem varstvu, izobraževanju na vseh stopnjah in telesnokulturnih organizacijah. Večjo skrb bomo posvetili zaposlovanju strokovnih delavcev in sprotnemu strokovnemu izpopolnjevanju delavcev v telesni kulturi. Te-lesnokulturna skupnost bo usmerjala del sredstev za ogrevanje in vzdrževanje telovadnice v srednješolskem centru. Iz združenih sredstev amortizacije in sredstev krajevnih skupnosti bomo zagotavljali tekoče vzdrževanje objektov oziroma sanacije obstoječih objektov in tako preprečili njihovo propadanje. Obstoječe objekte bomo koristili večnamensko. 3.4. Splošna poraba Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo v skladu z družbenimi dogovori in usklajenimi programi usmerjal sredstva po enotnih osnovah in meri- lih za izvajanje nalog in delovanje organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotavljanje občinskih priznavalnin borcem NOV, za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, za dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv ter za izvajanje drugih nalog v skladu z ustavo in zakoni. Obseg sredstev v proračunu se bo gibal v okviru resolucijskih usmeritev ter dogovora o splošni porabi v občinah. Sredstva za delo organov in delovne skupnosti, ki jih le-te pridobivajo iz proračuna, bodo temeljila na programih dela posameznega organa. Prav tako bodo za financiranje družbnenopolitičnih organizacij sredstva zagotovljena v skladu z njihovim programom dela. Nabavili bomo potrebno opremo za delovanje upravnih in drugih državnih organov, zagotovili ustrezne pogoje dela, zagotovili vzdrževanje zgradb, zgradili garaže in sodelovali pri sanaciji in vzdrževanju prostorov Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Ptuju ter postorskih pogojev Postaje milice Ptuj. 4. DRUGA PODROČJA POMEMBNA ZA SKUPEN RAZVOJ OBČINE 4.1. Krajevne skupnosti Razvoj krajevnih skupnosti se bo nadaljeval v skladu z ustavnimi opredelitvami. Posebna pozornost bo posvečena specifičnim razvojnim problemom manj razvitih hribovitih območij. Na podlagi republiških predpisov bosta imeli status manj razvitih geografski območji Haloz in Slovenskih goric oziroma krajevne skupnosit, ki se nahajajo na teh dveh območjih. Te krajevne skupnosti so: Cirkulane, Dolena, Leksovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko območje Haloz) ter Destrnik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci (geografsko območje Slovenskih goric). K hitrejšem odpravljanju razlik v stopnji razvitosti bo prispevalo nadaljevanje politike pospeševanja hitrejšega razvoja manj razvitih območij, ki bo temeljila na spodbudanju vlaganj, zlasti na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, pri tem pa bodo vlaganja usmerjena v razvojno perspektivne obrate, ki bodo omogočali hitrejše produktivno zaposlovanje prebivalcev, nadalje na pospeševanje sodobnejše kmetijske proizvodnje in gradnji objektov družbenega standarda. Krajevne skupnosti bodo uresničevale svoje programe v skladu s programi samoupravnih interesnih skupnosti. Pomemben vir za realizacijo srednjeročnega plana bo krajevni samoprispevek, ki bo rasel po 3,7% letni stopnji in ga bodo uvedle vse krajevne skupnosti v občini. V občini bomo s samoupravnim sporazumom o finaciranju krajevnih skupnosit na območju občine Ptuj v obdobju 1986—1990 združevali sredstva po stopnji 0,5 % od BOD iz čistega dohodka za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti. Polovica sredstev bo solidarnostnih in bo namenjena za financiranje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric. Sredstva se bodo tem krajevnih skupnostim delila na podlagi posebnega programa razdelitve solidarnostnih sredstev za obdobje 1986—1990, skladno s sprejetimi kriteriji opredeljenimi v omenjenem sporazumu. Sredstva v višini 30% se bodo delila po številu prebivalcev za izvedbo programov posamezne krajevne skupnosti, 20 % pa za obnovo starega mestnega jedra. Za financiranje delovne skupnosti skupnih služb bodo sredstva zagotovljena v smislu določil samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna, iz sredstev SIS za delova-nje delegatskega sistema in sredstev OZD za razvoj krajevnih skupnosti. 4.2. Požarna varnost Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo zagotavljala dejavnost požarnega varstva na ravni, ki je bila dosežena ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja. Zbrana sredstva po prispevni stopnji 0,20 % od BOD, bodo porabljena predvsem za: — redno dejavnost skupnosti, — vzdrževanje gasilskega doma v Ptuju in sofinanciranje adaptacij in dograditev gasilskih domov, — sofinanciranje vzdrževanja vozil v gasilskih društvih. — ogrevanje garaž s požarno vodo, — sofinanciranje gasilskih vozil, oprme in orodja ter — delovanje servisne službe. 4.3. Družbeni sistem informiranja Na področju družbenega sistema informiranja bodo ustvarjeni pogoji za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenga informiranja v občini. Zato bomo modernizirali tehnične osnove sistema, uvajali sodobne oblike in tehnološke rešitve, ki bodo omogočale pravočasno in popolnejšo zagotovitev planskih, znanastveno-finančnih in drugih informacij, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odločanja organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatskih skupščin ter ìc bolj učinkovitemu spremljanju izvajanja odločitev. 4.4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V skladu z načelom podružbljanja in nadaljnje krepitve sistema splošne sljudske obrambe in družbene samozaščite bodo zagotovljeni materialni, kadrovski in drugi pogoji, zlasti za: — nadaljnji razvoj in krepitev družbene samozaščite, kot množične družbene aktivnosti delovnih ljudi in občanov, — razvoj in razporeditev proizvodnih storitvenih, materialnih in drugih zmogljivosti, ki bodo zagotavljale skladnost z nalogami in potrebami, ki izhajajo iz obrambnih načrtov ter povečevale sposobnost vsake krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občine za samostojno in učinkovito delovanje in opravljanje nalog. — razvoj manjših proizvodnih in storitvenih obratov na strateško in operativno pomembnih smereh na manj razvitih in hribovitih območjih, zlasti za proizvodnjo proizvodov in opravljanje storitev temeljnega pomena za pokrivanje potreb v vojni, - razvoj, organiziranost in opremljenost teritorialne obrambe, — nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev dopolnjene zasnove narodne zaščite sprejete v preteklem srednjeročnem obdobju, — razvoj civilne zaščite, s povdarkom na povečanju kvalitete njenih priprav ter številčnosti enot in štabov s ciljem, da bo vključenih med pripadnike civilne zaščite 17% prebivalcev občine. Zagotovili bomo 80% usposobljenost in 60—80% opremljenost s predpisano opremo, nadaljevali bomo s programom opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred radiološko biološko kemičnimi sredstvi ter z gradnjo zaklonišč, — organizacijo in dograjevanje upravnih zvez ter sistema za opazovanje in obveščanje, — oblikovanje rezerv najnujnejših življenjskih in prehrambenih artiklov za občinske blagovne rezerve in razširitev na najnujnejše rezerve v zdravstvu (zdravila) in kmetijstvu (semena, zaščitna sredstva, veterinarska zdravila) ter zaloge goriva, — racionalnejše in kvalitetnejše oblike obrambno-zaščitnega usposabljanja, — za trajno dograjevanje in izpopolnjevanje konkretnosti, realnosti in zanesvljivosti obrambnih in varnostnih priprav. Sredstva bomo zagotavljali iz dohodka organizacij združenega dela in drugih asociacij, na podlagi samoupravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena na območju občine (40—45 %), iz proračuna (40—45 %) ter iz dohodka organizacij združenega dela za lastne obrambne priprave. Sredstva za realizacijo programa bomo združevali s samoupravnimi sporazumi po stopnji 0,22 % od BOO. Skupna sredstva za obrambne priprave bodo dosegla najmanj 0,4 % in praviloma ne več kot 0,5 % od narodnega dohodka ustvarjenega v občini v tem obdobju. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor. Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorskih izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandardnih stanovanj, zlasti pa na področju zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči. Okolje bomo varovali pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij, načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje okolja. Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo objektivno upoštevali vse interese, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč. V prostorskih izvedbenih aktih bomo strokovno obdelali neposredne cilje, ki izhajajo iz usmeritev dolgoročnega plana in iz konkretne problematike krajevnih skupnosti. Zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane, so trajno namenjena kmetijski proizvodnji in so razvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Glede na to lahko izjemoma določimo, da se zemljišča iz prvega območja namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč in če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji. 5.1. Naloge v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja bomo izvajali v skladu z obveznimi izhodišči Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 in v skladu s planskimi dokumenti sosednjih občin. 5.1.1. Območje krajevne skupnosti TRNOVSKA VAS bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P I, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt S 1 Biš 11 2,36 SKP4 PUP 1 S 2 Biš 1 11,28 SKP PUP S 3 Trnovska vas II 4,76 SKP PUP S 4 Trnovska vas I 6,36 SKP PUP S 5 Ločič 6,40 SKP PUP K 1 Pesniška dolina in 500 agr. operacije UN2 P 1 dolina Trnovskega potoka Trnovska vas 1,72 kmet. objekti PUP KG KS Trnovska vas 1730 kmetijstvo, gozdarstvo, ostalo3 PUP 1 PUP —, Prostorsko ureditveni pogoji 2 UN — Ureditveni načrt 3 ostalo — infrastruktura, razpršena gradnja, ostale neplod. površine 4 SKP — Stanovanjska-kmetijska-poslovna Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste Črmlja—Selce v dolžini 1 km (1988) — dokončanje modernizacije regionalne ceste Ptuj —Lenart v dolžini 3,2 km (1986) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 225 Biš—Gočova v dolžini 958 m (1986) — primarni vodovod 0 140 Trnovska vas—Vitomarci v dolžini 3.600 m (1990) ' — sekundarni vodovod 0 110 v krajevni skupnosti Trnovska vas v dolžini 400 m (1986) — prizidek PTT zgradbe (1986) in — krajevno telefonsko omrežje (1988, 1990) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — daljnovod 20 kV Dornava—Biš v dolžini 12 km (1990) — TP Ločič II - 100 K VA (1986) — TP Bišečki vrh II 100 K VA (1989) d) Agrotenične operacije (melioracije, komasacije in namakanje) bomo izvajali na območju Pesniške doline in Trnovskega Potoka (1988) e) Regulacijsko ureditev potoka bomo izvajali na naslednjih odse- — potok Črnivec v dolžini 2 km — Trnovski potok v dolžini 3 km. 5.1.2. Območje krajevne skupnosti VITOMARCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 2, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja. Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt S 1 Drbetinci I 2,56 SKP PUP S 2 Drbetinci 11 6,20 SKP PUP S 3 Vitomarci 23,12 SKP PUP K 1 Pesniška dolina 100 kmetijska UN S 4 Hvaletinci 3,00 SKP PUP KG KS Vitomarci 1617,12 kmetijska, gozdarska, ostalo Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: modernizacija lokalnih cest na odsekih: Vitomarci —Gabrnik Hvaletinci—Gibina Novinci —Slavšina Drbetinci—Cerkvenjak 0,5 km (1989) 0,5 km (1986) 1,0 km (1987) 1,0 km (1987) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod Trnovska vas—Vitomarci 0 140 na dolžini 3.600 m (1990) c) Agrotenične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali v Gibini in Novincih (1988). 5.1.3. Območje krajevne skupnosti DESTRNIK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 3, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt S 1 Destrnik 3,92 SKP PUP S 2 Vintarovci 3,68 SKP PUP S 3 Janežovski vrh (ob šoli) 0,72 SKP PUP K 1 Desenci 270 kmetijska UN S 4 Svetinci 4,44 SKP PUP S 5 Levanjci 10,28 SKP PUP S 6 Janežovski vrh 3,56 SKP PUP S 7 Janežovci 1,72 SKP PUP S 8 Placar 3,00 SKP PUP P 1 Svetinci 6,30 kmetijska PUP P 2 Janežovci 10,38 glinokop, komunalni odpadki UN KG KS Destrnik 3396,30 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka lokalne ceste Janežovci—Juršinci na dolžini 3 km (1986, 1988) b) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Gomilce 100 KVA ('1987) — TP Janežovci II 100 KVA (1988) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali glino v Janežov-cih d) Pričetek ureditve centralne deponije v Janežovcih e) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bomo izvajali v Pesniški dolini na območju Desenc (1988) 0 Načrtovali bomo: — PTT kontejner ( 1986) — krajevno telefonsko omrežje (1990) g) Zgradili bomo vodohram Ostrovec s kapaciteto 100 m' (1986). 5.1.4. Območje Krajevne skupnosti JURŠINCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P4, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt S 1 Grlinci 2,76 SKP PUP S 2 Zagorci 3,32 SKP PUP S 3 Juršinci 15,12 SKP PUP S 4 Gabrnik 10,72 SKP PUP S 5 Mostje 2,92 SKP PUP KG KS Juršinci 3165,16 kmet., gozd., ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje definitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: — zgradili bomo prizidek osnovne šole v Juršincih (1989) b) Prometna infrastruktura: — Gabrnik —Grlinci v dolžini 2 km (1988) — Mostje—Hlaponci v dolžini I km (1986) in — regionalne ceste Juršinci—Žihlava v dolžini 5,5 km (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Juršinci I center 100 KVA (1986) — TP Gabernik II 100 KVA (1987) d) Zgradili bomo sekundarni vodovod 0 110 Dragovič—Gradiščak v dolžini 1.445 m (1988) — prečrpalnico Dragovič (1988) e) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989). 5.1.5. Območje krajevne skupnosti POLENŠAK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota PS, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Gziaka Površina Prostorski ureditvenega Naziv območja , Namembnost izvedbeni območja akt 51 Polenšak 5,88 SKP PUP 52 Polenci 2,84 SKP PUP S3 Brezovci 2,20 SKP PUP S4 Slomi 2,48 SKP PUP S5 Žamenci 2,64 SKP PUP KI Tibolci, Sejanski potok 80 kmetijska UN KG KS Polenšak 2349,96 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede zavarovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — odsek lokalne ceste Polenšak—Rotman v dolžini 1 km (1988) — lokalna cesta Polenšak —Lasigovci v dolžini 1 km (1989) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 140 Vodol—Polenšak v dolžini 3.880 m (1988) — sekundarni vod 0 110 Polenšak v dolžini 640 m (1988) — prečrpališče Vodol (1989) — krajevno telefonsko omrežje (1990) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: TP Polenšak III - Center (1987) — TP Lasigovci (1988) — TP Prerad II (1990) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na naslednjih območjih: — Z od naselja Slomi (1986) — Z od naselja Brezovci (1986) — ob potoku Sejanskega potoka (1986). 5.1.6. Območje krajevne skupnosti GRAJENA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Grajenščak 2,32 SKP PUP S2 Grajena 18,24 SKP PUP KG KS Grajena 2091,44 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za deficitarne objekte športa in rekreacije: — izgradnja nogometnega igrišča b) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Krčevina/Vurberg VI — Vršič 100 KVA (1987) — TP Grajena III — Prelesnik 100KVA(1989) — TP Krčevina—Vurberg 100 KVA (1990) c) Zgradili bomo primarni vodovod Rabelčja vas—Placarski vrh v dolžini 2.587 m 0 160 (1989) d) Modernizirali bomo regionalno cesto Grajena —Vurberg v dolžini 2,7 km (1986). 5.1.7. Območje krajevne skupnosti Heroja Lacka ROGOZNICA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 7, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Naziv ureditvenega območja Naziv območja Površina M , v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Sp. Velovlek I0.60SKP PUP S2 Pacinje 1 1,00S K P PUP S3 Kicar 4.32SKP PUP S4 Podvinci 43,36SKP PUP 55 56 Žabjak Nova vas pri 9.44SKP PUP S7 Ptuju I Nova vas pri 29,52SKP PUP S8 Ptuju II Nova vas pri 7,80SKP PUP S9 Ptuju lil Nova vas pri 3.52SKP PUP Ptuju IV 7,40SKP PUP S K) Rogoznica I 17,56SKP PUP Sl 1 Rogoznica II 12,56SKP PUP Pl Žabjak 6,44 opekarna PUP Rl Rogoznica (ribnik) 4,88 ribolov, šport PUP R2 Rogoznica 10,04 pokopališče PUP KI Pesniška dolina 60,00 kmetijska UN KG KS Heroja Lacka Rogoznica 1889,56 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: — storitvene dejavnosti: — izgradnja trgovskega lokala v Podvincih (1986) b) Prometna infrastruktura: — z modernizacijo odseka ceste Kicar—Draga v dolžini 1,5 km (1989) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — sekundarno vodovodno omrežje Veliki vrh —Ribnik in Černiče—Žabjak 0 90 v skupni dolžini 2.200 m (1988) — parkovna ureditev pokopališča — vodohram Kicar s kapaciteto 200 mJ (1988) primarna in sekundarna kanalizacija v dolžini 1.466 m (1987) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Nova vas V/Pt — Cebek z močjo 100 KVA (1987) — TP Rogoznica 100 KVA (1988) e) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali glino iz glinoko-pa Žabjak 0 Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bomo izvajali v Pesniški dolini (1989): — med Podvinci in ribnikom — vzhodno od Podvine do Pacinj — severno od Sp. Velovleka — južno od Sp. Velovleka (do regulirane Pesnice). 5.1.8. Območje krajevne skupnosti DORNAVA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 8, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost' Prostorski izvedbeni akt Sl Dornava 1 56,16 SKP PUP S2 Mezgovci I 22,48 SKP PUP S3 Mezgovci II 7,00 SKP PUP II Dornava—Grad 26,92 institutska UN 12 Dornava—Dom 6,20 institutska ZN’ KI Pesniška dolina 350,00 kmetijska PUP Pl Dornava—kombinat 4,68 kmet. objekti PUP KG KS Dornava 657,56 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Družbene dejavnosti: novogradnja doma za duševno prizadete otroke (1986) b) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste Dornava—Borovci v dolžini I km (1989) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — daljnovod Dornava—Biš 20 kV v dolžini 12 km (1990) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bomo izvajali na območju med Dornavo in Pesnico (1989) e) Telefonska oprema (1989). 5) ZN - Zazidalni načrt 5.1.9. Območje krajevne skupnosti GORIŠNICA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 9, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Moškanjci 37,20 SKP PUP S2 Zamušani 12,28 SKP PUP S3 Gorišnica 44,68 SKP PUP S4 Cunkovci 3,12 SKP PUP S5 Zagojiči 7,00 SKP PUP S6 Formin 1 20,40 SKP PUP S7 Formin II 6,36 SKP PUP S8 Placerovci 7,04 SKP PUP S9 Gajevci 15,56 SKP PUP SI0 Mala vas 10,28 SKP PUP Sl 1 Muretinci 17,36 SKP PUP Pl Mala vas 4,64 perut, farma PUP P2 Formin 3,00 perut, farma PUP KI Ptujsko polje 800 kmetijska PUP Rl Muretinci—golf 83,64 rekreac. center UN KG KS Gorišnica 2628,35 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave: — obnova gradu — doma upokojencev v Muretincih — adaptacija mansardnih prostorov v prizidku doma upokojencev v Muretincih b) Prometna infrastruktura: — modernizacija odseka ceste Muretinci—Moškanjci v dolžini 1 km (1989) in Muretinci —Bori v dolžini 1 km (1987) — rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja—Gorišnica na dolžini 5 km (1988) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — primarni vodovod 0 160 Moškanjci—Formin v dolžini 4.539 m (1990) — sekundarni vod — 0 110 Moškanjci —Formin v dolžini 4.539 m (1990) — sekundarni vod — 0 110 v KS Gorišnica v dolžini 1.260 m (1990) — krajevno telefonsko omrežje (1987, 1990) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: daljnovod Moškanjci I — 20 (35) kV na dolžini 0,4 km (1986) — daljnovod Gorišnica—Mala vas — 20 kV na dolžini I km (1987) — daljnovod Markovci—Mala vas — 20 kV na dolžini 5 km (1988) — nova TP Moškanjci III 100 KVA (1987) — nova TP Moškanjci IV 100 KVA (1988) — nova TP Gorišnica II 100 KVA (1989) e) Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije, namakanje) bomo v skladu z opredelitvami v dolgoročnem planu izvedli: — Južno od železniške proge Ptuj—Čakovec — do Pesnice (1986) — južno od Formina in severno od kanala (1986) — Placerovski travniki (1986) — Gajevski travniki (1986) — Gornji, spodnji travniki (1986) f) Za potrebe gradbene operativne bomo izkoriščali gramoz: — v strugi ob borlskem mostu (levi breg) — v strugi ob Dravi (levi breg) — Placerovci. 5.1.10. Območje krajevne skupnosti HAJDINA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 10, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega Naziv območja območja) Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Slovenja vas 33,64 SKP PUP S2 Hajdoše 1 13.28 SKP PUP S3 Hajdoše II 21,00 SKP PUP S4 Gerečja vas 1 26,80 SKP PUP S5 Gerečja vas 11 2,20 SKP PUP S6 Skorba 18,76 SKP PUP S7 Sp. Hajdina I 2,16 SKP PUP S8 Zg. Hajdina 1 25,76 SKP PUP S9 Sp. Hajdina II 49,48 SKP PUP S10 Sp. hajdina lil 6,28 SKP PUP Sl 1 Zg. Hajdina II 14.68 SKP PUP SI2 Draženci 1 3,44 SKP PUP SI3 Draženci 11 3,40 SKP PUP SI4 Draženci III 3,72 SKP PUP S15 Draženci IV 6,76 SKP PUP SI6 Draženci V 3,20 SKP PUP Pl Slovenja vas (Košaki) 30,48 industrijska ZN P2 Slovenja vas 8,40 industr. obrt PUP P3 Prašičja farma 10,48 proizvod, kmet. PUP Rl Hajdoše 1 7,06 šport. —rekreac. PUP R2 Skorba 6,00 šport.-rekreac. PUP KG KS Hajdina 1814,28 kmetijska, goz- PUP darska, ostalo Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Rekonstrukcija farme prašičev (1986) b) Prometna infrastruktura: — rekonstrukcija magistralne ceste Hajdina —Zlatoličje (1986) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — sekundarno vodovodno omrežje 0 110 v Dražencih, Selah, Zg. Hajdini, Gerečji vasi (1988) primarni vodovod Apače-Kidričevo-Skorba 0 200 v dolžini 3.500 m (1987) — zgradili bomo nove vodnjake na črpališču Skorba (1986) — zavarovalna dela na črpališču Skorba (1989) — adaptacija PTT zgradbe (1987) in — telefonsko omrežje (1988,1990) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetskè objekte in naprave: - TP Sp. Hajdina Jošt (1987) - TP Draženci VI (1988) — TP Zg. Hajdina III — Zelenik (1990) e) Zgradili bomo prizidek OS Hajdina (1988) f) Zgradili bomo novo samopostrežno trgovino (1988) g) Melioracije v Hajdošah (1987) h) Izgradnja nove klavniško predelovalne industrije TIMA TMI Košaki Maribor v Slovenji vasi i) Gradnjo avtoceste na odseku Šentilj— Macelj. 5.1.11. Območje krajevne skupnosti Bjoris Ziherl, Bratje Reš, Budina — Brstje (del), Dušan Kvedert Franc Osojnik, Ivan Spolenak (del), Jože Potrč, Olga Meglf* ''M), Tone Žnidarič, Turnišče (del) in Rogoznica — heroja Lacka (del) oz. območje urbanistične zasnove, kakor jo določa dolgoročni plan občine Ptuj 1986-2000, bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota PII — PTUJ, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja m l x- Površina Naziv območja v ^ Namembnost Prostorski izvedbeni akt 51 52 Orešje Krčevina pri 2,84 stan., posl. del PUP) ZN Ptuju 34,86 stan., posl. PUP (del ZN) S3 Ptuj-Stuki 65,60 stan., posl. PUP S4 »Ob Grajeni« — Ptuj Stuki 1 7,68 stan., šolstvo PUP S5 16,60 stan., posl. PUP (ZN po 1990) S6 Rabelčja vas Z 24,60 stan., posl. ZN S7 Rabelčja vas—V 19,20 stan., posl. PUP S8 Nova vas pri Ptuju 20,00 stan., posl. PUP S9 Ob Potrčevi—Ptuj 18,60 stan., posl. PUP SI0 Trstenjakova — Natašina— Ptuj 23,52 stan., posl. PUP (del ZN) Sl 1 Ob pokopališču Ptuj Vičava 9,52 stan., posl. PUP S12 19,36 stan., posl. PUP (del ZN) Sl 3 Brstje 6,12 stan., posl. PUP SI4 Budina 43,08 stan., insti-tutska PUP (del ZN) S15 »Ob Mariborski cesti Ptuj 22,08 stan., posl. PUP SI6 Sp. Hajdina ob Mariborski c. 1 1,04 stan., posl. PUP SI7 Na obrežju — Ptuj 23,04 stan., posl. PUP SI8 Selška cesta Ptuj 46,76 stan., posl. PUP (del ZN) SI9 Sodnice Ptuj 10,03 stan., posl. PUP S 20 Stuki III - Ptuj 6,50 stan., posl. PUP C1 Staro mestno jedro — Ptuj 34,24 centr. dejav. UN 11 Zdravstveni center Ptuj 14,24 zdravstvo PUP 12 Srednješolski center Ptuj 5,81 šolstvo PUP, ZN 13 Stadion Ptuj 16,56 rekreacija, šol., zdr. PUP Rl Ljudski vrt Ptuj 3,36 rekreacija UN R2 Rogoznica staro pokopališče Ptuj 6,36 pokopališče UN R3 Stadion — srednješolski center Ptuj 5,84 rekreacija PUP R4 Ptujske toplice Ptuj Železniška postaja Ptuj 20,32 rekreac., tur. ZN Tl 9,88 žel. naprave PUP 01 Obrtna cona Ptuj 5,16 obrt. dejav. ZN Pl Industrijska cona Ptuj 99,08 industrija ZN P2 Pri mostu — Ptuj 26,44 industrija PUP P3 Perutnina 50,40 industrija PUP P4 Čistilna naprava — .Ptuj 5,40 industrija PUP Kul Grad Turnišče 21,50 kultura, tur. PUP ali UN KG KS mesta Ptuj 1164,85 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 1. Na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti bomo zagotovili in zavarovali lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave: A) Storitvene dejavnosti zgradili bomo večji prodajni center v Rabelčji vasi (1990) razširili in modernizirali bomo obstoječe trgovine — rekonstruirali in razširili bomo pekarno (1986) zgradili bomo trgovino v krajevni skupnosti Ivan Spolenak (1990) b) Družbene dejavnosti: — zgradili bomo vrtec v Rabelčji vasi (1990) — adaptirali bomo vrtec v Raičevi ulici — zgradili zunanja igrišča v ureditvenem območju PII R3 in v športno rekreacijskem centru Toplice — sanirali bomo vrsto objektov v starem mestnem jedru: gledališče, kinodvorana, pokrajinski muzej, narodni dom, minoritski in dominikanski samostan in uredili prostore za Radio-Tednik Ptuj na področju zdravstva bomo izvedli naslednje investicije: posodobitev ginekološko-porodnega oddelka, posodobitev dispanzerjev, rekonstrukcija energetskega objekta in zdraviliški objekt v Ptujskih toplicah (1986- 1990). 2. Na področju komunalnih dejavnosti bomo odpravljali pomanjkljivosti in probleme komunalne opreme: a) Upoštevali bomo usmeritve iz dolgoročnega plana: — na področjih, kjer kanalizacije še ni (Krčevina, Ob Grajeni, Rogoznica, KS Turnišče in KS Ivan Spolenak) bomo zgradili primarno kanalizacijsko omrežje — na območjih, ki so deficitarna z vodovodom, bomo zgradili nove primarne vode obnovili bomo toplovodno omrežje in kotlovnico na Ziherlovi ploščadi in kotlovnico v Lackovi ulici — dokončali bomo plinifikacijo v Rabelčji vasi — zahod b) Opredelili bomo merila in pogoje za: — izgradnjo sekundarnega omrežja kanalizacije in vodovoda v območjih, kjer ga še ni — obnovili bomo 33 vodnjakov (1986 1987, 1987) c) Začeli bomo z izgradnjo 2, etape čistilne naprave d) Adaptirali bomo PTT zgradbo (1986) in zgradili telefonsko omrežje (1986, 1989) ter kabelsko anteno (1988) e) Zgradili bomo TP na Obrežju (1987). 3. Turistično gostinska dejavnost: — adaptirali bomo hotel »Petovia« — zgradili bomo hotel in bungalove v Ptujskih toplicah za 270 ležišč ter avtokamp zgradili bomo novo vrtino termalne vode — ob akumulacijskem jezeru bo gostinsko turistična dejavnost. 4. Prometna infrastruktura: — zgradili bomo nadhod čez železniško progo — rekonstruirali bomo Rogozniško cesto rekonstruirali bomo križišče Volkmerjeve Potrčeva Ciril Metodov drevored zgradili bomo pločnik z brvjo čez Grajeno od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice — rekonstruirali bomo železniško postajo uredili bomo parkirne prostore ob avtobusni postaji in pod gradom ter uredili promet skozi staro mestno jedro zgradili bomo pločnike ob magistralni in regionalnih cestah (Ob Mariborski cesti, Slovenjegoriški cesti. Ob Cesti 8. avgusta, ob Cesti Olge Meglič, Rogaška cesta, Maistrova ulica. Na Tratah) — zgradili bomo 2. in 3. fazo mestne obvozne ceste povezali bomo Bevkovo ulico z ulico Jožefe Lacko. 5. Na področju stanovanjske gradnje bomo nadaljevali z blokovno gradnjo na stanovanjskem kompleksu Rabelčja vas ter usmerili organizirano individualno gradnjo na območju Krčevine pri Ptuju, Rabelčje vasi, Vičave, Mariborske ceste, Selške ceste in Budine. 5.1.12. Območje krajevne skupnosti SPUHLJA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 12, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Spuhlja I 29,56 S K P PUP S2 Spuhlja 11 2,16 SKP PUP KG KS Spuhlja 437,28 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: modernizacija magistralne ceste Spuhlja —Ormož vključno z mestno obvoznico b) Zgradili bomo osrednjo deponijo komunalnih odpadkov v Brstju (1986) c) Stanovanjsko individualno gradnjo bomo usmerjali v ZN Budili^—Brstje, kjer bomo zgradili potrebno infrastrukturo d) Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v krajevni skupnosti Budina—Brstje in Spuhlja. 5.1.13. Območje krajevne skupnosti MARKOVCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 13, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega Naziv območja območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Borovci 15,60 SKP PUP S2 Prvenci I 6,84 SKP PUP S 3 Strelci 10,04 SKP PUP S4 Sobetinci 11,68 SKP PUP S5 Prvenci II 15,19 SKP PUP S6 Nova vas pri Markovcih (Novi Jork) 8,00 SKP ZN S7 Zabovci 15,72 SKP PUP S8 Markovci 27,16 SKP PUP S9 Nova vas pri Markovcih 22,68 SKP PUP SIO Bukovci 1 2,48 SKP PUP Sl 1 Bukovci II 37,32 SKP PUP SI2 Stojnci 36,48 SKP PUP SI3 Bukovci 111 3,56 SKP PUP K Ptujsko polje 500,00 kmetijska PUP Pl Markovci 2,68 perutninar. PUP P2 Stojnci 3,40 perutninar. PUP KG KS Markovci ■ 2312,36 kmetijska, goz-darstvOi ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s spodročja spremljajočih dejavnosti: storitvene dejavnosti: razširitev samopostrežne trgovine (1986) b) Prometna infrastruktura: - rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja—Ormož (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave in objekte: daljnovod farma Stojnci —Dolane v dolžini 4 km (1986) daljnovod Markovci —Mala vas v dolžini 5 km (1988) TP Nova vas III/Markovci 100 KVA (1989) - TP Bukovci IV 100 KVA (1989) d) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Ptujskega polja južno od Bukovcev in Stojncev (1990) e) Zavarovali bomo vodooskrbno območje Okršič f) Adaptirali bomo PTT zgradbe (1986) in telefonsko omrežje (1987, 1990) g) Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v naseljih Zabovci in Markovci. 5.1.14. Območje krajevne skupnosti CIRKOVCE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 14, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Starošince 9,12 SKP PUP S2 Stražgonjca 12,32 SKP PUP S3 Šikole 18,88 SKP PUP S4 Pongrce 7,28 SKP PUP S 5 Zg. Jablane II 3,44 SKP PUP S6 Zg. Jablane 1 5,20 SKP PUP S7 Sp. Jablane 12,48 SKP PUP S8 Cirkovce II 7,80 SKP PUP S9 Cirkovce I 13,72 SKP PUP SIO Dragonja vas II 2,88 SKP PUP Sl 1 Dragonja vas I 6,32 SKP PUP S12 Mihovce 8,40 SKP PUP Pl Starošince 14,92 perutninar. PUP P2 Cirkovce RTP 5,08 transfer, post. PUP KI Prelogi 200,00 kmetijska PUP K2 Sp. Jablane 206,00 kmetijska PUP K3 Kragonja Sp. Gaj pri Pragerskem 130,00 kmetijska PUP Sl 3 7,96 SKP PUP KG KS Cirkovce 2689,20 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacijo za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: storitvene dejavnosti — izgradnja nove samopostrežne trgovine v Šikolah (1989) — izgradnja nove samopostrežne trgovine v Cirkovcah (1989) — izgradnja PTT zgradbe (1989) in krajevnega telefonskega omrežja (1989) b) Agrotehnične operacije (namakanje) bomo izvajali: — severno od ceste Šikole—Hajdina (Prelogi) (1987) — južno od framskega potoka od Sp. Jablan do Mihovc (1990) — melioracije in komasacije ob Kragonji c) Zavarovali bomo vodoskrbno območje Šikole (1986) d) Gramoznica v Starošincih. 5.1.15. Območje krajevne skupnosti LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 15, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl ' Pleterje 1 8,40 SKP PUP S2 Pleterje II 5,80 SKP PUP S3 Župečja vas 12,76 SKP PUP S4 Lovrenc 37,56 SKP PUP Dl Deponija rdečega blata-Pleterje 38,10 deponija PUP Pl Pleterje 5,30 gramoznica PUP KG KS Lovrenc na 1222,08 kmetijska, goz- PUP Dravskem polju darska, ostalo Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: - daljnovod Apače I Župečja vas 20 kV na dolžini 3 km (1986) — TP Župečja vas (1986) - TP Zg. Pleterje (1987) - TP Lovrenc IV (1988) b) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne surovine kamnitih agregatov iz gramoznice pri Kungoti c) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989—1990). 5.1.16. Območje krajevne skupnosti KIDRIČEVO bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 16, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja m u i • Površina Naziv območja v ^ Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Kungota pri Ptuju I 11,00 SKP PUP S2 Kungota pri Ptuju II 1,48 SKP PUP S3 Kidričevo 1 27,72 sta., posl. PUP S4 Njiverce 1 14,84 stan., posl. ZN S5 Njiverce II 6,04 SKP PUP S6 Njiverce lil 2,16 SKP PUP S7 Strnišče 1,32 SKP PUP S8 Kidričevo II 3,00 SKP PUP S9 Apače II 2,40 SKP PUP SIO Apače 1 27,68 SKP PUP KI Njiverce 17,31 kmetijska PUP Rl »Stadion« — Kidričevo 8,80 rekreac. -šport. PUP R2 »Bazen« Kidriče- 8,72 rekreac,—šport. PU P Pl KK Ptuj Kidričevo 11,64 kmetijska PUP P2 Železniška postaja Kidričevo 7,48 skladišča ZN P3 TGA Kidričevo 66,48 industrija PUP P4 Taborišče (Pleskar, MIP) —Kidričevo 15,16 industrija PUP P5 Perutnina 1 Kidričevo 2,12 farma PUP P6 Perutnina II Kidričevo 2,24 farma PUP P7 Perutnina lil — Njiverce 3,08 farma PUP P8 Perutnina IV — Njiverce Ol Obrtna cona— Kidričevo 3,20 obrt. dejav. ZN Dl Deponija— Kidriče- 10,90 dep. rdeč. blata PUP D2 Deponija Kidriče- 17,50 dep. pepela PUP D 3 Deponija Kidriče- 5,50 dep. pepela PUP Kul Kidričevo 7,20 sakral. objekt PUP KG KS Kidričevo 2166,10 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) družbene dejavnosti: adaptacija zdravstvene postaje v Kidričevem b) gospodarstvo nov objekt —Elektroliza C — rekonstrukcija Elektrolize B — nov obrat za oblikovanje, žaganje in sestavljanje anod ter posodobitev in povečanje livnih zmogljivosti izgradnja farmskih objektov Perutnine Ptuj — izgradnja nove proizvodne hale MIP TOZD Zaščita (1987) izgradnja čevljarskih delavnic (1986) — izgradnja polovnih prostorov DO Pleskar c) stanovanja — blokovna gradnja v Kidričevem individualna gradnja v ZN Njiverce d) prometna infrastruktura — modernizacija odseka lokalne ceste Kungota Brunšvik v dolžini I km ( 1986) — modernizacija regionalne ceste Hajdina —Apače v dolžini 0,8 km (1986) e) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: primarni vodovod 0 160 Gerečja vas—Kungota (1990) — sekundarni vod 0 110 Kungota (1990) — krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990) Kungota Apače 0 Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: TP Njiverce III 100 K VA (1986) g) Uredili bomo deponijo posebnih odpadkov TGA Kidričevo in novo deponijo pepela h) Pridobitev dokumentacije za ureditev pokopališča v Kidričevem i) Za obvezne zaloge premoga bomo uredili deponijo ob železniški postaji. 5.1.17. Območje krajevne skupnosti 1)01,EN A bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 17, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega Naziv območja območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Trnovec 6,48 SKP PUP S2 Sela 10,00 SKP PUP S3 Barislovci 5,12 SKP PUP S4 Popovci 1,68 SKP PUP S5 Pl Zg. Pristava Perutnina I-Trno- 2,52 SKP PUP P2 vec Perutnina II — 3,16 farma PUP P3 Trnovec Perutnina 111 3,16 farma PUP Trnovec 3,72 farma PUP P4 Perutnina IV—Trnovec 5,56 farma PUP P5 Perutnina V -Trnovec 3,48 farma PUP P6 Perutnina VI —Trnovec 11,04 farma PUP KI Dolina Dravinje 200,00 kmetijska UN KG KS Dolena 1740,88 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo modernizirali lokalne ceste na odsekih: — Sela —Apače na dolžini I km (1990) — Dolena —Kočice na dolžini 2 km (1990) regionalne ceste Dolena Jurovci v dolžini 2 km (1990) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: primarni vodovod Jurovci —Dolena 0 140 (II. etapa) na dolžini 2.550 m (1989) odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Pristava—Slape (1986) c) Melioracijske ukrepe bomo izvajali v dolini Dravinje (1989), regulirali bomo reko Dravinjo. 5.1.18. Območje krajevne skupnosti VIDEM PRI PTUJU bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 18, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Sl Pobrežje 1 25,00 SKP PUP S 2 Šturmovci 5,16 SKP PUP S3 Pobrežje 11 4,32 SKP PUP S4 Videm pri Ptuju 20,72 SKP PUP S5 Dravinjski vrh 12,08 SKP PUP S6 Lancova vas 30,00 SKP PUP S7 Tržeč 23,36 SKP PUP S8 Jurovci 3,68 SKP PUP S9 Soviče 2,16 SKP PUP Pl P2 Marof—Lancova vas Prašičja farma-Lanco- 1,63 kmet. objekti PUP KI va vas Dravsko polje ob 27,64 kmet. objekti PUP Dravinji 500,00 kmetijska PUP KG KS Videm 2578,88 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Adaptirali bomo kulturno dvorano b) Prometna infrastruktura: modernizacija odseka lokalne ceste Dravinjski vrh —Podlehnik v dolžini I km (1989) in lokalne ceste Suha veja Tržeč v dolžini I km (1989) - za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo izvedli rekonstrukcijo magistralne ceste Hajdina—Macelj c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: - TP Majski vrh IGO K VA (1986) - TP Tržeč III (1986) — TP Dravinjski vrh 100 KVA (1988) - TP Majski vrh II 100 KVA (1989) - TP Pobrežje II 100 KVA (1989) - TP Pobrežje III 100 KVA (1990) TP Ljubstava II 100 KVA (1990) d) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: - vodooskrbni objekti za naselja Majski vrh. Dravinjski vrh, Vareja in Soviče (1986, 1987) ' — Prečrpališče Majski vrh (Ihs)) primarni vodovod Majski vrh 0 140 v dolžini 1.905 m (1986) - vodohram Majski vrh II 150 m1 (1988) primarni vodovod Majski vrh, Soviče 0 125 v dolžini 6.650 m (1988) - raztežilniki (1989) primarni vodovod Jurovci Dolena 0 140 v dolžini 5.093 m (1987) zavarovalna dela na črpaliču Lancova vas, vključno z izgradnjo vodnjakov (1987) - telefonsko omrežje (1990) e) Regulirali bomo potok Studenčnica (1986) 0 Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Dravskega polja in na območju med Dravo, Dravinjo in Studenčnico (1986) g) Odprli bomo turistino cesto »Med vinogradi« (1988, 1989) h) Sanacija gramoznice. 5.1.19. Območje krajevne skupnosti MAJŠPERK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 19, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Sestrže 5,20 SKP PUP S2 Medvedce 4,08 SKP PUP S3 Majšperk III 2,16 SKP PUP S4 Majšperk 11 1,88 SKP PUP S5 Majšperk I 20,76 stan., posl. PUP (del ZN) S6 Lešje 3,76 SKP PUP S7 Breg 27,24 Stan., posl. ZN S8 Stanečka vas 4,96 SKP PUP S9 Preša 2,76 SKP PUP S10 Koritno 2,20 SKP PUP Pl Breg 12,56 industrijska ZN KI Sestrže Dravinja 500,00 kmetijska PUP KG KS Majšperk 2475,30 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti družbene dejavnosti : — novogradnja vrtca (1989) — sanacija kinodvorane (1986) storitvene dejavnosti: — izgradnja nove bencinske črpalke (1986) — krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990) gospodarstvo — industrija: — širitev proizvodnje obutve (1986) — nov prizidek za proizvodnjo volnice stanovanja: — blokovna gradnja v Majšperku — individualna gradnja po ZN Majšperk —Breg b) Prometna infrastruktura — modernizacija lokalnih cest: — Naraple—Vapča vas v dolžini 2,0 km (1986) Medvedce—Sestrže v dolžini 1,0 km (1989) — regionalnih cest Poljčane —Cvetlin v dolžini 0,6 km (1990) regionalna cesta Majšperk -Stoperce v dolžini 1,3 km (1989) c) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: primarno vodovodno omrežje Breg- Preša 0 150 v dolžini 1.000 m (1990) — priključitev kotlarne in plinovodno omrežje (1987) d) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: TP Zg. Sestrže 100 K VA (1986) TP Lešje—Glivno 100 KVA (1987) TP Skrblje I 100 KVA (1988) TP Skrblje II 100 K VA (1988) TP Preša 100 KVA (1990) e) Melioracijske posege bomo izvajali na območju doline Dravinje in S od naselja Sestrže. Na območju P 19 bomo izvedli vodno akumulacijo Medvedce (1987, 1990) Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Podlehnik 8,76 SKP PUP S2 Sedlašek 3,64 SKP PUP S3 Stanošina 0,40 SKP PUP S4 Zakl 2,68 SKP PUP Tl Zakl 12,98 turist, trans. PUP KI Dolina Rogatnice 25,00 kmetijska PUP KG KS Podlehnik 4547,72 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — za izboljšanje pogojev Tekalnega prometa bomo načrtovali modernizacijo na naslednjih odsekih lokalnih cest: — Podlehnik —Leskovec v dolžini 1,5 km (1987) — Kozminci—Tržeč v dolžini 1,0 km (1990) — Podlehnik—Gorca v dolžini 0,5 km (1988) — za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo rekonstruirali regionalno cesto Hajdina —Macelj b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — Prečrpališče Zakl (1986) — Adaptacija PTT zgradbe (1987) in krajevnega telefonskega omrežja (1988) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: - TP Gorca 111-Dežno (1987) d) V dolini Rogatnice na cije (1986) e) Odprli bomo turistično ca—Zg. Pristava (1986, 1987). območju Ribnikov bomo izvajali meliora-cesto »Med vinogradi« Podlehnik—Gor- Regulirali bomo reko Dravinjo f) Za potrebe gradbene industrije bomo izvajali izkoriščanje mineralnih surovin kamnitih agregatov iz kamnoloma Naraplje. 5.1.22. Območje krajevne skupnosti LESKOVEC bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 22, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : 5.1.20. Območje krajevne skupnosti PTUJSKA GORA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 20, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Ptujska gora 9,16 SKP UN S2 Stogovci 1,88 SKP UN KI Dolina Dravinje 150,00 kmetijska PUP KG KS Ptujska gora 1737,96 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: šport in rekreacija: — igrišče b) Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo zgradili naslednje odseke lokalnih cest: — Podlože na dolžini I km (1989) — Stogovci —Ptujska gora na dolžini 0,5 km (1987) — Slape na dolžini I km (1987) c) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave: — TP Doklece 11-Piške (1987) — TP Slape (1988) — TP Ptujska gora II (1989) — TP Stanečka vas—Stogovci (1990) d) Melioracije bomo izvajali na območju doline Dravinje (1990) — regulirali bomo reko Dravinjo (1986—1990) e) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Slape - Ptujska gora (1986) fj Komunalna infrastruktura: — sekundarno vodovodno omrežje Podlože 0 110 v dolžini 2.500 m (1990). 5.1.21. Območje krajevne skupnosti PODLEHNIK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 21, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja : Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl KG Zg. Leskovec KS Leskovec 7,00 2800.00 SKP kmetijska, gozdarska, ostalo PUP PUP % Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija ceste Mala Varnica— Ložina v dolžini 2,0 km (1988) — ceste Leskovec—Podlehnik v dolžini 0,5 km (1988) — modernizacija regionalne ceste Poljčane Cvetlin v dolžini 3.2 km (1987) b) Zgradili bomo naslednje komunalne naprave: — vodooskrbni objekti za naselja Leskovec, Mala Varnica — sekundarni vod 0 110 Soviče—Zg. Leskovec- Mala Varnica v dolžini 5.100 m (1989) c) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: — TP Velika Varnica II 100 KVA (1987) d) Telefonsko omrežje (1990). 5.1.23. Območje krajevne skupnosti CIRKULANE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 23, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka Površina v ha Prostorski ureditvenega Naziv območja Namembnost izvedbeni območja akt Sl Dolane 2,08 SKP PUP S2 Cirkulane 20,48 SKP PUP Pl Dolane 6,36 industrijska ZN KI Dolina Bele 240,00 kmetijska PUP R1 Bori—Veliki vrh 73,23 rekreacja UN Kul Bori —grad — Dolane 12,20 kulturna ded. UN KG KS Cirkulane 2836,65 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: - modernizacija lokalne ceste: — Medribnik—Florjan v dolžini 2 km (1987) b) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: - TP Gruškovec II 100 KVA (1989) - TP Pohorje II (Paradiž) 100 KVA (1990) c) Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije) bomo v skladu z dolgoročnimi opredelitvami izvedli v dolinah Bele in Belane (1990) d) Telovadnica kot večnamenski prostor (1989). 5.1.24. Območje krajevne skupnosti ZAVRČ bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 24, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Zavrč 4,00 SKP PUP S2 Goričak 4,36 SKP PUP S3 Hrastovec 2,60 SKP PUP KI Zavrč 100,00 kmetijska PUP KG KS Zavrč 1914,04 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: - modernizacija lokalne ceste Goričak—Drenovec v dolžini 2,5 km (1986) - modernizacija odseka lokalne ceste Dubrava—osnovna šola v dolžini 0,5 km (1990) b) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: - TP Turški vrh III (1986) - TP Goričak K K (1987) — TP Gorenjski vrh (1989) - TP Korenjak (1990) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne surovine kamnitih agregatov iz kamnolomov Zavrč in Hrastovec d) Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Zavrč—Belski vrh (1986). 5.1.25. Območje krajevne skupnosti STOPERCE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 25, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha t Namembnost Prostorski izvedbeni 4 akt * Sl Stoperce 11 2,76 SKP PUP S2 Stoperce 1 3,52 SKP PUP KG KS Žetale 3779,76 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: — modernizacija lokalne ceste na odseku Stoperce Čermožiše v dolžini I km ( 1988) modernizacija lokalne ceste na odseku Grdina—Sitež v dolžini I km (1990) modernizacija regionalne ceste Majšperk —Rogatec v dolžini 5 km (1989) b) Komunalna dejavnost: — lokalni vodovod Dol pri Stopercah—Vrhe v dolžini 1.200 m 0 110(1987) lokalni vodovod Plešivica—Gnani vrh v dolžini 3.000 m 0 110 (1987). 5.1.26. Območje krajevne skupnosti ŽETALE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 26, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: Oznaka ureditvenega območja Naziv območja Površina v ha Namembnost Prostorski izvedbeni akt Sl Dobrina 2,40 SKP PUP S2 Žetale 11,84 SKP PUP KG KS Žetale 3779,76 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP Upoštevali bomo naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: a) Prometna infrastruktura: - modernizacija odseka lokalne ceste Žetale Ptujska gora v dolžini 2,0 km (1989) - modernizacija odseka lokalne ceste Žetale—Trebež v dolžini 0,5 km (1990) b) Zgradili bomo elektroenergetske naprave: - TP Varva-Sele 100 KVA (1986) — TP Pšetna graba 100 KVA (1986) - TP Dobrina VI 100 KVA (1990) - TP Pridna vas 100 KVA (1986) - TP Dobrina V. Globočec 100 KVA (1988) - TP Dobrina-Prekože 50 KVA (1986) c) Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali minerale kamnitih agregatov v kamnolomu Dobrina d) Zavarovali bomo vodooskrbno območje Vodole e) Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1990). 5.2. Prostorski izvedbeni načrti Na območjih, kjer se bo izvajala kompleksna graditev in zanjo predvidevamo izdelavo prostorskega izvedbenega načrta v srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990, so oblikovane programske zasnove za območje: , - P 10, 18, 21, 26 — Avtocesta Šentilj —Macelj, odsek Hajdina— Macelj - P 11 - S2/1 Vičava — P 11 — R5 Ptujske Toplice — P 10 — Pl Slovenja vas — P 16 — Ol Kidričevo - P 9, 23 - Rl Grad Bori — P 19 — S5 (del) Majšperk — P 3 — P2 Glinokop in odlagališče komunalnih odpadkov — P 11 — Rl Ljudski vrt — P 11 — čl Staro mestno jedro — P 11, P 12 — Obvoznice mesta Ptuj — P 11 — C 1, 13 — Izvennivojska križanja magistralne ceste M 3 z železnico v Ptuju — P 19 — S 5 stanovanjska gradnja Majšperk, 5.2.1. Avtocesta Šentilj—Macelj, odsek Hajdina- Macelj — P 10, 18,21, 26 1. Položaj česte v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru: Obravnavani odsek avtoceste med Mariborom in Hajdino predstavlja smer današnje magistralne ceste M 11 na tem odseku, iz vidika mreže evropskih avtocest pa leži v trasi Pyhrnske avtocestne smeri, ki na našem ozemlju predstavlja smer Šentilj—Maribor—Hajdina—Macelj —Zagreb. 2. Prometni in gospodarski aspekti: Po obstoječi cesti med Hajdino in Macljem se praviloma mešajo daljinski promet z veliko udeležbo težkega tovornega prometa in povsem lokalni promet. Po podatkih iz leta 1987 je bil PLDP 6911 vozil/dan. V turističnih in zdomskih konicah pa ta promet naraste preko 16.000 vozil/ dan. Glede na podatke iz sosednje Avstrije in EGS lahko računamo s stalnim naraščanjem prometa, posebno zato, ker je ta prometna smer najkrajša in najugodnejša pot iz srednje Evrope na Bližnji vzhod. 3. Opis obstoječe ceste: Obstoječa cesta M II, Hajdina—Macelj poteka do prečkanja reke Dravinje po ravnini na obrobju Panonske nižine, nakar preide v sorazmerno ozko dolino potoka Rogatnica. Neposredno ob trasi ni strnjenih naselij pač pa posamezne kmetije in zaselki. Vsa priključevanja (razen v Hajdini z R 347) lokalnih in regionalnih cest so nivojska. Izvedeno je izvennivojsko križanje z železnico Ptuj-Pra-gersko in z lokalno cesto Ptuj—Draženci ter v Podlehniku na območju motela. Tudi nekatere poljske poti so ponekod speljane v podvozu. Vozna hitrost je na pretežnem delu ceste omejena na 60 km/h predvsem zaradi dotrajanega zgornjega ustroja. Dolžina obstoječe ceste od križišča v Hajdini do hrvaške meje je 18 km, širina vozišča pa je v povprečju 2 x 3,55 m. Najmanjši radiji horizontalnih krivin so 225 m. Nivo prometnih uslug je nizek in se giblje med stalnim in prisiljenim prometnim tokom. 4. Opis predvidene avtoceste: Začetek predvidenega odseka avtoceste je v današnjem križišču v Hajdini z navezavo na obkanalsko traso avtoceste Maribor—Hajdina. Od km 0.0 do km 11.0 (Hajdina —Zakl) poteka trasa po obstoječi cesti, tako, da se sedanje vozišče ohrani za bodoče vozne pasove štiripasovnice. Od km 11.0 17,6 (Zakl —Macelj) poteka trasa po bolj razgibanem terenu odmaknjeno od obstoječe ceste po zahodnem pobočju soteske. Parcelne meje so opredeljene v strokovnih podlagah. Dolžina celotnega odseka do hrvaške meje je 17,6 km. Vozišče tvorijo vozni pasovi 4 x 3,75 m in odstavni pasovi 2 x 2,50 m, ki poleg robnih pasov, srednjega ločilnega pasu in bankin tvorijo cestišče širino 28,20 m. 5. Objekti: Na obravnavani trasi je skupno 28 objektov, katerih svetla odprtina je večja kot 5 m in sicer: 5 podvozov, 14 nadvozov, 9 mostov in 7 viaduktov.. 6. Deviacije: Avtocesta na svojem poteku preseka več krajevnih in regionalnih cest. Vse te ceste bodo prestavljene, križanja z avtocesto pa bodo urejena izvennivojsko. Skupna dolžina vseh deviacij na obravnavanem območju je 8,38 km. 7. Priključne ceste: Predmetni odsek avtoceste bo povezan z ostalo cestno mrežo na območju Hajdine (R 347) in na območju Tržca (R 337). Prav tako, bo direktno z avtocesto povezan tudi obstoječi servis Podlehnik, priključne rampe pa bo potrebno rekonstruirati. 8. Spremljajoči objekti: V km 10,5 predvidene avtoceste se že danes nahajajo motel in bencinske črpalke ter parkirišča, ki bodo ostali tudi po izgradnji avtoceste. 9. Cestninske postaje: Na obravnavanem območju so predvidene cestninske postaje na priključku v Spodnji Hajdini in na priključku v Tržcu. 10. Regulacije: Avtocesta prečka na svojem potezu več vodotokov: Polskavo, Dravinjo, Rogatnico in nekaj manjših potokov, ki jih bo potrebno na območjih prečkanj regulirati, ponekod pa vzporedno prestaviti. 11. Komunalni in energetski vodi: Potrebne bodo prestavitve, oziroma gradnja novih energetskih in komunalnih vodov. Pri tem je potrebno ločiti nujne prestavitve zaradi samega poteka avtoceste ter potrebno komunalno infrastrukturo za spremljajoče objekte in cestninske postaje. 12. Velikost potrebnega zemljišča in njegova kakovost: Od Hajdine do Zakla poteka trasa po 1. območju kmetijskih zemljišč, v nadaljevanju pa po zemljišču slabše kvalitete. 13. Vplivi trase na okolje: Hrup: Predlagani avtocestni koridor je v smislu protihrupne zaščite optimalno izbran, saj se v največji možni meri izogne naseljem. Občutljive objekte za hrup bo potrebno posebej varovati (šola, naselje itd.) Ponekod bodo potrebne lokalne aktivne zaščite objektov, prav tako pa bodo tudi po izgradnji potrebna sprotna merjenja emisije hrupa in po potrebi ustrezna ukrepanja. Zrak: Trasa poteka pretežno po redko naseljenem območju. Meteorološke in klimatske razmere ugodno vplivajo na prevetrovanje prometnega koridorja. Na osnovi teh in prometnih parametrov lahko zaključujemo, da povprečna letna koncentracija škodljivih snovi, kot posledica cestnih vozil ne bo presegla maksimalno dovoljenih imisijskih vrednosti. Vode: Na Dravskem polju poteka trasa preko zaščitnega pasu podtalnice in črpališča za pitno vodo in mimo črpališč v Skorbi in Lancovi vasi. Ponikanje meteornih voda iz asfaltnih površin v vplivnem pasu ni dovoljeno, zato je predvidena vrsta gradbenih ukrepov kot so: — izvedba nepropustnih jarkov, tako v ukopih kot v nasipih, — vodotesno vozišče in bankine, — razne folije in glineni naboji, — odbojne ograje, — vodotesna kanalizacija z lovilci olj. Pripravljena mora biti herarhija tehničnih ukrepov v primeru nepredvidene ogroženosti talnice. 14. Etapnost izgradnje: Na odseku razširitve obstoječe ceste je dela možno izvajati v etapah, odsek novogradnje štiripasovnice pa je potrebno zgraditi v celoti, predvsem pa dinamizirati izgradnjo upoštevajoč potek gradnje v SR Hrvatski. 5.2.2. Območje P 11—Sl — Vičava—zahod (sprememba dela ZN) 1. Območje P 11 — Sl je del območja P 11 —Sl in zanj določamo programsko zasnovo; obsega 1 ha ter leži med Dravo in Cesto kurirjev NOV in obsega naslednje mejne parcele: 333/6, 333/5, 333/4, 332/7, 332/12 332/11,331/4, 331/3, 331/2, 332/5, 332/8, 332/1 332/13, vse k. o. Krče-Wna pri Ptuju. ' 2. Organizacija dejavnosti v območju: — individualna stanovanjska zasnova. 3. Kapaciteta območja za predvideni program: — bruto etažne površine 2.600 m' — število objektov 13 individualnih hiš — število prebivalcev 60 4. Zasnova prometnega omrežja: — območje se navezuje r.a primarno mestno Cesto kurirjev NOV — notranjo komunikacijo tvori ulica, ki je obenem tudi peš pot, saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu. 5. Zasnova komunalnega omrežja: kanalizacija je navezana na obstoječo, ki poteka po Cesti kurirjev — vodovod je navezan na obstoječi vodovodni sistem. 6. Zasnova energetskega omrežja: — električni vodi so priključeni na obstoječo TP Vičava I — sistem ogrevanja z individualnim kuriščem. 7. Ureditev za arhitekturno oblikovanje: — tip zazidave so atrijske hiše. 8. Zasnova ureditve za potrebe SLO in DS — urejeno skupaj s celotnim območjem P 11—Sl Vičava. 5.2.3. Območje P 10-P3 — Slovenja vas L Območje P 10 P3, ki meri 21 ha, se nahaja v Slovenji vasi med magistralno cesto Ptuj —Maribor, odtočnim kanalom HE Zlatoličje in mejo z občino Maribor—Tezno. 2. Organizacija dejavnosti v prostoru: Območje P 10—Pl je namenjeno izgradnji nove klavniško predelovalne industrije TIMA—TMI Košaki Maribor in obsega mejne parcele;: 293/4, 293/1 -del, 293/11,305/3, 305/2, 304/1,857 vse k. o. Slovenja vas. a)Program: hladilnica proizvodni objekti SKUPAJ Število objektov obstoječe predvideno 2 - 14 število zaposlenih obstoječe predvideno 5 - 200 16 205 b) Površine za posamezne dejavnosti: prometne površine proizvodni objekti zelene površine SKUPAJ obstoječe predvideno 0,10 ha 1,40 ha 0,25 ha 5,75 ha - 22,88 ha 0,35 ha 30,13 ha 3. Zasnova prometnega omrežja: Navezava na magistralno cesto Ptuj—Maribor. V industrijskem kompleksu so ceste speljane tako, da so funkcionalno dostopne vse zgradbe. 4. Zasnova komunalnega omrežja: a) kanalizacija: zgradi se čistilna naprava b) vodovodno omrežje: navezuje se na obstoječe. 5. Zasnova energetskega omrežja: a) električni vodi se priključijo na obstoječe b) Ogrevanje: lastno ogrevanje s svojo kotlovnico c) Plin: priključitev na magistralni polinovod. 6. Usmeritev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje: Območje leži v ravnini ob magistralni cesti in odvodnem kanalu HE SD 1 — Zlatoličje, zato se predvidevajo proizvodni objekti prilagojeni krajini. 7. Usmeritve za varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine: Potrebna je zgraditev čistilne naprave za odplake, pred odtokom v odvodni kanal HE SD 1 — Zlatoličje in filtrov na kafileriji. 8. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, to so izklopi in izpeljava cest. 5.2.4. Območje P 16—01 — Kidričevo 1. Območje P 16—01 je namenjeno tihi in čisti obrtni dejavnosti ter trgovini in obsega naselje mejne parcele: 1011/1—del, 1020/1 in 1011/27, vse k. o. Lovrenc na Dravskem polju. 2. a) Program: število objektov_________število zaposlenih obstoječe predvideno obstoječe predvideno trgovina I I 20 10 proizvodni obrati — 10 — 150 SKUPAJ 12 180 b) površine za posamezne dejavnosti: trgovina čevljarska obrt — druga čista in tiha obrt parkovne in prometne površine SKUPAJ obstoječe predvideno 0,25 ha 0,25 ha 0,25 ha 1,75 ha 0,70 ha 3,20 ha 3. Zasnova prometnega omrežja: a) Navezava na primarno prometno omrežje: Omrežje notranjih prometnih poti se naveže na Kopališko ulico. b) Zasnova notranjih prometnih poti: Cesta se spelje tako, da je možen dostop na vse gradbene parcele, oziroma bodo parcele ležale levo in desno od notranje prometne poti. 4. Zasnova komunalnega omrežja: a) Kanalizacija: omrežje se navezuje v obrtni coni na obstoječo kanalizacijo, ki teče tik ob coni b) Vodovod: omrežje se navezuje na obstoječe. 5. Zasnova energetskega omrežja: > a) Elektrika: Električni vodi se priključijo na obstoječe vode. b) Ogrevanje: Priključitev na obstoječo topolovodno omrežje. 6. Usmeritev na arhitekturno oblikovanje: Montažni paviljonski tip gradnje proizvodnih objektov. 7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine: Območje nima večjega pomena za varovanje naravne in kulturne dediščine, razen spomenika Borisa Kidriča, ki se mora pri urbanističnem oblikovanju upoštevati. 8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja: Potrebno je izvajati vse ukrepe, da objekti za obrtno dejavnost ne bodo slabšali bivalnih pogojev za naselje Kidričevo in rekreacijsko območje Kopališča. 9. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve Oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest. 10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela za proizvodne objekte in komunalno opremljanje. 5.2.5. P 9, 23 - RL - Grad Bori 1. Ureditveno območje gradu Bori, ki meri 155,6 ha, je sestavljeno iz treh osnovnih celot — območje neposredne okolice gradu, gozdno zaledje gradu ter območje, ki leži na levem bregu Drave. Meje ureditvenega območja gradu Bori (vhodna parcelacija): Izhodiščna točka opisa meje ureditvenega območja gradu Bori leži na levem bregu Drave ob mostu. Opis meje poteka v smeri vrtenja urnega kazalca ih obsega naslednje mejne parcele: 516/2 od križišča s cesto 504/10 kjer zavije proti severu in poteka do parcele 270/12 kjer se odcepi proti severovzhodu in poteka na spodnjem južnem robu parcel 270/12, 270/13, 270/36, 270/37, 270/42, 270/1, 271/15, 271/16, 171/17, 271/18, 271/19, 271/20 - 24, 271/28, 271/29, 271/30, 271/31, 261/1-9 vse k. o. Muretin-ci: 140/1-4, 129 v jugovzhodnem vogalu parcele 129 zavije proti jugovzhodu ter poteka na zahodni strani parcel v k. o. Muretinci; 270/320, 270/319, 270/318, 270/317, 270/307 do struge Drave kjer ob parceli 514/4 v višini parcele 270/275 prečka Dravo in preide v k. o. Dolane in poteka na severu strani parcel 313, 312. 1/26, 1/2, 1/24, 1/23, 1/9 do parcele 1/27 kjer zavije proti jugovzhodu ob parcelah 1/1 obide parcelo 1/3 in parcelo I do ceste 285-6. V stičišču s cesto zavije meja proti zahodu ter poteka po meji katastrskih občin do parcele k. o. Veliki vrh 74, ki jo obide v celoti ter svojo pot nadaljuje proti zahodu na spodnjem (južnem) robu parcele 70/1, 359, 70/1 in preko parcele (na zahodnem robu) 61/1 do njenega sredinskega dela, kjer zavije proti zahodu in preko parcele 70/1, 79/9 preide v k. o. Dolane, kjer na robu parcel 17/2, 16/5, 15/3, preko ceste 263/1 in ob parceli 11/7 zaključuje svojo pot pri Dravi ter nato poteka ob Dravi uzvodno do mostu in ob mostu do izhodiščne točke. Funkcionalno pripada k območju gradu Bori tudi gozd na področju Haloz, v katerih je organiziran gozdno-rekreacijski park (najemni odnos). Gozd zajema parcele 61/1, del parcele 61/3 in del parcele 62/2 ter parcelo 71/2 vse v k. o. Veliki vrh. 2. Organiziranje dejavnosti v območju in ocena kapacitet po posameznih programih: Program Območje programa Kapaciteta — hotel grad 119249 m' 70 ležišč — depandanse 60 ležišč — park z igrišči 29613 m' gozdno športno rekreacijski park (golf igrišče) 809410 nT gozdno športni rekreacijski park 590193 m' — izletniška depandansa s parki- rišči 7818 m' SKUPAJ 1556283 nT 3. Zasnova prometnega omrežja: a) Navezava na primarno cestno omrežje: Ožje območje je prometno navezano na obstoječo magistralno cesto Ptuj —Varaždin. Priključna cesta je tudi osrednja napajalna cesta za vse dejavnosti in desnem bregu Drave. Gozdno rekreacijski park ob Dravi je prometno navezan in cesto Bori —Muretinci. b) Notranji promet: Ves javni notranji promet poteka po glavni napajalni komunikaciji. Za potrebe napajanja kompleksa in intervencije uporabljajo peš poti. c) Mirujoči promet: Parkirišča so odmaknjena od bivalnih prostorov 15 m ter locirana tako, da ne segajo v mirno cono. Parkirišča za izletnike in avtobuse so locirana ob grajski pristavi. d) Peš promet: Vse komunikacijefslužijo tudi peš prometu. Povezava s športno rekreacijskim gozdom na levem bregu Drave je vzpostavljena preko plavajočega peš mostu ali broda. Zaradi mešanega prometa na intervencijskih in ostalih poteh ter cestah so motorna vozila v podrejenem odnosu do pešcev. 4. Zasnova komunalnega omrežja: ' a) Kanalizacija: Kanalizacija za nove objekte se priključuje na že izgrajeno kanalizacijo. b) Vodovod: Vodovod se priključuje na že izgrajeno omrežje v kompleksu. 5. Zasnova energetskega omrežja: a) Elektrika: Za povečane kapacitete bo potrebno po potrebi urediti nov priključek. b) Ogrevanje: Hotel Bori in depandansa bodo ogrevani iz skupne kotlovnice. 6. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Ureditev ožjega območja gradu Bori je podrejena varstvenemu režimu, ki ga predpisuje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Oblikovanje ostalih delov je podrejeno funkciji, ki bi jo naj opravljali posamezni deli območja. Te funkcije so predvsem športno rekreacijske narave. Delitev območja: a) Ožje območje gradu z depandanso in potrebnim programom b) Baročni park s športnimi površinami. c) Gozdno športno rekreacijski park ob Dravi (golf igrišče) d) Gozdno športno rekreacijski park v zaledju gradu e) Izletniška depandansa s parkirišči. Vsi deli sestavljajo celoto, ki s svojo izvenpenzionsko ponudbo zagotavlja zadostno zasedenost bodočega hotela. 7. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Arhitektonsko oblikovanje objektov je podrejeno osnovnemu objektu to je gradu Bori. Vse dozidave, prizidave morajo biti prilagojene osnovnemu objektu v smislu razporeditve in odnosov mas, materialov in izbora detajlov. Objekti depandanse ne smejo biti višji od pritličja z dvema nadstropjema in izkoriščenim podstrešjem. 8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: Grad Bori z okolico leži na skalni pečini obronka Haloz. Njegova leta in pojav v prostoru sta tako dominantna, da z nobenim posegom ne smeta biti okrnjena. Grad obdaja park, ki s svojo umirjeno zasnovo angleškega grajskega parka predstavlja izjemno mehko in skladno povezavo grajskega stavbnega kompleksa s širšim zaledjem značilne krajine. Park je funkcionalno zemljišče gradu in obsega več hektarov zelenih površin. Poleg osnovnih parkovnih funkcij, ki se manifestirajo v estetskem doživljanju in danes tako iskani mirni sprostitvi ob sprehodu skozi stoletne nasade, daje parku možnost tudi za aktivno športno rekreacijo. Vsi posegi v širšem okolju, ki bodo nastali zaradi vzpostavitve športno rekreacijskih območij morajo slediti osnovnim danostim (angleški park). 9. Ureditve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja: Osnovna vrednost ob že znanih ambientalnih in oblikovalskih kvalitetah gradu z okolico je tudi ekološko neobremenjeno okolje, ki ne sme biti porušeno z nobenim od predvidenih bodočih posegov. 10. Zasnova ureditvenega območja za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi ureditvenega načrta bo potrebno upoštevati zahteve oddelka za ljudsko obrambo. 11. Faznost gradnje: Zaradi konfiguracije terena in pojava različnih dopolnilnih dejavnosti na širšem območju gradu je potrebno pristopiti k pozidavi in ureditvi okolice področja načrtno: — pripraviti zemeljska dela — speljava potrebnih komunikacij — speljava infrastrukture — izgradnja objektov — finalizacija — ureditev parkov, parkirišča, peš poti itd. 5.2.6. P 19 S5 (del) Majšperk 1. Meje območja in obodna parcelacija: V jugozahodnem delu obstoječega območja P 19 S3 na parceli št. 81/26 je skrajna severozahodna točka dodanega območja. Po zahodnem robu parcele št. 81/26 poteka meja proti jugu in v njenem podaljšku preseka del parcele št. 81/26 — do stičišča s parcelo št. 81/29 — tu se obrne proti vzhodu in poteka po skrajnem južnem robu parcel št. 81/26, 81/18 in 81/19 — v isti ravni liniji preseka meja parcele št. 75/1, 74/5, 74/4 in 74/3 — vse do stičišča s cesto Majšperk—Breg na vzhodu. Od tu poteka meja proti severovzhodu po cesti Breg Majšperk na zahodu pa do stanovanjskega bloka in gasilskega doma. 2. Organizacija dejavnosti na območju P 19 S5 (del) Majšperk: 2.1. Program: a) Novi objekti/dejavnosti — stanovanjska gradnja, blokovne enote — spremljajoče dejavnosti . . . možnost manjšega trgovskega lokala osnovne preskrbe . . . služnostne dejavnosti (v kleteh blokovnih enot) — rekreacijske/športne površine za potrebe osnovne šole in krajanov b) Obstoječi objekti/dejavnosti: — stanovanjski objekti . . . blokovne enote, skupaj 4 — servisne dejavnosti . . . bencinska črpalka ... gasilski dom 2.2. Kapaciteta območja za posamezne nove dejavnosti: — blokovne enote . . . število objektov: 7 .. . število stanovanj: 130 .... število prebivalcev: 485 spremljajoče dejavnosti . . . trgovina osnovne preskrbe, bruto površine 450 m' ... obratovalnice (v kletnih prostorih blokov), skupaj do 6 — rekreacijske/športne površine, po programu in v obsegu, kot je predviden za osnovne šole, na skupni površini velikosti do 1,45 ha. 2.3. Predvidene površine območja P 19 - S5 (del): ... že zajete površine v DP 3,18 ha ... dodatne površine 3,43 ha ... skupaj območje P 19 S5 (del) 6,61 ha od tega ... stanovanjska gradnja 4,64 ha . . . spremljajoče dejavnosti 0,52 ha . . . rekreacijske/športne površine 1,45 ha. 3. Zasnova prometnega omrežja: območje se navezuje na primarno cesto Majšperk —Breg, z novim glavnim dovozom na vzhodnem delu (obstoječi severni dovoz se ohrani), notranjo komunikacijo tvori ulica, ki je obenem delno tudi peš pot, saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu, parkirišča so odmaknjena od stanovanjske zazidave praviloma 15,0 m. Garaže niso predvidene. 4. Zasnova komunalnega omrežja: 4.1. Kanalizacija: obstoječi objekti so priključeni na že izveden kolektor BC 0 60, potekajoč ob južni strani ceste Majšperk Breg, z odlivom v reko Dravinjo, novi objekti bodo priključeni na nov kolektor, potekajoč po južnem robu območja, z navezavo na obstoječi odliv v reko Dravinjo, obstoječi odlivni kanal BC 0 30 od križišča cest Majšperk Breg in Majšperk Stogovci do reke Dravinje mora biti rekonstruiran, potrebno je zgraditi lokalno čistilno napravo za območje P 19 — S5. Čistilna naprava je predvidoma locirana na delu parcele 207/1, k.o. Skrblje. Potrebna površina zemljišča je predvidoma 300 mh 4.2. Vodovod: Vodovod je navezan na obstoječe vodovodno omrežje, potekajoče ob cesti Majšperk Breg (PVC 0 200), na vzhodnem robu območja. 5. Zasnova energetskega omrežja: 5.1. Elektrika: električni vodi so priključeni na obstoječe TP 36 Majšperk — naselje, čez območje P 19 S5 (del) poteka visokonapetostni zračni vod 20 kV. Na delu, ki poteka čez obravnavano območje, bo potrebno VN vod prestaviti oziroma kablirati, v skladu z zahtevami pristojnega elektro podjetja. 5.2. Ogrevanje: Stanovanjski objekti imajo predvideno skupno kotlovnico. 5.3. Plin: Kotlarno bi bilo smiselno priključiti na plinovodno omrežje. 6. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Območje leži na južnem pobočju hriba z naklonom do 5 %. Novogradnje se naj smiselno vklopijo v model obstoječe linijske blokovne pozidave, potekajoče vzporedno s cesto. Prehod na kmetijske površine na jugu je možen z znižanjem etažnosti blokovnih enot. Gabariti stanovanjskih objektov: maksimalno P + 3 + M. Trgovski lokal lahko zavzema del pritlične etaže blokovne enote, oziroma je samo dodan stanovanjski zgradbi. Ostali elementi arhitekturnega oblikovanja morajo povzemati izvedeno tipiko obstoječih štirih blokovnih enot. Zaželena je bogata zasaditev, ki služi (tudi in praviloma) kot zvočna bariera, za izločitev internega oz. mirujočega prometa. Zaradi bližine kmetijskih površin naj bo parkovna zazelenitev območja P 19 S5 (del) izvedena z izbiro tradicionalnih avtohtonih drevesnih vrst, grmovnic in pokrovnih rastlin. 7. Zasnova ureditve za potrebe SLO in DS: Potrebno je predvideti lokacije za zaklonišča (v skladu s predpisi in podanimi zahtevami pristojnega upravnega organa) ter določiti cone za umik ob večjih nesrečah (morebitne poplave, požari, potresi itd.). 8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja: potrebna bo zgraditev čistilne naprave za odplake, pred odtokom v reko Dravinjo, — ogrevanje: predvideti skupno kotlovnico, kurivo naj bo plin. 9. zasnova zaporednosti izvajanja posegov: - za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, za izravnavo mas in ureditev cest ter komunalno opremljanje, — sočasno z gradnjo prve blokovne enote je potrebno graditi čistilno napravo. Delujoča čistilna naprava naj bo pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja stanovanjskega objekta. 5.2.7. P3 — P2 — Glinokop in odlagališče komunalnih odpadkov 1. Opis meje celotnega območja, skupaj z dodatnimi devastiranimi površinami. Meja poteka od skrajne severne točke območja (ki jo tvorijo stičišča parcel št. 74/26, 74/38, 74/24 in 418/2) — po vzhodnem robu parcele št. 160/2 — do stičišča s parcelo št. 178/8 — nato po severnem robu parcele št. 178/8 proti vzhodu — in naprej po severnem robu parcele št. 178/5, kjer se približno 8,00 m pred vzhodnim koncem te parcele obrne proti jugovzhodu prečka parcelo št. 178/5 do stičišča s parcelo št. 178/3 — tu se ponovno obrne proti vzhodu po meji parcele št. 178/3 do konca nato poteka po vzhodnih robovih parcel št. 178/3, 177/1, 176/2 in 176/3 — se obrne proti zahodu in poteka po južnih robovih parcel št. 176/3, 176/4 in 176/1 nato po zahodnih robovih parcel št. 176/1. 177/2, 177/1, 178/6 in 178/4. Meja poteka nato po severnem robu parcele št. 178/4 do stičišča z zahodno mejo parcele št. 159/4 dalje po zahodni meji parcele št. 159/4 in 159/5 — po severnem robu parcel 159/5 in 74/38 — do začetnega izhodišča (skrajna severna točka območja). 2. Organizacija dejavnosti na območju odlagališča komunalnih odpadkov v Janežovcih: 2.1. Program: a) Novi objekti/dejavnosti: — C entralno odlagališče komunalnih odpadkov za celotno območje občine Ptuj, s spremljevalnimi (infrastrukturnimi objekti ter potrebnimi priključki) — rekultivacija lokacije in končna uporabnost ter varstveni ukrepi po pustitvi lokacije, b) Obstoječi objekti/ dejavnosti: eksploatacija gline (in potrebna rekultivacija degradiranih zemljišč z zasipavanjem s komunalnimi odpadki) stanovanjski objekt v neposredni bližini bodočega odlagališča (v opuščenih prostorih opekarne Janežovci). OPOMBA: Prebivalci bodo verjetno bivališče opustili. 2.2. Kapaciteta območja za posamezne nove in obstoječe dejavnosti: — odlagališče komunalnih odpadkov ... v končni fazi predvidoma 700.000 m’ uporabnega prostora . . . ocenjena življenjska doba znaša 20 let, oziroma jo bo podal »Idejni tehnološko-ekološki projekt za ureditev sanitarnega deponiranja komunalnih odpadkov za občino Ptuj na lokaciji Janežovci« (Smelt Ljubljana, v izdelavi) . . . predvideno število zaposlenih: 2 . . . dnevno število dovozov: 50 od tega 35 dovozov Komunalni servisi. 15 dovozov individualni (osebni) dovoz . . . dnevna količina odpadkov: 150 m' (trenutno) — eksploatacija gline za Opekarno Žabjak . . . elaborat obstoja, ni pa predmet tega dela programskih zasnov ... potrebna uskladitev interesov z Opekarno Žabjak. 2.3. Predvidene površine območja P 2 - Centralno odlagališče (in glinokop) ... zajete površine 9,96 ha . .. dodane (devastirane) površine 1,15 ha ... skupaj območje od tega 11,11 ha odlagališče komunalnih odpadkov (L faza) 4,34 ha eksploatacija gline (kasnejše faze odlagališča) 6,77 ha 2.4 Vpliv na okolje in medsebojni vplivi, ki jih je treba pri nadaljnji obdelavi usklajevati: V »Idejnem tehnološko-ekološkem projetku . . .« (Smelt Ljubljana) bo v celoti obdelana in prikazana problematika komunalnih odpadkov, med drugim ... opis in analiza — vrste in lastnosti odpadkov, ki so predvideni za deponiranje — sedanje količine in vrste odpadkov za deponiranje — prognoza količine in vrste odpadkov za deponiranje za naslednjih 30 let — izračuni in grafični prikazi potrebnega deponijskega prostora za naslednjih 30 let po letih in kumulativno . . osnovne lastnosti obravnavane lokacije — klimatski podatki — geodetsko-prostorski podatki — možnosti pristopa in komunikacij — hidrogeološki podatki — ocena končne kapacitete lokacije in dobe uporabnosti oz. trajanja — možnosti pridobivanja prekrivanega materiala — predlogi za končno uporabo in rekultivacijo lokacije — opredelitev potrebnih dodatnih raziskav terena in stabilitetnih ter geomehanskih pogojev . . tehnologija odlagnja odpadkov opredelitev končnih mej in faznosti izkoriščanja lokacije postopna rekultivacija zaključnih površin detaljni prikaz začetne laze in opredelitev tehnologije deponiranja, priprava zemljišča, iztočni objekt in pregrade opredelitev internih deponijskih poti, iztresališč in dograjevnaje istih pri napredovanju deponije, berme — opisi in prikazi prekrivanja odpadkov in deponiranje v etažah opredelitev etaž, organizacije dela na etažah, itd. izbira in opis deponijske mehanizacije — potrebna delovna sila opredelitev stabilnostnih in varnostnih pogojev .. ekološki del: opredelitev propustnosti in ustrezne priprave tal lokacije podati ustrezne izračune in rešitve za hidrogeologijo lokacije: brežne vode, izvirne vode, meteorno-površinske vode na deponiji, izcedne vode. Dimenzionirati potrebne hidrogeološke objekte, drenaže in kanale. Vskladiti tehnologije deponiranja s ciljem, da dosežemo čim manjše infiltriranje meteornih površinskih vod in iz tega rezultirajočih izcednih vod. Izračuni mas. količine in obremenitve izcednih vod evakuacija izcednih vod. Predvideti ustrezne zadrževalne bazene za egalizacijo in tretiranje izcednih vod. Izračunati maksimalno možno onesnaževanje površinskih vod. Obdelati še črpanje izcednih vod in raz-prševanje po deponiji ob ugodnih vremenskih pogojih ter odvajanje v kanalizacijo — podati obseg in pogostnost kontrole izcednih vod proučitev potrebnih ukrepov v zvezi z odplinjevanjem odpadkov z informativnimi izračuni o količinah in energetski vrednosti plina. Dimenzionirati objekte za odplinjevanje in podati rešitve — potrebni ukrepi v zvezi z vplivom vetrov, preprečevanjem požarov, kompenzacijo sesedanja in posedanja, hrupom, vizuelno zaščito ele-minacijo smradu, itd. potrebni varstveni ukrepi po opustitvi lokacije. 3. Zasnova prometnega omrežja: območje se navezuje na primarno cesto Ptuj—Gočova (Lenart) s te ceste poteka dovoz odpadkov po obstoječi cesti Janežovci — Žikarce ter po rekonstruirani cesti na pare. št. 718/2 dosedanja dovozna pot k objektom Opekarne Janežovci ne bo uporabljena, saj poteka mimo stanovanjskih hiš notranje interne deponijske poti morajo zagotavljati s tehnološkim elaboratom opredeljene zahteve predvidena je strojna lopa za shranjevanje deponijske mehanizacije. 4. Zasnova komunalnega omrežja: 4.1. Kanalizacija: konfiguracija terena dopušča zbiranje izcednih vod v laguni. V njej je predvideno tudi tretiranje teh vod predvidoma bo zgrajen (tlačni) kanalizacijski vod do najbližjega kolektorja, ki vodi na čistilno napravo mesta Ptuja. V primeru okvare je možno vode z deponije odvažati na čistilno napravo. Enaka je rešitev, če kanalizacijski vod odlagališče odpadkov — čistilna naprava ni zgrajen. 4.2. Vodovod: je predvidena izgradnja javnega vodovoda po izgradnji vodovodnega omrežja je nanj obvezna priključitev spremljevalnih objektov deponije za potrebe požarnega varstva se uporabi v laguni zbrana voda. 5. Zasnova energetskega omrežja: 5.1. Elektrika: obstoječa napeljava 5.2. Ogrevanje: obstoja stalno delovno mesto, zato je potrebno lokalno ogrevanje kontejnerja Vir je lahko trdo kurivo ali gospodinjsko olje (morda tudi električna energija). 6. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikova- nje: končni cilj je krajinski lipiki prilagojena rekultivacija in končna uporabnost lokacije (vrnitev kmetijstvu in gozdarstvu nekoč odvzetih površin) zaželena je bogata zasaditev, izvedena z izbiro tradicionalnih avtohtonih drevesnih vrst, grmovnic in pokrovnih rastlin. 7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega delovnega okolja: poudarek mora biti na varovanju človekovega okolja in izvedbi strokovno pravilnega načina odstranjevanja morebitnih škodljivih vplivov ob tem upoštevati vse predpisane in splošno poznane varnostne ukrepe v celoti upoštevati tudi določila »Idejno tehnološko-ekološkega projekta za ureditev sanitarnega deponiranja komunalnih odpadkov za občino Ptuj na lokaciji Janežovci« (Smelt Ljubljana, v izdelavi). 8. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi prostorskega izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddelka za ljudsko obrambo ter določilo način odlaganja komunalnih odpadkov ob morebitnih večjih nesrečah (poplave, požari, potresi, itd). 9. Zasnova zaporednosti izvajanja posegov: — za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, za izravnavo mas in ureditev lagune, poti ter komunalno opremljanje — najprimernejša zaporednost izvajanja posegov je podana v grafičnem delu, list št. 7 — v L fazi odlaganja odpadkov bosta izvedeni dve odlagalni polji II. in vse naslednje faze odlaganja prilagajati glinokopu, s tem, da ne bo moteno delo na odkopu gline. 10. Ocena stroškov za urejanje stavbnega zemljišča: — možno bo urejati stavbno zemljišče po fazah. Stroški za urejanje deponije zemljišča so običajno zajeti v ceni deponiranja enote (1 m3) komunalnih odpadkov in se v tej fazi ne specificirajo — tako velja, da znaša cena deponije skupaj z deponiranjem cca 2—5 DEM/m'. Za primerjavo pa podatek, da znaša ta ocena cca 10—30 DEM/m' v tujini. 5.2.8. P 11 — R1 - Ljudski vrt v Ptuju L Lega in velikost območja: Območje Ljudski vrt leži na severnem obrobju mesta Ptuj, omejeno na vzhodu in severu z razvijajčo se individualno, na zahodu pa blokovsko zazidavo. Območje sega v tri katastrske občine (Ptuj, Krčevina in Nova vas) in tri krajevne skupnosti (KS Jože Potrč, KS Boris Ziherl in KS Rogoznica). Celotno območje meri cca 5,57 ha. 2. Meja območja: Območje omejuje južni rob pločnika ob Ulici 5. Prekomorske brigade s pare. štev. 214/2, na vzhodni strani zahodni rob Župančičeve ulice s pare. št. 3980, južna meja parcele št. 354/41, dalje poteka meja po vzhodnem robu parcel 354/28 in 354/38, po severnem robu parcel 354/26, dalje poteka ob potoku po zahodnem robu parcele 354/26, po severni meji parcel 658/1, 568/2, 215, po zahodnih mejah parcel 215, 656, 657/3, 647/2, 205, 206, 203 in 212 do južnega roba pločnika Ulice 5. Prekomorske brigade. 3. Organizacija dejavnosti in namenska raba površin: Območje je namenjeno športno-rekreacijski dejavnosti za potrebe občanov treh KS (Boris Ziherl, Franc Osojnik in Jože Potrč), dopolnjeno z gostinsko, turistično in kulturno dejavnostjo ter mirno parkovno površino, v katero je vključen tudi ribnik. V območju sta še dve manjši območji individualne stanovanjske gradnje in površine namenjene prometu. Nekatere obstoječe namenske površine se ne spremenijo. Ostanejo v funkciji obstoječe dejavnosti in sicer: območje parka (14.600 m!) območje individualne stanovanjske gradnje (3.760 m’) vodne površine (3.800 m3) in prometne površine (2.130 m3). Znotraj površin za rekreacijo se bo uredilo otroško igrišče in igrišča za igre z žogo (rokomet, košarka) ter v severnem delu trim steza. Površine za rekreacijo merijo cca 26.400 m3. Dopolnilna gostinska, turistična in kulturna dejavnost je locirana na območju sedanje Švicarije. Območje meri cca 5.000 m3. Delež posameznih območij je naslednji: — območje za rekreacijo — območje parka: — vodne površine: — območje gostinske dejav.: — območje individualne stanovanjske gradnje: — prometne površine:_______________________ Skupaj 26.400 m3 - 47% 14.600 m3 — 26% 3.800 m3 — 7% 5.000 m3 - 9% 3.760 m3 - 7 % 2.130 m3 - 4% 55.690 m3 - 100% 4. Zasnova prometnega, komunalnega in energetskega omrežja: Nove prometne poti se v območju ne predvidevajo. Predvidena je le dodatna ureditev parkirnih površin ob Svicariji. Novi infrastrukturni objekti niso predvideni, razen vodovodnega omrežja za dodatno napajanje ribnika. Vse predvidene priključke je možno izvesti na obstoječe vode. Na novo je treba urediti zunanjo razsvetljavo. 5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Pri vseh ureditvah je potrebno upoštevati značilnosti nekdanjega Ljudskega vrta - predvsem pri ureditvah Švicarije. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zasaditvi oz. sploh ureditvi zelenih površin. 6. Usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in bivalnega okolja: Pozornost je treba posvetiti predvsem hrupu. Ob predvidenih igriščih je, treba predvideti primerne protihrupne bariere. V ribniku in bližnjem parku je potrebno vzpostaviti primerne pogoje za razvoj vodnega in obvodnega življenja. 7. Zasnova prostora za potrebe SLO in DS: Ob ribniku je potrebno predvideti zajemališče požarne vode. V rib- niku je tudi za potrebe SLO in DS potrebno zagotoviti zadostne količine vode. 8. Raznosi izgradnje prostora: V prvi fazi se bodo zgradila igrišča za rokomet in košarko ter otroško igrišče. Ureditev Švicarije je povezana z rušitvijo obstoječih objektov in zagotovljenimi nadomestnimi stanovanji, zato so ureditve predvidene v poznejši fazi. Ureditev zajemališča požarne vode je pogojena z dovodom dodatne vode v ribnik. Do ureditve posameznih površin, ostanejo le-te v sedanji rabi. 5.2.9. PII — Cl Staro mestno jedro 1. Lega in velikost območja: Območje starega mestnega jedra Ptuja leži med Dravo, železniško progo, magistralno cesto, Trstenjakovo ulico, Raičevo ulici. Cesto Olge Meglič in kompleksom nekdanjega Dominikanskega samostana. Celotno območje meri približno 33 ha. Območje se razdeli na 16 karejev, za katere se izdelajo ureditveni načrti. 2. Meja območja poteka po naslednjih parcelah: 1055, 1058, 1059, 1060, 1003, 995/1, 956/1, 651, 649, 645, 643, 996/1, 996/6, 1030, 1037/2, 1037/1, 1023, 1022, 1019, 1017/2, 1017/1,3964, 1011,3991, 1114, 1113, 1126, 1118, 1122, 1123, 4017 in 4168/1, vse v k. o. Ptuj. 3. Organizacija dejavnosti in namenska raba površin: Območje se prenovi in nameni stanovanjskim, centralnim ter poslovnim dejavnostim. Stanovanjskih površin mora biti najmanj 45 %. Večji obrati ter dejavnosti, ki oddajajo večji hrup ali večje količine škodljivih snovi ter večja skladišča in kioski morajo biti odstranjeni iz območja. Predeli mesta ob obeh samostanih, proštijski cerkvi, nekdanji gimnaziji naj imajo kulturno izobraževalni značaj. Predel od Trga svobode do Srbskega trga ohranja poslovno-upravni značaj. Na pasu ob Dravi ter ob tržnici in hotelu bodo prevladovali gostinski in oskrbni lokali, ob Lackovi, Murkovi ter Prešernovi ulici bodo dodatni lokali in trgovine z blagom, konfekcijo in čevlji. Aškerčevo ulico naj zasedajo predvsem osebno storitveni lokali in trgovine z opremo za dom. Tehnične storitve naj se nahajajo vzdolž Jadranske, Cankarjeve, delov Lackove in Trstenjakove ulice. Mesto naj poseže na rečni prostor s pomoli ali plavajočimi ploščami. 4. Zasnova prometnega, komunalnega in energetskega omrežja: Prometna ureditev sme dopuščati v večini predelov mesta z vozili le stanovalce in oskrbo. Tranzitni promet in večja parkirišča se omejijo na obrobje območja. Preko Drave se z mostom vzpostavi povezava s Ptujskimi toplicami. Za ogrevanje stavb se izgradi plinovodno omrežje. Posamične televizijske antene se nadomestijo s kabelsko televizijo. Preostala komunalna omrežja se postopno obnavljajo. Prostozračni vodi preko ulic se odstranijo. 5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Objekti se morajo pokrivati z bobrovcem. Izjeme so lahko le strehe posebnih oblik. Preureditve in novogradnje morajo biti skladne s staro podobo mestne slike in njegovih posameznih ambientov. Moteči objekti se odstranijo ali preurede tako, da se vsklade z okolico. Postopno se za javnost odpro nekatera dvorišča in prehodi med ulicami. Odprtine v strehah za mansardna stanovanja se bodo smele izvesti predvsem na dvoriščnih straneh objektov in na ulicah, ki so pravokotne na Dravo, tako da glavni pogledi z rečne strani, gradu in Prešernove ulice ostanejo neokrnjeni. Drobno urbano opremo se mora poenotiti in urediti se morajo enotna tlakovanja ulic. Na javnih površinah se poveča množica zelenja in zasaditve oziroma postavitve korit z drevjem in grmovjem. Vsi posegi na objektih in v prostor se morajo načrtovati in izvajati pod nadzorom zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 6. Usmeritve za izboljšanje okolja: S plinifikacijo, izločanjem prometa, odstranitvijo hrupnih in emisijsko škodljivih dejavnosti ter s smotrno razmestitvijo dejavnosti se izboljšujejo pogoji za bivanje in delo v starem mestnem jedru. S sistematsko prenovo po karejih vključno s prenovo komunalnih vodov se večjim odsekom mesta sočasno izboljšajo razmere. 7. Zasnove prostora za potrebe SLO in DS: V skladu s posebnimi občinskimi predpisi se urede zaklonišča in druge ureditve za potrebe SLO in DS. 8. Faznost: Ureditev oziroma prenova mesta se bo izvajala postopno po karejih in vzporedno na takih objektih, kjer bo posebni interes oziroma investitor. 5.2.10. P I I — Pl — Industrijska cona 1. Območje obdelave obsega površine znotraj Urbanistične zasnove Ptuja jugozahodno od železniške proge med Rogozniško in Ormoško cesto. Velikost območja obdelave je 98,7 ha. 2. Osnova organizacijskega pristopa je grupiranje območij s sorodnimi programi in medsebojna vskladitev ter ustrezno dimenzioniranje infrastrukturnih povezav med njimi. Taka zasnova bo zagotavljala možnosti za povezave posameznih proizvodnih programov, njihov razvoj in možnosti za obvladovanje čistega in zdravega delovnega okolja v coni ter bivalnega okolja v njeni soseščini. Urbanistična zasnova je taka, da omogoča tehnološko logistično razdelavo proizvodnih površin, upošteva pa lokacijsko že definirane konstante (grafična priloga št. 2). » Tako je pas ob železniški progi opredeljen kot skladiščno transportna cona (Metalka, Merkur, MIP, GG, LES . ..). Območje med Dravo in Rogozniško cesto je že dokaj pozidano in mešane namembnosti (Gradis, elektro, industrija, VGP, vrtnarstvo. Zavod za veterinarstvo in živinorejo, stanovanjski objekti .. .). Severno od Ormoške ceste so servisi, obrtna cona, sejmišče in stanovanjski objekti. Centralni del cone je opredeljen kot kovinsko predelovalna industrija (AGIS, IM P, ELKOM . . .). V območju med Rogozniško cesto in novo predvideno Industrijsko cesto na vzhodni strani cone je predvidena lokacija za komunalno dejavnost (Surovina, Koteks Tobus, Dinos). Ostale proste površine so predvidene za lociranje industrijskih objektov organizacij, ki bodo pokazale interes v prihodnosti. Pri izdelavi ureditvenega načrta je potrebno v program zazidave vključiti tudi poslovne dejavnosti, zdravstvo, otroško varstvo in rekreacijo. 3. Zasnova prometnega omrežja: Prometno omrežje (primarno) cone bo navezano na magistralno cesto Ptuj —Ormož, od katere se odcepi zbiralna industrijska cesta ob vzhodnem robu cone. Iz te ceste bodo v prečni smeri (proti železniški progi) potekale sekundarne ceste. 4. Zasnova energetskega omrežja: 4.1. Elektrika: Na obravnavanem območju so naslednje transformatorske postaje: — TP Elektrokovinar — TP Gumama ' - TP Agis — TP Rajšpova — TP Tehnoservis - TP Gradis - TP Trate — TP Vegova — MIP 3 Predvideni sta še dodatni TP na območju AGIS-a in Certusa. Vse TP so povezane preko 20 kV omrežja iz RTP Ptuj. Preko kompleksa ureditve potekata daljnovod in sicer DV 20 kV proti Destrniku. Za napajanje bo potrebno predvideti tri 20 kV kablovode, ki so delno že položani. Vsak kablovod omogoča obremenitev 11.60 kV, kar zadošča vsem potrebam industrijske cone in omogoča napajanje objektov iz obstoječih daljnovodov. Dinamika izgradnje elektroenegetskih objektov je odvisna od izgradnje industrijskih objektov. 4.2. Obstoječe plinovodno omrežje je zgrajeno ob Rogozniški cesti do višine avtobusne postaje, kjer je merilna regulacijska postaja. Za potrebe industrijske cone je potrebno predvideti dva kraka plinovoda in sicer odcep od MRP v vzhodni smeri ob Grajeni in nato dalje proti jugu ter drugi krak ob Rogozniški cesti proti DO TAM do Opekarne Ptuj. Kraka je potrebno glede na predvideno cestno omrežje povezati v zanko. 4.3. Ogrevanje: Glede na potrebe in ekološke zahteve obstojata dve možni varianti ogrevanja in sicer gradnja skupne kotlovnice na plin in nato gradnja toplovodnega omrežja ali pa ogrevanje iz lastnih plinskih kotlovnic za posamezne DO. 5. Zasnova komunalnega omrežja 5.1. Vodovod: Območje Ptuja se napaja s pitno vodo iz zajetij in črpališč v Skorbi. Industrijska cona se napaja iz dveh cevovodov in sicer cevovoda Sc 0 150 v Rogozniški cesti in cevovoda LTŽ 0 125 v Ormoški cesti. Oba cevovoda sta povezana v krožni sistem preko cevovoda PVC' 0 150 in SC 0 150 v industrijski coni. V območju industrijske cone je precej raznovrstnih industrij, ki uporabljajo sanitarno vodo, veliki potrošniki tehnološke vode so AGIS. Sava in TAM, ostala industrija pa predstavlja visoko požarno obremenitev. Zato je v lej fazi zelo težko predvideti potrebo širitev vodovodnega omrežja. 5.2. Kanalizazcija : Območje industrijske cone odvodnjava odpadne in meteorne vode preko kolektorja 0 80 0 120 na vzhodni strani industrijske cone in preko kanalizacijskega sistema v Rajšpovi ulici in ob Grajeni. Sistema imata majhno propustnost. Oba se navezujeta preko razbremenilnikov na kolektor ob reki Dravi in dalje na čistilno napravo, ki je v sanaciji. Z ozirom na slabšo propustnost kanalizacije je potrebno preveriti ločitev sistema, v DO, ki uporabljajo večje količine tehnološke vode pà prilagoditi tehnološke procese, da bo zagotovljeno kroženje tehnološke vode. 5.3. PTT: Obstoječe PTT omrežje poteka po Rogozniški in Ormoški cesti. Za potrebe posameznih DO je potrebno naročiti projekt pri pristojni PTT organizaciji, ki bo definiral način navezave na PTT omrežje. 6. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Na območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine, ki bi vplivali na koncept zazidave. Omejitev predstavlja že obstoječa industrija in obstoječi stanovanjski objekti znotraj industrijske cone. Gabariti poslovnih objektov naj bodo čim bolj poenoteni. Višine proizvodnih in servisnih objektov bodo določene s samo tehnologijo. Ob površinah za motorni promet, morajo biti zagotovljene še varne površine za pešce. 7. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Proizvodni objekti naj bodo oblikovani skladno s tipologijo industrijskih objektov. Točni gabariti bodo določeni v ureditvenem načrtu. Oblikovno so fasade odraz vsebine objekta. Povdarjeni naj bodo vhodi, okenske odprtine, enotne kritine. Ureditve okolic objektov so odvisne od njihove namembnosti. Elementi ureditve naj bodo: tlakovci, zelenje, simbolni arhitekturni elementi. 8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: V največji možni meri je treba vzpostavljati večje interne zelene površine, za kar bo potrebno izdelati načrt zazelenitve celotnega območja. Pri izdelavi ureditvenega načrta industrijske cone je potrebno upoštevati normativ \1 % zelenih površin. Parkirišča morajo biti tlakovana s tratnimi ploščami. Med dvemi parkirišči morajo biti nasajena drevesa. 9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja: Glede na varovanje okolja je potrebno zmanjšati emisijo onesnaženja zraka. Zato predlagamo kot edini sprejemljiv vir toplotne energije zemeljski plin. Možni sta dve varianti ali gradnja skupne kotlovnice ali več manjših. Obe varianti sta ekološko enako sprejemljivi. , Nadalje so potrebni ukrepi glede varovanja površinskih vodotokov in podzemnih voda. Današnja rešitev izpusta v Grajeno oz. v reko Dravo ni sprejemljiva, zato je potrebno obstoječo kanalizacijo ustrezno sanirati. V vseh DO, ki uporbljajo tehnološko vodo oz. pri katerih nastopajo v procesu proizvodnje strupene odpadne snovi morajo zgraditi lastne industrijske čistilne naprave in šele nato spuščati odpadne vode v javno kanalizacijo. Do sedaj ima čistilno napravo le AGIS, ki slabo obratuje. Podobne ugotovitve veljajo za skladiščenje oz. deponiranje odpad-,kov in drugih odpadnih snovi. Vsaka DO mora imeti opredeljen poseben prostor za deponiranje vseh vrst posebnih odpadkov. Prostor mora biti ustrezno zaščiten, ograjen in pokrit, možna mora biti intervencija v slučaju nesreče. Prav tako je potrebno ustrezno zavarovati vsa mesta, kjer lahko pride do eventuelnega izliva nevarnih snovi v okolje (pretakališče, skladišče nevarnih snovi, večje površine za tovornjake, itd.). 10. Zasnova ureditve za SLO: Na osnovi Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih občin Ormož in Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/84) je za zakla-njanje na obravnavanem industrijskem območju obvezno graditi zaklonišča in s tem v zvezi predhodno izdelati načrt graditve zaklonišč. 11. Zasnova zaporednosti gradnje: V prvi fazi se bodo gradili objekti, ki jih je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje. Kasnejša gradnja bo potekala kompleksno. 5.2:11. P II, 12 Obvoznica mesta Ptuj 1. Opis ceste: Gesta poteka v nadaljevanju Osojnikove ceste do Natašine poti, nato prečka v nadvozu železnico in.se vključi na Dornavsko cesto. Preko Gajk zavije proti Spuhlji in prečka magistralno cesto M3 na vzhodni strani Spuhlje. Po strelskem jarku se naveže na republiško cesto Spuhlja — Bori. Obodna parcelacija je opisana v strokovnih podlagah. 2. Prometni aspekti: Obvoznica rešuje lokalni promet v smeri Cirkulan, Ormoža in KS Rogoznica, v mestu pa promet po Potrčevi ulici. Ni pa namenjena tovornemu prometu in magistralni cesti M3. ’ ' 3. Opis obstoječega stanja: Cesta je v gradnji na odseku Osojnikova cesta, Natašina pot, nadvoz je Zgrajen preko železnice, Dornavska cesta je asfaltirana. Preko gajk v Spuhljo bo potekala pretežno po obstoječi poljski cesti. Povsem nova ' gradnja bo le na vzhodni strani Spuhlje’ kjer trasa poteka po strelskem jarku. 4. Opis predvidene obvoznice: Obvoznica poteka po trasi pisani v 1. točki v dolžini 6 km. Vsa vključevanja na obvozno črto so nivojska. Vozišče tvori vozni pas 2 x 3,5 oziroma 2 x 2,5 m z bankinami 2 x 1,2 m. Skozi naselje bo imela cesta pločnik in kolesarsko stezo. 5. Spremljajoči objekti: Spremljajočih objektov na cesti ni predvidenih. 6. Velikost potrebnega zemljišča in njegova kakovost: Cesta v prete-žni.meri teče po stari trasi, tako, da ne presega veliko na 1. območje kmetijskih zemljišč, razen na križišču z magistralno M3. Na obstoječem strelskem jarku je zemljišče neplodno. 7. Vplivi trase na okolje: Predlagani koridor ne bo povečal hrupa skozi naselje. Varnost v prometu se bo izboljšala z graditvijo pločnikov in kolesarske steze. Vse hiše ob trasi bodo imele urejen izvoz. 8. Etapnost izgradnje: Vsa dela na obvoznici je možno izvajati etapno. 5.2. 12. P 11 — Izvennivojska križanja magistralne ceste M3 z železnico v Ptuju 1. Opis: Izvennivojsko križanje ceste M3 z železnico se prične pri sedanji bencinski črpalki, nadaljuje preko parka, preseka s podvozom železnice (2 tira) in Čučkovo ulico, nato teče med stavbo zdravstvenega doma in ptujsko mlekarno in se priključi na koncu rokometnega igrišča ponovno na obstoječo rpagistralno cesto M3. Obodna parcelacija je opisana v strokovnih podlagah. 2. Prometni aspekti: Na obstoječem nivojskem križanju je cestni promet močno oviran, kar povzroča tudi veliko onesnaženost okolja (emisije, hrup). Zato je nujna izgradnja izvennivojskega križišča. 3. Opis predvidenega podvoza: Novi koridor ceste M3 bo dolg 450 m. Tunel bo dolg 55 m. Vozišče tvorijo vozni pasovi 2 x 3,5 m. Odcep iz magistralne ceste M3 v center mesta bo iz smeri naselja Breg izvennivojski, ostali priključki bodo nivojski. Višina podvoza bo znašala 4,7 m, železniška proga z mostno konstrukcijo pa 1,5 m. Za meteorno vodo bo potreben črpalni bazen, ker je dno podvoza pod nivojem kanalizacije. 4. Spremljajoči objekti: Spremljajočih objektov na cesti ni predvidenih. 5. Potrebno zemljišče in njegova kakovost: Odstraniti bo potrebno sedanjo bencinskoi črpalko in stavbo med zdravstvenim domom in ptujsko mlekarno. Delno se posega v ozki parkovni prostor ob železnici. 6. Vplivi trase na okolje: S podvozom na magistralni cesti bomo izboljšali prometne razmere in odpravili zastoje. Močno bodo zmanjšane emisije izpušnih plinov in hrupa. Za nekaj arov se bodo zmanjšale zelene površine. 6. SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV RAZVOJNE POLITIKE 6.1. S tem družbenim planom opredeljujemo smernice in okvire za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za razvoj občine. Ukrepi bodo temeljili na nalogah, ki sojih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo poleg navedenih podvzeti še drugi ukrepi, če bo prihajalo do večjega odstopanja v razvoju od sprejetih ciljev in politike družbenega plana občine, ki so ključnega skupnega pomena za razvoj občine in sicer: — temeljnih razmerij na področju delitve dohodka za tekočo porabo in razširitev materialne osnove združenega dela; — oskrbe prebivalstva s hrano, predvsem z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv in intervencij; — zagotavljanje z zakonom določenih pravic na področju skiipne in splošne porabe; — prometne in komunalne infrastrukture, zaščite vodnih virov, urbanizacije in varstva okolja ter — zagotavljanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skupščina občine bo v okviru zakonskih določil v navedenih primerih z odloki in drugimi predpisi določila obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije in sprejela druge ukrepe. 6.2. Ukrepi skupščine bodo usmerjeni v nadaljnje uveljavljanje kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Te in druge kriterije prestrukturiranja bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju investicijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tudi na drugih področjih gospodarstva. 6.3. Samoupravne organizacije in skupnosti bodo vzpodbujale tehnološki napredek dela. V ta okvir sodi vrsta aktivnosti zlasti na področju organizacije dela, usmerjanja in zagotavljanja kadrov, združevanja dela in sredstev, razporejanja dohodka, kreditne politike banke ter ukrepi skupščine občine na področju davkov. Ukrepi morajo biti zasnovani dolgoročno, saj bodo le tako prispevali k uresničevanju ciljev družbenega plana občine. Organizacije združenega dela bodo dopolnile samoupravne sporazume o združitvi in druge akte glede pogojev za uresničevanje skupnih razvojnih interesov, združevanje dela in sredstev in organiziranosti razvojnih funkcij na ravni delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela. 6.4. Organizacije združenega dela bodo pospešile proces združevanja dela in sredstev v okviru občine, regije in organizacij v širšem slovenskem in Jugoslovanskem prostoru. Prav tako bodo organizacije ob podpori izvršnega sveta skupščine občine povečale napore za pridobitev novih proizvodnih programov z visoko dohodkovno in devizno učinkovitostjo, opuščale pa neobetavne programe. 6.5. Z družbenimi dogovori bodo organizacije združenega dela zagotavljale usmerjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka na akumulacijo in porabo, tako, da bodo ustvarjene podlage za samoupravno urejanje odnosov na področju oblikovanja in razporejanja akumulacije ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sredstva amortizacije bodo v skladu z zakonom o amortizaciji realno naraščala hitreje od rasti dohodka, zlasti v dejavnostih, kjer se osnovna sredstva hitreje starajo. Spremenjeno bo razmerje v delitvi dohodka tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela in rezerve naraščala hitreje od rasti dohodka. 6.6. Ukrepi samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, ki direktno ali posredno zadevajo investicijsko politiko, bodo v asociacijah združenega dela in pri usmerjanju kreditne politike bank izhajali iz kriterijev prestrukturiranja gospodarstva. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo pripravile skupne in medsebojno usklajene programe investicij za vse družbene dejavnosti. Investiranje se ne more pričeti, dokler niso v planih in programih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt dan v upravljanje. 6.7. Organizacije združenega dela pridelave, predelave in prometa s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi ter organizacije združenega dela za oskrbo z reprodukcijskim materialom bodo v okviru poslovnih skupnosti oz. splošnih združenj v katerih so združene, sklepale letne samoupravne sporazume o pridelavi, predelavi in prometu s kmetijskimi proizvodi in oskrbo kmetijstva in živilske industrije z reprodukcijskim materialom. Podlaga za sklepanje sporazumov bodo republiške in občinske bilance o potrebah, proizvodnji in izvozu kmetijskih oz. živilskih proizvodov. Za uresničitev povečanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje do ravni, ki je dogovorjena z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije bo v občini zagotovljeno združevanje potrebnih interventnih sredstev. Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1986 zagotovila izdelavo agrokarte. Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko-zemlji-škega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organizacijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagotavljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skupnostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu. Kmetijski kombinat in kmetijska zadruga bodo izvajali melioracije po sprejetem programu ter skrbeli za vzdrževanje melioracijskih sistemov. 6.8. Na področju cen bodo organizacije združenega dela gospodarstva ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti samostojno odločale o cenah svojih izdelkov in storitev ter pri tem upoštevale tržne zakonitosti. V okviru politike cen bodo postopoma uvedene ekonomske stanarine do konca srednjeročnega obdobja. Samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost bosta v skladu z določbami republiškega zakona samostojno oblikovali cene komunalnih storitev in stanarin, tako, da bodo le-te do leta 1990 zagotovile enostavno reprodukcijo stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov se bo za cene osnovnih živilskih proizvodov izvajala poostrena družbena kontrola cen, po potrebi pa predlagali tudi ukrepi neposredne družbene kontrole cen. 6.9. Za zaustavitev padca življenjskega standarda bodo sprejeti določeni ukrepi. Na področju osebnih dohodkov bo dosežena njihova realna rast vsklajena z rastjo produktivnosti in ustvarjenega dohodka, s čimer se bo krepila njihova ekonomska funkcija in s tem motivacija za čim kvalitetnejšo delo. Upravičencem družbeno denarnih pomoči bomo na osnovi sporazuma o zagotavljanju socialne varnosti pravic zagotovili dogovorjeno raven socialne varnosti, ki se bo ohranjala z letnimi in po potrebi medletnimi valorizacijami. Ukrepi na področju socialnega varstva ne bodo smeli destimulativno vplivati na prizadevanje delavcev za boljše delo. S štipendijsko politiko bomo vzpodbudili izobraževanje na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. Višina štipendij bo tolikšna, da bo omogočila izobraževanje učencem in študentom iz materialno ogroženih družin. Odpiranje obratovalnic na podlagi osebnega dela bomo v občino omogočili še zlasti na tranzitnih poteh in izletniških točkah. Za izgradnjo turistične ceste »Med vinogradi« ali »Ceste klopotcev« bomo združili sredstva: EKK Ptuj, Gozdno gospodarstvo Maribor, krajevne skupnosti območja. Skupnost za ceste občine Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj in drugi. 6.13. Na področju drobnega gospodarstva bomo v občini v okviru Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva dali poudarek zlasti izvajanju nalog in ukrepov, ki zadevajo pospeševanje kooperacije industrije z drobnim gospodarstvom, ustanavljanje novih enot, ki bodo pogodbeno in programsko vezane na večje organizacije, ukrepe občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, ugodnejše kreditne pogoje ter ustanovitev posebne obrtne hranilnice in posojilnice v okviru obstoječe bančne mreže. 6.14. Na področju SIS materialne proizvodnje bomo realizirali programe na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990. S politiko cen bomo zagotavljali najmanj enostavno reprodukcijo v teh dejavnostih. 6.15. Na področju družbenih dejavnosti bodo v vse programe in naloge vključeni elementi ekonomske stabilizacije, ki bodo usmerjeni v skrb-nejše gospodarjenje, skrajno varčevanje in racionalizacijo. Vsi ti elementi in večje vključevanje neposredne menjave dela bodo prispevali k prestrukturiranju družbenih dejavnosti. V neposredni menjavi dela bo imela prednost izobraževalna dejavnost (izobraževanje ob delu in iz dela), aplikativne raziskave, preventivno zdravstveno varstvo in zaposlovanje predvsem mladih delavcev, ki so končali šolanje. S ciljem učinkovitejšega urejanja investicijskega vzdrževanja, adaptacij in sanacij obstoječih objektov bodo izvajalske organizacije na področju družbenih dejavnosti združevale del sredstev amortizacije. Samoupravne interesne skupnosti bodo dosledno izvajale investicije v obsegu in v okviru sredstev, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in tiste investicije, ki bodo dogovorjene z občinskim samoprispevkom. Skupnost socialnega varstva bo skrbela, da se ne bo poslabšala socialna varnost delovnih ljudi, zlasti tistih z minimalnimi osebnimi dohodki oz. tistih, ki prejemajo socialne prejemke. 6.16. Sistem skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti, še zlasti manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric, bo še nadalje temeljil na samoupravnih osnovah, zlasti pa na samoupravnem povezovanju vseh nosilcev razvoja. Ukrepi bodo usmerjeni predvsem: — v spodbujanje vlaganj v manj razvitih krajevnih skupnostih na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, — v znižanje obrestne mere in druge kreditne olajšave, s katerimi bodo banke na podlagi SaS pospeševale gospodarska vlaganja na manj razvitih območjih: tem usmeritvam bodo sledili tudi ukrepi davčne, lokacijske in urbanistične politike, — za spodbujanje kmetijske proizvodnje na manj razvitih in hribovitih območjih Haloz in Slovenskih goric s sredstvi sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane, — v konkretne naloge za hitrejši razvoj gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti, pri čemer bodo SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti dosledno izvajale načelo solidarnosti pri izvajanju investicij: primarna naloga bo predvsem zagotoviti dokončanje že začetih življenjsko pomembnih investicij (vodovod), v pospeševanje razvoja hribovitih območij na podlagi republiškega programa aktivnosti in ukrepov za hitrejši razvoj hribovitih območij in dogovor o usklajevanju aktivnosti za pospeševanje razvoja hribovitih območij; sprejeti bodo tudi kriteriji za opredelitev hribovitih območij. 6.17. Dosledno bomo varovali talnico na Dravskem in Ptujskem polju in zato dopolnili odlok o varovanju. Pri zaščiti talnice na Zg. Dravskem polju bomo sodelovali z občino Maribor—Tezno. Problem onesnaževanja vodotokov Drave, Dravinje in Pesnice bo občina reševala z Območno vodno skupnostjo Drava in občinami mesta Maribor, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Lenart. 6.10. Organizacije združenega dela bodo v okviru skupnosti za zaposlovanje na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov v letnih načrtih zaposlovanja uresničevale usmeritve in naloge iz družbenih planov glede politike zaposlovanja in uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja in kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje kadrovskih potreb. Tam, kjer so pogoji težki in zahtevnejši, bodo organizacije združenega dela pričele skrajševati delovni čas. 6. 11. Z občinsko davčno politiko bomo še nadalje vzpodbujali razvoj inovativne dejavnosti, razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva, predvsem razvoj storitev osebnega dela na področju deficitarnih dejavnosti. 6.12. Na področju turizma bo občina pospešila urbanistično urejanje prostora ter izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo gostinskih in drugih turističnih objektov ter pospeševala razvoj turističnih zmogljivosti na kmetijah, vzporedno bo pospeševala tudi izgradnjo servisne, trgovske in obrtne dejavnosti. Tovarna glinice in aluminija bo postopoma z modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija zmanjševala onesnaženost ozračja iz sedanje IV. stopnje onesnaženosti v III.—II. stopnjo. Občina bo poskrbela za vzdrževanje katastra virov onesnaževanja ozračja. Strokovni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo opredelili koncept obvarovanja naravne in kulturne dediščine v občini. Izvršni svet skupščine občine bo sprejel program, s katerim bo opredelil dinamiko zagotavljanja proračunskih sredstev za izdelavo in uskladitev prostorskih izvedbenih aktov z zakonom o urejanju prostora ter zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Geodetska služba bo usmerjena v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prednost obnovi zemljiškega katastra in to predvsem v ravninskih območjih, ki so namenjena intenzivni kmetijski proizvodnji. 6.18. Nosilci obrambnega planiranja bodo v svojih planskih aktih določili pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami in načrti ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, za oblikovanje zalog deficitarnih surovin, repromate-riala in drugih industrijskih proizvodov ter obrambnih potreb v skladu z načrti delovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah v izrednih razmerah in v vojni. Nadaljevalo se bo z izvajanjem zakloniščne politike, oblikovane v obdobju 1981 — 1985, s programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv in drugih rezerv, s programi na področju urejanja prostora, ki imajo posredno tudi obrambni pomen (vodni viri, male hidrocentrale, zaloge zdravil, škropiv, ipd.). Štev.: 30-1/84-3 Datum: 23/10-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, I. r. OPOMBA: Ob spremembi zakonodaje v letu 1990 nismo spreminjali v celoti izrazoslovja. TABELA 1: GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE PTUJ V OBDOBJU 1986-1990 KAZALEC OBDOBJE ______________________— stopnje rasti v % OCENA 1981-1985 PLAN 1986-1990 Občina Občina SRS Družbeni proizvod v tem: — industrija — kmetijstvo Zaposleni v združenem delu Produktivnost dela v gospodarstvu Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda (v %) Izvoz blaga in storitev v tem: konvertibilni izvoz Uvoz blaga in storitev Pokritje uvoza blaga z izvozom (v %) Investicije v osnovna sredstva v tem: — proizvodne investicije — neproizvodne investicije Udeležba ustvarjenih investicij v osnovna sredstva v DP (v %) Realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb * Ocena ** Stopnja rasti za 3 leta VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje -0,8 4,0 3,5 0,6 4,5 4,0 1,4 4,2 2,5 1,4 1,5 1,2 -0,4 2,5 2,3 0 60 60 3,5 11,0 5.8 5,6** 11,0 8,0 -0,2 10,0 5,2 84,7 96,1 108 -5,9* 7,3 4,8 -3,7* 8,0 5,6 -13,7* 2,0 2,0 15,2* 23,7 — -2,3 ■1,7 1,0 0,4 3,9 -3,5 -6,5 3,8 3,2 TABELA 2: DRUŽBENI PROIZVOD PO PODROČJIH — stopnja rasti v % — cene 1985 — v tisoč din PODROČJE DEJAVNOSTI OBDOBJE Ocena Plan Struktura Popreč. stopnje rasti 1985 1990 1985 1990 1981-1985 1986-1990 SKUPAJ 37,840.000 45,975.600 100,0 100,0 - 0,8 4,0 v tem: — združeno delo 33,086.000 40,200.000 87,4 87,4 - 0,9 4,0 — samostojno osebno delo 4,754.000 5,775.600 12,6 12,6 0.1 4,0 Industrija 16,960.000 21,1 15.000 44,8 45,9 0,6 4,5 Kmetijstvo 6,060.000 7,430.000 16,0 16,2 1,4 4,2 Gozdarstvo 286.200 290.000 0,8 0,6 - 2,1 0,3 Vodno gospodarstvo Gradbeništvo 301.700 2,164.000 367.000 2,482.000 0,8 5,7 0,8 5,4 — 6,0 - 5,3 4,0 2,8 Promet in zveze 2,295.900 2,790.000 6,1 6,1 - 1,0 4,0 Trgovina 5,825.800 6,927.600 15,4 15,1 - 2,2 3,5 Gostinstvo in turizem 717.400 872.000 1,9 1,9 — 3,0 4,0 Obrt in storitve 2,770.000 3,191.000 7,3 6,9 2,3 2,9 Druge dejavnosti 459.000 51 1.000 1,2 1,1 12,5 ^ 2,2 VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj TABELA 3: PREBIVALSTVO OBČINE PO SPOLU IN STAROSTI KAZALEC OBDOBJE SKUPAJ Generacijska struktura O 7-14 15-18 19-24 25-59 60-64 65 in več 1981 skupaj 67.754 7.115 8.900 4.788 6.882 30.879 2.058 7.132 — moški 33.130 3.657 4.577 2.526 3.640 15.200 822 2.708 — ženske 34.624 3.458 4.323 2.262 3.242 15.679 1.236 4.037 1985 skupaj 68.298 7.512 8.127 4.303 7.035 31.760 3.210 6.351 — moški 33.585 3.884 4.169 2.194 3.651 16.134 1.220 2.331 — ženske 34.713 3.628 3.958 2.109 3.383 15.625 1.990 4.020 1990 skupaj 68.983 7.535 8.270 4.220 6.615 32.336 3.286 6.721 — moški 33.841 3.895 4.242 2.152 3.433 16.427 1.225 2.467 — ženske 35.142 3.641 4.028 2.068 3.182 15.909 2.060 4.254 VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj TABELA 4: OBLIKOVANJE CELOTNEGA PRIHODKA, PORABLJENIH SREDSTEV IN BRUTO DOHODKA — struktura v % — stopnja rasti v % — v tisoč din — cene 1985 KAZALCI OBDOBJE 1985 1990 Struktura Poprečne stopnje rasti 1985 1990 A. Oblikovanje celotnega prihodka 127,690.885 153,500.000 86,8 85,6 3,7 1. Prihodki od prodaje na domačem trgu 2. Prihodki od prodaje na tujem trgu 10,828.924 14,700.000 7,4 8,2 6,3 3. Ostali prihodki 8,569.190 11,100.000 5,8 6,2 5,3 4. CELOTNI PRIHODEK (1-3) 147,088.999 179,300.000 100,0 100,0 4,0 B. Porabljena sredstva 5. Porabljene surovine in material 44,768.308 54.260.000 38,1 37,9 3,9 6. Porabljena energija 8,720.828 10,780.000 7,4 7,5 4,3 7. Proizvodne storitve 5,810.241 7,080.000 4,9 4,9 4,0 8. Nabavna vrednost trgovskega blaga 42,218.309 50,920.000 35,9 35,5 3,8 9. Razlika zalog - 2,864.861 — 2,4 — — 10. Drugi materialni stroški 9,907.705 12,900.000 8,4 9,0 5,4 11. Ostalo 3,278.147 7,340.000 2,9 5,2 17,5 12. Skupaj porabljena sredstva (brez amortizacije 15—11) 117,568.399 143,280.000 100,0 100,0 4,0 13. Doseženi bruto dohodek (4—12) 29,520.599 36,020.000 100,0 100,0 4,0 14. Amortizacija 4,002.630 5,090.000 13,6 14,1 5,0 15. Doseženi dohodek 25,517.969 30,930.000 86,4 85,9 3,8 Izguba 16. Razporejeni dohodek 441.795 25,698.008 31,000.000 100,0 100,0 3,8 Obveznosti iz dohodka skupaj 25,698.016 31,000.000 100,0 100,0 3,8 v tem: — del dohodka za skupne potrebe 2,508.738 3,050.000 9,8 9,8 4,0 — del čistega dohodka za skupne potrebe 3,117.424 3,800.000 12,1 12,3 4,0 — del dohodka za splošne potrebe 196.11 1 235.000 0,8 0,7 3,8 — del čistega dohodka za splošne potrebe 179.698 210.000 0,7 0,7 3,8 — del dohodka za ostale namene 2,570.171 3,280.000 10,0 10,6 5.0 — del dohodka za OZD 17,125.874 20,425.000 66,6 65,9 3,6 17. Razporeditev čistega dohodka 18,149.108 21,630.000 — 3,6 — osebni dohodki 12,729.625 14,930.000 49,5 48,2 3,2 — skupna poraba 1,142.993 1,340.000 4,4 4,3 3,2 — akumulacija 4,277.488 5,360.000 16,6 17,3 4,6 — sr. za reprodukcijo 8,280.118 10,450.000 32,2 33,7 4,8 VIR: Služba družbenega knjigovodstva in Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje TABELA 5: USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA — stopnja rasti v % — struktura v % — v tisoč din — cene 1985 OBDOBJE KAZALEC Ocena 1985 Plan 1990 Ocena 1981-1985 Skupaj Plan 1986-1990 Struktura! 1985 1990 Popr. st. rasti 81-85 86-90 Ustvarjene investicije skupaj v tem: 6,050.000 8,590.000 29,339.141 50,513.340 100,0 100,0 5,9 7,3 — proizvodne 5,200.000 7,650.000 25,308.644 46,000.000 85,9 89,1 - 3,7 8,0 — neproizvodne Delež investicij v družbenem proizvodu 850.000 16,0 940,000 18,7 4,030.497 15,2 4,513.340 23,7 14,1 10,9 - 13,7 2,0 VIR: Publikacije zavoda za statistiko SR Slovenije, Ocena Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj TABELA 6: SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB — cene 1985 — v tisoč din OBDOBJE SIS 1980 1985 1990 Skupaj 1981-1985 1986 -1990 Struktura v % 1980 1985 1990 Popr. let. stop. r. v % 1981-19851986-1990 Skupnost otroškega varstva 171.898 354.037 415.912 1,639.411 2,003.874 5,1 10,2 10,1 + 15,5 3,3 Izobraževalna skupnost 970.553 957.602 1,143.896 4,387.753 5,441.385 28,6 27,6 27,9 - 0,3 3,6 Kulturna skupnost 203.707 139.387 185.738 577.805 976.863 6,0 4.1 4.5 - 7,3 5,9 Telesnokulturna skupnost 55.884 49.306 95.442 237.319 463.692 1,6 1,4 2,3 - 2,5 14,1 Skupnost socialnega skrbstva 280.603 248.814 278.957 1,216.180 1,339.391 8,3 7,2 6,8 - 2,4 2.3 Zdravstvena skupnost 1,673.789 1,663.130 1,908.961 8,144.469 9,324.337 49,3 48,0 46,4 - 0,1 2,8 Skupnost za zaposlovanje 35.823 38.902 48.758 179.497 223.574 1,1 1,1 1,2 + 1,7 4,6 Raziskovalna skupnost — 15.009 33.734 57.273 167.464 - 0,4 0,8 - 17,6 SKUPAJ 3,392.257 3,466.187 4,111.398 16,439.707 19,940.580 100,0 100,0 100,0 + 0,4 3,5 Porodno varstvo - 150.422 265.300 - 1,265.250 - - - - 12,0 SKUPAJ 3,392.257 3,616.609 4,376.698 - 21,205.830 - - - - 3,9 VIR: Občinski komite za družbene dejavnosti občine Ptuj TABELA 7: SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB — stop. rasti v % — cene 1985 — v tisoč din KAZALEC OBDOBJE 1985 1990 1981-1985 Skupaj 1986-1990 Poprečna stop. rasti 81-85 86-90 sredstva občinskega proračuna 734.272 884.795 3,995.468 4,111.708 - 6,5 3,8 Vir: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj TABELA 10: SPREMEMBE V STRUKTURI POVRŠIN V OBDOBJU 1988—1990 Stanje 1988 Plan 1990 Sprememba rabe 1988 1990 Opis Površina % od površine Površina % od površine Površina % od površine v ha občine v ha občine v ha občine Trajno varovana kmetijska zemljišča (1. območje) Ostala kmetijska zem- 29.770,70 46,13 29.710,21 46,04 - 60,49 0,11 Ijišča (2. območje) 8.802,52 13,64 8.795,40 13,63 - 7,12 0,01 Kmetijska zemljišča skupaj 38.573,22 59,77 38.500,61 59,66 - 72,61 0,1 1 Gozdno zemljišče 20.223.75 31,34 20.2I6;67 31,33 - 7,08 0,01 Ureditveno območje naselij 2.817,92 4,37 2.819,02 4,38 + 1,10 0,001 Razpršena gradnja 992,89 1,54 1.005,00 1,57 + 12,11 0,02 Vodne površine 1.316,04 2,03 1.316,04 2,03 — — Infrastruktura Ostale nerodovitne po- 429,38 0,67 496,96 0,75 + 67,58 0,10 vršine 176,80 0,28 181,80 0,29 5,00 0,01 Nerodovitne površine skupaj 5.733,03 8,89 5.817,82 9,02 80,79 0,12 Površina občine skupaj 64.630 100,00 64.530 100 — — TABELA 9: SREDSTVA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA IN NJIHOV NAMEN cene 1985 v tisoč din struktura v % KAZALCI OBDOBJE I985 OCENA 1986 PLAN 1987- 1991 Struktura 1987-1991 Sredstva samoprispevka 158,360.000 I62.5Ò0.000 894,000.000 100,0 Namen sredstev: — za zdravstvo 625,800.000 70,0 za kulturo 44,700.000 5,0 — za šolstvo 89,400.000 10,0 — za ceste 134,100.000 15,0 VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj 156. Na podlagi 12. člena zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v SR Sloveniji v letu 1991 (Uradni list SRS, št. 8/90) in 199. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 5/78, 2/82) je IS skupščine občine Ptuj na 16. seji dne 14/11-1990, sprejel SKLEP o imenovanju občinske popisne komisije za popis prebivalstva 1991 1. IS SO Ptuj imenuje komisijo za popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v občini Ptuj v letu 1991. 2. Komisijo sestavljajo: — predsednik: 1. LONČAR Miran, načelnik oddelka za notranje zadeve — namestnik predsednika: 2. VIDOVIČ Lizika, sekretarka sekretariata za finance in planiranje — tajnik: 3. FRIDL GRAH Metod, oddelek za občo upravo in KS — namestnik tajnika: 4. KOZEL Ida, oddelek za notranje zadeve — člani: 5. PREMZL Boris, direktor geodetske uprave 6. VIDOVIČ Slavica, geodetska uprava 7. KOZEL Edi, oddelek za občo upravo in KS 8. LEVANIČ Katica, sekretariat za finance in planiranje 9. BOHÀK Janko, sekretariat za stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo. 3. Naloga komisije je, da pripravi, organizira in izvede popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v občini Ptuj v skladu s 13. členom uvodoma citiranega zakona. 4. Mandatna doba komisije preneha z opravljeno nalogo. 5. Ta sklep velja 8 dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-18/90 Datum: 14/11-1990 Predsednik IS SO PTUJ Janez LAH, I. r. 157. Na podlagi 7. člena Odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/83) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 16. seji dne 14/11-1990 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini PTUJ L člen Spremeni se I. člen Odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/86, 4/87, 21/87, 2/88, 13/89, 24/89, 29/89 in 3/90) in glasi: Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival: — govedo in konji 35,10 din — žrebeta in teleta 16,90 din — prašiči nad 50 kg, ovce, koze 7,60 din — prašiči do 50 kg 2,80 din — jagnjeta in kozlički do 9 mes. starosti « 3,10 din — perutnina (kokoši, brojlerji, purani, gosi, druga domača perutnina in pernata divjad) za 10 komadov 0,36 din — dan stari piščanci za 10 kom. 0,18 din — psi 48,50 din — kunci in zajci * . 0,30 din — ribeza 10 kg 0,70 din — čebelji panj 3,20 din — odstreljena in prodana parkljasta divjad 42,50 din 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 323-2/89-11 Datum: 14/1 1-1990 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Janez LAH, dipl. ing. str., s. r. 158. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73, 17/83 in 35/85), ter določil Statuta Krajevne skupnosti Cirkulane je skupščina KS Cirkulane na seji dne 5. 11. 1990 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMSKIH NALOG V LETIH 1991-1995 L Za območje Krajevne skupnosti Cirkulane, ki obsega naselja: Brezovec, Cirkulane, Dola- ne, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medrib-nik. Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki vrh se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za financiranje in sofinanciranje razvoja KS. Krajevni samoprispevek se razpisuje za, fi-, nanciranje naslednjih nalog: modernizacija lokalnih in krajevnih cest — vzdrževanje krajevnih cest — nadaljevanje gradnje večnamenske dvorane — gradnja trafopostaj gradnja mrliške vežice in urejanje pokopališča nabava telefonske centrale in gradnja PTT Omrežja — širitev vodovodnega omrežja — širitev javne razsvetljave ureditev avtobusnih postajališč — za delovanje društev — za OD komunalnega delavca za funkcionalne stroške KS 3. ^ Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. I. 1991 do 31. 12. 1995. Samoprispevek se uvede v denarju: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila od neto osebnega dohodka, ter drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov, po stopnji 2% od neto osebnega dohodka oz. nadomestila, — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5% letno od novega katastrskega dohodka, za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2% od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkbm, po stopnji 2% od izplačane pokojnine, — za občane zaposlene v tujihi v višini'300 DEM v dinarski protivrednosti enkrat letno, — za lastnike nepremičnin na območju KS Cirkulane, ki imajo bivališče izven KS Cirkulane plačujejo samoprispevek v višini 100 DEM v dinarski protivrednosti enkrat letno. Samoprispevek v delu se uvede: — za vsakega za delo zmožnega krajana It) delovnih ur na leto ali 50 DEM v dinarski prcr- 1 tivrednosti. 5. ' ; Zavezanci za plačevanje samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Cirkulane in občani, ki imajo na območju KS Cirkulane nepremičnine, kraj bivanja pa izven KS Cirkulena. 6. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 3.000.000,00 din. Zbrana sredstva se bodo deli- la tako, da vasem pripada 70% sredstev, za skupne potrebe KS pa ostaja 30%. Delež 70% se med vasi deli po ključu, ki je odvisen od števila prebivalcev posamezne vasi. Sredstva zbrana od lastnikov nepremičnin se v celoti porabijo na območju vasi v kateri se nepremičnina nahaja. 7 Plačevanja prispevka v denarju in samoprispevka v delu so oproščeni krajani, ki imajo pogoje za oprostitev po 12. členu Zakona o samoprispevku. 8. Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Cirkulane in zaposleni, ki niso vpisani v volilni imenik živijo pa na območju KS Cirkulane. 9. Referendum bo 9. 12. 1990 med 7. in 17. uro na glasovalnih mestih: — Lovski dom Brezovec — za naselje Brezovec — Pisarna KS Cirkulane — za naselje Cirkulane in Pristavo — Pri Kokol Hermanu v Dolanah 16/a — za naselje Dolane in Veliki vrh — Pri Emeršič Ivanu v Oradiščah št. 79 — za naselje Gradišča Pri Belšak Francu v Gruškovcu št. 64 — za naselje Gruškovec — Pri Petrovič Ivanu v Medribniku št. 20 — za naselje Medribnik — Pri Emeršič Antonu v Paradižu št. 46 — za naselje Paradiž od hišne številke 25- 63 — Pri Šincek Jožetu v Paradižu št. 10/a — za naselje Paradiž od hišne številke 1—24 in od 64-97 — Pri Kelc Francu v Pohorju št. 14 — za naselje Pohorje — Pri Brodnjak Ivanu, Mali Okič 16 za naselje Mali Okič od hišne številke 1—33 in Slatina od hišne kevilke 42 — 82 — Pri Gavez Francu, Meje št. 11 — za naselje Meje — Pri Kokol Andreju v Slatini št. 33 — za naselje Slatina od hišne številke 1—41 in Mali Okič od hišne številke 34—60. 10. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE Glasovnica za referendum 9. 12. 1990 GLASUJEM »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje programskih nalog v letih 1991 1995. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja in »PROTI«, če se ne strinja za uvedbo krajevnega samoprispevka. 11. Vse glasovnice so overjene s štampiljko Krajevne skupnosti Cirkulane. 12. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi, ter razglasi volilna komisija KS Cirkulane. 13. Krajevni samoprispevek bodo obračunavali in odvajali delodajalci ob izplačilu osebnih dohodkov ter skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja ob izplačilu pokojnin ter ga nakazovali na žiro račun KS Cirkulane št. 52400-842-041-82016. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj v imenu KS. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini in lastniki nepremičnin nakažejo samoprispevek enkrat letno na žiro račun KS Cirkulane št. 52400-842-041-82016. 14. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Cirkulane in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programa za katerega je bil krajevni samoprispevek uveden. 15. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob njegovem izteku sestavi zaključni račun in poročilo. Zborom krajanov se najmanj enkrat letno poroča o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka. 16. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 196/90 Datum: 5. 11. 1990 Predsednik skupščine KS: Ivan KORENJAK, s.r. 159. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73, 17/83 in 35/85) ter določil Statuta KS Dornava je svet KS Dornava na seji dne 14. 11. 1990 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje izvajanja srednjeročnega programa v letih 1991 do 1995 L člen Za območje KS Dornava, ki obsega vasi Dornava in Mezgovci se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. II. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje od L I. 1991 do 31. 12. 1995, za izvedbo naslednjega programa : — modernizacija in vzdrževanje cest na-območju KS Dornava in urejanje prometne signalizacije, urejanje pokopališča s pripadajočimi ob- jekti, — zgraditev dodatne cestne razsvetljave, ureditev večnamenskih prostorov v Dornavi in pri gasilskem domu v Mezgovcih, — financiranje požarne varnosti, delovanje društev in posodabljanje dela osnovne šole, — ureditev fasadne prevleke na dvorani KS Dornava, — vzdrževanje ostalih objektov v lasti KS, redno poslovanje KS ter ostala dela po srednjeročnem planu in sklepu sveta KS Dornava. III. člen Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih osnov: — Od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter drugih prejem-kovj ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 1,5 %. od pokojnin, ki so višje od pokojnin z varstvenim dodatkom po stopnji 1% od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — od dohodkov iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5% mesečno od letnega katastrskega dohodka. Če se merila za določanje katastrskega dohodka spremenijo, svet KS spremeni stopnjo tako, da ohrani enako razmerje, — od dohodkov od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 1,5 %, — zaposleni v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju KS Dornava plačujejo 150 DM v dinarski protivrednosti enkrat letno. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjih odstavkih plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej. IV. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Dornava. V. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni krajani, ki imajo za oprostitev razlog na osnovi 12. člena Zakona o samoprispevku. VI. člen Samoprispevek se plačuje od osebnega dohodka delavcev in ostalih zavezancev mesečno in ga obračunava in nakazuje delodajalec. Od katastrskega dohodka samoprispevek odmerja in odvaja Uprava za družbene prihodke Občine Ptuj. Zavezanci za plačilo samoprispevka, ki so na začasnem delu v tujini plačujejo samoprispevek na blagajni KS. VIL člen Pravico, do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik KS Dornava, in vsi tisti ki so zaposleni, kljub temu da so mlajši od 18 let. VIII. člen Referendum bo v nedeljo dne 09. 12. 1990 od 07. do 18. ure. Glasovalni mesti bosta: L za vas Dornava v dvorani KS Dornava 2. za vas Mezgovci v Gasilskem domu Mezgovci. IX. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: Krajevna skupnost Dornava Glasovnica za referendum, dne 9. 12. 1990 GLASUJEM »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje razvoja krajevne skupnosti v obdobju 1991 —1995.(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA« če se strinja in »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka). X. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Dornava. XI. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi ter razglasi volilna komisija KS Dornava. Sklep o uvedbi samoprispevka na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izida referenduma sprejme Svet KS Dornava. XII. člen Krajevni samoprispevek se plačuje na žiro račun KS Dornava štev.: 52400-842-041-8056. Svet KS Dornava je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu. XIII. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob njegovem izteku, sestavi zaključni račun in poročilo. Zborom krajanov se najmanj enkrat letno poroča o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka. XIV. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. V Dornavi, dne 14. II. 1990 Predsednik sveta KS: Stanko VRTIČ, 1. r. 160. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77), 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85 in 18/88) in 43. člena statuta KS Trnovska vas je skupščina delegatov krajevne skupnosti Trnovska vas na svoji seji dne 6. 11. 1990 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije cest v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 na območju krajevne skupnosti Trnovska vas I. člen V krajevni skupnosti Trnovska vas se razpiše referendum za celotno območje krajevne skupnosti za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije cest v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991-1995. 2. člen Posebni samoprispevek se uvede za čas 5 (petih) let, in sicer od 1. I. 1991 do 31, 12. 1995. 3. člen Sredstva, zbrana s posebnim samoprispevkom se bodo uporabila za sofinanciranje modernizacije naslednjih lokalnih in krajevnih cest: I. lokalne ceste: L41l9Črmlja Selce l,5km L 6220 R 346 Trnovska vas 1,0 km 2. krajevne ceste: Bišečki vrh Trnovski vrh — Vintarovci 2 km — Ločič 2 km — Črmlja — Zavrh 1,3 km — Biš I km — Trnovska vas 1 km — Biš Bišečki vrh (Hum) I km Sovjak Biš 2 km — Trnovska vas — Trnovski vrh (Kozlovec) 2 km —Trnovski vrh 1 km Skupni znesek sredstev za izvršitev programa znaša 9.480.000,00 din. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1.920.000,00 din (cene 1990), preostala sredstva za izvršitev programa bodo zagotovljena iz drugih virov (posebne pogodbe, delež Sekretariata za stanovanjsko, komunalno in cestno gospodarstvo — cestna dejavnost). 4. člen Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih osnov: 1. zavezanci, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma nadomestil^od neto osebnega dohodka, ter drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnega dohodka po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila: 2. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti — po stopnji 10 % letno od katastrskega dohodka; 3. zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 2 % od osebnega dohodka in po odbit- pavšalnem letnem znesku — po stopnji 4 % od odmerjenega davka; 4. zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom — po stopnji 2 % od pokojnine; 5. zavezanci, ki so zaposleni v tujini — v višini 2 % od povprečnega OD v R Sloveniji, katero višino ugotovi svet skupščine KS na podlagi uradnih statističnih podatkov. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje v primerih, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). ku davka ostanke čistega dohodka zavezanci, ki plačujejo davek v 5. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Trnovska vas. 6. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Trnovska vas in zaposleni občani, ki še niso vpisani v volilni imenik živijo pa na območju krajevne skupnosti Trnovska vas. 7. člen Referendum bo v nedeljo 9. 12. 1990 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi z 'odločbo volilna komisija pri KS Trnovska vas. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo; krajevna skupnost trnovska vas GLASOVNICA za referendum dne 9. 12. 1990 za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije cest v srednjeročnem obdobju od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1995 na območju krajevne skupnosti Trnovska vas glasujem »PROTI« »ZA« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, »PROTI« pa obroži, če se z uvedbo posebnega samoprispevka ne strinja. Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Trnovska vas. 8. člen Za postopek glasovanja se uporabljajo določbe zakona o volitvah v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi in razglasi rezultat referenduma volilna komisija, ki jo v ta namen imenuje skupščina krajevne skupnosti. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka v denarju sprejme na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti o uspešnem izidu referenduma skupščina KS Trnovska vas. 9. člen Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega ramerja bo obračunaval izplačevalec osebnega dohodka, od upokojencev pa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v R Sloveniji oziroma njene podružnice ob vsakem izplačilu. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualno storitvijo odmerja in pobira samoprispevek v imenu krajevne skupnosti Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačati krajani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo za vsako leto posebej po položnici na ŽR KS Trnovska vas. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Ob vsakem izplačilu in nakazilu pa se dostit-vi krajevni skupnosti seznam zaposlenih, od katerih se nakazuje samoprispevek. 10. člen Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na poseben račun samoprispevka KS Trnovska vas. 11. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine KS Trnovska vas, ki odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo strogo namensko za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. Terminski plan izgradnje objektov, ki se bodo financirali iz samoprispevka pripravi in sprejme skupščina krajevne skupnosti. O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev samopri-' spevka odloča skupščina KS na predlog zbora krajanov. 12. člen Svet skupščine krajevne skupnosti po preteku obdobja pripravi in predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov zaključni račun o višini zbranih sredstev ter o uporabi sredstev samoprispevka. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 4-7/90 Datum: 6. II. 1990 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Karl VURCER, 1. r. 161. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73, 17/83 in 35/85) ter 40. člena Statuta krajevne skupnosti Ptujska gora, je Skupščina krajevne skupnosti Ptujska gora na svoji seji dne 13. II. 1990 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMSKIH NALOG V LETIH 1991 — 1995 L člen Za območje Krajevne skupnosti Ptujska gora, ki obsega naselja: Ptujska gora, Podlože, Stogovci, Slape, Doklece in Janški vrh se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za soRm/nciranje programskih nalog v letih 1991-1995. 2. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje pet let in sicer od I. I. 1991 do 31. 12. 1995. 3. člen Samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih nalog: a) Osnovni program 1. Poslovanje krajevne skupnosti 2. Sofinanciranje izgradnje doma krajanov 3. Ureditev pokopališča z mrliško vežo 4. Ureditev avtobusnih postajališč 5. Ureditev trga na Ptujski gori 6. Sofinanciranje programov GD, CZ, OŠ, RK b) Razvojni program krajevne skupnosti 7. Vzdrževanje in asfaltiranje cest na območju KS Ptujska gora 8. Izgradnja trafo postaj in javne razsvetljave 9. Vzdrževanje mostu preko Dravinje na Slapah 10. Ostale naloge po sklepu organov krajevne skupnosti 4. člen Zavezanci bodo plačevali krajevni samoprispevek od naslednjih osnov: 1. Občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po stopnji 2% od neto osebnega dohodka 2. Občani, ki imajo dohodek od opravljanja kmetijske dejavnosti po stopnji 15% od katastrskega dohodka 3. Občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev po stopnji 2% od osebnega dohodka, od katerega se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 2% od ostanka čistega dohodka po odbitku davkov. 4. Občani iz prejšnje točke, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku po stopnji 4% od odmerjenega davka 5. Občani, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2% od izplačane pokojnine 6. Občani, ki so na začasnem delu v tujini plačajo 2% od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji 7. Občani, ki so lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Ptujska gora in nimajo stalnega bivališča nà območju te krajevne skupnosti po stopnji 0,5% od neto osebnega dohodka 5. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Ptujska gora in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Ptujska gora nepremičnine, nimajo pa na tem območju stalnega bivališča. 6. člen Občane iz 7. točke 4. člena tega sklepa bo krajevna skupnost seznanila s programom, ki se bo sofinanciral iz zbranih sredstev krajevnega samoprispevka ter z datumom izvedbe referenduma. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev srednješolskega izobraževanja in študentov ter od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 8. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavala in odvajala podjetja in drpge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračunavala in odtegovala krajevni samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Denarna sredstva samoprispevka je potrebno nakazovati na zbirni žiro račun krajevne skupnosti Ptujska gora št. 52400-842-041-82180. 9. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik KS Ptujska gora in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju KS Ptujska gora. Pravico osebnega izjavljanja z referendumom imajo tudi občani, ki nimajo prebivališča v KD Ptujska gora, imajo pa nepremičnine na tem območju. 10. člen Referendum bo v nedeljo, dne 9. 12. 1990 od 7. do 18. ure na glasovalnih mestih: 1. V pisarni KS za naselje Ptujska gora, del Podlož in del Slap 2. Pri Topolovec Silvu, Podleže 67 za del naselja Podlože 3. Pri Vek Dragici, Stogovci 17 a za naselje Stogovci 4. Pri Sajko Karolini, Slape 19 za del naselja Janški vrh in del naselja Slape 5. Pri Rodošek Ani, Janški vrh 10 za del naselja Janški vrh 6. Pri Bedenik Stanku, Doklece 7/a za naselje Doklece 11. člen Na referendumu občani glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA GLASOVNICA ZA REFERENDUM DNE 9. 12. 1990 GLASUJEM »ZA« »PROTI« uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programskih nalog v letih' 1991-1995. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka in »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Ptujske gore. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Ptujska gora. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volilne komisije KS Ptujska gora o uspešnosti referenduma sprejme Skupščina krajevne skupnosti Ptujska gora. 13. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Ptujske gore in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo namensko za izvedbo programa, za katerega je bil uveden krajevni samoprispevek. 14. člen O uporabi sredstev se sestavi letni zaključni račun, ki se predloži v obravnavo Zboru krajanov in v potrditev Skupščini krajevne skupnosti Ptujska gora. Zaključni račun se sestavi tudi po izteku petletnega referendumskega obdobja. 15. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptujska gora, 13. II. 1990 V. d. predsednika skupščine KS Ptujska gora Karel Rober, L r. 162. Po 8. členu Zakorta o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) drugega člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73 in 17/83) Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti Rogoznica je skupščina krajevne skupnosti na svoji drugi seji dne 31. 8. 1990 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti Rogoznica v letih 1991 1995. L člen Na podlagi odločitve krajanov na referendumu dne 17. 6. 1990 se uvede samoprispevek na območju krajevne skupnosti Rogoznica, ki obsega vasi in ulice: Kicar, Nova vas pri Ptuju z ulicami Frasova ul.. Ul. Jožefe Lackove, Ul. Anice Kolarič, Ul. Lackove čete št. 38, Zech-nerjeva ul., naselje Pacinje, Podvinci, Rogoznica z ulicami Anželova ul., Cesta 8. avgusta, Čarmanova ul., Dornavska cesta od štev. 10 naprej, Gomilškova ul., Kokolova ul.. Prečna pot, Slovenskogoriška c., Svržnjakova ul., naselje Sp. Velovlak in Žabjak. 2. člen Samoprispevek se uvaja za srednjeročno obdobje od I. I. 1991 do 31. 12. 1995. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje oz. izvedbo naslednjega programa: - asaltiranje in modernizacija krajevnih cest in ulic vzdrževanje krajevnih cest, ulic in drugih komunalnih objektov — kanalizacija ureditev avtobusnih postajališč gradnja in vzdrževanje javne cestne razsvetljave sofinanciranje gradnje transformatorskih postaj — sofinanciranje ureditve pločnikov — razširitev telefonskega omrežja razširitev in vzdrževanje CAVT sistema — vodovodno omrežje — sofinanciranje delovanja društev in organizacij — nabava opreme LO in DSZ — sofinanciranje izrednih programov vaških samouprav — financiranje funkcionalnih in materialnih stroškov za potrebe KS — nepredvidene dejavnosti. 4. člen Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih virov: 1. Zavezanci, ki imajo osebni dohodek, ali drugi dohodek iz delovnega razmerja po stopnji 1 % od neto osebnega dohodka. 2. Zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 2 % mesečno od letnega katastrskega dohodka. 3- Zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 0,5 % od pokojnin 4. Zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti, ali intelektualnih storitev po stopnji I %^>d osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka. 5. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku po stopnji I % od osnove za odmerjeni davek. 6. Zavezanci, ki v krajevni skupnosti Rogoznica nimajo stalnega bivališča in so lastniki delavnic, ali pa jih imajo v najem in opravljajo obrtno ali drugo dejavnost plačajo 1 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v RS. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Rogoznica ter obrtniki in drugi, ki opravljajo obrtno dejavnost na območju, krajevne skupnosti Rogoznica imajo pa stalno bivališče izven KS. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin in pokojnine z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev ter dohodka za katere velja oprostitev po zakonu. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vaškim samoupravam pripada 80 % zbranih sredstev, ostalih 20 % pa se nameni za skupne potrebe KS. 8. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in nadomestil iz delovnega razmerja ter pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oz. pokojnin od izplačil ter ga nakazuje na žiro račun pri SDK Ptuj štev. 52400 — 842 - 41— 82196 Krajevna skupnost Rogoznica. Samoprispevek, ki plačujejo krajani, ki se ukvarjajo z osebnim delom, kmetijstvom, obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj za Krajevno skupnost Rogoznica na žiro račun štev. 52400 — 842 — 41 - 82196. Zavezanci, ki v krajevni skupnosti Rogoznica nimajo stalnega bivališča in so lastniki delavnic ali pa jih imajo v najem in opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, so dolžni nakazilo opraviti do vsakega 15. za minuli mesec in nakazujejo na račun Krajevne skupnosti na žiro račun štev. 52400 — 780 — 11261. 9. člen Za izvajanje del, ki jih bomo financirali, ali sofinancirali iz sredstev krajevnega samoprispevka, odgovarjajo odbori vaške samouprave in svet skupščine Rogoznica. Odbori vaške samouprave in svet skupščine poročajo vsako leto na zborih krajanov o uporabi sredstev samoprispevka in o realizaciji sprejetega programa. Svet skupščine je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevnega samoprispevka namembno uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. 10. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 4. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 11. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa opravlja odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora pri Krajevni skupnosti Rogoznica, ki o ugotovitvah poroča na zborih krajanov in sejah skupščine Krajevne skupnosti. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. I. 1991 do 31. 12. 1995. Številka: 014-95/90 Datum: 12. II. 1990 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Rogoznica Janko Završnik, s. r. 163. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 17/83 Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti Rogoznica, daje volilna komisija Krajevne skupnosti Rogoznica POROČILO n izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1991 — 1995. Referendum je bil dne 17. 6. 1990 za območje krajevne skupnosti Rogoznica. I. Volilna komisija Krajevne skupnosti Rogoznica je na podlagi pregleda celotnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 2. Po pregledu glasovalnega gradiva in štetju glasovnic je komisija ugotovila naslednji izid glasovanja: a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 2472 volilnih upravičencev; b) glasovanja se je udeležilo 1668 glasovalcev, od tega je glasovalo — »ZA« uvedbo krajevnega smoprispevka 1129 glasovalcev ali 51,79% — »PROTI« uvedbi krajevnega samopri- , spevka je glasovalo 522 glasovalcev ali 48,21 %. — neveljavnih glasovnic je bilo 17 c) odsotnost v tujini in JLA je 292 glasovalcev, ki se glasovanja niso udeležili in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo med glasovalne upravičence. 3. Po 21. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS štev. 23/77) volilna komisija ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Rogoznica za srednjeročno obdobje 1991 — 1995 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Datum: 17. 6. 1990 Član volilne komisije Jože Kavčevič Tajnik volilne komisije Štefan Hajduk \ Predsednik volilne komisije Boris Žlender V Sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje razvoja Krajevne skupnosti Gorišnica v obdobju 1991 — 1996 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27-153/90) so bile ugotovljene napake, zato dajemo POPRAVEK tako, da 3. člen sklepa pravilno glasi: »Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1/1-1991 do 31/12-1995.« Predsednik sveta KS Gorišnica Janez HORVAT, I. r. Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio — Tednik Ptuj, Raičeva 6. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska: GZP Mariborski tisk Maribor.