LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 4. OKTOBRA 196b LETO XVII ST. 16 IRnKdaj že vendar ustrezno vrednotenje vedenjsko in^sefn^ti motene mladoletnike VZgOjnO-lZObraŽCValnega dek? V razpravah o osnutku zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je znova prišla na dan že doslej tolikokrat poudarjena potreba po dokončni ureditvi osnovnih problemov našega šolstva Predviden eksperiment v Gornjem Logatcu — Kar se je zgodilo v Logat- deležnih 60 do 70 gojencev, starti, se je zgodilo neizbežno nujno rih od 15 do 18 let (sprejemali bi trt se bo neizbežno zgodilo tudi le fante). Tej zahtevi botruje že- Razprava o osnutku zakona o družnic prosvetnih delavcev, rt drugih vzgojnih. zavodih, če Ija, da bi si zagotovili v psiho- financiranju vzgoje in izobraže- (Manj pripomb je bilo s strani sanje imam omo ostali spet pri praznih be- loškem pogledu vsaj približno vanja je zajela dokaj širok krog gospodarstva.) Predlogi in pri- obravnavale predvsem z vidika Sindikalne podružnice so vpra- le s splošnimi načeli, treba bi ga sanje financiranja izobraževanja bilo določneje opredeliti. Ne bi smeli dovoliti, da bi samo skupnost določala merila za fazdelje-vanje sredstev šolam, pač pa bi sedah in zgražanjih, namesto da enovito populacijo. Predvidevajo, sindikalnega članstva in je bila pombe, ki jih je zbrala posebna sedanjega materialnega položaja z odgovorno in strpkovno ukre- da bodo prišli v zavod ti mlado- tudi temeljita — takšna je bila komisija pri republiškem svetu šol, se pravi njihovega neenotne- Paii. - (Delo, letošnjega 24. fe- letniki že z dokončano obvezno ugotovitev na skupni seji pred- ZSS, so take narave, da jih bo ga razvoja, do katerega je prišlo že zakon moral prinesti določene oruarja, Ljubo Bavcon: Odgovor- šolo. Na vrsti bo poklicno uspo- sedstva republiškega odbora sin- vsekakor treba upoštevati pri iz- kljub vsem deklaracijam o enotni elemente, mimo katerih družbena bost za razmere v vzgojnih zavo- sabljanje. V ta namen bo moral dikata delavcev družbenih dejav- delavi končnega zakona o finan- osnovni šoli, to pa zaradi različ- skupnost ne bi smela iti. V zvezi “h)- _ _ zavod imeti možnosti za interno nosti Slovenije in republiškega ciranju vzgoje in izobraževanja, nih materialnih možnosti v posa- z medsebojnimi odnosi bi morali | Številna opozorila strokovnja- in eksterno zaposlitev. Potrebne sveta Zveze sindikatov Slovenije, .... . ..v. kov so kot besede v veter. In še bodo ustrezne delavnice, vzposta- ki je bila 23. septembra t. 1. v „c,i3t.aUsca T,r^e^u , sv več besed je potem, ko je že vse viti bo treba delovna mesta obrt- Domu sindikatov. Svoje pripom- 'zgubljeno. Kritike, ilustrirane z niškega tipa. Gojenci, ki niso do- be k osnutku zakona je poslalo _ . ,,A, . ’ K . „„,“1“ 80 % . sredstev, potrebnih grobimi primeri in izrekajoče ne- končali osemletne obveznosti, se 23 občinskih sindikalnih svetov , “ J1 ,h P P b k -P Zaupnico vzgojiteljem. bodo dodatno šolali v zavodu, in oziroma občinskih odborov ter 5 ( ^ LOGATEC 1966. Posebni zavod sicer v posebnih intenzivnih te- republiških odborov sindikatov, vestj neuaj noelavitnih uootovi- *a vedenjsko in osebnostno mo- čajih. Po mnenju sodelavcev in- razen tega pa je poslalo pismene tev dosedanje diskusije o teno mladino je ukinjen. Ostali (Dadalje na 2. strani) pripombe še 20 sindikalnih po- zavodi so prenapolnjeni. Komisija pri republiškem sekretariatu Za prosveto in kulturo je ugoto- lili meznih komunah. Predvidevanja, uzakoniti tudi pravno veljavnost da bo možno iz stalnih virov, do- pogodbe, ki jo bosta sklenila ločenih v zakonu, formirati komaj skupnost in delovna organizacija. Osnovni moto vseh pripomb vzgojnoizobraževalno dejavnost je zahteva po izenačenju pogojev šol, 20 % pa bo še vedno odvisnih za šolanje otrok in izenačenje na-od fakultativnih virov, je vzbu- grajevanja prosvetnih delavcev dilo med prosvetnimi delavci ve- pod geslom — za enako delo ena-liko nezadovoljstvo. Sprašujejo se, ko plačilo. Odtod zahteva po eni tila, da zavod ne sme biti izgubljen za posebno šolstvo in potrdila, da so prostori logaškega zavoda za posebno šolstvo primerni, tako iz vzgojnega kot iz ekonomskega vidika. Skupščina občine Logatec je sprejela 10. junija odločbo o ustanovitvi Vzgojnega zavoda v Gornjem Logatcu, v katerem naj bi tzgajali in delovno usposabljali vedenjsko in osebnostno motene mladoletnike v starosti od 15. do 18. leta. Poleg glavne dejavnosti se sme zavod ukvarjati še z gospodarsko dejavnostjo. Logaški zavod prenavljajo. Adaptirajo matično poslopje, manjše spremembe so tudi v prezidavi (v prihodnje naj bi imela Vsaka vzgojna skupina svoje prostore). Prenovljene bodo tudi delavnice, v katerih so bili doslej nemogoči delovni pogoji. Po odločbi naj zagotovi sredstva za osnovno dejavnost republiški sklad za šolstvo, potrebna investicijska sredstva pa zavod za Zaposlovanje SRS. Odločba pravi, da je za ustanovitev zavoda neposredno zainteresiran inštitut za kriminologijo pravne fakultete v Ljubljani, ki bo s posebno skupino strokovnjakov obravnaval vedenjsko motene mladoletnike in tako zagotavljal višjo strokovost v pre-vzgojnem procesu. Med znanstvenimi delavci se je utrnila misel, da bi lahko postal logaški zavod prizorišče eksperimenta, katerega bistvo bi bilo »proučevanje metod prevzgojnega oziroma resocializacijskega obravnavanja vedenjsko motene mladine v pogojih zavodskega življenja«. Pogodbe za uresničitev te zamisli sicer še niso sklenjene, kljub temu pa je inštitut za kri- . kdo in na kakšen način bo še pri- vzgojno-izobraževalni skupnosti* pravi jen dodajati sredstva, če šmo ker bi le na ta način lahko ureže dpslej z veliko težavo uspeli dili te zadeve. Z zakonom naj bi določili minimalni standardi osnutku, kot smo jih slišali na omenjeni skupni seji obeh sindikalnih forumov. Povsod je osnutek zakona na- zbrati nekaj dodatnih sredstev. ............... --* — letel na hudo kritiko. Spričo tako občine najbrž niti ne bodo mogle za posamezno vrsto šol; brez le-pomanjkljivega osnutka in spričo kriti primanjkljajev, še manj pa teh si niti ni mogoče predstav-neizdelanih navedb, ki jih vse- v bodoče lahko pričakujemo od Ijati, kako bomo ugotavljali, da buje, so se na terenu močno okre- gospodarskih organizacij. Zato je sredstva, ki jih je neka šola pre-pile tendence po centralizirani vsepovsod splošna zahteva, da ureditvi financiranja našega šol- morajo biti z zakonom določeni stva. Pojavila se je bojazen, da Viri sredstev takšni, da v celoti __ ______ ____________ _______ na ta način, kot predlaga osnutek krijejo potrebe za izvajanje uč- potrebno določit), kaj mora šola zakona, teh vprašanj sploh ne nega programa, ki je z zakonom narediti za cjenar, ki ga prejme, bomo uredili. Večina pripomb iz- predpisan in so ga šole dolžne iz- Zdaj se dostikrat od nje priča-zveni proti praksi prosjačenja, vajati. (Z dopolnilnimi, fakulta- kuje vse mogoče, sredstev za to kakršni smo priče v našem šol- tivnimi viri. bi lahko računali pa nima. stvu zadnja leta, kar pa ne po- eventualno samo za tisti del de- Ob razpravah o zakonu o fi-stavlja v najboljšo luč odnosa javnosti, ki po zakonu ni obvezen’ nanciranju vzgoje in izobraževa-nase družbene skupnosti^do po- pa ga prosvetni delavci kljub te- nja se je znova potrdila in še jas-vzgoje in ^ izobraževanja. mu opravljajo, da bi mladini nu- neje prišla do izraza osnovna za-Koliko časa že tečejo razprave o (jjjj čimveč in dosegli kar naj- hteva ceni, ki naj bi 30 imelo izobraze- boljše uspehe, kot so celodnevno kršno vanje v naši (socialistični) družbi, varstvo športna in pa te cene še do zdaj nismo do- vzgoja ipd.) gnalL Nekaj osnovnih stvari, na odnos med družbeno skup- tudi, da ta sredstva so na razpo-katenh bi morala sloneti določila nostj0 in delovno organizacijo bi lago. zakona o vzgoji in izobraževanju, v zakonu ne smel biti deklariran D. H. nismo še do kraja premislili, ne znanstveno-pedagoško dognali. Tako je. tudi z normativi in standardi za osnovno šolo. Če že leta ugotavljamo, da za šolstvo ne dajemo dovolj sredstev, čemu ne načnemo vprašanja drugačne delitve narodnega dohodka? Mnogi delovni kolektivi v šolah so se že krepko vživeli v to, da s sredstvi, ki so jim na razpo- jela, ne zadoščajo. Zahteve prosvetnih delavcev so povsem upravičene. Točno je če hočemo imeti šolo, ka-smo si zamislili, moramo politehnična .tudi vedeti, koliko sredstev zanjo potrebujemo. In vedeti moramo Podružnične sole in razmišljanja o njih , . , . .. . ... Ko prebiram članek tov. J. D., da se vrača poražen in z občut- lago dobro gospodarijo _ že ijo u{iteijice iz Grgarja pri Gorici kom manjvrednosti... pa. da bi ta sredstva prejemali na jn nato +ov_ Tako sem razmišlial ob bra- osnovi pravičnejšega vrednotenja N_ y (PD ^ 15)) ki me je d_ ^ VnSuiem njihovega dela! Se vedno ljudje . ... ' , niu mi ne- 3 5 ? , (T /Prasujem na nhrinskih ckiiriščinah vidno le Duau K temu pisanju, se mi ne se ,0t> vsem tem: kdo lahko stori m n 1 k xr ?^ii hptfc vsiljuj e bridko resnična mi- ukrep, kdo lahko tako plehko osnovi pravičnejšega vrednotenja njih na c tninoiogijo pri pravni fakulteti v Ljubljani pripravil teze o predlo- ^ ___ ^ ^ ______ §u načrta za eksperiment v Sodobno življenje poraja med mladimi ljudmi vrsto problemov, ki kretiTejših osvetlitev osnutka, kot (in s tem tudi podružničnih šol.) kom ki jih učitelj opravi v šoli, ....... ^ ^ alj je to splob mogoče; prihajamo v graditvi samo- enkrat do objektivne j šega' vred- na zalosl- lucu prosvetni upravnih odnosov d0 takih ano- notenja vzgojnoizobraževalne de- dciavc' ne' mali j? javnosti v primeri z ostalimi de- Močna obsodba, nedvomno. To lahko stori le, kdor ni ni- javnostmi v naši družbi. Prosvet- Sem vodja podružnične šole, v k°li okusil »kruha hribovske šo-ni delavci imajo vso pravico za- 10 km oddaljenem kraju od cen- ^ei<> v ki priokus celotnega htevati, da končno s pomočjo za- tralne šole, pred dvemi leti še družbenega življenja kraja, v ka- kona pridemo do nekega reda na samostojne šole in tu službujem terem se čuti, da je življenje uči- tem področju. že 9. leto. Trenutno sem tudi telja na podružnici povezano s Naj navedemo še nekaj kon- predsednik sveta centralne šole celotnim delovanjem in napred- - • •• ■ ■ " vasi. Na drugi strani pa . - suaoDno življenje jimaju meu unauuiu ijuuim n. tvicmcjniii usvcuttcv uoiiu.uva, - —— —— t---------v™..-..... —... __ , • Vzgojnem zavodu v Gornjem Lo- mo.ra reševati — skupno s celotno družbeno prizadevnostjo —■ so jih dale pripombe sindikalnih Popolnoma se strinjam s tov. N. L^ko .tako obstransko sklepajo le ° . . _ . . tt ____ i_________• j___o.; _^ nm In n j cr\ -m rvUi rfomli m Satcu. Eksperiment naj bi imel štiri ^aze, vsaka od teh pa bi bila V vod in priprava v naslednjo. V okviru prve faze eksperimenta, takoimenovane organizacijsko kadrovske faze, so sodelavci inštituta nanizali vrsto Problemov, katerih izpolnitev naj hi ustvarila temelje za izvedbo same akcije in zagotovila čim boljše rezultate. Uvodoma pou- posebno šolstvo podružnic prosvetnih delavcev. harjajo, da glede na dosedanje St^StaS var^Tiju^to dSSjo'nateh nalog: ...... St^ridetoTi^Sni^d n" g0ST^dai?ke -forme'in nikov študijskih skupin za uspo- lah, naj velja izgradnji pozitivnih _ Na nekaterih kadrovskih so- d 4 DroblJemi, ^ katere Drei plenuma ZK tudl V., da smo imeli prej dosti več onL ki niso nikoli gazili blata in dela na sami podružnici, ko smo ne snega in ne vsega tega, kar bili samostojni, sedaj ga pa ima- nas pogosto ovira, da pridemo mo toliko, kiot je nujno potrebno Prepozno, ali pa celo mnogo preža normalno delovanje podruž- zgodaj na sestanek, takrat ko niče in povezavo z njo. Res je, najbližjih delavcev ni, ker imajo da imamo vrsto sestankov akti- vrsto opravičil, ki jih za nas naj vov, konferenc in sej. ne ki bilo. .T , , , , v. Čudi me pa ob vsem tem sa- _ Vendar kot povsod v zivlje- mo eno; kako daleč je razvito nju, tako je tudi tu. najti mora- samoupravljanje na centralni šo- Eno izmed glavnih prizade- kadrovske rešitve za uresničitev m3 reševanTe6 zadev. Pogosto- skiepe’ J' :D'?-V k0lik° S° d°jeli Za boljšo izobrazbo vzgojiteljev neprilagojene mladine cSerfment v^Snih^Soiih šablTanTe^vzgojiteljev" neprilaio- lastno« osebnos« _ študentov še lah je še vedno premalo rednih vkeU, p^tudi takš «Ksperiment v ustrezmn ppgojin. , mladine. Sestanek, ki ga ie posebej pa morajo razvijati v predavateljev za strokovne pred- t ^ dan problemi, za katere prej na tej šoli? rotiti"‘ilj ' .......j, ''rvv:.— jene mladine. Sestanek, ki ga je posebej pa morajo razvijati v predavateljev an.un.uv.tc . Dr blemi nodružnic o icate- ....."g- Lahko bi se zgodilo, da bi bila organiziraia sekcija vzgojiteljev njih pravilen odnos do neprilago- mete. Tudi za ta problem naj bi rihPSR učiteliem centralne šoic še mišljenja Ali ni smisel reforme tudi o vredno-samo o vred- rv., ; -\ ~ .’ — --- organizirala sekcija vzgojiteljev njin pravilen ounos uu nepiuagu- uiuic. xuu. m p.uuic.n uc.j u. .. učiteliem centralne šole še , ■ i , Celotna metodologija zasnovana nepriIagojene miadine zveze de- jenih otrok in mladine - v skla- se zavzeli predavateljski sveti in sanico Ti ^obstoje In ni v ne ,Pa ra nerealnih fiktivnih postavkah, fektologov Jugoslavije, je vodil du s profesionalno etiko tega po- storili vse, da bodo posamezni skupnem reševanju tudi do- ^ d A31, ki jih v praksi ne bi bilo mogoče dsednik sekcije dr. Bronislav klica. Pokazalo se je, da bo prav predavatelji razbremenjeni pre- fe^ ®kupnem reševanju ^ Če je ze sklad za solstvo pod-^ahzirati. S tem b bil ekspen- Pkaberne udelJm pa so se ga zato tudi nujno potreben ustre- številnih predavateljskih obvez- Pn na dru| vedeti kar “e slm- A"’-6 ,ln nj imel pcH s pred ^ sst- T°,e ^nu;-«*£% —^ ZAVOD S POSEBNIM In kateri so osnovni pogoji za vzgojo na zadovoljivo “ob koncu razgovora so udele- slmoupravni^or- gan — ah res zastopa resnične samoupravne interese, ali je samo podaljšana roka občinske ne sm“ uP.rave’L Pa naj bi vsaj stanov- njem času zastavljajo tem vse da vključuje rehabilitacija medi-, bi" bde' odlike"in medn^ti biti le formalna udeležba, delo- ravnSS n? čefu V pomembnejšim ustanovam, kate- cinske> S0CiOiOške, ekonomske, so- Sih srečani P zaradi dela, sestanek zaradi se- jeTnačelo > za enako So nh naloga je usposobi« ljudi, ki cja]ne pedagoške, pravne in dru- udeleženci sestanka so soelas stanka, da bomo lahko potem v ko niačiini« Kip ic f-a bodo pomagal, dvigniti zavodsko vidik pa je pri usposabljanju no nP -f mk na^n -frne delovnem načrtu napravili kiju- sunerlaf ^ Čn® im - vzgojo na zadovoljivo raven in s teh kadrov vendarle treba dati 0 ocenill> da ^ tak naem izme- ____ superlativi opevam pedagos inštituta v ^rvifazreksperimen- vseuSušfSljubHanskfSdaSke trkbb šothj nPt žen^predT^rn^bT se enkrat no šol° in podružnice!)? Izguba ga’n~- »M^n™riPStvSlnlu‘™t[m“i ““rSlink™ » obravnavali vefpraorno.tl? Osnovno mnenji, “h ““‘jo. Šmit- občana socialistične družbe- Sem letos na prvi seji učiteljske- niti prizadevanje te šole, da sVo- organizirati to delo kler, in da bo zato so na zadnji seji univerzi- osnutka. M. K. n® skupnosti, ki mu ne Sme biti gg zbora predlagal, da bomo ittie- tetnega sveta sklenili, da bodo vseeno, kaka živi njegov stanov- ,, A i_tr. nn , ^,^Ta^vereps“ Delegacija S XX? ^Tcl "T’ da bodo ki jih potrebujejo fakultete za ZV8Z6 PlifflHlglrili dfUŠteV tdliko bolj, ker vem, da od Vseh tudl ti®tl’v blh — ...... —,— ---------------- U61v»..c fHKAelmHlA tistih, ki so pomagali izglasovati na Podružnici, spoznali pogoje zainteresiranih republiških fbru- sprašujejo, kako je mogoče da JUgusiCVlJB tak skler3j bi jih tjil(j presneto dela. okolje, teren, pot v šolo za mov in delovnih organizacij. komisija za proučitev visokega V Sovjetski zvezi malo (če sploh kdo), ki bi šli v tiste Šolarje, ki še vozijo V cen* Tričlanska komisija republiške- šolstva Sklepa o nadaljnjem ob- ' Grgar in učili za isti denar? ti-alno šolo itd. Skratka: ali bo- ga sekretariata za prosveto in stoju nekega visokošolskega za- 2 namenom razvijati medna* Torej če je tako — potem do nato Še govorili in glasovali kulturo, kateri^ je bila poverjena voda brez razprave. Kako je mo-rodnO sodelovanje na področju mintim da «mn nd resničnih za vse tisto kar ie osvotil kolek- vdelava stališča, katerega naj bi goče, da gre komisija, katere na- umverzi, je bil zakonski osnutek pedagoških znanosti je 24, Sep- samoupravlialcev precej daleč in tiv šole kamor snada tov J D ’ repPbliSki sekretariat zavzel do loga je, da pripravi svoje predlo- o financiranju izobraževanja in tembra odpotovala v Sovjetsko da^blileizvaTalci^keaa Pologa šole 0 izdelavi profilov ge ža smotrno ureditev in nadalj- vzgoje v SR Sloveniji. Ta osnu- zvezo delegacija Zveze pedago- oreanT ki ie tudT oraan TamS P°9ebno se; čf ^ bo ^MllO sla- nekaterih novih poklicev (kot sta nji razvoj visokošolskega izobra- tek so obravnavali različni orga- ških društev Jugoslavije. V dele- unravo’ 3 S b° Vrefn€’ kot n®s in dčence, ka- npr. »višji hotelski tehnik« in zevanja, upoštevajoč pri tem boni osmih fakultet — največkrat gaciji so: docent filozofske fakul- H dar se podajamo na dolgo ppt v »prehrambenik«), je izdelala od* fločo gospodarsko in družbeno pedagoško znanstveni sveti ali tete' v Sarajevu in predsednik _r,aveda;lIno 3f• p?*Gbf10 Iv- dolino, pa vseeno gremo. Gremo klonilni predlog tako do uvedbe rast ter naše dejanske potrebe po upravni odbori, bolj poredko pa Zveze pedagoških društev Jugo* pifr tol, TŽ f4po6t&vlieft«s,zato, ker vemo, da bomo vedno strokovnih smeri študija visokih kadrih, brez razprave mi- študijske ^ komisije ali fakultetni slaVije df. Peter Mandič, profesor §^bb U’ nitl ”e na odnešli nekaj novega, če drugega v t in 1*8® dela VGS mo dokumentiranih podatkov o ko), ki je pogostokrat vredno več Zakaj ne? sveti. Dali so nekaj pripomb, ki na filozofski fakulteti v Zagrebu so znane že iz ostalih razprav, in predsednik pedagoško-književ- nekaj pa tudi novih. Tako npr. nega zbora Hrvatske dr. Vladimir Zato, ker vem, koliko družbe- posamezne fakultete opozarjajo, Poljak in dr. Franc Strmčnik, do- nO-političnO lahko vpliva pro- 0t relewu’ Porocll°’ razprava... da je besedilo, osnutka ponekod cent na filozofski fakulteti v Lju- svetni delavec na vasi, če je za-nejasno in pomanjkljivo, zato bi bljani. dovoljen, poln načrtov, poln pod- Predviden eksperiment v Gornjem Logatcu Gre pa na drugi Strani tudi aa vprašanje osebne odgovornosti, ali bodo brez mene kljub temu razpravljali, sklepali in ali ni morda prejšnja seja zametek plodu današnje ipd. Še in še bi lahko našteval, kje so argumenti za dodatek na podružnicah: proti je lahko tudi tisti, ki ne požna drobnih opravil na podružnici, seveda, č« živiš z bila tvoj dom v pedagoški smeri. pomanjkljivostih na področju jav- Ne da bi se spuščali v pole- ne prehrane, od katere je odvis-miko “ tako piše v stališčih nih samo v Ljubljani okrog 50.000 VGŠ, poslanih skupščini SRS — prebivalcev; da se ne zaustavi ob s posameznimi trditvami, katere podatku o 100-odstotnem porastu vsebuje ta predlog, S katerimi ga obolenj, ki so posledica nepravil-komisija Utemeljuje, ker bi bilo ne prehrane, o podatkih o mno-to preobširno, moramo podčrtati žičnih zastrupitvah z živili, po-naslednje: komisija, kot pomožni raznem zdravstvenem stanju organ republiškega sekretariata otrok ipd. Kako je mogoče, da za prosveto in kulturo, katerega gre brez pripomb mimo absurd-naloga je Skrb za kvalitetni raz* nega dejstva, da izplačujejo zavoj vsega našega šolstva, je ob- vodi za socialno zavarovanje sa- ravnavala tak6 nadaljnje delo pedagoškega oddelka VGŠ kot predlog za uvedbo novih smeri v bistvu samo iz aspekta obstoječe* (NADALJEVANJE s 1. STRANI) brazbe pa bo deležno tudi celot- eksperimentiranja bi sistematično mo za nadomestilo v zvezi s te vrste obolenji stotine milijonov dinarjev, ne morejo pa prispevati niti dinarja za financiranje šole, ki bi izobraževala kadre, ki bi s štituta bi sprejemali v zavod pretežno vedenjsko moteno mladino z najrazličnejšimi specifičnimi deviacijami. Zato, da bi lahko delo nemoteno potekalo, bi odklanjali oligofrene mladoletnike, nadalje tiste, ki so karakterno spremenjeni zaradi epilepsije in drugih psihoorganskih motenj, ter duševno bolne. Izredno pomembno vprašanje je, kako zagotoviti primerno osebje za delo v zavodu. Poleg direktorja in pomočnika je predviden njo, kot bi bila tvoj dom (tu so _ ________________| ______________ popravil«, odprave pomanjkljivo- g« načina financiranja šPlstva ter ... ........... ^nTfimu___________sti n3 s^vbi> oprediii šolski vrt, razpoložljivih finančnih sredstev, svojim delom vplivali na pbstop- zbiraii''usTrežno*dokuinentacijtr ki is1,1*6®* utila itd.). ne da bi se poglobila v vprašanje no zmanjšanje te vrste obolenj, Pred sprejemom v zavod bodo bi jo proučevali na rednih seštan- Torej vsak si bo vzel po svoje družbene pomembnosti in po- in to zaradi tega, ker pač nimamo gojence diagnosticirali v prehod- kih; katerih bi se udeležil eden te moje besede: Če pa bodo po- trebnosti učnovzgojnega področja fondov za preventivo. no zavodsko osebje. za kriminologijo univerze V Ljub Ijani. nem mladinskem domu v Jaršah, izmed strokovne ekipe instituta vzročile v kakšnem kolektivu gospodinjstva na osnovni Šoli in centralne šole razpravo, sem do- utemeljenosti vzgajanja novih segel svoj namen. Povedal sem profilov, Za komisijo niso bili Omenili ,mo ie. n,i M etape- k* m ““l ““f 3&"‘ mnl potekal t- ittleih latah. ■» »« «* « »U« S ^ n“ SS“ J. M. odstotkov delovnih mest, na ka- uprava tega doma pa naj bi »poročila dobljene rezultate teh preizkusov. EKSPERIMENT V ŠTIRIH FAZAH Mladoletnika bodo V zavodu riment potekal Uvodni — organizacijsko kadrovski fazi — bi v naslednjih šestih mesecih Sledila druga, V kateri obravnavali različni strokovnjaki, b> uvajali vzgojitelje v tehniko vendar pa intenzivneje tisti — tako naglašajo teže — ki po svojem v programu za vsako vzgojno metodološkem pristopu najbolj skupino (12 gojencev) vzgojitelj. Potrebnih bo 6 vzgojiteljev,, ža katere pa . so razpisni pogoji izredno zahtevni. Poleg visoke ali višje izobrazbe bodo Upoštevana ustreza specifični problematiki posameznika. Kakšen bi moral biti Zavodski team? Obvezno bi moral vključevati pedagoga. Socialnega delavca, psihologa, še naslednja merila ža sprejem zdravnika in po potrebi psihiatra na delovno mesto: dobra poVpreč- in defektologa, vsak od teh stro- na Splošna inteligentnost, nadpovprečna socialna inteligentnost, kovnjakov pa bi se lahko vključeval v delo kot diagnostik in te- observiranja in vodenja dosjeja, preverjali in postopoma vplivali na delo vzgojitelja, analizirali gojence in skupine ih seznanjali vzgojitelje z dobljenimi ugotovitvami. Naslednja, tretja faza, bi trajala leto dni. Teze jo označujejo kot čas »parcialnih študij«, katerih namen bo razkriti posamezne specifične probleme, ki naj Novi Dobo j: Centralna osemletna osnovna šola Josipa Jovanoviča Novi Doboj staro mesto, v dvorani, ki jo uporabljajo tudi pripomorejo k poglabljanju razu- katerem vse spominja na zgodo- za ,kultaJ.na prireditve. Prijeten osebna zrelost in splošna uravno- rapevt. Strokovni team bo vzgo- pomembnejših problemov vzpo- turške čase. sfiotnenlki V novem LtS T*lttaijSSSS »**« ■>* » dogodke uspešnosti kratkoročnega in dol* NOB. goročnega motiviranja v učnem po osvoboditvi se je mesto ze-Gojenče bo treba klasificirati in vzgojnem procesu, problem na- i0 razvilo. Zgrajeni Sta bili dve v skupine glede na osebnostne grajevanja in kaznovanja pri Vrnol. vzgojnem delu, proučevanje kri- železmci> Vrpolje-Novo Saraje-terijev za odpust gojenca itd. vo *n Banja Luka—Novi Doboj vešenost, notranja razgibanost z določeno mero introvertiranosti in sposobnosti intfosp&kcije ter optimističen odnos do življenja, Nekoliko bolj zahtevna merila so Za direktorja in pomočnika. Te lastnosti bi pri posameznikih ugotavljali s posebnimi testi, člani zavodskega osebja naj bi bili še: učitelji za dopolnilno Šolahje. referent za fizkulturo, referent za politehnične dejavnosti, socialni delavec, psiholog, vodja delavnic, 8 mojstrov v delavnicah, medicin, ska Sestra in honorarni zdravnik. Tudi ti uslužbenci bodP izbrani po določenih merilih. Zato, da se bodo lahko povsem jitelju v pomoč, obenem pa bo tisti odgan, ki bo strokovno usmerjal delo v zavodu in usklajeval delo celotnega osebja. Ko smo povprašali ravnatelja Komisija za proučitev visoke* ga šolstva utemeljuje svoj sklep tudi z. ugotovitvijo, da je »tako ža efto kot Za drugo študijsko smer zelo malo zanimanja in ker tudi za diplomante te šole ni zaželenega zanimanja«. Trditev, da ni zanimanja za vpis, je postavljena — tako pravi delovni kolektiv VGŠ — ne da bi se o tem pozanimali na šoli sami. Do dne, ko je bil datiran dokument (7. maja 1966), je prejela VGŠ žs 43 prošenj, od katerih je 20 letošnjih maturantov, 8 jih ima že končano srednjo šolo in 17 absolventov gostinskih šol — in to kljub temu, da še ni bil objavljen razpis za vpis in da že nekaj let traja polemika o predmetniku in s tem v zvezi o mestu gospodinjskega pouka na osnovni šoli. Za ugotovitve komisije, ki je izdelala predlog o postopni ukinitvi šole, je potemtakem lahko reči šole Dobrodana Adena Kotoriča, le, da so preuranjene. značilnosti, vsaki skupini pa bo treba posvetiti največjo pozornost. Poleg dela v skupini bo treba metodološko izdelati tudi delo s posamezniki. Pri delu s posameznikom se bodo v večji kaj je »problem šole«, je dejal: — Premalo učiteljev; najmanj pet bi jih še potrebovali, da bi razbremenili nekatere tovariše, ki Eksperiment sam je predviden Mesto je postalo letošnjega ja-v zadnji, zaključni oziroma četrti nuarja sedež okraia ift ima 25.00() imajo prŠVeč Učrie Vbosti, fazi, ki bi trajala dVfe leti * teftt, *_ ... . ... da bi prej podrobno pripravili Ce- p blValcev (po v6irti lih to bilo STANKO SKOČIR meri kot vzgojitelji vključevali l°ten metodološki postopek. Po- 800°)- v Novem DobOju So tri Kot smo se pozanimali, zadeva o nadaljnjem obstoju ali neobstoju Višje šole v Grobljah še ni krenila z mrtve točke. Te dni posebna komisija komisije za proučevanje visokega šolstva znova proučuje vso zadevo. D. H. drugi strokovni profili: zdravnik psihiater, psiholog in Socialni delavec. Kompleks vprašanj, ki jih zastavlja eksperiment (kakšna kom. učeni bi bili že o populaciji, oseb- osemletke, gimnazija, srednja je pa bi moralo biti sinhronlži- tehnična šola, ekonomski tehni-rano v postopkih irt glavnih zho- i.1tm a rtičih lft smitija mMieitiska šola. L. 1965 so dogradili novo čen- diščih. Teze poudarjajo. da bi bilo posvetili delu v zavodu, morajo binacija različnih metod bi bila treba gojencu ustvariti realne tralno osnovno šolo Josipa Jova- biti primerno stimulirani. Ne bo najuspešnejša, kakšen poudarek perspektive, torej skupno z njim noviča, ki je ena največjih šol v jih smela težiti skrb za dodatnim bi lahko dali posameznim meto- postaviti dolgoročnejši življenjski Jueoslaviii OhictnU. i« ozs/i zdSltižknfn Če «» hndft hoteli rec- i.i,«« „„„„ „04 .. I—le,. 6 J '-»Dii.KUje JO ZMO zaslužkom. Če se bodo hoteli res nično posvetiti delu. Uvertura v eksperiment bo poseben seminar s skrbno izbranim programom t zahtevnimi temami. Poleg tega pa bo ves čas eksperimenta poskrbljeno še za dodatno izobraževanje Vzgojiteljev. Študirati bodo morali Obvezno literaturo, se udeleževati predavanj in diskusijskih ur, dodatne izo- dam, ali bo treba iskati nove originalne metode ih tehnike), bi bilo mogoče proučevati le z Ustrezno strokovno ekipo, ki bi imela potrebno predznanje. Ta ekipa bi cilj. Življenje gojenca v zavodu ,.~,n..v J ,,h .. , bo pravzaprav le epizoda, v Okvi- ,. r ’ poučuje 62 učite- ru katere bo treba storiti vse, da JGV‘ bo usposobljen za ustreznejše Sola ima 1? sodobno oprem-raVnanje. Treba mu bo ustvariti 1 jenih učilnic, lepo urejene kabi-po določenem metodološkem po- čim več potencialov Za boljše pri- nete in delavnice. Učila in učne stopku spremljala in aktivno po- lagajanje, mu preoblikovati neu- pripomočke izdelujejo ob pomoči strežna stališča ter mu pomagati učiteljev — učenci sami. Pose-pri procesu dozorevanja ih osčb- ben kabinet imajo tudi za pogovore S Starši, roditeljske sestanke M. K, P« imajo v Ukoimenovani knjižni segala v prevzgojni proces predvsem na treh nivojih: gojeftei, vzgojitelji ter zavodsko osebje in nostfle integracije, strokovni team inštituta. V času IZŠEL JE PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE za Šolsko leto 1966/67 nujno potrebni spremljevalec slehernega učitelja, profesorja in vzgojitelja skozi vse leto Cena IfiN-din (1800S*din) Zahtevajte ga v vseh knjigarnah, lahke ga pa naročite tudi na naslov CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA Ml MNENJA OB OSNUTKU ZAKONA O FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SRS sijanja ob, proti in za ZA IDEJNO IZHODIŠČE šolstva in sploh takoimenovane sproščanja širokega ustvarjalnega Skratka treba je ustvariti tako industriji, pa čeprav je ta zelo osebni materialni položaj delav- Z osnutkom novega zakona o duhovne proizvodnje takoimeno- poleta, razširjanja socialističnih materialno osnovo izobraževanja moderno opremljena, ki dalje cev v teh institucijah. Izobraževanju in vzgoji ponovno vani materialni proizvodnji, ki družbenih odnosov brez istočas- in vzgoje, ki bo bistveno spreme- omogočajo še vedno vehementne Gre torej za strokovne, znan-hačenjamo star in dolgotrajno ne- baje hrani »neproduktivno« in nega omogočanja stalno in vzpo- nila dosedanji položaj tej druž- investicije, razne grandomanske stvene, gospodarske, finančne in rešen problem mesta, vzgoje in nenasitno »duhovno« kulturo. Ta- redno rastoče izobrazbene ravni beni dejavnosti in s tem materia- ideje itd. Zelo radi gledamo »sko- politične analize, ne pa za ama- jzobraževanja v moderni družbi, krat smo bili začudeni — a tega in kulturne vzgojenosti vsega lizirala družbeno vrednotenje ta- zi dinar«, toda še zdaj ne znamo terske domislice ali za slučajne ■Ta osnutek zakona je navsezad- še ni tako dolgo — nad takimi prebivalstva. ko pomembnega področja. vedno ravnati z milijardami. odločitve. Torej ne gre za »druž- nje eden od poskusov, kako smo- vulgarnimi interpretacijami in Hočemo in moramo stopiti v Zdaj zadenemo in se ustavimo Mogoče bi res morali vedeti, beno lepopisje«, ampak za po-trno in perspektivno urediti od- javno so bile te »sociološke teori- sodobni, moderni svet. Pri tem na spotakljivem pragu prakse: »v koliko dejansko imamo, koliko in globljeno in korenito razreševanje hos med družbo in šolstvom. Dol- je« pobite. Vsaj javno se le po- seveda moramo računati z gigant- okviru materialnih možnosti«, za katere stvari in komu dajemo, obstoječih problemov, go vrsto let smo delavcem v iz- samič, bolj plaho in osamljeno še skim naletom razvoja tehnične in Ker količino sredstev v obsegu da so »okviri materialnih mož- Zato nekaj imperativnih vpra-obraževanju in vzgoji zagotav- pojavljajo zablodne trditve, da znanstvene misli, ki ustvarja no- teh »okvirov materialnih mož- nosti« taki, kot jih stalno ponav- sanj: Pristajamo na to, da je pro- Ijali, da bomo uredili ta kom- nekdo nekoga vzdržuje, da nekdo ve, vse bolj komplicirane tehno- nosti« nihče nikomur ne daje in Ijamo. važen, če ne odločilen problem pieksen problem predvsem po samo ustvarja, drugi pa prav ne- loške procese. Na nekaterih pod- jih tudi nihče ne sprejema v dar, Vse kaže, da so za razrešitev perspektive našega gospodarstva družbeni oceni pomembnosti nji- hvaležno njegove dobrine troši, ročjih je razvoj tako nagel, da ker jih skupno ustvarjamo in celokupnosti naštetih problemov in razvoja celotne družbe v smer hove dejavnosti prav v tej družbi. Vendar pa pogosto naletimo na celi kompleksi proizvodnih na- skupno delimo, se o teh okvirih potrebne poglobljene družbene modernih, sodobnih konceptov? Ne moremo trditi, da smo do se- take in podobne, kontrolirane ali prav zastarijo že v času od pro- seveda lahko pogovarjamo. Ker ti analize in ocene. Ne vsiljujem Pristajamo, da je ta problem še daj smotrno in pravično ocenili nekontrolirane izjave in stališča jekta do začetka pogona. V svetu okviri materialnih možnosti niso prej navedenega idejnega izho- posebej kompliciran v pogojih njihovo dejavnost in jo tudi prak- ob bolj temperamentnih razpra- se tiho bije velika bitka za formi- nekaj apriori danega izven naše dišča. Če ni tako, je seveda 'dru- zamudništva ih zaostalosti, petično materializirali. vah, kar kaže, da še nismo v ce- ranje čimvečjega števila najvišjih konkretne družbe, ker niso fiksi- gačno. Samo kakšno je? Predložen sebno še, če res želimo stopiti v 11 J? 1 ^ ‘_____ j___* 1_ J___ ~ -J . 1 * .J ... ' •___y__ • ; 1. ^ ~ — . . 1- „ 1 „ u n : —1 - j-.1 *.,-, *-»«** 1n c* y 4' r- /s Nedvomno je ta kompleks pre- kvalificiranih znanstvenikov, stro- rani od nekdaj in za večno, jih osnutek zakona res ne izkazuje korak z modernim svetom in. še kovnjakov, raziskovalcev, izumi- smemo in moramo ocenjevati ter nikakršnega idejnega izhodišča. ob posebnih pogojih in potrebah teljev s celo armado visoko iz- ugotavljati, ali so razumen in res- Mogoče bi si pa vendarle za- samoupravljalske družbe s socia- blemov prepleten s celim sklopom ptči?. družbenih, idejnih, strokovnih, l gospodarskih, političnih in finanč- France Jamnik, podpredsed- obraženih sodelavcev. Taki kon- ničen odraz nujnosti in naših stavili vprašanje, kaj hočemo, kaj lističnimi cilji, v katerih delavec »;I~ vprašanj. Sele v. spoznavanju " ....... ...................... ... ............. ... , , ■ . ..------,---« - razreševanju teh vprašanj v nih vprašanj. Sele v. spoznavanju pjjj republiškega odbora sin- centrati zahtevajo še ogromno družbenih ciljev ter skupnih ko- potrebujemo! Mogoče bi vendarle ni samo izurjen proizvai c, amin razreševanju teh vprašanj v ,■ ■ „, _ , . t , .. ., spremnih kadrov, na vseh nivojih risti. Ali sproščajo ali zavirajo morali dognati, kakšen obseg in pak tudi harmonično, vsestransko konceptu moderne samoupravne , ^ „^S.6V družbenih pa je zahteva po znanju vse višja, ustvarjalne možnosti, ali je taka kvalitete izobraževanja in vzgoje umsko razvit človek — upravlja- družbe s socialističnimi cilji je dejavnosti SRS rnožno najti tisto osnovno idejno Brez te velike armade znanstve- razporeditev smotrna in razumna, želimo, potrebujemo? Verjetno bi vec. Si lahko ob vsem tem zami-nikov in strokovnjakov na vseh ali morda ni. Mogoče je vendarle morali narediti standarde za po- slimo, kdaj bomo mogli dohiteti izhodišče, ki bi končno vendarle loti preživeli teh primitivizmov, nivojih piramide znanja je danes potrebno pregledati razdelitev na- samezne tipe šol izobraževanja in vse to, kar smo doslej zamudili? omogočilo in tudi zahtevalo pra- Ob vsem tem pa je nedvomno, nemogoče vzdržati korak s stalno rodnega dohodka, to je naša dolž- vzgoje. Verjetno bi morali imeti Si lahko izmerimo »duhovne« in vično in razumno družbeno vred- da so napredna načela vsaj teo- pospeševanim tempom razvoja nost in pravica, ter videti ali je nacionalni šolski koncept in kon- »materialne« moči, ki so potreb- hotenje šolstva in vzgoje in bi to retično zmagala celo v glavah ti- tehnične, znanstvene misli in z taka, da služi resničnim koristim cept vzgojne politike, če je vse to ne, da bistveno lahko izboljšamo Vrednotenje tudi družbeno ma- stih, ki so le počasi in stežka ra- novimi izumljanji tehnoloških vse naše družbe. Če ni, je treba v tako pomembni in odločilni nezavidljivo situacijo danes, jutru terializiralo. Samo delne razre- zumeli celokupno vzajemnost procesov vseh vrst. Zato nekatere oceniti, kako in kje in kakšna je zvezi z našim gospodarstvom in pojutrišnjem? Kaj in koliko možitve v tem sklopu problemov, vseh dejavnosti v družbi. Zdaj že države dajejo ogromna sredstva potrebna nova razdelitev narod- konec koncev z uspešno realiza- r a m o doseči že danes, če hočemo npr. strokovne, politične ali orga- skoraj vsi teoretično pristajajo za izobraževanje na vseh nivojih nega dohodka. cijo reformnih načel. Najbrž bo toliko in toliko doseči jutri? Ko- nizacijske, seveda nikakor ne mo- na dejstvo, da ne kaže dualistič- P°^eS toga ukrepajo še vse mo- Kako, da so »okviri material- nujno, da izračunamo ceno zaže- liko zaostanka in zamudništva si rejo razrešiti celokupne proble- no ločevati duhovne in material- Soče, da si pridobijo še tuje, že nih možnosti« na drugi strani lenega obsega in kvalitete izobra- lahko še dovolimo, da ne bo škode Kiatike. ne proizvodnje, še celo ne v smi- formirane strokovnjake, ki jih lahko taki, da omogočajo visoke ževanja in vzgoje, v katero pa za vse nas, za vso družbo? Situacija, v kateri smo, pa se- slu podrejenosti in nadrejenosti, doma ne znajo porabiti, čeprav jih subvencije ali dotacije (ki smo bodo morali biti vkalkulirani vsi Mogoče delamo res za jutri, a Veda nujno terja korenitih in jas- temveč da oboje sestavlja inte- nujno potrebujejo. jih sicer odpravili na področju odločujoči elementi, ki sestavljajo kakšen bo ta jutri, odločamo mi hih odločitev. Moderna orientacija gralno, neločljivo obojestransko Sodobna družbena ocenitev šolstva in kulture) nerentabilni funkcioniranje, razvoj, pa tudi danes in tukaj! naše družbe in gospodarstva in povezanost in medsebojno pogo- pomembnosti izobraževanja in napori za vključevanje v evrop- jenost. Danes, v modernem de- vzg°je in razčiščenje njunega meško in svetovno ekonomsko sfero lovnem procesu ___ na katerem- s^a v družbi ni nujna samo zato, še bolj nujno kličejo po ustvarja- koli področju — je oboje že tako ker to terja dolg do večno zapo- nju tistih pogojev, ki šele bodo tesno prepleteno, da celo nasilno stavljenega šolnika in šolstva ter tako vključevanje omogočali, težko potegnemo’ločnico Kje pre- vzgojstva sploh, temveč ker je to Zelja po mednarodnem tekmova- haja eno v drugo v moderni to- sodoben imperativ in ker je v konju v proizvodnji in trgovini za- varni npr.? Kam spada npr. in- rist nas vseh, posameznika in ce- hteva poznavanje tistih elemen- ženir metalurg, tehnično izobra- l°tne družbe. Na to je bistveno tov, ki nam bodo omogočili vsaj žen delavec pri stroju? Kam spa- vezana gospodarska perspektiva, Približno ravnopravno »oboroži- da znanstvenik v eksperimental- racionalizacija proizvodnje, raz- tev« za to tekmo. Spoznanje po- nem inštitutu, kemik v laborato- v°j moderne tehnologije, dvig hiembnosti tega sektorja za for- riju itd., itd. Danes si sodobnega produktivnosti itd. To je nedvom- biiranje zrele in osveščene druž- gospodarstva, modernega tehno- no nas vseh, cilj socializma: be samoupravljavcev in njegove loškega procesa ne moremo za- večje blagostanje za vse. odločilne važnosti za moderno mišljati brez spremne znanstvene Seveda pa to ni edini cilj so-_____________„„„„ Proizvodnjo daje še posebno misli, kakor si tudi ne moremo cializma, ampak tudi: celovita po- koncu. Med prosvetnimi delavci Sprva se je razprava v pre- edina država na svetu, ki obdav-ehtnost današnjim odločitvam, vec zamišljati visoko raziskoval- doba človeka, harmonično razvlfa še. noben predlog zakona niti dru- težni meri naslonila na kvaliteto čujemo investicije. Investitorji že Prepričan sem, da je ta odločitev nega instituta ali laboratorija osebnost. Ne duševni invalid in go vprašanje ni doživelo tako ši- samega osnutka vendar se je plačujejo določen prispevek na izjemna, prav revolucionarne po- brez odgovarjajoče proizvodnje. suzenj stroja, temveč gospodar, roke razprave takšne popularno- kmalu poka^lo da o financira- investicije čemu bi del tega ne ,Z~° rhteVa ?am° “banska, omejena, svoboden zavesten, vzgojen, iz- sti kot rPavno’ obravna^ osnu_ “e morSio realno ra™- šlo za šolstvo’ Zakon ne pfldv”! m vn SCe’ ez i50V^n^ srednjevesko-cehovska obrtniška obrazen, kulturen m ustvarjalen tek. odziv šolske javnosti v tej * e osnutka ne bo mogoče deva ponovnega obdavčenja, tem- improvizacij, m samozadovoljnih miselnost fetišiziranja prakse človek. In ne navsezadnje: raz- razpravi kaže nedvomno na dve podkrepiti z dotočenimi izračuni več to delitev tistega, kar inve- kompromisov. V pogojih našega lahko zanika neizogibno nujnost misljujoc, razsojevajoč in odlo- značilnosti: ter kv^titoti^hn? ™datlti To stitorii že plačujete V kolikor zamudništva in primerne zaosta- in nepogrešljivost izobrazbenega, *ujoč upravljavec. f _ da je problematika finan- sTje^^Sb^f£ti te- fi nesp^rffivo Smačento dT losti dobi ves problem se bolj pe- učnega in splošno kulturnega na- samo ta dva cllJa Pa terjata ciranja vzgoje in izobraževanja daj ko smo se pričeti spraševati obdavčujemo investicije, kar de- reco ostrino. Gre torej za izredno pora v sodobnih delovnih pro- odprte možnosti za vse se neraz- aktualna £otJ malokatero drugo ka naj tinancirlmo v kolikšni jansko že delamo, litem tako IfrzatdS idna ~ ^ ^ zbrana sredstva namenimo n. Tlci r/ i-v-i /"w vi o -f 1 nnort in i i-i 4-v^.ov-> -te-, ^ : i_ _• • » irctaVi "H o fi In Izi imam mr* a iri r*r~\ i-\*> _ J V začetku novega sistema financiranja bo postavljeno šolstvo in vsa družba pred precejšnjo preizkušnjo Splošna razprava o osnutku takšno obliko pomoči in sodelo- sredstev, porabljenih za investi-predloga zakona o financiranju vanja bo potrebno zagotoviti tudi cije. Proti temu določilu je men- da precejšen odpor, češ da smo toga ljudje meri, kaj in koliko za izobraže- zbrana sredstva namenimo ne-he zavzetosti, zmožnosti ocen in in trošenja pri nenehnih empirič- vseh tistih, ki imajo pravico, pa — “da toTredlaeani osnutek na ^anjefter,vz^0 Pravzaprav že- posredno za investicije v šolstvo spoznav mo*™*, ča.a, sodobne nih poskušanjih pa^oi/bros n« možnosti dostopa.do boga- ŽSJS za ki adov riu ha misli in tonnt ?ni.strani načel cel° vrsto vpra- sposobni in pripravljeni za to ne pa obdavčevali, ea človeštva ’ P ®ani ,° problematiki financiranja prispevati. In res, napravljeni so Ko ugotavljamo, da sredstev iznolnil nbliuh in nričakovani žp inhkr, tertroH^rTrT m tr.Prpriravo te ne dati ootrehnih vzgo-ie 'in izobraževanja, ki so bili določeni izračuni. Kaj se je v zadostni meri ne bo, se upra- dlhifltoa^e ™”n“o”SSaS?( JESTA* ShSr h "*** p*—. * ven. temi vtoono sprMuj.mo, ksj bo zakoh Proizvodnje in družbenih zahtev, sistematičnega teoretskega zna- fih .i:.r 2ig išusp ~.. Problem in predmet tudi sedanje- Navsezadnje priznajmo, da so „KAKO PA sV_^RAKSI? !2r ^ ^ »»kazalo zelo očitno eno: s sa- tovo J«. da se vsal v začetku no- KAKO PA V PRAKSI? IV, --- r—r-°:— je poKazaio žeto očitno eno: s sa- j»> ga osnutka — nismo uspeli takrat človekovo spoznanje, znanstvena , Zgorrlja izva.Hinja niso nova, c o rsto pomanjkljivosti ter miin zakonom, pa naj bo še tako y2gaJ!^^a. financiranj?, tešiti tudi ne z deklaracijami »iz- misel odkrivanje novih svetov so ze večkrat tako ah dru- ’ ^ P kvaliteten in popoln —• in me- in. vsa družba pred SlSiii iiiS —§ ^Slil larle ugasnile neke dualistične Ne moremo si zamišljati mo- ne;>ši in razumne-iši od mene bi skuPn°sU> 0 ^pristojnosti posa- diti šeIe tedaj, ko bodo šolstvu nobenih konkretnih določil, Heorijice" o izk,jušni podrejenosti dennog, B(«pod,r,k.g, r.zvoj., 5™” MeSf V,^ "SŠS ?SJl."V*?SA. ‘»»“TS 5TS^ JKfTJSSS SSSJ^JSSTSSSS tudi gornja izvajanja nakazujejo mh normativih^ pri financiranju (inancirania na osnovno oviro- pog°ie ln kai pravzaprav ti mi- neko idejno izhodišče, vzgojno - izobraževalnih zavodov, sredstev v 2adostni meri ne bo> nimalni pogoji so. Ce je mesto izobraževanja in izobhkovala je dokaj enotno sta- vsaj v tollkšn} mcri nC) kot bl V prihodnjih dneh pričakuje- vzgoje v družbi tako pomembno, nsce do virov financiranja, ki pa jih za normaino fInanciranje po mo predlog zakona, po katerem kot smo ze večkrat deklarirati zelo sporni v sami visim itd. zakonu potrebovali. naj bi s 1. januarjem 1967 priče- načelno in teoretično, in vse kaže, DalJe le razprava precej jasno D1 , . .. .. ti financirati vzgojo in izobraže- da je to stvarna ocena - potem pokazala, da pričakujemo od za- in ^ ^ ^ ^ vanje. Pri obravnavi samega moramo — ce smo dosledni — kona preveč, ce želimo, da bo . . sekretariata za orosve Predl°Sa bi morati zasledovati tako vrednotenje tudi realizirati, uredil vsa finančna vprašanja izracumn seKretariata za prosve- trj osnovna vprašanja- materializirati v praksi. To po vzgoje ter izobraževanja. Poka- “ STz letošntim letom v ~ zakon mora v vsakem po- domače pomeni - odločiti se za zalo se je namreč da bo kljub 8%^end?r temniti gledu zag°N>viti izobraževalnim potrebna sredstva, materialne zakonu, to s predpisi načelno l za g 2’ na tekšm ^dc skupnostim takšne vire, da bo ------ n------- - možnosti, ali preprosto — za de- ureja določene medsebojne od- ta Proračun baje na taksni ude- [ahko šolstvo normalno delalo ^vci novomeških šol razpravljali sko šibkejše občine financirajo nar. (Izbira izraza je stvar okusa, noše, morala ostati med vzgojno- ?ezbl financiranja izobraževanja t naDrpdovalo Pri tem »osnutku zakona. Ravnatelj^gim- šolanje ^gospodarsko močnejših zgoij stilno vprašanje.) Vsa. še ta- izobraževalnimi zavodi in izobra- ™ ™Ž0]JL,V Prispevkih _ na oseb- jasno tok.šrJ o SINDIKALNE PODRUŽNICE NOVOMEŠKIH PROSVETNIH DELAVCEV Enaki pogoji šolanja za vse otroke Dne 19/9-1966 so prosvetni de- Na ta način dejansko gospodar- miora »azije, republiški poslanec Veljko občin. (Podobno je s stanovanj- toeni^^dTjn^org^ii^cij^ ževaltomfTkupnoštmi “na "eni ni dohodek, o kateri določeni re- med° vzgote^TObražetatoi^11086 -irnha jo nhra7invii osnovna n n- ski m skl^Hnm'» T^kn co i ± i_________ ___i ... —j j xi________—Dubliški organi kaj neradi slišijo, i4gojno izoDrazevainimi tvniki občinskih skupščin Pa dostajanju te materialne še vrsta dogovorov ter medseboj- pa že ugotavljajo, da bi ob tem /roha’ je obrazložil osnovne po- skim skladom). Tako se npr. ste- ska," strokovna7Jštrokturaina“" in strani "ter m‘ed'" družbeno-politič- Publiški organi kaj neradi slišijo, I^aževtonimTTknnn^^i ^tovke zakona, potem pa so so- kajo sredstva delavcev, ki stanu- sistemska načela se zrušijo ob ne- nimi skupnostmi na drugi strani Predstavniki občinskih skupščin t ’ družben77litičn,m7 ?t,.7 o-i oM-in f ti m RPh Arrst.n HrvcmnfiTTvr^rvvr ZG UgOtSVljfljO, d3. bi ob tGCCl _ j . • ^ . . _ P ^elovali v razpravi tovariši Do jejo izven Ljubljane, delajo aostajanju te materialne se vrsia aogovorov ter measeooj- ■— — nostmi da bo delo Mvofiov te» “ovšek, Gostičeva, Grogi, Jerebo- v Centru, v sklad za šolstvo te prakse. In obratno. Tu pa se kaj ne pripravljenosti, če bomo iz- ne_ ostalo ničesar za njihove pro- zavoaov ter Modic, Opara, Sever, Troha občine, medtem ko ostajajo skla- radi ustavimo in postanemo ne- obraževanju in vzgoji želeli za- račune in bi morati razpustiti ce- Jh , OJ, s® ‘a še zastopnik ObSS Ludvik Ke- di domačih občin prazni. Zato je kako idealistično sramežljivi, pri- gotoviti potrebna sredstva. V lo lastne občinske uprave. ge teea ne ’ 311 . . „ razumljivo, da je lahko prispe- čakujoč, da bo šlo to kar samo od takšen sestav medsebojnega so- Vprašamo se lahko, kolikšno ____________________v raznravi mnrn h;h V razpravi so bito izrečene na- vek na učenca tam večji kot dru- sebe, čeprav smo na drugih pod- delovanja bo v enaki meri kot je pravzaprav to povečanje. Go- stavliena odločna ‘ednje misli: god, pa čeprav je manj prebival- ročjih bolj sproščeno darežljivi. doslej potrebno pritegniti še de- tovo je to to malenkostno pove- po tistih sredstvih ti ^.fVS7 . 1. V Sloveniji bodi ena sama cev kot pa zaposlenih ljudi. No, tudi tu je bil storjen ko- lovne organizacije, ki v enaki Čanje, vendar je vprašanje, če je na za onravlianie m'? teAraževalna skupnost, ki bo po — Po dosedanji praksi šolajo rak naprej: od nekdanjih teorij o meri lahko prispevajo določena sploh to zagotovljeno. programa Z 7l7nr,r2 K-« .hotnih kriterijih glede na vrsto gospodarsko šibke občine delav- neobveznem, negarantiranem, ne- sredstva. Zakon bo s svojimi do- Ko ugotavljamo, da sredstev zagotovliena taksna h 1in.°ra Dltl 8°le financirala vse šoto v Slove- ce za močnejše občine, ker odha- stabilnem, nekako slučajnostnem ločiti zagotovil sredstva kvečje- ni in se vprašujemo, kje jih naj- rodneea dohodka Ha h - i n&' tii. Razlogi za to so naslednji: jajo le-ti na delo v industrijske paberkovanju smo dokončno spo- mu za izpolnitev minimalnega ti, je gotovo to en odgovor: obre- kon 0 finanriranhi .,,„02nlel Za~ — Ustavno določilo o enakih bazene. Močne občine tega nikoli znali, da izobraževanja in vzgoje programa, ali pa celo tega ne, meniti nekoga, ali pa izpustiti obraževania cvJ kr- ter lZ* rogojih šolanja za vse otroke je šibkim ne vračajo. ne moremo razvijati niti vzdrže- vse ostalo pa kaže, da bo po- določene dejavnosti, ki jih zakon men n6 na A a ,cen , P°" Administrativni aparat bo vati na doseženem nivoju brez trebno zagotoviti z viri, ki i;v' ao ... ’ . 5arno rormaina doio- ?dino na ta način lahko uresni- — Administrativni aparat bo vati na doseženem nivoju brez trebno zagotoviti z viri, ki jih predvideva. Verjetno je, da bo čilT’^ - , . i6ho, kot kaže dosedanja praksa, manjši. Izravnalni sklad odpade, stabilnega sistema financiranja, nakazuje 6. člen osnutka in kakrš- obseg dejavnosti odvisen od raz- tj da u-, _ +_„ T"3 namrec bi-teprav dajejo šibkejše občine 2. Predloženi osnutek še na- Poglavitni problem, ki ga je ni so bili že sedaj v navadi. položljivih sredstev, da bomo fi- n’a 7”0”1 “P-153- .»cjj odstotek svojih sredstev za dalje zapostavlja otroke iz manj treba rešiti, je torej financiranje. nancirali to minimalni program, število tet- solstva 23 Precejšnje !°lanje kot močnejše, ne more- razvitih predelov. Novi zakon prav gotovo nima Občinske skupščine so pokazale da bo potrebno počakati s celo- ___________________ t-rnt-nč- k ,» zagotoviti svojim otrokom to- 3. Zakon bodi res zakon in ne namena uzakoniti starega stanja, precejšnjo pripravljenost dnevnim varstvom, brezplačnimi vertetnn Ho k C2 ?e ve* k0‘ ‘Iko kot močnejše. Zato so v ne- vrsta priporočil. Zagotovi naj pa tudi ne današnjega stanja, v za reševanje določenih vprašanj maticami, brezplačnimi učbeniki in i,™’ , s,reds*fv, Prema- jhakopravnem položaju. (Primer: vsaj minimalna sredstva za kolikor je rezultat starih gledanj, Razprava je nadalje ugotovi- v obvezni šoli itd. ste„ati 3 Zak®" "akazab> kako P»- /l o i rv +vilrrat rvsnnvnn rlpim/nnst ^l-iirnmn L-i cmn -HVi v o rj« — ______ 1- _ t v. « . J 6 __ ___ _ . oU>pail v prenoanem Obdobju, da Jubljana-Center daje trikrat osnovno dejavnost brez zbiranja, ki smo jih že prešli. Razumem la, da so občinske” skupščine'po Ko iščemo sredstva za izobra- se bo lahko prešlo iz‘s^iante^hH “ ”7:'. iredloee ter Semtao'misto ^ Predvideva tretja točka ^pete_ga uspehov. Od zakona namreč pri- — Ce bo več izobraževalnih 4. Cimprej naj bodo objav- izboljšati razmere jftipnosti, bodo delavci, to ne Ijeni konkretni podatki. tahujejo tam, kjer delajo, pri- 5. Sekretariat za rivali od ° nr tz^ssszs&s; zt «rssst % ““L Kako so nekje vladali ravnatelj, Za pospešen razvoi lingvistike njegova žena snažilka in svak tajnik Seminar za učitelje angleškega jezika Tudi na področju družbenih do sprejema tako zaradi njunih niči delovne skupnosti je očital v zadnjih desetletjih se je na- Glicksberga o metodiki poučeva- ko imenovana »pattern practicfr-s -------------------- ’ ’ x-‘“--- —----------------------------------------------— ki so zelo raznolike glede na vrsto problema in na težavnostno služb je čutiti nestrpnost. ko- socialnih razmer, kakor tudi po da je sama podpisovala vabila za čin pouka tujega jezika p0 svetu nja tu;iega iezi.ka, zlasti Pa nieg°: Jfkt'VO,v tam’ kjer saf\°' pridnosti in vestnosti pri delu...) sejo in drugo korespondenco v upravne pravice le mrtva črka . , . ^ v statutih in pravilnikih, kjer ^ , zvezl z voden.iem samoupravnega si najožja vodstva ali osebe Kako se da zelo preprosto organa, češ da ni registrirana pri izboljšati solski uspeh lastijo oblast in odločajo po svoji volji in so člani kolekti- Kakšno je bilo »pedagoško ker tudi delovna skupnost ni re va le figure in žrtve včasih vodstvo« upravitelja šole, lahko gistrirana pri skoraj sadističnega izživljanja razberemo iz prakse, ki jo je iz- temveč da je edini zakoniti za-nadrejemh... vajal pri joisi^h stopnik šole upravitelj. S tem si Tako bi lahko zapisali ob pri- uspehov. Večkrat je klical na od- je izrekel pravico ali bolje dolž- zelo spremenil. Čeprav so metode ve demonstracije s sedemnajstimi pouka tujih jezikov, število teden- absolventkami ljubljanskih osnov- stopnjo. Prav tako ali pa še bolj skih ur in tudi starost učencev, nih šol, so najbrže marsikomu od pomemben za osvajanje osnovnih ki se jezik učijo, v različnih de- nas dale poguma, da bo tudi sam jezikovnih struktur je dialog, pri sodišču za podpisovanje za šolo, želah še zelo različni, je vendar začel drugače. Profesorjeva izva- katerem prav tako kot pri osnovno vodilo, ki loči današnji janja temeljijo na izhodišču, ki okrožnem sodišču, P°uk od predvojnega, skoraj povsod enako naj pa mnogih vzorčnih vajah s pomočjo nadomeščanja (substitucije) se imenuje »oral approach«, ali učenec in dijak včasih tudi »audio-lingual ap- popestrimo vsebino, ne da bi iz-se nauči »govoriti jezik«, ne proach«. To izhodišče, ki se noče premenili stavčne in strukturalne »govoriti o jeziku«. Aktivno imenovati metoda, je v štiridese- vzorce. znanje vsaj enega tujega jezika tih letih izoblikoval C. C. Fries. 3. Tretja in morda najpo- nem modelu ter ga označujejo prvenstveno naslednja načela: dišča pa je njegova sistematičnost. To je značilnost, ki je no- meru odkritega spopada, ki se ga govomost učitelje, ki so baje pre- nost izvrševanja sklepov delovne je postalo nujnost celo za pripad- Sloni na strukturalnem gramatič- membnejša odlika oralnega izho-je lotil kolektiv osnovne šole Ku- strogo ocenjevali učence. Njegovo skupnosti, hkrati pa ni priznaval nike večjih narodov. To je po-teževo, da po dolgih letih dikta- pravilo je bilo. da uspeh ne sme kolektiva in njegovih članov kot spešilo razvoj lingvistike in še torskega in nečloveškega delova- biti slabši od 70 odst. Ko je eden samoupravnega organa, katerega posebej metodike poučevanja tu-nja upravitelja šole obračuna s lzn}ed razredov pokazal le 60-od- sklepe mora izvrjevati on, upra- jih jezikov, ki sta se oprli na preteklostjo in zaživi bolj zdravo, st°tni uspeh, je zahteval od uci- „ , . ’ p notranje urejeno življenje. teljice prevero ocen; izkazalo se . , J ,J . J •’ je, da učenci ne odgovarjajo na slstem le neka-l imaginarnega ali Delovna skupnost osnovne sole ponovno izpraševanje učiteljice formalnega, kar nima nobene v, Kučezfvera (?Wina Ilirska Bi- ;n so negativne ocene objek- zveze z dejanskim vodenjem in strica) šteje le 14 elanov. (O raz- tivne. Tedaj je sam prevzel iz- upravljanjem šole. 1. Učenje tujega jezika ni in- bena izmed znanih tnetod ni raz- --___ —, telektualen, ampak je predvsem vila tako daleč kot prav »oral ap- bil samoupravni Psihologijo, matematiko in druge mehaničen proces. To pa seveda proach«. Razen sistematičnosti vede. Kdor o tem razvoju ničesar ne pomeni, da učenec ne bi vsako- pri metodičnih prijemih, je ved- krat popolnoma razumel, zakaj gre, tako vsebinsko kot na ravni ne ve, v resnici ne more pouče vati tako učinkovito, kot to za i'a -*011 naiin po' praševanje — postavljal je otro- datek,^ da je v zadnjih letih zapu- kom enostavna, lahka in enaka hteva naš hitri življenjski utrip, jezikovnega sistema. Učenca in Posameznemu učitelju je ne- dijaka namreč navajamo na opa- no poudarjen natančno določen učni smoter za vsako stopnjo ter sistematično izbran material, ki ga je treba podajati v strogo Vse napake posameznih čla- dvomno težko slediti vsem novim zovanje posameznega jezikovnega stopnjevanem zaporedju. »Oral stiio šolo Test učiteljev,'’Trem ^pa vnrarT?aJ" vTTTT nov kolektiva, za katere je bil se- spoznanjem na področju lingvisti- pojava, na odkrivanje’jezikovnih approach« torej v bistvu vklju-zdaj teče odpoved.) Kako ie ta Ky na prim®r' 'PcUaf veda sam soodgovoren, ker jih ni- ke in metodike in jih pri pouku zakonitosti in na posplošitve, čuje osnovne principe modernega kolektiv živel m delal vse do ne- Tako mu je kmalu uspelo popra- davnega, se je razkrilo šele na Vjtj USpeh razreda za 10 odst_____ zadnji seji zbora delovne skup- p0 drugi strani pa je ta »pedago-nosti 5. avgusta letošnjega leta. gkj vodja« zahteval od učiteljev Preden je prišlo do te usodne siabe ocene za tiste učence, ki je seje, je upravitelj sole poskusil bil z njihovimi starši v osebnih vse mogoče, samo da bi jo pre- sporih, prečil — ker je slutil, kaj se mu obeta. Vztrajnosti posameznikov Ostro je nastopal proti učite-v delovnem kolektivu pa gre za- U®™- ki so se prekomerno trudili sluga, da je seja vendarle bila. Zapisnik omenjene seje daje zelo poučno ilustracijo o razmerah in pogojih dela na tej šoli; ne hi se preveč zmotili, če bi trdili, da bi kaj podobnega lahko, na- za izboljšanje nezadostnega znanja v slabih razredih. Prepovedal je dodatni pouk in pomoč z izgovorom, da je zadrževanje otrok v šoli in njihovo preobremenjeva-nje proti pravilom; ta svoj sklep šli še na marsikateri naši šoli ie Podkrepil s tem, češ da je tako sn se na marsikaten naši šob... svetoval tudi pedagoški svetova- Najprej si je treba pridobiti pomočnike .Z izredno pretkanostjo in s prefinjenim spletkarjenjem je upravitelj šole Ivan Potočnik sistematično intrigiral in razdiral iec. kar seveda ni bilo res. Njegov namen je bil držati učitelje v stalnem strahu, da se ne bi povzpeli s svojim delom v očeh kolektiva in vaščanov nad njega. Kako je prikazoval lažne uspehe šole in s tem zavajal starše in enotnost kolektiva. Na ta način pedagoške institucije, ki bi lahko je dosegel svoj namen — da se ukrepale za izboljšanje uspehov, je lahko povzpel nad kolektiv in ie dokaz tudi v tem, da je o pri-ga držal v. svoji oblasti. Kako kki komisijskega testiranja učen-mu je to uspelo’ Cev poskrbel, da se testiranja niso Da je imel del kolektiva ved- “de¥ih uče™ ® slabim znanjem, no na svoji strani, je predvsem kar je_ razvrednotilo namen testi- novim učiteljem na šoli izkazoval rLa™ln ugotaJ1lania uspeha dela kolektiva pod njegovim vod- naklonjenost s tem, da jim je dal na izbiro predmete, ki naj bi jih v bodoče poučevali, brez predhodnega dogovarjanja s kolektivom. Istočasno pa je vsakemu novincu natvezel, da so bili ostali člani stvom. Samoupravljanje — to sem jaz! Udeleženci seminarja za učitelje angleškega jezika skupaj z angleškimi predavatelji preprečeval in odklanjal po Zako- izkoriščati. Zato smo bili tem bolj Vse notranje odnose je upra- nitem in določenem postopku, je zadovoljni, ko nam je Zavod za kolektiva proti njegovemu spre- vitelj urejal tako, da je posamez- učiteljem očital ali bolje rečeno šolstvo SR Slovenije pripravil v jemu; ni pozabil omeniti, da gre nike klical na zagovor v svojo pi- posredoval le z namenom, da jim Ljubljani počitniški seminar, ki zahvala, da je bil kandidat spre- sarno. S tem je poskrbel, da žrtev pokaže, da je o zadevi seznanjen, je trajal od 15. avgusta do 2. sep- zlasti pa na uporabo načela analogije. Prav v tem pogledu se »oral approach« tudi najočitneje razhaja z direktno metodo, ki ta- programiranja. Pri izbiri in razporejanju gradiva naj bi bile močno upoštevane strukturalne razlike med materinim in tujim jezikom. Profesor John Trim, fonetik z univerze v Cambridgeu, je s primerjavo angleškega glasovnega sistema s slovenskim osvetlil učiteljem marsikak problem izgovora, pri delu s skupinami pa se je posvetil predvsem angleški intonaciji in stavčnemu ritmu-, ki ga pa tb pot žal ni mogel postaviti na primerjalno osnovo. V popoldanskem programu so slušatelji videli tudi nekaj filmov pouka tujih jezikov, ki so dopolnjevali dopoldanski metodski program. Nepozabni bodo ostali tudi kulturni fiimi ter popoldne angleške ljudske in umetne glasbe. Najpotrebnejši komentar h kulturnemu programu je dal g. Janetta, ki je vodil na seminarju tudi vaje v izgovora. Sekretar za prosveto in kulturo tov. Tomo Martelanc je v svojem predavanju osvetlil glavne značilnosti novega zakona o financiranju šolstva in novega šolskega zakona. Tovariš sekretar se je z udeleženci seminarja pogovarjal tudi o problemih jezikovnega pouka, zlasti o učbenikih, ki so zelo pereč problem, saj sodobni jezikovni pouk ob zastarelih učbenikih ob najboljši volji ni mogoč. Da bi spoznanja, ki nam jih je tako nazorno in prepričljivo predočil ta seminar, lahko čim prej uporabili v šoli in tako učen- jet, samo njemu. . . , _ __ __________ ’ Poskrbel je za nesoglasja med intrigantskega in največkrat laž- in jih spravljalo v strah ter opo- veliko pričakovali in v resnici ni-učitelji in starši učencev na ta ne§a dialoga ni imela prič. zicijo, ko bi bilo treba probleme, smo bili razočarani. Res delo je štlsSI :S== ^ iSS=;i§2 IfSIlig učitelji niso dovolj objektivni in uPravnih organov. Ni skrbel za »vse Občinarje v malem prstu«. mur žal truda, da so prestrogi pri ocenjevanju. P°goje, ki bi omogočili ^normalno jg-a omenjenj sejj zbora delov- Profesor Dennis nam je pre-Pri sprejemanju tajnika-svaka delo teh organov. O važnih odlo- ne skupnosti so vsi člani potrdili daval 0 razvoju lingvistike in o v službo je napel vse sile, da je čitvah, ki jih je bilo treba spre- prikazana dejstva (prostor nam ne novih pogledih na vlogo slovnice uspel — kljub pripombam neka- jemati na sejah delovne skupno- dovoljuje, da bi se spuščali v vse pri jezikovnem pouku. Tradicio- terih članov kolektiva, saj kandi- sti, niso bili člani kolektiva pra- podrobnosti in prefinjene mahi- nal.1la Pedagoška slovnica, ki te- nitoel nit* ^končane °sern- vočasno obveščeni,. da bi stvari nacije upravitelja in njegovih po- koiMn^ kl?^čnih ^ tetke. Podobno tudi sprejem sna- 4.™ v močnikov v Kntevpvpm’* tor cnrp- K0V in v Pra^si dobila poudar- žilke ni bil pravilen: na tem ‘ahko proucihl emvec ° sklep la je r^Sed le po- jen0 ^Mvni značaj, je dala delovnem mestu je dejansko bmi se.le izvedeli največkrat šele kazal da’ . kolektivno samo. solidno znanje o jeziku, ne pa upravitelj zaposlil svojo ženo, še na 8611 sami- Tako nepripravljeni upravijanie nad še tako volivnimi znania jezika samega. Današnjim preden je upravni odbor sklepal so seveda sprejemali odločitve, ki in strab vzbujajočimi individual- zalTevam ni več kos, preveč je o tem. (In čeprav sta obe ostali jih je sam predhodno pripravil in nimi »avtoritetami« statična in prepočasi upošteva ne- prestani razvoj jezika. V svetu jo je v štiridesetih letih nadomestila strukturalna slovnica, ki temelji na živem govora in ne daje pravil, ampak skuša opisati in razporediti številne strukture živega jezika. V nasprotju s tradicionalno slovnico upošteva tudi intonacijo in ritem govora, ge korak naprej pomeni transformacijska »t x ., j i x * • , . .. slovnica, ki skuša dognati, kako Naš, na silo določeni in usto- proti devetim »regijam«. Predla- očaral. Motilo nas je sicer, da smo strukture nastajajo, kaj se v je- iiceni tovariš ravnatelj je potrkal gamo eno samo in pika. Za nas slišali le vsako drugo besedo, ki ziku dogaja. Seveda tudi ta smer L bi bilo sicer to pravljično število je bila ali financiranje ali »regi- ne more zajeti in klasificirati vseh regij« ugodno, ker bi se, revčki, ja% a všeč nam je bilo kljub pojavov v tako kompliciranem si- ko kot »oral approach« daje po- cem in dijakom olajšali pot do spričo njegovega diktatorskega, kar je učitelje še bolj podrejalo tembra. 2e vnaprej smo od njega udarka govorjenemu jeziku, kon- znanja in hkrati dosegli boljše verzaciji ter »drillu«, ne obrača pa učenčeve pozornosti na posebne značilnosti posameznih struktur in mu zato ne razvija čuta za opazovanje jezikovnih pojavov in čuta za uporabo jezikovnih zakonitosti. 2. Pouk mora stremeti za tem, da si učenci pridobijo govorne navade. Vsakokratno snov, ki je rezultate, je nujno potrebno, da čim prej dobimo učbenike, ki upoštevajo sodobna načela jezikovnega pouka. Ko smo se zadnje popoldne poslovili, besede zahvale niso bile zgolj formalnost, ge bi si želelf takih seminarjev, čim Več in vedno tako kvalitetnih. Prepričani sva, da jih bo vsak izmed nas z verbalni izraz določene življenj- veseljem obiskoval tudi v počit-ske situacije, morajo zlasti na za- nicah. , Ce bi bili seminarji lahko četni in srednji stopnji osvojiti v internatskega tipa, bi bila možna taki meri, da v podobni življenj- še tesnejša povezava s predava-ski situaciji lahko avtomatično telji, kar bi nudilo učiteljem tildi kandidatki bili bolj upravičeni po svoje argumentiral. Predsed- NAŠ PODLISTEK - NA TEMO ZAKONA O FINANCIRANJU PLODNA RAZPRAVA D. Ham izbiraj'o pravilne strukture in se torej pravilno izražajo. K avtomatizaciji slovničnih in stavčnih struktur vodijo posebne vaje, ta- priložnost za jezikovno vajo ob dobrih vzorih. Franka Rode in Silva Mizerit in redki tovariši so se umirili in prisluhnili njegovim besedam. Predlagal je nekatere večje inve- pridružili ekonomskim magna- temu. stemu, kot je jezik, zlasti tudi -1] rfi e" °v’ šol s ko” z srari h'rT T k at p tom, a takoj smo pomislili na na- Zelo smo obžalovali, ko sta po zato, ker njen sistem še ni do- !TC1LTli0lST° 7:gTTibT ° _kate: še sovrstnike nekje na robu de- enournem branju končala in pre- grajen, saj je stara šele deset let. žele Kranjske/ ki bi jih pravljič-. T, J1V0. P°Sledala po ljudeh. Zanimiva in temeljito pripravno število postavilo z dežja pod Nekdo iz delovnega predsedstva ijena predavanja profesorja Den- kap. Naša humana socialistična se hinavsko zahvalil za izerp- niša so bila za nas tembolj dra- gocena, ker profesor ni ostajal pri rih moramo vsi odločati. Najprej smo se na dolgo razgovorili o tem, da je res že skrajni čas, da zamenjamo razbito straniščno šk^iko Sledilie razgovor o do° čustva pa tega ne bi prenesla: no »izvajanje«^ „ , - ............. kvarjenem šolskem zvoncu, ki je Skleld“. ^ da hon}° Pep01^6 vrsto nalf^edfogi orir^ pred- nov/ unSotovitvfmPak ^ ^ mnogokrat zakrivil rin smo ostali na občinskem posvetovanju od- "Ti1 ?Z1T0!Pa.preT noyi ugotovitvi opozarjal na to, mnogokrat zakrivil, da smo ostali nekaj minut predolgo v razredu in tako marsikje ni bilo kosilo pravočasno na mizi. Vsi. smo se strinjali, da je potrebno zvonec popraviti. S tem smo naša inve- t - kongano in predlog spre- lcKOce odgovarjal, uovo sticijska sredstva izčrpali in lah- loydnje Končano in pieaiog spie am nr0mptnpm ko smo prešli na zadnjo točko let Našemu tovarišu ravnateliu amortizaciji, prometnem ločno zagovarjali svoj predlog. ^ogl s.veta za sojstvo. Onadva od kaj ta lahko pomeni za učitelja Najdebelejša v zbornici je udari- zS°^a3 *fa iniela ze natipkane tujih jezikov in kako jo lahko iz-la s pestjo po slabotni mizi in p^fd_ ,sTbo^’, • P0®vetovanje koristi pri svojem delu. rekla: ______ Ena naj bo, pa amen!« dolle teklo. Eden je prebral vpra- Mnogo koristnega, zlasti za To je bil znak, da je naše posve- šanje, pobrskal po časopisu in si učitelje na srednjih šolah, so pri- tovanje končano in predlog spre- tekoče odgovarjal. Govoril je o nesla tudi predavanja prof. Den- jet. Našemu tovarišu ravnatelju amortizaciji, prometnem davku, niša o tolmačenju tekstov, ki jih je v splošnem demokratičnem §radnji stanovanj za prosvetarje je ilustriral z nekaj izbranimi razgovoru uspelo le še to, da se |n tudi o tem, da od novega za- primeri iz ameriške literature. dnevnega reda naše prve konfe- rence: novi zakon o financiranju razgovoru uspe o ie se 10, ua se smeTo nričakovati ču- Kdor Vi iV »TTVT i .luelaLUle- »SSHs S SKv? &8?ft3Jss,,Sr,8E .P . ... le z enim prstom) ter ga odpo- občine so na svojih konfeiencah in drugih tekstov. Poleg tega nam kjer sklenili, da je razdelitev na de- je prof. Dennis dal tudi zelo kon- -1*« __, f . _ , , ■ , ,_x_vpt »rAcrH« nailiKtrp7np-iča in edi- preko drugega oglašali. Vsi smo hoteli vsaj enkrat na leto biti družbeno aktivni, ker je to zelo smo se karJ demokratično drag bin^uSVda\i ^kSo^pidoba ^»regij^ najus/razneTša te edi- kretna navodila, katonaTTčeTce na zagotavlja ustrezna material- in dijake postopno in sprva zelo Od popoldanskega posvetova- na sredstva v bodočem financira- kontrolirano uvajamo v nisanie nja smo veliko pričakovali. Naja- nju vzgoje in izobraževanja... obnov in prostih spisov da se bo-upostevana zadeva na soli (dve vala sta se celo dva od zgoraj. Potem se je radostno nasmeh- do tudi povprečno nadarjeni diia Hoteli smo biti priče, kako bo nil, nas pa je oblil znoj. Drug ki znali izražati res samostoino končno enkrat zmagal predlog od drugega smo spraševali, če smo natančno in urejeno. Čeprav ie bil spodaj. Zbralo se nas je precej prav slišali. Preden smo prišli k ta del programa namenjen pred-odstotkov. S svetlimi očmi smo sebi, je bilo posvetovanje zaklju- vsem gimnazijskim učiteljem so gledali, kako sta onadva sedla za čeno. Naša humana čustva so je- mu z velikim zanimanjem sledili mizo, razgrnila časopis in začela mala konec in nismo jim mogli tudi ostali, saj tega v svojem last-posvetovanje. Šla sta skoraj od pomagati. Občinski možje že ve- nem študijskem programu niso riš ravnatelj predlagal, da sprej- črke do črke in brala, brala. Pri- do, kako se tej reči streže. imeli. memo zaključek, da smo odločno šotne je tak način posvetovanja David Rimaš Predavanja profesorja Daniela točki na mesec!). Ko smo se demokratične debate najedli z veliko žlico, je naš tovariš ravnatelj spet potrkal s vinčnikom po mizi in počasi smo se vsi razgreti umirili. Iz poplave besed je naš tova- 4^ Državna založba Slovenije opozarja šole in šolarje na cenene knjižne izdaje slovenskih in drugih avtorjev, katerih dela so vključena v učni program kot obvezno šolsko čtivo. V vseh knjigarnah dobite: • F. Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC broš. 6,60 N-din • I. Cankar: MARTIN KAČUR broš. 6,00 N-din • I. Cankar: NA KLANCU broš. 6,00 N-din ® B. Čopič: BITKA V ZLATI DOLINI broš. 4,60 N-din • J. Jurčič: DESETI BRAT broš. 8,20 N-din • • Jurčič - Kersnik: ROKOVNJAČI broš. 6,00 N-din ® J. Kersnik: AGITATOR broš. 3,00 N-din ® J. Kersnik: CIKLAMEN broš. 3,60 N-din • M. Kranjec: OS ŽIVLJENJA broš. 8,00 N-din ® Prežih: SAMORASTNIKI broš. 11,00 N-din ® I. Tavčar: MED GORAMI broš. 5,00 N-din • L Tavčar: VISOŠKA KRONIKA broš. 7,00 N-din • L Tavčar: V ZALI broš. 4,40 N-din Knjige lahko naročite tudi pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Telesna in delovna vzgoja mladine — in denar Posvetovanje v Sremskih Karlovcih Dogovor predstavnikov srbskih vilno držo za različna tekmova- sorii telesne vzgoje ostali v Beo- društva in jih povezali v tekmo-Simflazij za novo šolsko leto; nja ipd. Za tako široko pojmova- gradu, uče tudi po osnovnih šo- vanju za značke. učiteljev z visoko izobrazbo. Tudi movanja. Zavzeli smo se, da bi Zaposleni beograjski dijaki, v je zanimiv podatek, da so profe- ustanovili povsod šolska športna manjših mestih pa zelo malo. »rt-u •*—Najbolj živa je bila diskusija letos Večjo skrb vzgoji — tako no telesno vzgojo so se zavzemali tab, izven središča pa učijo po približno bi lahko opredelili vse- predvsem zaradi tega, da telesna gimnazijah tudi učitelji brez^sred brine razgovorov, ki so jin imeli vzgoja ne bi bila samo predmet <—t- — Zdravstveno varstvo — Malo gimnazij sistematično spremlja telesni razvoj dijakov. Tudi ni v zvezi z novima zakonoma o financiranju in o šolah II. stopnje. Tu so se razvnemale burne diskusije, kjer je bilo enotno le to, da nje strokovne izobrazbe. Zlasti iuui _________ predstavniki srbskih gimnazij s klasičnimi metodami, ‘temveč primanjkuje učiteljic za telesno- dovolj sistematičnih'zdravstvenih ie potrebno doseči drugačno raz pred nekaj dnevi v Sremskih vzgojno področje, ki ga ni mogoče kulturno vzgojo: npr. v osmih pregledov. Lani je to opravilo le delitev narodnega dohodka v prid ............................... ’ '■ ^ - - - - • gimnazijah.v Kragujevcu in oko- 59% gimnazij Pregled je po- šolstvu, da mora republika točno Karlovcih. Zbrali So Se v tem sta- zadovoljiti zgolj z rednimi šolski-finskerti, prelepem mestu ob na mi urami, temveč se mora teles- J® ena ženska za telesno iifoko razliti Donavi, ker so tu s na vzgoja vključiti v celotno živ- Vzgojo. Za ureditev strokovne iv&jo prisotnostjo hkrati prispe- Ijenje dijakov, šole, okolja, vali k slovesnostim ob 175-letnici V SR Srbiji je okoli 130 gim najstarejše srbske gimnazije in nažij. Kako je s telesno vzgojo na zUe ^ n(>vih moči. kazal, da velik del mladine bole- odrediti enotne plane in progra-ha na srcu od kariesa, da ima plo- me šol, da gimnazija ni samo šola usposobljenosti, učiteljev telesne noge nad polovica učencev Zaključnega tipa in da se naj -t— — -1— —' - l{)|, To vpliva tudi na opraviče- vzgoje potrebujejo srbske girnna- sredstva in da se dodeljujejo v okvirih ker šo tu — v najlepši jeseni — teh vzgojno-izobraževalnih zavo-lahko Obujali spomine na Branka, dih, šo poskušali ugotoviti z an-tako namreč imenujejo svojega keto. V ta namen SO anketirali 76 ki imajo pogoje. Srbski gimnazij- blem. Tudi je potrebno razmisliti rtajljubšega . romantičnega lirika gimnazij. Zaključki ankete so po- ski program namreč omogoča izbi- o pogostih telesnih poškodbah pri ro učencem. V tretjem in četrtem urah telesne vzgoje. Branka Radičeviča, • kazali naslednje: Najprej so razpravljali o te- Materialna baza — Lani so razredu se dijaki opredelijo za lesni vzgoji na gimnazijah. Potr- Sole od vseh materialnih izdatkov eno tedensko uro (od treh skup-dili so, da je program telesne največ porabile za telesno vzgojo, no) za tisto vejo telesne kulture, Vzgoje dobro zastavljen, ker upo- a je kljub temu stanje naslednje: za katero imajo največ pogojev in števa obe razvojni stopnji: končni 73 % gimnazij ima dvorane in kar mora odobriti strokovni iztek pubertete In adolescenco, adaptirane telovadnice, 86 % gim- aktiv. Kjer ni pogojev za takšno Poleg rednega pouka so podprli nazij ima igrišča za rokomet, uspešno diferenciacijo, se ta ne še tiste oblike telesnovzgojne de- 64% igrišča za košarko, 80% ------*• —- javnosti, ki naj pripomorejo, da igrišča za odbojko, 34 % ima del-se smotri telesne vzgoje v celoti no urejene terene za atletiko. Po-uresničijo. Tako so se Zavzeli za datki na prvi pogled kažejo pov- ko popolnoma obvlada le eno ko-švobodne aktivnosti, za dan teles- prečno sliko, a je potrebno obja- lektivno in individualno vejo ne kulture, za športni popoldan, viti še drugi, negativni del ankete, športa. Takšen deljen pouk ima za taborjenje ' * ' " ' ’ ‘..........* vanje od telesne vzgoje. Odstotek minimalnih in optimalnih stan-Uresničitev programa — Pro- opravičenih se giblje od 10 do dardov. Razlikovali pa so se, ali gram lahko uresničujejo le šole, 15 %. To predstavlja resen pro- zaključni izpit v gimnaziji po-!—------------------------------i-’ - ■ • • .... treben ali ne, ali se naj oceno ne- zadostno ukine ali ne, ali se sme imeti popravne izpite iz več ko* dveh predmetov in kdaj da se opravljajo, alr se naj meja sta- Za telesno vzgojo so razpravljali o delovni vzgoji. Da učni razred le 61 % dijakov), je iskati vzrok tudi pri pomanjkljivi slabi . A , , , delovni vzgoji. Odnos dijakov do izvaja, kar zopet zmzuje celokup- dela ni torej p0VSem zadovoljiv. /»11 , , rosti dijakov omeji m do kod, ah uspehi niso boljši (v solskem letu • , . , ,. i. iopc kk 4„ „1, ri , t , smejo obiskovati gimnazije mladi 1965,66 je ob koncu leta izdelalo „ hh ni uspeh telesne vzgoje, ker je povsem razumljivo, da dijak lah- V Srbiji , so opravili med to mla- poročehi gimnazijci itd. Diskusija je potekala ure in ure. Dvorana — v zgodovinskem stilu — je odmevala od govornikov, ki so si hitro sledili, skozi zimsko in polet- da se razbere slaba materialna 31 % gimnazij. Večina gimnazij važnejše da stori človek, če hoče. da se bo v naši domovini bolje živelo in da bomo dosegli višji življenjski standard?« Odgovori pa so bili naslednji: 214 dijakov ‘ • no, ža sistematične Zdravniške osnova: 15 gimnazij od anketira- pa ni uresničila programa. Pone-preglede, za kontrolo splošne irt nih nima niti igrišča niti telovad- kje so imeli le eno tedensko uro osebne higiene, za spremljanje te- niče. Med njimi so tudi nekatere (Prizren). Opažajo, da upadajo lesnega razvoja dijakov, za pra- velike šole. Slabo je z opremo: atletske discipline in da pretirano ..................... Okoli 30% gimnazij nima osnov- narašča število ur za športne igre. _ ____ _____________ ne opreme. Rešitev vidijo v tem, Program predvideva tudi teorijo: ho(T*delo"83"diiakov'da”nai"čio- dino v tei zvezi anketo Anketa okna pa Priha:'ial von-i P° jese" amo v tej zvezi anketo. Anketa ^ vonj pQ grozdju. Rešitev iz fi. nančnih težav in iz kopice nerešenih pedagoških vprašanj pa seveda ni bilo možno stresti iz rokava. Za zaključek so se zadovoljili s tem, da morajo iz kopice problemov udeleženci sami izluščiti je zajela 12 srednjih šol in 376 učencev. Vprašanje se je glasilo: ►Kaj je po tvojem mnenju naj- REVIJA ZA LUTKOVNO KULTURO »LUTKA« Čeprav jg začetek lutk in lutkarstva še Skfit v neraziskani davnini kulturne zgodovine, ni dvoma, da iffla ta zvrst umetnosti velik iri zelo pozitiven vzgojni pomen za Otroke vseh časov in vseh narodov. 'Prvaki marionetnih in ginjolskih junakov imajo v Evropi najrazličnejša imena Punoh (v Angliji), Gui-gliol (v Franciji), Hanswurst (v Nemčiji), Petruška (v SSR), itd., katerim je naš Gašperček oziroma Pavliha duhovni brat in protagonist premetenosti in modrosti, dobrote in dobre volje, in če je treba, tudi Odločen branilec »-ponižanih in razžaljenih-« ter neomajen borec za resnico in pravico . Uporabnost lutk je vsestranska; ne samo v poklicnih in amaterskih Šolskih ttt vzg oj no-varstvenih Odrih, temveč tudi drugje lahko štor O mnogo dobrega. Pomislimo samo na bolne otroke po bolnišnicah in na različno prizadete otroke v raznih zavodih, okrevaiiščih itd., kjer imajo lutke še posebo važen pomen mediko-pšihd-pedagoško terapevtski pomen. Vsa ta dejstva šo nam vsem več ali manj znana, še bolj pa bč to zvrst umetnosti popularizirala irt ji pomagala do novega vzpona revija za lutkovno kulturo »Lutka«, ki jo je z velikim idealizmom in požrtvovalnostjo začel izdajati Prosvetni servis v Ljubljani, Miklošičeva 7. Ze prva številka nas je prijetno presenetila. Vsebuje toliko zanimivega besedila (ki je tudi bogato ilustrirano), da o glavni problematiki povsem zadovoljivo informira tudi doslej nepoučenega bralca in ga — ne da bi sam vedel kdaj — uvrsti med svoje prijatelje in naročnike. Prepričani smo, da jih ne bo malo, ki bodo to ljubko revijo prav radi moralno in materi alfi O podprli. Vsekakor ne smemo zamuditi priložnosti za dobro vzgojo, ki nafti jo* lahko hudi lutkovni oder in njegovi večno mladostni igralci Sicer z mrtvim telesom toda toplim Sircem ža boljšega človeka današnjega in jutrišnjega dne! v novem šolskem je pravilno odgovorilo, da je iz- ^^inejše: to je vzgoja, a da gimnazije poleg večjih inve- ponekje je ni, ponekje pretirava- vek Draviino nlanira svnie delo stioiiskih sredstev za telesno vzeo- io s teoretiztraniem Tzvenrazred- n. ___ • ____ vajo so druge, da si prizade-razčistiti in kontrolirano sticijskih sredstev za telesno vzgo- jo s teoretiziranjem. Izvenrazred jo izkoristijo tudi druge, mestne ne dejavnosti so razmeroma, a objekte za telesno vzgojo. Ugoto- zopet neenako razvite. 43 gim- fiticmh^ organizacij 23 dijakov vili so, da so ti v mnogih mestih nazij je lani imelo enega do dva m„ni da „„ vix4. nri.,rr| ni „„ športna deva> 35 izlete) 17 gim_ mem> aa za V1S-H standard m po- je organiziralo smučanje; 24 «7 ; Slo: daT treba ^'emljati ostalo, kar ni našlo povečati dejavnosti družbeno-po- Jriafnneinega odgOVOra V teJ SVe.can] goj socialno stanje družine in „ . . , ... zveze, 17 dijakov meni, da bodo številne so športne sekcije, a. njih koristni, če v vsem poslušno sle- ostali dvorani. KNJIGA ZA SURDOPEDAGOGE neizkoriščeni ali celo zaprti. Kadri — Strokovna izobrazba nazij učiteljev telesne vzgoje se je iz boljšala, a nikakor ni zadovoljiva, dejavnost ostaja v okviru šol, ker dijo* svojim "voditeljem a Okoli 50 odstotkov gimnazij nima so le redko organizirana širša tek- razTTcno (loterije zveze dediščine Zaradi pomanjkanja ustrezne priljubljenost). Rezultati ankete strokovne defektološke Htft-ature SR HRVATSKA so zanimivi: organizatorji ankete se je Jugoslovanski zavod za pro- Učiteljišča pred zahtevami verifikacije učevanje šolskih in prosvetnih vprašanj odločil za izdajo »Šurdo-t. u. ,, , ,. pedagogike«, ki je sad kolektiv- ■ i j1 !!llll!ltiillllllll]jl!!lilllli!]l!!l!l!ll!fl!ll!!j[!!llll|]||llIIII!lllllll!jf!I]!l!llll!!!l!i!!|i!!l[!!!ll|]jlI|j|il!llfH[l|i||i||!ll||||l||li|!!!EI!lltll]||!l!ljl[i!!illll]l|]|!l|!:iE!||!ijjjjjj!i!lli![|l!!!|il DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Opozarja šole in prosvetne delavce, da so izšle naslednje knjige: • Dr. Mladen Zvonarevifi PSIHOLOGIJA ZA TRETJI RAZRED GIMNAZIJ • Dr. Mihajlo Rostohar PSIHOLOGIJA • Dr. Stanko Gogala OBČA METODIKA • Gustav Šilih DIDAKTIKA Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 lll!!llllllll!!!!lllillllllll!l!llllllllllilll>lllllll!ll!llillll!!lllll!!llllllllliAl!l!IIIIIE l!l!lllllllll!!ll!ll!llllllll!lllllll!l{!ll|]||!!lllllllllllllll!l!IHIIII!llllllllllilll!lllllll!llllll|J!llllllllllll!illlilllll telje za ta predmet. Športnih igrišč nimajo tudi v Bihaču, Bjelini. Tuzli, Jajcu in Prijedofu. izjema je Banja Luka, kjer So sami dijaki s požrtvovalnim profesorjem zgradili športno igrišče v vrednosti 30 milijonov starih din, 2 milijona pa manjkata za njegovo izpopolnitev. Tudi šolske opreme ni vedno- dovolj. V Banja Luki so .neopremljene kar štiri učilnice, v domu v Biha-ču trije prostori in v Prijedoru pet učilnic. Poročilo komisije pravi, da je v 11 učiteljiščih in v šoli za telesno vzgojo v minulem šolskem letu poučevalo 329 učiteljev (284 rednih ih 45 honorarnih). Od teh iih ima 210 (64 odstotkov) visoko strokovno izobrazbo, 88 (27 Odstotkov) višjo šolo, medtem ko je 31 ali 9 odstotkov učiteljev, strokovnih učiteljev, mojstrov in absolventov. Ce upoštevamo zahtevo pravilnika o pogojih za delo na učiteljiščih, ki pravi, da je za poučevanje v tovrstnih šolah potrebna ustrezna visoka oziroma višja šolska izobrazba, ugotovimo, da je bilo v minulem šolskem letu nestrokovno zasedenih 93 delovnih mest. Na hrvatskib učiteljiščih potrebujejo torej 93 učiteljev z visoko in višjo izobrazbo. Poglejmo to številko pod drobnogledom. Rabili bi profesorje za naslednje predmete: 14 profesorjev za kemijo, 12 za fi-Ziko, 12 za matematiko, 4 za pedago giko, 4 za ruščino, 4 za biologijo, 9’ profesorjev oziroma učiteljev za glasbeni pouk, 9 profesorjev ali učiteljev z* telesno vzgojo 3 Profesorje za srbohrvaščino, filozofijo itd . . . To pa je tiekaj manj kot’ tretjina učiteljev, ki poučujejo v teh šolah. Na učiteljiščih imajo 12 direktorjev od katerih jih ima 8 visokošolsko izobrazbo, 4 pa bo treba poiska ti z razpišem. Le verifikacija — tako nričakuie. jo — bo lahko zagotovila na uči-teluščih redno delo. Prikazane številke So prva in 31. september 1967 zadnja stopnica na tej lestvici Med enim in drugim pa čaka učiteljišča težavna pot. čevlje (80 % učencev), nato pere- kovne literature in stvarni regijo nogavice (59 %), postiljajo ster. Po vrsti je to 7. knjiga iz zbirke »Biblioteka savremena nasta-jo v knjigarnah za , VIATOR Vredno ponatisa Odnosi med ljudmi so že več tisoč let zanimiv in hvaležen predmet obravnavanja za mnoge mislece, ki so se zvrstili v plejadi velikih človeških duhov. Nikoli pa menda ni bilo razglabljanje o teh odnosih tako pomembno kakor danes. Nenehno naraščanje števila prebivalstva, gostitve človeške populacije na sorazmerno majhnih zemeljskih površinah, Vse večja prosvetljenost ljudskih množic in — zahvaljujoč gigantskemu napredku tehnike — vse intenzivnejše komunikacije, so povzročile, da postajajo odnosi mčd ljudmi vedno bolj zapleteni in nepregledni. Delno kot protiutež nezadržno - prodirajoči in človeka zasužnjujoči tehnizaciji, delno pa iz resnične potrebe ljudje vedno raje segajo po knjigah, ki jim za njihovo intimno kamrico povedo dragocehe misli o rijih saftiih in tistih, ki jih obdajajo. zato ni Čudno, da na knjižnem trgu poidejo najprej take knjige, ki govore o človeku za človeka. y To velja tudi za delo dr. Lea Žlebnika »Da bi se bolje razumeli«. Leta 1963 ga je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala V 1500 izvodih. Zaradi premajhne naklade je knjiga kmalu zginila s knjigarniških knjižnih polic. Zaradi nenehnega povpraševanja in številnih naročil, ki jim žal ni bilo mogoče ustreči, se je vodstvo žaložbe odločilo za ponatis, tokrat v 3000 izvodih, kar je za naše razmere lepa naklada. Avtor je ,v drugi izdaji svoje delo dopolnil' z aktualnim poglavjem o vzgojni moči kolektiva, saj pravilno ugotavlja, da je kolektiv nedvomno najvišja in najpopolnejša oblika socialističnega združevanja ožiroma najpopolnejša socialistična družba. • »Razvijanje skupinskega dela v okviru določenega kolektiva,« pravi pisec, »nam je skratka ena izmed oblik za razvijanje in poglabljanje kolektivnih odnosov, ena izmed oblik za formiranje samega kolektiva otrok, mladine in odraslih.« Skoraj 350 strani obsegajočo knjigo, ki jo lahko s pridom uporabljamo tudi pri pouku moralne vzgoje, Vsem šolam toplo priporo-čamol Ali že veste, da..; ... so komunalni zavodi za zaposlovanje iz Vse Slovenija ustanovili centralni štipendijski sklad za nadarjene mlade ljudi, v katerem je za letos 50 milijonov starih dinarjev, medtem ko ga bodo v prihodnje bogatili s sredstvi, ki jih bodo prispevali vsi komunalni zavodi v republiki. Pravico do štipendij iz tega sklada imajo samo otroci iz delavskih in revnih kmečkih družin, ki so kot absolventi osnovne šole ali kot gimnazijci končali razred v zadnjih dveh letih Z odličnim ali prav dobrim uspehom, Prednost pri podelitvi štipendij, o katerih odloča posebna komisija v Ljubljani, imajo kandidati, ki žive v manj razvitih občinah. Tisti, ki bodo prejemali štipendije, se bodo lahko po končanem študiju zaposlili kjerkoli in ne bodo imeli nobenih obveznosti do štipenditorja. ...so zabeležili v sežanski občini zgleden primer razumevanja, ki ga je pokazal kolektiv podjetja »klekf.fo Gorica - obrat Sežana« za potrebe šolstva, Ta kolektiv je obvestil občinsko skupščino, da nakazuje za sežansko šolo pet milijonov starih dinarjev. Odborniki so se razveselili tega sporočila in so se kolektivu pismeno zahvalili v imenu občinske skupščine. ...bodo 15. oktobra odprli novo šolo v Cerkljah, dan kasneje pa tudi v Preddvoru. To sta prvi šoli v tej občini, Zgrajeni s pomočjo samoprispevka občanov in delovnih organizacij. ... imajo vse šole v koprski občini (razen v Gradišču) pouk v dveh oziroma nekatere celo v treh izmenah. Ker je premalo šolskega prostora so se morali odreči dopolnilnemu pouku, varstvu učencev, sodobnim učnim metodam idr. Na območju koprske občine imajo za 4700 učencev osnovnih šol le eno urejeno telovadnico. Kot marsikje drugje, tudi tu niso osebni dohodki prosvetnih delavcev v skladu s povprečnim osebnim dohodkom v občini; v mestu in na podeželju je nad 1000 nerešenih stanovanjskih vprašanj itd. Občinska skupščina, ki se je zavedala pereče šolske problematike, je naročila občinskemu svetu za šolstvo, naj izdela program razvoja materialne osnove šolstva in varstva do 1970. leta, o katerem bo razpravljala širša javnost na zborih delovnih ljudi) v oktobru pa tudi ' občinska skupščina. ^ ... obiskuje letos ljutomersko gimnazijo, ki je že verificirana, 225 dijakov. Gimnazija ima 6 učilnic, dva laboratorja, delavnico za tehnični pouk idr. Za investicije je bilo potrebnih 30 milijonov starih din, za nakup sodobnih učil pa okrog 12 milijonov starih din. Pravijo, da se denar že sedaj bogato obrestuje, saj bo dala gimnazija, ki je v treh latih svojega obstoja izpolnila verifikacijske pogoje, prvih 40 maturantov. ... bo predvidoma v januarju zgrajena nova osnovna šola v Ribnici, za katero pravijo, da bo med najcenejšimi v Sloveniji. To šolo gradijo z lastnimi sredstvi (doslej so zbrali 220 milijonov starih din) in republiškim kreditom. Sola bo stala z opremo vred 380 milijonov, v njej pa bo 24 učilnic. V obeh starih šolah bodo uredili kabinete, knjižnico, telovadnico, zbornico, idr. — vse tri šole pa bodo povezane s pokritim hodnikom. Združene papirnice LJUBLJANA SEDEŽ: LJUBLJANA - VEVČE USTANOVLJENA LETA 1842 I z d e lu j e j o : Družina pod drobnogledom • SULFITNO CELULOZO • PINOTAN • BREZLESNI PAPIR • SREDNJEFINI PAPIR • KULERJE • KARTONE za kartoteke, fascikle in mape • RASTRIRAN PAPIR, brezlesni in srednjCfini za šolske zvezke • PELURNI PAPIR, bel in barvan Veliki ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je začel svoj sloviti roman »Ana Karenina«, v katerem analizira problem zakona in družine, s temi besedami: »Vše srečne rodbine so podobne druga drugi; vsaka nesrečna rodbina je nesrečna po Svoje. Srečna družina je podobna cvetu Preprosta v svoji lepoti ne potrebuje nobenih dodatnih opisov in pojasnil Kakorkoli insuficientna družina pa od tega ideala toliko odstopa, da sta 11 potrebna Specialen strokovni tretman in ustrezna sanacija. ^ !5.,ikeSa Pomena, ki ga ima zdrava družina za posameznika in družbo, obstaja na svetu več institu-s® posvečajo izključfio samo družine. Med temi ustanovami žavzerna najeminentnejše meštč newyorski Inštitut za družinsko terapijo. Njegov vodja, teoretik, in praktik, psihiater prof. dr. Ackerman w. Nat* hari, je leta 1958 svoje dolgoletne in bogate izkušnje s področja diagnošti* ciranja in terapije interpersonalnib družinskih odnosov obelodanil v od- ličnem delu z naslovom: »Psihodina* mika družinskega življenja.« čeprav je ta seriozni opus namenjen predvsem psihiatrom, psihoana* liti kom, kliničnim psihologom, socialnim delavcem in sociologom, bo bre? dvoma pomenil dragoceno novost Za marsikatero šolsko priročno knjižnico. Za pedagoge (in tudi Ortopedagoge) so še posebno zanimiva tale poglavja: — Motnje zakonskih parov (lo. pogl.); 7“ Motnje roditeljskih parov (11. nogi.); — Motnje otroštva (12. pogl.) in — Motnje mladosti (13; pogl.). Delo je opremljeno z izčrpno bi-oliografijo (nad 200 avtorjev z nad 300 izbranimi deli) in indeksom, ki orno* goca pregled po izredno obsežnem in bogatem gradivu. Knjigo (444 strani — v latinici) je v prevodu (ž uvodno besedo dr. Dušana Kosoviča) pred kratkim postavil na knjižni trg titograjski Grafički zavod. Dobite jo v vsaki več* ji knjigarni za 40 N-din. VIATOR Vabimo Vas, da postanete redni Član Prešernove družbe PREŠERNOVA DRUŽBA ZA ČLANARINO 20 N-DIN BOSTE PREJELI: 1. Vsak mesec časopis KNJIŽNA POLICA. 2. Konec leta redno letno knjižno zbirko: PREŠERNOV KOLEDAR 1967, Smiljan Rozman: POLETJE, roman Ali teh P. Čehovi DVOBOJ, povest VerpotopitleŠ Bebler: OTR°CI ZEMLJE IN MORJA, Dr. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST« z 32 stranmi slik v bakrotisku in 16 stranmi barvnih reprodukcij. 3. Iz seznama približno 50 knjig drugih založb za leto 1967 boste lahko naročili pri nas katerokoli knjigo s 15 ‘it popustom. j s« = u 4. Lahko se boste posluževali našega servisa, V okviru vplačanih obrokov boste lahko naročili pri nas katero-koli knjigo ah zbirko katerekoli založbe. s' 4|aIi 8 N‘din lahko prejmete eno ali obe dodatni knjigi k letni zbirki: Janez Trdina: BAJKE, ilustrirana mladinska knjiga R. Racksvitz: TUJI SVETOVI - NEZNANA MORJA, poljudna zgodovina odkritij. Vsako izmed knjig Prešernove družbe lahko prejmete VUan,°' ce d°P>ačate po 2 N-din, v platno vezano 4 N^din ZleSnem papirJu pa> ee doplačate za vsako po £1-ANL KI SO ZE PLAČALI POVERJENIKOM ALI UPRAVI 12 N-DIN ČLANARINE IN USTREZEN ZNESEK ZA DODATNI KNJIGI POSLUZlTI UGODNOSTI REDNEGA ČLANSTVA’ «E 8N^Dm° NAJKASNEJE OB PREJEMU LETOŠNJIH ZBIRK Vsa naročila sprejemajo in pojasnila dajejo poverjeniki, knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, p. p. 41/1. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana s svojimi poslovnimi enotami v Ljubljani in izven Ljubljane opravlja za vas vse bančne posle, in sicer: — sprejema vse vrste hranilnih vlog, — odobrava potrošniška posojila, — odkupuje tuje valute, kreditna pisma, , ~ prodaja tuje valute, čeke in kreditna pisma in to za r službena, privatna in turistična potovanja, * odpira redne in devizne tekoče račune zasebnikom, opravlja za vas vse ostale bančne posle po naročilu, daje brezplačno vse informacije s področja bančnega poslovanja. Posebno pa vas opozarjamo: • na ugodnosti, ki jih imajo vlagatelji vezanih hranilnih vlog. Poleg višje obrestne mere na vloge ima vsak vla-gatelj, ki ima vloženih najmanj 2000 N-din, možnost preko četrtletnih razpisov nagradnih žrebanj pridobiti eno izmed bogatih nagrad; • na novo uvedeno obliko varčevanja za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj, komunalnih naprav, garaž in počitniških hišic. Poleg pridobitve kreditne pravice od 50 do 300 % na privarčevano vsoto, sodeluje vsak stanovanjski varčevalec še pri posebnem nagradnem žrebanju. Zaupajte svoje bančne posle KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA, ki vam vaša vsakdanja finančna opravila izvrši zaupno, hitro in točno! Seminar ortopedagogov SRS Tako kot vsako leto so tudi letos slovenski ortopedagogi izrabili čas med počitnicami za izpopolnjevanje svojega strokovnega znanja. Na vsakem seminarju ortopedagogov (zveznem ali republiškem) so ankete pokazale, da si praktiki žele obravnave tem, ki so jim v korist pri njihovem vsakdanjem delu — vzgoji in izobraževanju duševno nerazvitih učencev. Te želje je upošteval tudi letošnji zvezni seminar ortopedagogov, ki je bil od 26. junija do 2. julija v Iki, kjer je posebna šola in dom. Seminarja se je udeležilo okrog 80 ortopedagogov iz vseh republik. Iz naše republike je bilo na tem seminarju 17 ortopedagogov, prof. Božidara Kremžar-Petelin in Aida Bahar pa sta predavali. 2. in 3. septembra je bi! republiški seminar ortopedagogov SRS v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 100 ortopedagogov, vendar pa so nekatere šole poslale premalo udeležencev ali pa sploh nobenega. Prvi dan seminarja so preda- motoričnega razvoja. Didaktični drov, ki se ukvarjajo s telesno vali zagrebški kolegi o glasbeni material mora stimulirati učence, vzgojo, opisala delo s cerebralno . — * j * i • t rr» . j . • _ . _v. , _ _ .......- _ 1 ~^ 1 v-, r* r^iic cvT m vzgoji na posebnih šolah. To te' mo je obravnal Miro Kovačevič, Liljana Senčar je predavala o metodiki glasbene vzgoje, Miro Djuraševič pa o funkcionalni metodi pri glasbenem pouku. Predavanja so govorila o nalogah in didaktičnih principih glasbene vzgoje, o razvijanju občutka za ritem, o metodičnih postopkih pri glasbenih temah in o povezovanju glasbe z drugimi predmeti. Predavatelji so posamezne teme tudi demonstrirali. Sklenili so še, da bodo posebne šole dale svoje pripombe za končno redakcijo učnega programa k predmetu glasbene vzgoje. Popoldne je predavala Aida Bahar o temi Didaktični material po metodi Montessori, prirejen za posebne šole v Italiji. V referatu je bila posebno poudarjena psi-homotorna vzgoja oziroma mentalna ortopedija (tako jo imenujejo nekateri italijanski avtorji), torej koordinacija psihičnega in pripomoči k razumevanju snovi učencem z različnimi psihičnimi in motornimi motnjami in jih voditi do čim večje samostojnosti v vseh izražanjih. Referentka je opozorila na postopnost uporabe didaktičnega gradiva tudi z vidika naših koncepcij in predložila posamezne primerke tega gradiva oziroma njegove slike. Udeleženci posvetovanja so sklenili, da je treba izdelati najboljše in najpotrebnejše primere didaktičnega gradiva za posebne šole. V ta namen so na zveznem seminarju v Iki osnovali komisijo, ki bo pregledala didaktično gradivo, ki je v. SFRJ že v rabi, in ga dopolnila z ustreznimi primeri iz omenjenega referata. Drugi dan seminarja je najprej predavala prof. Božidara Kremžar-Petelin o temi Telesna vzgoja duševno prizadetih v Zvezni republiki Nemčiji in na Švedskem. Podala je profil ka- »Kdo bolje pozna domači kraj« okvarjenimi otroki in z duševno prizadetimi, ki imajo različne telesne okvare. Posebej je poudarila potrebo psihomotorne vzgoje in navedla temu ustrezne vaje. Predavanje je ilustrirala z mnogimi slikami. Zato, da bi dobili delavci v posebnih zavodih priročnik za izvajanje postopnih psihomotornih vaj, bo referentka zbrala potrebno gradivo, sekcija društva pa jim ga bo posredovala. Zatem je predaval Marjan Pavčič o posebnem šolstvu v ZSSR. Posredoval je svoja opazovanja in vtise o kadrih, o šolah za duševno nerazvite učence, o njihovem načinu poklicnega usposabljanja teh učencev in o veliki skrbi sovjetskih ortopedagogov za razvoj otrok in mladine^ ki jim je zaupana. A. B. Klavir naprodaj Klavir, dolg, črne barve, dunajska mehanika, primeren za šole, zelo poceni prodam. Soster, Linhartova 60, telefon 315-171. več pomagali, in upamo, da bp tudi letos tako. Naloga vseh organizacij in društev pa bo, da Novi filmi X ♦ i Pred nedavnim je bi' na Zve- kraja. Program je sorazmerno zi prijateljev mladine sestanek, obsežen in nakazuje možnosti, kaj , , , x . naj si pionirji ogledajo, koga naj na katerem so se predstavniki obiščejo, katere predmete naj zavoda SRS za šolstvo, sekreta- iščejo in izdelajo. Seveda pa bodo riata za prosveto in kulturo v vsakem odredu poiskali nalo- vzgajanju pionirjev. ’ ge v skladu z zanimanjem in sta- _ . . ......______ predstavniki vseh organizacij in rostno stonnio oioniriev Predstavniki vseh organizacij, roslno st0PnJ° Pionirjev. ki vključujejo otroke, so program Vse, kar bodo pionirji ugo- Sprejeli in menijo, da lahko le poiščejo v ki bi tudi svojih lahko vrstah ljudi, pomagali pri ustanov J : Posojamo naslednje nove poučne filme: 221 ROMANTIČNA ELEKTRIKA — barv., 110 m Poizkusi z naelektren jeni: trenje stekla in ebenovine s kožo. Privlačnost Izolatorjev. Prevodniki in elektroskop. 228 LEČE — čb., 130 m Konveksne leče in oblikovanje slik. Uporaba različno razvrščenih slik objektov. Učinek povečanja krivine. Konkavne leče in oblikovanje slik. 230 GLASBENI TONI — čb., 130 m Frekvenca in višina tona, napeta žica, glasnost, go- RAZPISI Osnovna šola Griže, občina Žalec, razpisuje delovno mesto UČITELJA za likovni pouk za določen čas, in sicer od 2. novembra 1966 do 12. marca 1967. XXX Osnovna šola Raka razpisuje delovno mesto UČITELJA za razredni pouk za nedoločen čas. Pogoj U. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor osnovne šole Radomlje razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za angleščino in slovenščino, PRU ali P. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. dala, vibracija zračnih stebrov, pihala, trobila in tolkala. Zvočna vilica. Hrup je množica nepravilnih kratkih valov. 234 VODNI KROG — čb., 130 m Večni vodni krog v naravi. Segreta voda izpareva, molekule vode zasitijo atmosfero, hladen zrak zgosti hlape v vodne kapljice, ki spet padajo na zemljo kot dež ali sneg. 1012 LISICA — barv., 200 m Življenje lisice v gozdu. Vidimo, kako lovi, kako se hrani in kje prebiva. Tolikokrat priznano premetenost v basnih nenehno dokazuje v boju za svoj obstanek v naravi. 803 KRVNI OBTOK — barv,, 200 m Študij diagrama o sistemu krvnega obtoka v človekovem telesu. Struktura in funkcija srca, pljuč, arterij, ven in kapilari Pot krvi in srčni utrip. Izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. 271 ZUNANJE DIHANJE -barv., 160 m Pregled strukture in funkcije nosa, traheje, prsnega koša in pljuč. Prvi del prikazuje gibanje diafragme in prsnega koša pri vdihu in izdihu. Drugi del prikazuje strukturo in funkcijo zračnih mešičkov in plinsko spremembo med krvjo in zrakom v pljučih. Zadnji del daje kratek povzetek izločanja odvečnega ogljikovega dioksida med izdihom. Zahtevajte kataloge in sezname! Naročilnice pošljite na naslov: Sava film — posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva 23 c. Sava film Ljubljana zastopniki nekaterih pogovorili o delu z otroki v njihovem prostem času v njem letu. tovili v svojem domačem kraju, naj bi skrbno zabeležili, pripra- popestri njihove stalne progra- letn« —J ------------- ‘—me dela z otroki (Zveza mladine, vili zbirke zbranih predmetov in taborniki, strelci, Svet Svobod in VABILO Vse prosvetne delavce, ki so službovali na osnovni šoli v Preddvoru, vabimo k slovesni otvoritvi nove šole. Otvoritev bo v nedeljo, 16. oktobra ob 10. uri. Uprava šole Preddvor vse posredovali tudi ostalim prebivalcem na razstavah in prire-Jugoslovanske pionirske igre ditvah. S svojimi dosežki pa bo-pod geslom »Kdo več ve, kdo bo- do lahko sodelovali tudi v raz- 30-letnica mature prosvetnih društev in drugi). Zato bodo svetovali svojim osnov- Z «r» 30-letnico mature na maribor- 15. 10. 1966 na naslov: MERDAUS JOSIP, osnovna šola Anton Aškerc, Maribor, Aškerčeva 6. Ije zna«, ki so se začele v začet- nih natečajih, ki jih bodo raz- vanskih'piohirskilTlger* vJ pTonir- 22- oktobra v Mariboru ^ ku lanskega šolskega leta, se bo- pisali razni časopisi, uredništva ov-pm ndredu m šnii ki «r. ea nio- Pismene prijave pošljite do T u d?3 let o ''na je geslo letošnjega nadalje- gospodarskega razvoja kraja, se- gal1 tudi s prispevki in nasveti v vanja pionirskih iger: »Kdor bo- veda pa le pod pogojem, da bodo raznih strokovnih in otroških ča-Ije pozna domači kraj!« pionirje pri njihovem »delu« vo- sopisih. Pionirji naj bi v svojih ko- dili in jim pomagali vsi, ki zna- Če bo v letošnjih Jugoslovan-lektivih: krožkih pionirskih raz- jo in so pripravljeni delati z skih pionirskih igrah vsak pio-rednih skupnosti, klubih in dru- otroki: prosvetni delavci, starši, nir skušal sam vsaj nekaj odkriti gih organizacijah spožnavali kul- strokovnjaki iz raznih kulturnih v svojem domačem kraju in če tumo dediščino, prirodne lepote ustanov, inštruktorji in še drugi, mu bomo vzbudili zanimanje za in znamenitosti in gospodarski Ze doslej so bili prosvetni de- njegov domači kraj, bomo svoj razvoj ter turizem domačega lavci tisti, ki so pionirjem naj- namen dosegli. I. L. PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — izide fitirl-najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722. int. 363 - Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva L telefon 22-284 Poštni predal 455-Vil — I.etna naročnina za posameznike i.non din no e* le in ustanove 2.000 din (20 ND) - Številka tek. rakuna 503-8-16 - Tisk C7.P »ljudska pravica« a o ■ ■ ■ ■ s B * S t: o H o B ;s TELEVIZIJA V SOLI i L Za v službo, za dom in za izlete vas lepo obleče modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR Ureditev razreda za gledanje TV Od uspešne namestitve televizorja je odvisen učinek, pogosto pa tudi razpoloženje predavatelja do tega učnega pomagala. Vsaka šola še nima možnosti, da bi nabavila več televizijskih aparatov, vsaj za razrede, kjer žele uporabljati televizijo pri pouku. Tudi poseben prostor za televizor je po šolah še vedno redkost. Običajno imamo le po en televizor za vso šolo. K temu aparatu vodimo razred, ki spremlja televizijsko šolsko uro, krožek, ki si želi ogledati oddajo s svojega Interesnega področja, zvečer se ob ekranu zbirajo morda celo odrasli. 2e ob gledanju televizijske šolske ure naletimo na vrsto težav, ki jih je nemogoče rešiti v tistem trenutku, če o stvari nismo razmišljali, ali če o njej še nismo poučeni. Preseljevanje razredov ustvarja v šoli dodaten nemir, v prostor s televizorjem natrpamo veliko število učencev (od 30 do 60!) itd., kar vse opozarja, da mora učitelj obvladati znanje o televizijskem sprejemu, če pričakujemo, da ga bo rad vključeval kot pomagalo pri pouku. Težave pri sprejemanju televizije naj bi ne bile vzrok, da televizije v šoli ne bi uporabljali. Televizijske šolske ure, ki jih gledajo učenci s predhodno učiteljevo razlago in obdelavo' snovi po končani oddaji. Imajo velik vpliv na življenje učencev: aktivirajo jih. razširjajo In poglabljajo njihovo znanje in zanimanje. To pa so dovolj močni argumenti, da se učitelj loti tudi razmišljanja o ureditvi učilnice s televizorjem. Učilnico je treba urediti tako, da bo vsak učenec videl ves ekran: jasno mora slišati zvok, slika ne sme biti bleščava niti skrivljena vsak učenec se mora pred televizorjem počutiti udobno, nemoteno. Imeti mora dovoli prostora tudi za pisanje beležk. Tudi učitelj mora čutiti, da obvlada prostor da se lahko giblje in kontrolira skupinsko delo učencev med oddajo, predvsem pa po oddaji, ko naj bi se delo nadaljevalo brez ponovne selitve in presedanja. V trenutku po oddaji mora Imeti učitelj na razpolago za obdelavo oddaje tudi vsa druga pomagala od table do slik, diapozitivov, magnetofona itd. Povsod, kjer televizorja še nimajo. povsod, kjer ga nameravajo nabaviti, povsod kjer so se odločili za nabavo še novih, dodatnih aparatov, je treba o tem razmisliti. Tudi lam. kjer televizor že imajo, lahko z opazovanjem njegovega učinka vnesejo drobne izboljšave, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteten sprejem in s tem tudi na dober občutek učitelja in učencev, na ugodno počutje ob spremljanju televizijske oddaje. Kakšen naj bo televizor in kje naj stoji? Televizija naj čim manj posega v. običajno razmestitev učencev v razredu. Upoštevamo torej lahko ureditev sedežev kjer sedijo učenci drug za drugim. Vseka- kor moramo preprečiti, da bi se morali stegovati, če hočejo videti čez tistega, ki sedi pred njim. (V stopničastih učilnicah ta problem odpade, oz. televizor je lahko nameščen niže!) Velikost ekrana vpliva na razpored sedežev In seveda tudi na število učencev, ki ga lahko ob eni oddaji uporabljajo. Velikost zaslona nam označuje velikost televizijske slike. Priporočljiva je velikost ekrana 51 X 60 cm. Televizor mora biti postavljen dovolj visoko, da omogoča skupini neutrudljivo gledanje. Središče ekrana mora biti dvignjeno od tal najmanj 150 do 180 cm, če smo namenili gledanje srednji stopnji osnovne šole, za učence višjih razredov pa še nekoliko več. V ponedeljek, 3. oktobra, ob 11.30 in Aparat v učilnici lahko visi s v četrtek, 6. oktobra ob 16,10 stropa na nosačih, lahko je pritr- V tej oddaji bomo prikazali pot jen na bočnih zidovih učilnice, lah- avtorja oddaje in malega Jožeta, ko je dvignjena na nepremičnih, lah- ki sta se po dolgem času srečala ne sme biti direktna, pa tudi preslaba ne. Pri montiranju televizorja naj sodeluje tehnik-strokovnjak. Predvsem naj preveri vse instalacije, posebej kovinsko ogrodje, zveze z zemljo in sistem antene. Učitelj naj sproti javlja vsako napako v sprejemanju (bežečo sliko, nepravilno ugašanje, labilen zvok Itd.). Najbolje 1e. da Ima šola svojega tehnika, ki bo vzdrževal aparat. Tudi to bo zagotovilo večjo naklonjenost do televizije v šoli. Joža Zagorc Pokrajina na zemljevidu in brez njega več zanimivosti. Oddaja je namenjena učencem od 3. do 5. razreda osnovnih šol. Redakcija in realizacija: Marko Marion; kamera: Ištvan Gedei. -Relief v ponedeljek, 3. oktobra ob 12.05 in-v četrtek, G. oktobra ob 16,45 K oddaji »Pokrajina na zemljevidu in brez njega« bomo prikazali kratko petminutno oddajo o gradnji zemljepisnega reliefa. Za to bomo naprosili tov. M. Potočnika, iz delovalca reliefov iz Šiške da nam pokaže, kako relief nastaja in nastane. Prikazana bo ena izmed skupin naših planin, ki pod veščo roko izdelovalca reliefov raste iz nič v podobo,, ki prikazuje sliko zemljepisnega okolja. Kompozicija v ponedeljek, 19. oktobra ob 11,40 in v četrtek, 13. oktobra ob 16,10 Za 7. in 8. razred osnovne šole smo pripravili oddajo, ki bo obravnavala na primerih velikih umetnin vrste kompozicij. Predavatelji bodo oddajo lahko uporabili pri likovnem pouku, slavist bo- našel dovolj materiala za opise, zgodovinar lahko opozori na likovne izraze posamezne dobe. Seveda se bomo v oddali posebej posvetili pojmu kompozicija, ki bo lahko dodatno pomagalo tudi glasbenemu pedagogu. Oddajo nam je pripravil profesor Klavdij Zornik z Akademije za likovno umetnost. Koledar narave v ponedeljek, 17. oktobra ob 11.40 in v četrtek ?'>. oktobra oh 16,10 Z originalnimi oosnetki in (tiki pojasnjuje film, kdaj in zakaj nastanejo štirje letni časi, katere so njihove posebnosti in v ' kakšni • odvisnosti so od položaja Zemlje, ki potuje okoli Sonca. Desetminutni film je primemo dopolnilo k pouku spoznavanja narave. Avtorji so ga namenili vsej nižji stopnji. PASJA VPREGA PRI ESKIMIH — Človek si je Izbral pomočnike med vzdržljivi, skromnimi in pametnimi živalmi. Neka- Žival! jeseni v ponedeljek, 17. oktobra ob 11.50 in v četrtek 20. oktobra ob 16.20 tere živali nimajo »jesenskih navad«, pa vendar se jim spre- iz br a i "n Cniž j o d sl o p nj ^ "s e'i i - mi-meni vsaj gostota kožuščka, če ne tudi barva. V oddaji Koledar ?.utnl filmček o jesenskih navadah narave 17. in 20. oktobra boste o teh zakonih narave več izvedeli ko na premičnih podstavkih. Najbolj priporočljivo je, da je televizor obešen na gibljivih nosačih ali postavljen na podstavek, ki ga lahko premikamo po prostoru In ki nam omogoča tudi dviganje in spuščanje. v vsakem primeru mora biti ureditev dovolj močna, kolena za premikanje dovolj dolga In vrvice za vključevanje dovolj močne (vplivajo na kvaliteto slike!). Zvok mora biti usmerjen na gledalce. Dodatne zvočnike moramo prilagoditi tej funkciji. Zel® važna Je tudi svetloba, ki in namenila na pot na Gorenjsko, preko Primorske na Notranjsko ter od tam nazaj v Ljubljano, Z zemljevidom v rokah sta potovala in se med potjo ustavljala ob različnih pomembnih točkah. Videli bomo reke, mesta, mostove, kjer bcmO' določili levi in desni breg, griče, grad, izliv dveh rek, jezero sotesko skalnato pobočje, potok, prod, slap, planinsko kočo. izvir in ponikr,vanje rek ter barje in končno, kako je mali Jožek narisal sam samostojno svojo pot po slovenski zemlji s kredo na asfaltna tla. Videli bomo še živali. Tudi biologi bodo lahko Ilustracijo uspešno uporabili za svoje potrebe, čeprav je snov predvsem primerna za dopolnilo pouku spoznavanja narave. OPRAVIČILO: Napovedana oddaja (v polletnem programu) Nevarna pota je odpadla, ker je z oddajo preveč problemov in ker smo jo prepozno začeli re* sevati. Snov iz moralne vzgoje v redakciji oblikovno še nima jasne podobe, kar ie vsaj delno vzrok naši zakasnitvi. Oddajo pripravljamo in jo bomo vsekakor predstavili našim gledalcem.