TRST, četrtek 22. maja 1958 Leto XIV. - Št. 121 (3966) PRIMORSKI DKEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goric* 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: DL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-S0S IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljskai številka mesečno KK) _ • *>>. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Penico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI- od 8 do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-33« — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, meječno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Postni teKoci račun, iaioenrat OGLASOV: Za vsak mm višine v širioi enega stolpca: trgovski 80, finaratno-u pravni 120, osmrtnice 90 lic. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjev« ul. 3-1.. tel. 21-938, tekoči račun pri Komuna)« banki v Ljubljani ni-nn-i-Mn Pflimlin se pogaja z uporniškimi generali in jim obljublja zaostritev vojne v Alžiru General Lorillot bo odšel v Alžir na razgovore s Satanom - Pinay se pri Cotyju zavzema za De Gaulla - Številni odbori za borbo proti fašizmu - 60 milijard novih davkov za pobijanje Alžir cev PARIZ, 21. — Danes je tudi republiški svet z 233 Slasovi proti 62 odobril načrt zakona o obnovitvi posebnih pooblastil v Alžiriji. Prav tako je republiški svet soglasno odobril resolucijo, ki izreka priznanje Rejski. Pflimlin je v svojem govoru dejal, da general Salan ni v nobenem trenutku nelojalno nastopal Proti republiki in da so »alžirski patrioti ostali lojalni republiškim ustanovam*. Pflimlin je začel sedaj fazo svoje akcije, ki je v tem, da rahle stike, jih je uspel obdržati z generalom. Salanom, spredeni v normalne stike med Parizom in Alžirom. Naj-prej namerava vlada povečati pošiljke vojaškega ma-*®rjala in število vojaštva v Alžiriji. Baje namerava poslali novega poveljnika glavnega ttaba generale Lorillota v Al-br. Seveda zatrjujejo pri tem, nim ministrom, ni nobenih podatkov. Polk. Juille se je danes vrnil v Alžir. Sklep za pošiljanje ojačenj generalu Salanu je lahko posledica dveh logičnih vzrokov. Prvi je namen okrepiti Sala-novo oblast do civilnih oblasti, zlasti pa do Soustella, ki se baje trudi, da bi dosegel, da general De Gaulle pride na oblast. Drugi vzrok je o-mogočiti generalu Salanu,, da z večjo ostrostjo vodi vojaške ne bo šlo za posebno po- j operacije proti Alžircem. Vla- blično poslanstvo, paj pa da da je s tem v velikj meri naravno, da si Lorillot o-Sleda tamkajšnji vojaški po-°žaj, ker se alžirska narodno-0sVobodilna fronta pripravlja "a povečanje svoje dejavnosti. Glede razgovorov, ki jih je "Slanov odposlanec polkovnik jblle imel v Parizu s člani Davnega štaba in z obramb- ugodila zahtevam desničarskih in fašističnih generalov in civilistov v Alžiriji. Zato so nekateri opazovalci mnenja, da bo morda s časom dosežen sporazum med Parizom in Alžirom jn da bodo tudi alžirski generali lahko pomirili skrajne desničarje in fašiste prav z zaostritvijo vojaških operacij proti Alžircem. Medtem &e v Franciji nadaljuje zakulisna borba. Goli-sti so najbolj aktivni. Voditelj neodvisnih Antoine Pinay je danes ponudil, da bi se v imenu Pflimlina in Molleta obrnil na generala De Gaulla in se z njim pogajal o načinu, kako naj bi general prevzel oblast. To so sporočili Pinayevj predstavniki. Pinay se je danes skupno z bivšim predsednikom viade Lanielom razgovarjal s predsednikom republike Cotyjem in je baje poudarjal, da je potrebno stopiti v stik z De Gaullom in z njim razjasniti način, kako bi eventualno prevzel oblast. Pozneje je Pinaya sprejel Pflimlin. O čem sta govorila, ni znano. Toda nekateri pripisujejo Pinayu prepričanje, da bi samo vlada narodne rešitve, ki bi se sicer ustanovila na zakoniti podlagi, ki pa bi ji predsedoval De Gaulle, lahko rešila sedanjo krizo. Nikakor ga ne za-skrblja možnost, da bj De Gaulle, ki je leta 1944-45 nudil malo dokazov politično- parlamentarne sposobnosti, u-vedel diktaturo. Tudi bivši predsednik vlade Bidault se zavzema za De Gaulla in šel je tako daleč, da je že pripravil načrt tako imenovanega posebnega postopka. Na podlagi tega načrta bi se morali 1. voditelji posameznih strank, razen komunistov, že prej obvezati, da bodo generalu izglasovali in* vestituro; 2. skupščina bi na podlagi neke vrste «karte» izglasovala izredna pooblastila De Gaullu. Debate v narodni skupščini in v republiškem svetu sta v glavnem vodila dva i'odsocna»- general Salan in generai De Gaulle. Poslanci so z glasovanjem posebnih pooblastil ali proti njim mislili predvsem na De Gaulla. V tem »mislu je treba tudi tolmačiti sklep vlade, da še v tem tednu predloži parlamentu nov načrt za reorganizacije ustanov. Bivši predsednik vlade Reynaud je že predložil resolucijo, ki zahteva revizijo 13. člena ustave in predlaga, naj bi imela skupščina možnost, dati zakonodajna pooblastila vladi. Jutri je zadnji dan volilne kampanje Predvideva se okrog 300.000zborovanj V palači Chigi negativno komentirajo sovjetski predlog za sklenitev sporazuma o prijateljstvu in nenapadanju med ZSSR in Italijo (Od našega dopisnika) j Rim, 21. — Jutri bo zadnji dan volilne kampanje 14 ni dvoma, da bodo vsi voditelji posameznih strank ?° trgih italijanskih mest in krajev po svojih naj-°'jših sposobnostih in prepričanju na volilnih zboro-JOJUi povedali svojo zad- — jn kulturno ter in seveda hkrati »naj- prepričljivo* besedo. Vetii se, da bo po vsej dr-okrog 300 tisoč volil-zborovanj, v velikih p^tih kot so Rim, Milan !? Neapelj pa pripravljajo ‘Sjvečje stranke — kot se ‘QVori — tudi presenečenja, organizacijsko impozant-zborovani. ^snijpivo jc. da je prav da-s Poluradna Ansa objavila ^atere «indiskretnosti» o no-j. ’ *ti jo je včeraj sovjetski to?*bji minister Gromiko iz-j,:?1 italijanskemu veleposla-tot Stefanu v Moskvi. V (j,1, se najprej omenja, da i-kJJanska vlada ni storila no-Vjj Sa koraka, ki bi prispe-k zbolišanju odnosov med »ber 40s1m.a državama in k rešitvi k b j Berešenih vprašanj, kot v j '18 vlada ZSSR predložila V]5?Seclanjih izmenjavah not. tev a ZSSR predlaga skleni-^ sPorazuma o prijateljstvu wnenapadanju z Italijo. V pripominja, da je vla-wpSSR že prej predložila vatn ° nenaPa da se zahodnonemškim Vsekakor politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da se bo vprašanje povratka De Gaulla v kratkem ponovno postavilo. Sam Pflimlin je v svojem govoru v skupščini določil šestmesečno življenje svoj; vladi. Ce ne bj v tem času rešen sedanji spor, te-laj bodo vse tiste sile. ki pod. pirajo De Gaulla, verjetno šle s »e večjo silo v ofenzivo. Toda tudi «Paris Press#, ki ne prikriva simpatij do De Gaulla, piše nocoj, da so med tistimi ki hočejo De Gaulla, tudi b vši pristaš; Petaina in skrajni naconalisti, s katerimi se De Gaulle verjetno ne strinja. Sledijo »rojalisti# in nato fašisti in zatem Pouja-dovi kvaiunkvisti. Glasovanje narodni skupščini takoj po De Ga ir! lov; tiskovni korafe-leiici kaze, da De Gaulle ne bi mogel v normalnih okoliščinah računati v skupščini na več kakor 150 poslancev. Ce bi hotel vladati, bi se moral torej nasloniti na vojsko, V Parizu je medtem odbor za borbo proti fašizmu sporočil. da se je v Francij' ustanovilo 150 podobnih krajevnih odborov. Odbor poziva Pflimlina in njegovo vlado, naj preprečita obnovitev fašizma v Alžiriji. Mladinske in študentovske skupine socialistov, raaikalso-cialistov in demokristjanov pa so pozivale mladino, naj brani iepub’ikc pred zaroto ekstremističnih elementov s sodelovanjem prevratnih generalov v Alžiriji. Tudi pariški nadškof kardinal Feltin je stopil v akcijo. Sinoči je sprejel veliko skupino tako imenovanih verskih informatorjev. Sklenili so, da bodo v okvitru mednarodnega gibanja Pax Chršsti organizirali teden molitev za mir v Alžiriji. Ta manifestacija ima vsekakor tudi političen pomen ker bo v tednu od 13. do 20 junija moral vsak kristjan izprašati svojo vest o pravjh namenih francoske akcije v Alžiriji; moral bo moliti, da se ohranita v Franciji enotnost in mir; prav tako bo moral moliti za tiste, ki v sedanjem trenutku vodijo Francijo. Znano je, da so se kardinal Feltin in mnoga drugi škofje večkrat zavzemali a pomirjenje v Alžiriji in da so nekateri tudi obsodili grozodejstva francoske vojske. Toda Pfamlinova vlada se benega roka. Novi davki bodo znašali okoli 60 mihjard frankov. Prihodnji teden zahodni odgovor SZ LONDON, 21. — AFP poroča, da zahodni odgovor na sovjetske note glede priprave sestanka najvišjih ne bo izročen v Moskvi pred bi-n-koštni-mi prazniki. Predstavnik »Fo-reign Officea# je izjavil, da """ Nova izzivanja francoskih čet na meji s Tunizijo in Marokom Protest tuniške in maroške vlade ■ V Alžiru se nadaljujejo propagandni govori • Ferhat Abbas poudarja, da je rešitev mogoča samo s priznanjem alžirske neodvisnosti ALzIR, 21. — V Alziru se nadaljujejo propagandni govori in manifestacije. Napetost med generali v Alžiriji in pariško vlado pojenjuje zaradi popuščanja vlade, ki je obljubila nove milijarde in vojake za pobijanje Alžircev. V takem položaju skušajo uporniški generali izsiliti čim več. General Salan je govoril nocoj množici okoli 7000 Francozov na alžirskem glavnem trgu. Množica je vzklikala, naj vojska prevzame oblast, , General je med drugim izjavil: »Za- hvaljujem se vam za izvršeno delo. Zapomnite si, da smo združeni z vojsko in združeni bomo prišli na Elizejske poljane.* borg #narodne rešit_ Pozneje je predstavnik voj- 6............................. ... da bo poslal svoje padalce v Pariz’. Za Salanom je govoril Sou-stelle, ki je tudi govoril o potrebi enotnosti med vojsko in ljudstvom okoli generala De Gaulla. Medtem odbor »narodne rešitve* v Alžiru spopolnjuje svojo strukturo in zdi se, da bo generai Massu Imel postransko vlogo. Se vedno je v načrtu ustanovitev central- ske izjavil, da je Salan mi- bi ga »zelo iznenadiio. če bi I slil samo na uspeh sedanjega zahodne sile odgovorile So- gibanja in njegove besede so vjetski zvezi pred prihodnjo bile samo simbol zmage. Za-r.edeljo.# I nikal je, da je Salan mislil, •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIHIIIIHIIIIIIIMIIl Komemoracija Dj. Salaja Zvezni izvršni svet je sklenil postaviti pokojnemu soustanovitelju KPJ spomenik v Slavonskem Brodu Sožalne brzojavke veleposlanikov ZSSR, ČSR, Romunije in Bolgarije in CK poljske partije silam v KD i-n PSDI.» »Nobene grožnje in vmešavanja ne bodo spravile PSI s poti njene avtonomne linije, ki nikakor ni »trik,# kot govori Fanfarah in’ tudi ne »napa-ka,# pa tudi »protikomunistično popuščanje# ne, kot govori Togliatti. Ta linija je; iskreno prevzemanje odgovornosti in jamstva. Odgovornosti, da se obdrži borba za zakonito in ustavno dosego oblasti, jamstvo pa, da stranka ne bo v nobonem primeru, v nobeni ckoliščini, pod nobeno pretve-1 mora boriti tudi z gospodar-zo dopustila, da bi borba za - členov. Sovjetsko noto proučujejo sedaj v palači Chigi, kjer se je izvedelo, da jih «sovjetsk, predlog ni presenetil, zlasti ker je prišel samo pet dni pred vrnitvami*. V palači Chigi pripominjajo, da v sovjetskem predlogu »ni nobenega novega" elementa razen že obstoječi'; v normalnih odnosih med obema državama#. S svojim predlogom pa da se Sovjetska zveza «vrača na tiste predloge, ki jih je že dala c.rugim državam in da med drugim poskuša obnoviti razpravo o načelu enakosti med zahodnimi državami,# kar pa da je »Italija že pred mnogimi leti usvojila in da zato ni misliti, da bi se razprava o tem obnavljala#. Razen tega pa da obstaja vprašanje varnosti o kateri ima »Italija jasne misli#, ker je Italija za «koietivno varnost ne pa Jhčili v sporazum gospo-1 b lateralno#. Pri tem se v pa- """iiiiii,,mu,imun,, n,um,Dimni, iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitii Komentarji o sestanku držav varšavskega pakta 5$?*va, 21. — Sestanek *ko j* vzajemno go»porla>-zacije varšavskega "delezbi ministrskih zunanjih mirai-*i "drambnih ministrov V članic varšavskega pak- % jo pr:0r že javljeno, sodeluje-?i si . ra’zgovorih predstavni-fjtJlU. ččih osmih držav: A’.-Bo’.-pirija, Madžarski. Poljsirs, NhUn* Nemčija, • •, ?l»ka CSR in SZ- LR K|-# hti vSeverna Korei“' Ro" •h So v'etnern in Mongolija kj Poslal, opazovaice. '’arjSjanan°, o čem se razgo-d°Učij ■' domnevajo pa, ta mpdsebojnp gospo-u*!tle od:i,>,P trgovinske pro-I 8o J1?, Programe za pomoč, •*ih, -"'h določeni v zadnjih »ta#, “Jogoča je, da bodo raz-tudi o dolgoročnih v* iz|Jn a Zahodom. Vsekakor w,vlLn no da bodo raz- ahi« *a gospodarsko sode- Iki . Z 7 , V, z, -J n M If-Aleslrne •šal!"-c 'ud' o političnih h"i kakor so n. pr. od- nosi med Jugoslavijo in socialističnimi državami, odnos: med Vzhodom in Zahodom ter o konferenci najvišjih. Kar se tiče napovedane konference političnega odbora varšavskega pakta, poudarjajo opazovalci, da je to vsekakor reakcija na nedavni sestanek NATO v Kopenhagnu. Po mnenju teh opazovalcev bi utegnili na tej konferenci pripraviti nove predloge o razorožitvi in o evropski varnosti, predvsem pa predlog za nenapadalni pakt meu članicami NATO in članicami varšavskega pakta- Po mnenju drugih pa bodo samo poudarili dosedanje stališče teh držav do NATO, do jedrskih poizkusov, do atomske oborožitve v Zahodni Nemčiji itd. V Berlinu pa trdijo v nekaterih krogih, da bodo v Moskvi govorili tudi o koordinaciji stališča do Jugoslavije. V istih krogih trdijo, da se nameravajo poljški politični voditelji upreti širokopotezni gonji proti Jugoslaviji. Zopet nekateri trdijo, da bodo morda kot odgovor na sklep o oborožitvi zahodfte-nemške vojske z atomskim o-rožjem razpravljali o posti-vitvi raketnih oporišč v Vzhodni Evropi :n o atomski oborožitvi oboroženih sil v teh državah« oboroženim silam prepreči ob oiožitev z jedrskim orožjem. V spomenici se poudarja, da je «prišlo do sklepa o taki oborožitvi prav v dobi, ko so se začele na sovjetsko pobudo priprave za sestanek najvišjih, ki naj bi zmanjšali napetost v svetu#. »Poleg tega pa je tak sklep naperjen proti poljskemu predlogu za brez-atomsko področje v Srednji Evropi. Atomska oborožitev Bundesvvehra je v skladu z načrti napadalnih krogov v ZDA, ki se trudijo, da bi spremenili Evropo v svoj atomski arzenal in izpostavili na ta način evropske države, v katerih so ameriške atomske baze, nevarnosti atomskih represalij.# Tudi papež se je oglasil pred zaključkom volilne kampanje. Govoril je namreč «za-ščitnicam duhovne pomoči vojaku#. Med drugim je dejal: »Italija mora imeti svojo vojsko, ki ji bo vsak nepravičen napad tuj, toda, ki bo pripravljena po duhu, tehnično, številčno in po kakovosti o-rožja na vsako potrebno in j takojšnjo obrambno akcijo#. Zdi se, kot da je papež ponovil stavke, ki jih izgovarja obrambni minister Taviani v svojih volilnih zborovanjih, čeprav je govor zaključil z oesedumi «mir, luč in vera#. Nenni je govoril danes v Bologni. Dejal je, da se je krščanska demokracija izognila diskusiji o tem, zakaj ni prišlo do odprtja na levo in zakaj niso bila rešena že zrela socialna vprašanja, temveč obnavlja govoričenje o nevarnosti socialkomunizma itd. Liberalce pa je obtožil, da pripravljajo obnovo starega klerikalnega konservativnega bloka in da hočejo izkoristiti v povezavi s Pello in Scelbo in drugimi desničarji KD ljudsko nezadovoljstvo zaradi birokratske centralizacije, da bj onemogočili politiko državne intervencije v javnem gospodarskem življenju države, ki je nujno potreben pogoj za ______________ ___________ razvoj proizvodnje, dokler ne j Š1 obdržal oblast nad vsemi socializem zdrknila s terena demokracije ira svobode za vse-* , , Togliatti je odpovedal tiskov no konferenco, ki jo j« nameraval im«ii pred domačimi novinarji, ker da od teti-aj, ko je govoril pred tujimi novinarji, ni bilo nov-enega novega dogodka. Govori se, da je Togliatti odpovedal konferenco tu di zaradi pomirljivega Nenni-jevega tona na včerajšnji tiskovni konferenci. Saragat je govoril v Cremo-ni o francoski krizi in pripisal vso zaslugo da De Gaulle še ni na oblasti, francoskim socialistom. Napadel pa je italijanske socialiste ira dejal, da je »PSI stranka vseh strahov#, ker da je ((povezana s komunizmom iz strahu, da bi načela polemiko ter se namesto tega vrti na dvoumnih pozicijah, ko pa je prisiljena govoriti, ted^j pridejo na dan filokomuiiistične izjave, kot se > to zgodilo včeraj z Nen-nijem#. S francoskimi dogodki se je ukvarjrl tudi republikanec Pacciardi, in dejal, da Ital.ja nima takih problemov kot Francija. »Nima niti nobene Device Orleanske, ki čaka ali pa je v zasedi. Toda mlada italijanska republika ’ ima iste ustavne slabosti: njen politični razred ima isti razkrajajoči duh, kaze da mu prav tako manjka slog. resnost, m včasih — na žalost — tudi morala.# A. P. skimi tezivami, katerim je zadnja seja vlade posvetila veliko pozornost. Sklenili so razširiti varčevalni program. V okviru tega bodo Francozom, ki potujejo v tujino, od sedaj dovolili, da imajo pri sebi samo dvajset tisoč frankov. S tem bodo prihranili okoli 70 milijonov dolarjev. V okviru tega programa bodo tudi znizali uvoz in skušali povečati izvoz. Poleg tega bo vlada zahtevala posebna pooblastila, da z dekret, podaljša delovanje proračunov, ki niso bili še izglasovani. Predvideva se tudi določitev novih Davkov za kritje izrednih iadatkov, ki bodo nastali s povečanimi vojaškimi akcijami v Alžiriji in s (Od našega dopisnika) BEOGRAD, JI. — Truplo člana izvršnega komiteja ZKJ Djura Salaja, ki je včeraj umrl v Lovranu, so prepeljali v Zagreb, kjer so ga položili na mrtvaški oder v zagrebškem delavskem domu na Leninovem trgu. Vest o smrti Djura Salaja je v Jugoslaviji povzročila splošno žalost. CK ZKJ, zvezni izvršni svet, centralni svet sindikatov in družina pokojnika nenehno prejemajo sožalne brzojavke, v katerih izražajo delovni kolektivi, organizacije ZKJ, Socialistične zveze in posamezniki svoje sožalje. CK ZKJ, zvezni izvršni svet, zvezni odbor SKDLJ in Zveza sindikatov so prejeli danes pismeno sožalje sovjetskega veleposlanika Zamčevskega. Zveznemu izvršnemu svetu pa so pismeno izrazili sožalje tud veleposlaniki CSR, Romunije in Bolgarije. Od centralnih komitejev komunističnih partij je do sedaj izrekel sožalje samo CK poljske združene delavske partije, od inozemskih sindikalnih organizacij pa centralni sveti poljskih in madžarskih sindikatov in sindikat belgijskih tramvajskih delavcev. Današnji jugoslovanski tisk posveča mnogo prostora člankom o življenju in borbi pokojnika, ki je bil nad 50 let mlajših let pa vse do svoje smrti ostal neomahljiv in zvest idealom, katerim se je posvetil, zvest delavskemu razredu. Po govoru Mi-jalka Todoroviča je zvezni izvršni svet sklenil postaviti Djuru Salaju spomenik v Slavonskem Btodu. v mestu, k: je povezano z najpomembnejšimi dnevi njegovega življenja. Komemorativne seje so imeli danes tudi izvršni sv“ti republiških skupščin, republiški izvršni komiteji ZK. številne organizacije in delovni kolektivi. Na komemorativn: seji kolektiva beograjske delavske univerze so sklenili, da se bo ta nnjverzg. imenovala odslej »Delavska univerza Djura Salaja#. Drugi kongres združenja jugoslovanskih pravnikov, ki se je danes končal v Zagrebu, je med drugim sprejel resolucijo o borb za mir in za razorožitev v .svetu. Jugoslovanski pravniki se pridružujejo naporom znanstvenikov in vseh tistih, ki so že opozorili človeštvo na nevarnost pred jedrskim orožjem. Jugoslovanski pravniki pozivajo Vse pravnike v svetu in njihove strokovne organizacije, naj podprejo napore miroljubnih in naprednih sil v svetu za zmanjšanja oborožitve, za prepoved jedrskih poskusov in v prvih vrstah jugoslovanske- i uporabe jedrskega orožja. ga delavskega razreda. Danes se je zvezni izvršni svet sestal na komemorativni seji, na kateri je po kratkem govoru predsednika Tita govoril o življenju in delu Djura Salaja podpredsednik izvršnega sveta Mij alko Todorovič. Poleg članev sveta so se seje udeležili tudi predsedniki republiških ljudskih skupščin in drugi državni funkcionarji Maršal Tito je poudaril da je bil Salaj eden od ustanoviteljev komunistične partije Jugoslavije in da je od naj- Danes je odpotovala iz Beograda v Jaršavo delegacija jugoslovanske komisije za jedrsko energijo. Delegacija bo z opolnomcčenim predstavn kom poljske vlade podpisala protokol o sodelovarju na ve», ki naj bi mu predsedoval musliman. Bivši državni tajnik za Alžir musliman Sid Čara. ki je bil za .to določen, se ne more še odločiti, ali naj bi sprejel predsedniško mesto. V novem odboru bodo baje štirje generali in med temi tudi Massu, medtem ko bosta general Salan in Sou-stelle ostala izven tega odbora. Ravnatelj alžirskega lista »Echo D'Alger» in član odbora «narodrae rešitve# Alain de Serigny je danes na ti-s-kovn, konferenci izjavil, da »alžirsko ljudstvo# ne bo nikoli sprejelo kompromisa s pariško vlado, ki ji predseduje Pflimlin. Dejal je da se hoče osvoboditi sedanjega režima in da je edini človek, ki lahko vedi republiko, De Gaulle. Trd.l je celo, da alžirski musliman- niso želeli neodvisnost; svoje dežele če.š »da bi jo drugače že zdavnaj dosegli, kc bi bilo nemogoče upirau se volji osem milijonov ljudi#. V poučenih krogih ugotavljajo, da vpliv De Serignvja pada. V zvez; z njegovimi izjavami o popolni integraciji Alžircev z istim; pravicami kaikor jih imajo Francozi, ugotavljajo, da se številni ekstre. misti in fašisti temu upirajo, ker bi izvajanje integracije pripeljalo v francosko narodno skupščino nad sto muslimanskih poslancev. Polkovni K Charles Lache-roy, ki je dodeljen informa cijskermi uradu generala Se lana, je r:ocoj izjavil: »Francoske čet« v Alžiriji nimajo namena napasti Burgibe al Mohameda V.» Na zahtevo nai bi pojasnil Satanove izjave, da ne bi se obotavljal »če bi bilo potrebno#, napasti in prekoračiti mejo, če bi se obmejni incidenti ponavljali, je polk. Lacheroy izjavil: »Mi- slim, da je general Salan mislil reči, da se bomo branili, če bomo napadeni.# Zatem je Lacheroy izjavil, da temelji akcija vojaškin oo-lasti na treh činiteljih: 1. Frar-coska zasiava vihra nad Alžirijo in bo tu še bolj vihrala za prihodnja pokolenja 2. Francoska zastava ne vihra samo na.i milijon Francozov pač pa nad desetimi milijon’., 3. Orientacija vsen se /rt okoli generala De Gaulia. Medtem pa so se začela no- področju je .rske energije. Že va jzzjvanja francoskih čet ob v Beog/a iu so predstavniki obeh držav predvideli sodelo- vanje na jedrskem področju v medicini, kmetijstvu, raziskovalnih delih in na drugih področjih. B. B. Danes volitve na Japonskem TOKIO, 21. — Jutri bo 52 milijonov Japoncev izvolilo 467 poslancev. Čeprav bodo te volitve prvikrat v okviru dvostrankarskega sistema, ne bodo potekale toliko v znamenju merjenja sil med liberalnimi demokrati, ki so na oblasti, in socialisti, ki so v opoziciji, kakor v znamenju nesoglasij v sami liberalnodemokratski stranki. Gre namreč za to, ali bo sedanji predsednik vlade Ki- podaljšanjem vojaškega sluz- lHllll•l•l•llllllllllllltl,llmlllllllllUllllllllmllll•l•llm|,t,lll|,,,,,,,,lll,,,,lll,,^,,lI,,ll,,|,,,"»"",",",,l",",,,,"","l|,,,l",,,"l,,",,,l,,,""l",",, Libanonska mladina poudarja notranji značaj sedanje borbe Z obtoževanjem Združene arabske republike hočejo na Zahodu pripraviti izgovor za poseg v dogodke bodo zaposleni vsi delavci in strokovnjaki. Desr m socialdemokratom pa je Nenc: očital, da sodelujejo , gosoodar.;ko in klerikalno ciesnico in da poskušajo ustaviti zgodovino Italije z izgovorim komunistične nevarnosti, ko gre kvečjemu za nevarnost klerikalizacije države m razkroja družbe S svojimi napori in obvezami hoče PSI take hipoteze preprečiti in azpravijati o stvareh orga- manjšimi formacijami m skupinam:, ki sestavljajo njegovo stranko. Vendar pa so opazovalci mnenja, da je malo možnosti, da bi socialisti mo- gli pridobiti več kakor kakih dvanajst sedežev, tako da bi njihova skupina imela v novem parlamentu okoli 170 poslancev. Liberalno v demokratska stranka bo imela s tem absolutno večino. Vendar pa _ ne bo mogla menjati ustave, nizh-ati srečanja med stranka- j ker je za to potrebna dvomi razpravljati o reformah I tretj:nska večina. BEJRUT, 21. — Libanonska vlada je imela sinoči dolgo sejo in se je danes ponovno sestala ter razpravljala o sedanji krizi. Vendar pa niso prišli do nobenega zaključka. Se vedno se nadaljujejo pogajanja, da bi vrhovni poveljnik libanonske vojske general Se-hab sprejel predsedstvo vlade in skušai doseči pomirjenje. Predsednik Samun pa je danes popoldne na tiskovni konferenci ponovno obtožil Združeno arabsko republiko, da je kriva sedanjih neredov v Libanonu. V zvezi z aretacijo sirskih državljanov v Libanonu je Samun izjavil, da so jih prijeli med spopadi z vladnimi četami. Zatem je izjavil, da Libanon ne misli za sedaj prekiniti diplomatskih odnosov z Združeno arabsko republiko, in je dodal, da se bodo v 48 urah odločili, ali naj §£ pritožijo na Varnostni svet. Glede njegove ponovne izvolitve pa je izjavil: »Kar se tiče mene, nisem nikoli mislil, da bi bil ponovno izvoljen za predsednika. To vprašanje so načeli nekateri moji prijatelji, toda jaz jih k temu nisem nikoli spodbujal#. Glede svoje morebitne ostavke pa je Samun izjavil; ((Odklanjani, da bi jaz plačal za nerede, ki so delo opozicije in hujskačev, ki dobivajo svoja navodila iz tujine«. Glede morebitne ostavke sedanje vlade je izjavil; »Sedanja vlada nima nobenega vzroka za odstop, ker ni v ničemer odgovorna za to, kar se dogaja#. Danes je libanonska vlada poslala političnemu svetu A-rab-ke lige protestno noto eproti vmešavanju Združene arabske republike v libanonske notranje zadeve#. To je sporočil zunanji minister Malik, ki je dodal, da vlada pripravlja dokumente za morebitno pritožbo na Varnostni svet. V prestolnici se že močno čutijo gospodarske posledice sedanjega nestalnega položaja. Včeraj je delegacija trgovcev in industrijcev obiskala opozicijskega voditelja Salerna in mu obrazložila težavni gospodarski položaj v državi. Danes zjutraj so pristaniški delavci v Bejrutu zopet prišli na delo in razkladali blago « 17 ladij. Medtem je skupina pripadnikov libanonske mladine različnega političnega prepričanja in različne vere objavila manifest, ki so ga predložili generalu Sehabu. Manifest poudarja, da ima borba v Libanonu notranji značaj. Ce bi jo bi to pomenilo hudo okrnitev suverenosti in narodne neodvisnosti. Manifest dodaja, da je borba izključno politična in nima nobene zveze z ven skimi nasprotji. Na koncu poudarja manifest, da nasilje ne bo rešilo sedanje krize, kakor so dokazali dosedanji dogodki. V zvezi z včerajšnjimi Dul- lesovimi izjavam; je načelnik tiskovnega urada Združene a-rabske republike Saab Affra izjavil, da so Dullesove izjave o vlogi ki naj bi jo imela, Združen" arabska republika pri dogodkih v Libanonu, brez sleherne podlage. «Očitno je. je dodai Affra, da hoče Dul-.es s ponavljanjem obtožb libanonske vlade spremeniti notranje vprašanje v krizo med Združeno arabsko republiko in Libanonom.# Na koncu je Affra izjavil, da hoče gonja proti Združeni arabski republ.ki ustvarit; pogoje za ameriško intervencijo v Libanonu, Radio v Damasku je nocoj prekinil svoj program in sporočil, da so člani družine predsednika Samuna odpotovali v Švico zaradi sedanjega položa. ja v Libanonu. Radio je dodal, da bi utegnil Samun odpotovati vsak trenutek. Podpredsednik Združene a-rabske republike Hurani pa je nocoj izjavil, da so libanonske vlade spremenile svojo državo v središče zarot proti Siriji in proti arabski stvari. Čeprav je Združena arabska hoteli internacionalizirati, I republika vedno podpirala ne- meji s Tunizijo in Marokom Francosko vojaško poveljstvo je nocoj objavuo uolgo izjavo, v kateri trdi, da tuniške čete izzivajo francoske čete v Tuniziji ter da iščejo incident, ki bi bil v škodo Francije. Trdi tudi, da so tuniške čete napadle francosko postojanko pri Sakjetu Sid; Ju-sefu. Predstavnik tuniške vlade je nocoj zanikal te trditve. Zanikal je tudi, da je prišlo do streljanja pri Sakjetu. Slišali so streljanje z alžirskega ozemlja,' zaradi česar se sklepa, da so se francoske čete spopadle z alžirskimi borci. V zvezi z omenjeno izjavo, da Tunizijci izzivajo francosko vojsko v Tuniziji, je pred. stavnik izjavil: «To potrjuje paše trditve, da je sodelovanje med francosko vojsko v Alžiriji in francosko vojsko v Tuniziji, in daje še večjo podporo naši zahtevi za umik francoskih čet » Zvedelo se je, da se je tu- maknejo. Maroškega poslanika v Tunisu so poklicali v Rabat, da poroča o incidentih ob alžirsko-tuniški meji. Ameriška agencija »United Press# objavlja intervju z voditeljem alžirskih upornikov Ferhat Abbasom. Agencija pravi, da je Ferhat Abbas izjavil, da general De Gaulle lahko’ najdr rešitev v alžirskem sporu, in da je dodal: ((Menim, da general, ki ga skrbijo samo najvišji interesi Francije, lahko najde podlago za koalicijo interesov, da se lahko postav; nad brezplodno i* gro francoskega parlamentarizma m da začne novo dobo sodelovanja na podlagi enakosti z bivšimi kolonialnimi narodi.# Ferhat Abbas je izjavil, da ima »največje spoštovanje# do generala De Gaulla ker je njegova borba za svobodo Francije v drugi svetovni vojni bil-r v nekem smislu tudi zgled za alžirske muslimane; ki se hočejo osvoboditi francoskega gospostva. Dejal je, da ne ni preveč verjeti informacijam, da protivladne sile v Alžiriji gledalo na generala De Gaulla kot .ia morebitnega voditelja o-strejše politike do Alžircev. Pripon nil je da so precejšnja nasprotja med skrajnimi nacionalisti v alžirskem odboru »nerodne rer-t-e# in De Gaullom. Med člani tega odbora sc tudi stari sovražniki De Gau'la. Vsekakor je Ferhat Aobas poudaril, da bo morali vsakršna rešitev De Gaulla temeljiti na priznanju aliirsKe neodvisnosti V zvezi z nedavnimi izjavami Pflimlina v skupščini, da se bo njegova vlada pogajala z alžirsko narodnoosvobodilno fronto, toda samo s položaja sile in s povečanjem vojaških ukrepov v Alžiriji, je Ferhat Abbas izjavil: «Zalostno je, da se misli francoska vlada boriti proti vojaškemu uporu v prvi vrsti s pobijanjem Alžircev. Naše stališče je znano: alžirska osvobodilna vojska bo ostala nepremagljiva in se bo borila, dokler ne bodo doseženi naši politični smotri. V Alžiriji ne more biti vojaške zmage. Edini način za prenehanje spora v Alžiriji, ne da bi spravljali v nevarnost u-gled francoske vojske, je v pogajanjih z alžirsko narodnoosvobodilno fronto na podlagi. alžirske neodvisnosti. To . bi iahko pripeljalo do novega prijateljstva med Alžirci in Francijo, ker alžirsko ljudstvo res želi to prijateljstvo#. Ferhat Abbas je pozval na u-stavitev sovražnosti kot začetek pomirjenja. Ferhat Abbas je tudi izjavil, da ni bil z,'kakor presenečen zaradi nejavnih dogodkov v Alžirji. Narodnoosvobodilna fronta je vedno poudarjala, •da ultrakolcnialistične sile \ Alžiriji sestavljajo »državo v državi#, ua so vedno narekovale alžirsko politiko francoski vladi, že odkar so leta 1900 ustanovili »Delegations Financieres Algeriennes#, ki je pravi oariament francoskih agrarnih interesov v Alžiriji. Generali, ki so sedaj ustvarili dejansko oblast nad Alžirijo, ne vodijo svoje politike, pač pa so tesno povezani s temi ultra kolonialističnimi silami. To dokazuje dejstvo, da vojaki niso sprejeli učinkovitih ukrepov proti protivladnim demonstracijam, ki so jih priredili ko'onialisti februarja 1956, ko ,e tedanji predsednik vlade Mollet obisKal Alžir. Iz vsen teh vzrokov ne pričakuje alžirska narodnoosvobodilna fronta nič od novega režima v Alžiriji in zavrača trd; U t, da bi ti krogi lahko us'varili francosko-muslimansko skupnost. V zvezi 7. informacijami e manifestacijah muslimanov v korist odbora »narodne rešitve# je Ferhat Abbas izjavil, da je predaleč od Alžirije. da bi iahko podal veljavno obrazložitev, toda dobro ve, da so general Massu in njegovi pnoalci mučitelji in rablji «kajbaha». Alžirska narodnoosvobodil* niški predsednik Burgiba ! na fronta ne bo imela nič o» skupno z zunanjim ministrom ! praviti s predstavniki sedanjih odvisnost Libanona, so se vse zarote proti Siriji pripravile v Libanonu. Sodelovanje Malika pri nekaterih od teh zarot je bila ugotovljena tudi na sodišču. Libanonska vlada in imperialisti so ustvarili sedanji položaj, da opravičijo imperialistično vmešavanje v libanonske zadeve. Mokkademom rSzgovarjai s francosk'm odpravnikom poslov v Tunisu. Zatrjuje se, da je Burgiba pozvali Francijo, naj prepreči sleherno krajevno pobudo francoskih poveljstev v Južni Tuniziji. Poleg tega je Francijo opozoril na nevarni položaj, ki je nastal, ker so včeraj prišla v Gafso štiri francoska vojaška letala. Burgina je opozoril, da b; premiki francoskih čet v Južni Tuniziji lahko ustvarili nevaren položaj. V Rabatu objavlja glasilo maroške stranke Istiklal »Al Alarn# vesti o številnih izzivanjih francoskega vojaškega letalstva. List poroča, da francoska letala v oporišču Mek-nes letijo nad nekaterimi maroškimi vasmi. Neko lovsko letalo je streljalo s strojnico in ubilo enega kmeta. Maroška vlada je protestirala pri francoskem poslaniku v Rabatu proti obmejnim incidentom, ki jih povzročajo francoške čete. Maroško zunanje ministrstvo javlja tudi, da so francoske čete obkolile djgodkov v Alžiriji, «ker ne bi se mog'i zanesti, da bi listi-. ki se upirajo svoji lastni deželi, spoštovali zakonite težnje našega ljudstva#. Poleg tega bi se osvobodilna fronti v vsakem primeru lahko pogajala samo z zakonito francosko vlado. Abbas ie potrdil, da osvobodilna fronta nima namena u-stanoviti v prihodnjih mesecih alžirska vlade, ni pa hote. dati drugci podatkov. Človek v vsemirju v začetku 1960? WASHINGTON, 21. — General Bernard Schriever, vodja oddelka za balistične rakete pri letalstvu ZDA, je včeraj izrazil upanje, da bo poslal človeka v vsemirje v začetku leta 1960. ŽENEVA, 21. — Švicarska policija je danes izgnala iz Švice Belgijca Pierra Jolyja, — - ki je včeraj trdil, da je pred- reko obmejno postojanko bli- . stavnik uporniškega gibanja, zu alžirske meje in ukazale ki da ga vodi francoski rezerv- maroškim stražam, naj se u- In; general Chassin« Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,7, najnižja 18.9, zračni tlak 1011.7 pada, veter 5 kni st-verozaiiodhnk, nebo jasno, vlaga 62 odst., morje skoro mirno, temperatura morja 16.6 stopinje. Vreme da-oes: Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. maja Helma, Milenko Sonce vzide ob 4.28 i*rt zatone oo 19.36. Dol ti na dneva 15.08. Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 2z.«. Jutri, PETEK, 23. maja Drzitiierij, Željko Včerajšnja volilna zborovanja Mafteoili še vedno upa v socialistično združitev Pri tem pa boleha za neozdravljivim protikomunizmom Volilni zborovanji PSI na Trgu Garibaldi in v Trebčah Včeraj s'o imeli svoje večje volilno ztigrov^nje na frgu Unita socialdemokrati, za katere je govoril M at te o Mat; teotti, 'ki ga je predstavil tukajšnji tajnik federacije prof. Lonza. Matteotti je začel svoj govor z obravnavanjem zunanjepolitičnega položaja, pri čemer je poudaril sedanjo politično krizo v Franciji, ki jo hočejo nekatere stranke izkoristiti tudi v tej volilni 'Kampanji. Izrazil pa je prepričanje, da bodo francoske demokratične sile zmagale in preprečile konservatnim in fašističnim silam, da bi prišle na oblast. Nato je izrazil tudi željo, da bi čimprej prišlo do nove mednarodne konference za utrditev miru v svetu. Glede notranje italijanske politike pa se je Matteotti prepustil prevelikemu optimizmu. Kljub temu da je opozoril na prevelfice socialne razlike v Italiji in na milijonsko množico brezposelnih, je vendar ponovil demokrist-janske ugotovitve o gospodarskem napredku, ki naj bi se še bolj okrepil z vključitvijo Italije v Evropsko gospodarsko skupnost. Zanj je komunizem v Italiji odigral svojo vlogo, čeprav je bil potem pr.siljen priznati, da je leta 1953 glasovalo za KPI nad šest milijonov volivcev. Sicer pa je Matteotti velik del svojega govora posvetil polemiki s komunisti, premalo pa je govoril o KD, o kateri je dejal samo, da ni pravilno, da si lasti pravico edine zastopnice italijanskega naroda. Nato je dejal, da PSDI ne bo nikoli sodelovala s KD, dokler bo ta na stališču, da lahko sama upravlja državo brez podporo drugih sil. O socialistični združitvi pa je dejal, da misliti na ustanovitev enotne socialistične stranke ni pretiran optimizem, ker bo po teh volitvah plamen socialistične enotnosti ponovno vzplamtel. V tej zvezi je pozval italijanske in tržaške volivce, naj glasujejo za socialdemokrate in za tiste socialiste. ki zagovarjajo socialistično enotnost. Ko je govoril o tržaških vprašanjih, je poudaril, da je treba dati tržaškemu področju upravno avtonomijo v okviru deželne avtonomije, da se bodo lahko mirno reševala tudi nasprot-stva med etničnimi skupinami tega področja. Zaključil pa je z obsodbo vmešavanja cer--kvenih oblasti v sedanje volitve in sploh v državno u-pravo. Za listo PSI je govoril na Trgu Garibaldi dr. Pincherle. Poudaril je zlasti nezadovoljivo demokratično ureditev italijanske države in dejal, da je še vedno preveč fašističnih zakonov v veljavi. V tem pogledu je omenil prizadevanja PSI za ureditev tega vprašanja, da se zaščitijo demokratične pravice vsega prebivalstva. Qpozoril je volivce, naj ne oddajo belih glasovnic, ker bi to pomenilo posredno podporo KD In desnici in da naj zato glasujejo za socialistično listo. Zvečer je dr. Pincherle govoril skupno z dr. Bidovcem v Trebčah, kjer je obravnaval zlasti vprašanja slovenske manjšine. Neodvisni slovenski kandidat Bidovec pa je opozoril slovenške volivce, naj ne glasujejo za KD in tudi ne za indipendentistične liste, ker bodo vsi ti glasovi za Slovence izgubljeni. Nadalje je Bidovec obrazložil program liste PSI in nato obravnaval razvoj slovenske kulture na Tržaškem in na Goriškem. Poudaril je, da jfc fašizem u- deskah občin področja sezna-peril proti slovenski kulturi mi lastnikov obrtniških pod-ves svoj besi začel je tre- i jeti j, ki morajo Vplačati v gapjati prosvetne delavce, za- poštpi tekoči račun prispevke tirat: slovensko pesem ,rt be- do*'30. junija. Prizadeti obrt- sedo, požigati domove. 20. julija 1920 so zublji uniči'i ponosni Narodni dom v Trstu, kjer je bil sedež številnih kulturnih organizacij. Napadeni so bili tudi sedeži delavskih kulturnih krožkov, združenih v «Ljudskem odru« (z 62 včlanjenimi društvi, osrednjo knjižnico z 200.000 knjigami), preganjana pa so bila tudi vsa ostala slovenska društva. Fašisti so s požigi, razdejanji in samovoljnimi zaplembami prizadejali slovenski kulturni organizaciji na desetine milijard škode, dokler niso do leta 1927-28 zatrli sleherne slovenske prosvetne dejavnosti. Po vojni je slovenske kultura zopet vzcvetela. Ustanovilo se je Slovensko narodno gledališče, Glasbena Matica, Narodna In študijska knjižnica, Dijaška Matica itd. Vse junija niki lahko vložijo v teku 30 dni priziv na navadnem papirju, samo v primeru napak ali pa če gre za duplikate vpisov, proti katerim so obrtniki ze vložili priziv, ko so bili objavljeni prvi seznami. V seznamih za plačilo prispevkov so vključeni obrtniki, k, so vložili prošnje zase ali za svojce do 31. avgusta 1957. Obvestilo predsednikom volišč Občinski volilni urad. v Trstu vabi vse predsednike volišč, naj pridejo 24. maja ob 11. uri vsak na svoje volišče. Tu jim bodo občinski uslužbenci i2roči"i dekret o imenovanju in vse spise, ki so potrebni za volitve. Volilna zborovanja KPI Ob 10.30 Milje (Deferri), 11. Reška cesta št. 1, Largo Santorin (Sema), 17. Ul. Tesa (Semilli), 18.30 Ul. Caccia (Calabria), Ul. Bonchettb (To-nel), 19. Trg Belvedere (Muslin), Frnetiči (Vilhelm), 19.30 Trg tra i Rivi (Sema), Ul. Broletto (Tonel), Sv. Rok (Pacco), 20. Trg Valmaura (Vidali), Kontovel (Bernetič ir. Semilli), Zindis (Pacco in Postogna), Trg Gioberti (Žužek), Col (Vilhelm), Salež (Siškovič), Milje — dvorana »Verdi« (Pescatori), Ul. F. Se-vero — gostilna »AUAmeU" cana» '(Roncelli), 20 Sft Stare Milje (Pacco), Podlonjer (Gombač, Ursini), 21. Trg Bonomea (Burlo), Campore (Pacco), Largo Pestalozzi (Calabria), Kepnič (Vilhelm). V PETEK ob 21. uri na Trgu Garibaldi (sen. Scocci-marro, Bernetič). PSI Ob 18. Trg Rosaria (Pincherle), ob 20. Largo Strada del Friuli (Teiner), 18.30 Bo-ljunec, 19.3o Dolina, 20.30 Boršt (Bidovec). P S D I Ob 9.30 Trg Liberta, 10.15 Ul. Commerciale, vogal Ul. S. Davis, 10.45 Scala Santa — Rojan, 11.15 Trg Bonomea, 11.45 Miramarski drevored 109, 12.15 Barkovlje, 12.45 Strada del Friuli pri Šalita Gretta (Lonza in Picot), ob 18 Oreh, 18.45 Lazaret, 19.30 Zindis (Dulci), 18.00 Sv. Ivan (Giuricin), 18.30 Trg Sv. Antona (Lonza). Sindikalno življenje Predstavniki deia pri občinskem Stavka uslužbencev «Banca d’ltalia» Pogajanja o zaposlitvi pomorščakov PISMO IZ NA Kakor je bilo napovedano, je včeraj dopoldne delegacija sindikalnih predstavnikov in zaupnikov delavcev delavnice Acegat v Broletu šla na magistrat, da bi tam obrazložila razmere v omenjeni delavnici in ' zaskrbljenost delavcev zaradi napovedane ukinitve delavnice. Delegacijo je sprejel prefekturni podkomisar dr. Voria skupno z glavnim občinskim tajnikom dr. Carmi-nellijem. Sindikalni predstavniki so tudi obrazložili in utemeljili razloge, ki so dovedli do predvčerajšnje stavke, in so izrazili svoje upanje ter pričakovanje, da se bodo predstavniki občinske uprave zavzeli za pravilno rešitev te zadeve. Poudarili so, da bi bilo zares škoda zapreti tako moderno opremljeno delavnico, tembolj, ker bi bilo prizadetih nad 200 kvalificiranih in specializiranih delavcev. Upati je, da bodo občinske oblasti posredovale pri upravi občinskega podjetja in pravočasno preprečile izvedbo napovedanega načrta. v^l^^mo0^svojim^ prispevki iiiiiiiiiiniiiNiiimimiiiiiiiiiiiiMini,mitiiiiMinimnnmiMiuiiiiM!NmiiHiiiiiiiHtiM,mmiiiMiiinHiiiiiiiitiitmiiiiimiiimNNiiiiiiiiiiinii'iiiiii in žuli'- Iz sodnih dvoran Toda Slovenci imajo tudi pravico do javne podpore, saj smo po ustavi in zakonih e-nakopravni državljan: v dolžnostih: pri plačevanju davkov, služenju vojske in v vseh drugih državljanskih obveznostih. Torej moramo biti izenačeni tudi v uživanju pravic. Zato ne bomo nikdar prenehali zahtevati, naj se dajejo našemu gledališču, knjižnici, Glasbeni Matici, Dijaškemu domu in ostalim kulturnim ustanovam odgovarjajoče Pred kazenskim sodiščem so obravnavali številne primere tihotapstva s cigaretami Čeprav je oklofutala moža, so jo oprostili, njega pa celo obsodili na plačilo sodnih stroškov Včeraj je bilo precej raz- podpore""iiot” podobnim ’ itali- prav pred kazenskim sodi-...» !ščem, a skoraj vse zaradi tl' janskim ustanovam. Prekinitev loka Sinočnjo polurno prekinitev električnega toka, zaradi česar je bilo skoraj vse mesto v temi, je treba pripisati velikim nevihtam, ki so bile v Benečiji in deloma tudi v Furlaniji. Zaradi prevelike rapetosti je verjetno pri kakšni električni centrali prišlo do večjih okvar, zaradi česar so morali prekiniti dobavo 'toka po daljnovodih, ki dobavljajo električno energijo našemu mestu. Nagrade za dijake Tudi let33 je dala tržaška posojilnica ra razpolago tržaškemu županstvu 2,600.000 lir za nagrade dijakom za šolsko leto 1957-58, in sicer za dijake tržaške občine ob svetovnem dnevu varčevanja (31. oktobra). Dodelili bodo 153 nagrad, in sicer: 47 nagrad po 10.000 lir dijakom nižje srednje šole, 48 nagrad po 10.000 lir ucencem strokovnih šol, 50 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol ter 8 nagrad po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos maturirali, ali študentom, ki so vpisani v prvi letnik univerze. Prošnje za natečaj se morajo napisati na poseben vareč ter jih je treba poslati do 30. avgusta opoldne v sobo št. 32 občinske palače na Trgu Unita. Prošnje je treba opremiti z vsemi dokumenti, ki jih predpisuje natečaj. Oo-razce za te prošnje dobe prizadeti v sobi št. 100 VI. oddelka za šolstvo in dobrodelnost tržaške občine. Obvestilo obrtnikom Vzajemna pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov »poroča, da so od 21. t. m- za pet dni izobešeni na oglaanih hotapstva cigaret. Genovefo Medos por. Rertot z Opčin so sodniki obsodili pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na 14.300 lir globe zaradi posesti 180 g jugoslovanskih cigaret. Zensko so zasačili na obmejnem bloku pri Frneti-čih, kjer je prijavila samo l zavoj cigaret. V resnici jih je imela več, in to je prišlo na dan med telesno preiskavo, s posledicami seveda, da so jo prijavili sodnim organom. Sergio Abrami iz Ul. Ca-doma je imel v svojem javnem lokalu pravcato trafiko. Agenti so to izvedeli in napravili preiskavo, med katero je prišlo na dan 1 kg in 820 g ameriških cigaret vrste »Pall Mali«, «Lucky strike« in podobno. Abrami je trdil, da so mu cigarete dajali ameriški vojaki in da jih je spravljal za osebno rabo. Tu in tam jih je tudi dajal odjemalcem, kadar so ti ostali brez cigaret, a s tem ni zaslužil niti lire. Seveda je to agente malo brigalo in tako so ga prijavili sodnikom, ki so ga včeraj zašili na plačilo 82.730 lil globe. Ermanno Pagliaga s Trga Barbacan pa bo moral plačati 42 tisočakov ali pa presedeti nekaj časa za rešetkami, ker so ga jjanuarja letos zasačili s skoraj 1 kg jugoslovanskih cigaret vrste »International«, »Morava«, »Zeta«, Vardar« itd. Mož s e ni prvič pregrešil s tihotapstvom in ker je vedel, da ga bodo prej ali slej zasačili, je imel tudi pripravljen odgovor. Preiskovalnim organom je namreč izjavil, da je cigarete kupil na Trgu Ponterošo od neznancev za 5.000 lir. Ker je brez dela in ne ve s čim bi hranil družino, je hotel cigarete prodati z izkupičkom. Posrečilo pa se mu ni in je imel od tihotapstva več škode kot dobička, ker so mu seveda cigarete zaplenili. Tudi Giovanni Cecchetto iz Ul. Paduina je bil ie znan agentom zaradi tihotapstva cigaret, seveda v manjšem ob- segu. Avgusta lani so ga na .tožb, prvič, ker dejanje iumuaIh Rftrcnffliiri I kaznivo in i :n mu našli 40 g cigaret vrste na tako ravnala v jezi. Naj-«Chesterfield». Cigarete so mu zaplenili in ga prijavili sodišču, ki ga je obsodilo ne le na lu.000 lir globe, temveč tudi na 15 dni zaporne kazni. O Costanzi Zambon vd. Or-ti so preiskovalni organi vedeli, da ima v stanovanju v Ul. Martiri della Libertš pravcati bazar blaga tihotapskega izvora. Oktobra lani so sklenili vtakniti nos v njenu stanovanje in zadeva se jim je brez dvoma izplačala. Odkrili so namreč precej tobaka tujega izvora, dalje vžigalnike za cigarete in plinske ogre-valnike ter 7 litrov različnih likerjev. 2ensko so poklicali na zagovor pred sodišče, a proces so morali odložiti v pričakovanju novega poročila z nadaljnjimi pojasnili poveljstva finančne straže. * * * Rozina Brsjovič por, Gerdol iz Ul. Concordia je prišla nejevoljna na sodišče, a odšla je zadovoljna, ker je dosegla zadoščenje. Njena obtožba je bila precej resna, ker jo je prijavil njen mož Marino, češ da ga je oklofutala in ga žalila. V prijavi je mož pojasnil, da živi ločeno od žene na pod-iagj sodnega akta. ki mu daje tudi pravico, da skrbi za 6 let starega sina. Januarja pred leti se je sin vrnil iz letovišča kamor ga je poslal po navodilu zdravnika, in še istega dne je sporočil ženi, da lahko pride sina pozdravit. Dogovorila sta se za sestanke v Ul, P. Veronese. a ko je žena prišla na kraj, je otrok ni hotel niti pogledati in je celo očeta prosil, da ga odpelje domov v Ul. P. Diacono. To je seveda mater razburilo in prepričana, da je Marino kriv slabega vedenja sina, ga je udarila po obrazu Kmalu zatem je šla pred hišo kjer stanuje in ga začela javno zmerjati. Naveličan in užaljen jo je mož tožil, a žena je dosegla popolno zadoščenje. Sodnik jo je namreč oprostil obeh ob- slabše pa je bilo, da je sodnik obsodil tožitelja, to je njenega mcza, na plačilo sodnih stroškov. Po kioiutah torej še materialna škoda * * * Pred istim sodnikom je bila včeraj trojica oseb ki so bile obtožene poneverbe naročilnic. Na zatožni klopi je bil 52-ietni Angelo Negri iz Rima, njegova žena Ida Da-voli in Benedetto Pin iz Tre-visa. Obtoženi so bili, da so ponaredili naročilnice in eno od teh je Pin, k; je upravnik nekega prevozniškega podjetja, pokazal agentom prometne policije, ki so ga ustavili v Ul, Baiamonti. ko je bil namenjen s tovornikom in prikolico proti domu. lvlož je namreč prevažal bencin, ki ga je naložil na tovornik v «A-quili«, « agenti so ugotovili, aa teža blaga ni v skladu s težo, ii je bila vpisana v predloženem dokumentu. Medtem ko so sodniki Ido Davoli por. Negri oprostili, so njenega moža zašili na 4 mesece, P:,ia pa na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno jn brez vpisa v kazenski list. Dva padca Včeraj malo pred poldnem so morali bolničarji Rdečega križa nuditi prvo pomoč 70-letnemu Giuseppu Bembichu iz ezulskega taborišča na Kraški cest, na Opčinah, katerega so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pustili v varstvu zdravnikov nevrološkega oddelka. Ce ne bo komplikacij, bi moral Bembich okrevati v 10 dneh, V stanovanju v Ul. Broletto je padfi tudi 78-letni Josip Pregare, ki se je po opoldnevu domislil, da bi potreboval zdravniško pomoč. Najprej so moža sprejeli na opazovalnem oddelku, a proti večeru so ga po natančnejšem pregle. du premestili na ortopedskega, kjer so ga zdravniki zaradi udarca na čelu in na hrbtenici z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejel, s pridržano prognozo. Malo je poročit iz naše sicer tako razsežne vasi, čeprav bi bilo precej gradiva. Za da. nes boste dovolili toliko prostora, da lahko povemo naslednje: Povsem pravilno ste v zadnji nedeljski številki pod naslovom »kot bi delili Lau-rove makarone« povedali, kako nameravajo deliti podporo, namenjeno našim kmetom za lansko škodo po zmrzali. K temu bi mi dodali še to-le: To početje ni glede na namen smešno in neumno, ampak je od tistega trenutka, ko je bilo potisnjeno v poseben strankarskopolitiini (reci: demokristjanski) predal, tudi skrajno politično nemoralno. Stotine vagonov pšeni. ce, namenjene prizadetim kmetom (vsaj tako se je glasila lanska obljuba), so se čez noč spremenili v volilno trgovino! To je demokristjanski kuharski recept, ki mu naši ljudje pravijo kravja kupčija. Pri nas tega volilnega golaža doslej še niso ponujali, vsaj ne javno. Pač pa se to vrši «pod rokos. Mendar nismo dovolj pravoverni, se pravi. da ne dišimo po demo-kristjanskem parfumu, oziroma nam ta vonj ne ugaja. S tem golažem radi strežejo takim, ki so na razpotju in ne vedo, kam naj z volilno glasovnico. No, pri nas je takih razpot-nikov razmeroma zelo malo. So ie bele vrane, ki nameravaj o slepo ubogati nesrečnemu nasvetu zmešanega vod. stva esTezejevcev in k a.o.iške zveze. Ni jih pri nas, razen tistih, ki so zgubili glavo, srce in dušo ali vsak čut dolžnosti in odgovornosti nasproti svojemu narodu, rekli bi nasproti delovnemu ljudstvu, od katerega živijo; k sreči so med nami sila redki, ki bi bili popolnoma otopeli za nove dogodke, nov tok zgodovine: Ko vse to enkrat odpove, ne moremo več govoriti o svoji narodni zavesti, časti in ponosu (kar mora imeti vsak normalen in pošten zemljan in torej tudi mi Slovenci. Nabrežinci in drugi) in o svojih narodnih, gospodarske-so-cialnih, kulturnih in drugih pravicah, ker smo kot takšni podobni čredi ovac, ki jih vsak, dober ali slab pastir po. ljubno nažene v to ali ono stajo. Ne, takšni nočemo biti! Upamo, da nam število takih izgubljencev ne bo delalo na nedeljskih volitvah sramote. Sicer pa se je naša pretežno proletarska vas že dav. no odločila, da bo glasovala za kandidate, ki nam ne ponujajo ne takšnega ne drugačnega golaža, ampak imajo v svojem programu borbo za vsestranski napredek delavskega in ostalega delovnega ljudstva, bilo italijanskega ali iiuiiliiimillilMmiiiiiiiiiiiiiimiiMliiliiiiiiMMiumiiiiiiiiiiiMutiimiiiiiiiiiiiliilniiiiiiiiiiHiiiii Izvršni odbor sindikata u-službencev «Banca d”Italia» je napovedal za danes stavko vsega osebja v vseh italijanskih pokrajinah. Omenjeni odbor je sporočil, da je stavka napovedana v znak protesta, ker so bili zaman vsi napori za rešitev nujnih vprašt-nj uslužbencev, ki so nastala zaradi skrčenja števila osebja, slabih delovnih pogojev in ekonomskega stanja. V zadnjem času so namreč odpustili nad 2000 uradnikov in niso sprejeli v službo mlado delovno silo, kar otežkoča delo vsem uslužbencem. # * * Kakor poroča ANSA, se bodo danes v Rimu nadaljevala pogajanja za obnovitev pogodbe glede sprejemanja pomorščakov. Giede izmen pri vkrcavanju pa se bodo pogajanja nadaljevala 29. t. m., kakor je sklenil predvčerajšnjim minister za trgovinsko mornarico. Pogajanj se bodo udeležili predstavniki sindikatov in lastnikov ladjevja. Vladne oblasti bi hotele na ta način odstraniti nasprotja med delodajalci in pomorščaki. da bi preprečile morebitno stavkovno gibanje med volitvami, kar nikakor ne bi bilo všeč vladi prav v teh odločilnih dneh. »n------- Samomor ženske Včeraj zjutraj je tast lastnika kleparske delavnice v Ul. Pascoli odprl vrata in vstopil Obstal pa je kakor okamenel: pred njim je le- žala m tleh 52 let stara Pom-pea Ravalico vd. Muiesan iz Ul. Mrdonnina, medtem ko je v prosuiru neznosno smrdelo po plinu. Mož je nemudoma poklical na kraj tako bolničarje Rdečega kr.ža kot policijo in medtem ko zdravniku ni preostalo drugega, kot podpisati potrdilo o smrti zaradi zadušitve. s plinom, so policijski organi Uvedli preiskavo. Ugotovili so. da je Ravalicova prinesla predvčerajšnjim zvečer večerjo kleparju. Oba sta se nekaj časa zadržala v bližnji gostilni. Klepar je moral po opravkih in je Ravalicovo pustil samo. Tedaj je ženski verjetno padla v glavo nezdrava ideja, zaradi česar je stopila v delavnico, kjer je odprla pipo plinske napeljave ki je lastniku služila za varjenje. Po mnenju zdravnikov je smrt nastopila okoli polnoči. Truplo samomorilke so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice kjer bo na razpolago sodnim oblastem. Izpred prizivnega sodišča Potrjena obsodba moža ki je udaril žen Obsodbo so potrdili tudi Izraelcu - Uspešen priziv babice slovenskega. Ce torej nočemo v polpreteklost, v dobo naše najtežje usode, volimo kandidate ene ali druge napredne stranke: socialistične ali komunistične. Ljubitelj našega ljudstva «»-------------- Nagradni natečaj Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo Obveščamo vse naše člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni natečaj za razne kategorije delavcev proizvajalcev. Natečaj predvideva razdelitev 50 kolajn z diplomami vsem tistim, ki več let delajo v isti stroki. Ker druga kategorija predvideva dodelitev nagrad vsem osebnim in družinskim delovnim skupnostim, ki se udejstvujejo vsaj 5Q let v isti gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih družina živi samo od kmetijstva, da se natečaja udeleže. Pri štetju števila let se u-pošteva tudj delo pokojnih ali še živečih staršev. Prošnje za udeležbo pri natečaju je treba oddati v uradih trgovinske zbornice, Trg Borsa 14. do 31. maja ob 12. uri. Prošnje se napišejo na navaden papir. Prošnjam je treba priložiti rojstni list in dr-žavljanski list udeleženca ter kakršno koli potrdilo, iz katerega naj bo razvidno, da je udeleženec ali družina istega kmeta najmanj 50 let zaposlen. Pozivamo vse naše člane, da se natečaja udeleže in da se zglase takoj v naših uradih za vsa nadaljnja pojasnila. TAJNIŠTVO KZ in ZMP Gospa En za, žena šefa kabineta tržaškega kve- storja dr. Vtttoria Bar-tolinija, je včeraj povila dečka, kateremu so dali ime ALBERTO Srečnim zakoncem naše čestitke, novorojenčku pa obilo sreče. ( Šolske vesti ) Ravnueljstvo eržavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je Jas za vlaganje prošenj za nizj’ tečajni, vstopni in sprejemn' izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št. 12/11. tržaških popevk; 17.50 Beethoven-Sonata za klavir; 18.45 41. * -ieraraka dirka po Italiji; 1*. Orkester- Cergoli; 19.10 Iz P .", v ploščo: 21.00 Giuseppe Pie«-»Maristella«. KOPER 5.00-6.15 (n 7.00-7.15 Prenos KM 7.15 Glasba za dobro jutro; 12-UJ Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: «Pinriraoje breskev#, 13.45 H. Ratooul: «Marouf», bsM-. 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Govori Pre“s' OLO Nova Gorica ing. Karmelo Bmjihna«; 14.40 Glasba po želja" (II. del); 15.25 Zenski tercet: Dana FMpMČeva, C. Ložarjeva m N. Podlogarjeva, poje slovensko narodne, na harmoniki spremlja Avgust Stanko; 15.40-17.00 Prenf" F.L; 17.00 Ritmi in popevke; 19.*1- 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; »• «Slovenskj utrinki«; 8.35 Melon-,ie potujejo; 9.00 Odprimo ni atlas; 10.10 Popevke, ritmi J. napevi; 11.00 Orkestralni odlom* iz oper in baletov; 11.30 Cicibanom — dober dan!; 1145 Pe5"! o polžku, žabi, putki in drug n živalih; 12.00 Mali koncert zabavnega orkestra radia Beograd-12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Si -venske narodne pojeta Jan<*,.č pušč ek in Marija Bitenc; ltj-Plošča v ploščo; 13.40 Papulart« orkestralne melodije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti im tehnike, 15.40 Humoreska tega tedna ~~ Arkadij Averčenko: Lakasti čevlji; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; U-'® ... ganski napevi; 17.30 Naša g?51' ja...; 18.00 Radijska univerza; le)3 Matija Bravničar: Prva simfonija; 18.45 Četrtkova repor^z . 19.50 Tedenski notranjepoliticn pregled; 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Matej Bor: Sel je popom.' skozi atomski vek; 21.30 J051 Slavonski; Sonata za violino klavir; 22.15 »Po svetu jazza« pianist Erroll Garner. TELEVIZIJA ^ 16.30 41. kolesa,rska dirka Pt Italiji — Spored za otroke; l"--. Poročila; 18.45 Stari i-n nov šgort; 19.00 Pouk angleščine; 19.20 Razgovor s poslušalci; pevke ob oknu; 20.00 Kmeti)*1 .oddaja: 20.30 Poročila; 20.50 »L«-rosello«; 21.05 Posebna oddaja 41. kolesarski dirki po I4**Jjl 21.20 Odnehaš ali nadaljuj 22.20 Potovanje na Jug; .. Italijanska ustava; 23.05 Porocu • ;2.50 pomolu Beriaglicri preiskali1 kaznivo in drugič, ker je že- niliiiiiiniiiiliiilliiiiiiliiiliiilinliiiHiiiiiiiiiuiiiHimniiiiiHuiimmiiiiiHMmtniMiHiHtMilliimiMUHiilliirtlliuMjllllltiiiiiiHiMiHiimiiaiimHmnmni.. gospodarstvu, ne pa samo Slo- Tržaškim demokristjanom in zlasti nekaterim njihovim slovenskim podrepnikom, ki so v Gorici in v Trstu pozvali slovenski volivce, naj glasujejo za demokristjanske kandidate, je zelo nerodno, da je sloven- je seveia KD V TEH PRED VOLIL ska javnost ne glede na strankarsko pripadnost (razen nekaterih posameznikov, ki si lastijo pravico zastopstva »demokratičnih Slovencev« in jim je vsako demokristjansko oziroma šovinistično protislovensko dejanje »obramba proti komunizmu«) ostro obsodila protidemokratični in protiustavni ukrep vladnega komisarja prepovedi slovenščine na Ve.ikem trgu, ki so jo zahtevali tukajšnji demokristjani. Zato hoče sedaj KD na kakšen način pridobiti vsaj tisto malo slovenskih klerikalnih giacov in pomiriti »slovenska demokrate«, ki, kot je osebno izjavil tukajšnji federalni tajnrk KD. »razumejo prepoved slovenščine na Velikem tigu«. Demokristjanska agencija «1-talija« cl-javlja daljše sporočilo, v katerem pravi, da jč v krogih, ki so blizu vodstva večinske stranke (KD) v Trstu zvedela za nekaj pripomb gleda »lova na glasove pri-padnikce slovenske manjšine«. Za demokristjane levičarske ftranke niso iskrene v svoji slovenski volilni propagandi. To je samo njihova »demoga-gija«, ker levičarske stranke, ki so v opoziciji, ne morejo ničesar nuditi tukajšnjim Slo. vencem. Zato KD pričakuje, da bo «s!ovenska manjšina... tokrat volila pametno ter oddala svoj glas tisti skupini, ki ji not odločujoči element v bodečih vladah edino lahka res nekaj da«, Ta skupina Agencija »Itali«« piše, da »socialkomunistična levica«, v katero »pada tudi naš list napada demokristjane i* sledečih razlogov; 1. Krščanska demokracija je italijanska stranka, zaradi česar je i-ždajalec vsak Slovenec, ki jo voli; 2. KD ni dala Slovencem nič, zaradi tega naj torej vozijo socialkomunistično levico; 3. K1) ne obljublja Slovencem zp volitve nič, pač pa jim v«e obljubljajo socialko-muni»'i, katere je torej treba voliti. Najprej moramo poudariti, da niti komunistična niti socialistična stranka in še manj pa naš list ne govorijo, da je «izdajalec osalf Slovenec, ki voli za KD» češ da je to ita-iijansso stranka. To so ti demokristjani sami izmislili. Res pa je, m to smo že mnogokrat poudarili, da vodijo demokristjani v Trstu šovinistično m v mnogih primerih celo fašistično politiko do Slo-vencev. Med njihovimi m fašističnimi protislovenskimi izpadi ni včasih nobene razlike, kar to pokazali zlasti z nedavno zahtevo pri dr. Pa la-mari, naj prepove slovenščino na Velikem trgu. Glede Slovencev pa se KD hvali, da »je dala Slovencem po viadah, v katerih je sodelovala v odločujoči meri, na-slednj j. 1. Fo odhodu zavezniških sil z Goriškega leta 1947. in s Tržaškega leta 1954 so vla- jo popolno jamstvo za zagoto- de KD, in ne opozicija, ohranile brez okrnitev vse, kar je slovenska manjšina dobila po koncu zadnje vojne; šolstvo t.sk, organizacije, radio itd.;’ 2. vlada in KD nudita Slovencem jamstva demokratične ustave, k; stalno, ne pa zgolj s prehodnimi sporazumi, zago-'avlja in varuje temeljne svoboščin ‘ in zakonite pravice manjšin, ki jih mirno uživajo tudi v sedanjem volilnem boju. 3. vlada, ki je bila izraz KD, ne pa socialkomunisti, je sklenila videmski sporazum, ki prinaša vsak dan toliko dobrega prav slovenskemu prebivalstvu na obeh straneh meje; 4. vlada KD. ne pa socialkomunisti, je bila tista, ki je pokopala zloglasni zakonski o. snutek za ureditev slovenskega šo stva. Tega je pripravil so., aldemokratsk; minister Rossi, torej ugleden prvak ene zmed listih levičarskih strank ki za sedanje volitve obljublja Sloiencem nebesa in zemljo. Vse to, nadaljuje agencija «Italia.» ie KD storila brez 1emag"ških napovedi in obljub, čeprav ji Slovenci do-»lej fe niso nikoli z zaupanjem, izkazanim pri volitvah dali Dooblastila, naj skrbi za njihove koristi. Nadalje KD zagotavlja, da bo izpolnila vsa ustavna do-iiočilg, ki poleg drugega daje- vitev obstanka in pravic narodnih manjšin. Nato pravi, da bo manjšinska vprašanja mogoče reševati zlasti v okvi-iu deželne avtonomije, ki jo oni zahtevaj o. Na vse tr demokristjansko hinavsko hvalisanje, kaj so vse storili za Slovence na Tržaškem in na Goriškem, naj omenimo samo sledeče: 1. Da so vlade KD ohranile na Goriškem in na Tržaškem vse, kar so našle slovenskega po ' odhodu anglo-ameriških čet, ni ' nobena posebna zasluga KD. To in še več je bila in je italijanska vlada dolžna dati m priznati Slovencem, če hoče samo delno popraviti krivice m ziočine fašističnega režima proti Slovencem v Italiji V resnici pa KD danes ne spoštuje ne ustave ne londonskega Memoranduma. Tukajšnja KD pa na vsakem ko-taku krši najosnovnejše na-rodne in demokratične pravire Slovencev; 2. vlada m KD dajeta danes Slovencem takšna jamstva demokratične ustave, da je vladni komisar dr. Palamara na zahtevo demokristjanov in fašistov prepovedal govoriti slovenščini na Velikem trgu; 3. ko je vlada v Rimu pristala na videmski sporazum, so bili tukajšnji demokristjani proti temu sporazumu. Hkratj pa se je pokazalo, da videmski sporazum koristi ce. lotnemu obmejnemu prebivalstvu in celotnemu obmejnemu vencem 4. najbolj smešna pa je de-mokristjanska samohvala, da so oni pokopali «zloglasni zakonski osnutek za ureditev slovenskega šolstva,» češ da pa je pripravil socialdemokrat, ski minister. Res pa je, da je bila vlada prisiljena »pokopati« omenjen; zakonski o-snutek, ker so proti njemu protestirali vsi Slovenci, Hkrati pa KD do sedaj ni še ničesar storila, da b, sestavila pravičen in demokratičen zakon za uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji. Obenem pa moramo ie poudariti, da agencija »ftalia« niti ne omenja londonskega Memoranduma, ki ga je tudi podpisalii demokristjansko vla. da, ker se zaveda, da prav demokristjan; grobo kršijo ta sporazum. Da ne govorimo o njihovem zakonskem osnutku za ustanovitev deželne avtonomije. kjer niti ne omenjajo obstoja Slovencev, kaj še jamstva za zaščito slovenskih narodnih pravic. To je sicer samo odgovor na to, kar piše ugenciia »ftalia«. Ce pa bi hoteli naštevati vse, ker so razni tržaški demokristjanski prvaki storili proti Slovencem, njihov šovinizem v tržaškem občinskem svetu, razne Bartolijeve izpade in grožnje proti slovenske-mu prebivalstvu in podobno, potem nam ne bi zadostovala niti cela stran našega lista. Zato pozivamo slovenske volivce ,naj nikar ne dajo niti enega ghtsu demokristjunskim kandidatom in naj plasujejo za komi nistično ali socialistično kandidatno listo, na katerih kandidirata t udi dva slovenska kandidat a, 63-letoi Vittorio Coppi iz Ul. del Bosco mora vsakokrat, ko se vleže v posteljo, sneti u-metno nogo. Včasih pa je mož, predvsem zaradi šibkega zdravja in tudi slabega ekonomskega položaja precej nervozen in tedaj se ga je treba bati. Njegovo živčnost je marca 1955. leta okusila tudi žena Eufemia Usilla, katero je Coppi udaril po obrazu z u-metnim udom. Zenska se je zatekla po zdravniško pomoč, kar je zadostovalo, da so o družinskem sporu obvestili policijske organe, ki so seveda moža prijavili sodišču. Septembra lani je bil proces, po katerem so Coppija obsodili na 3 mesece in 6 dni zapora, kar so mu sedaj potrdili tudi po njegovem prizivu. 4* 4* * Z boljšim rezultatom se je zaključila prizivna razprava, ki jo je sprožila 48-letna babica Anna Zele iz Videmske ulice, ki je že mesec dni v zaporu v pričakovanju nove razprave pod obtožbo povzročitve splava. Zele je bila maja pred dvema letoma obsojena zaradi povzročitve telesnih poškodb tedaj 82 let staremu očetu Franceecu na 3 mesece . in 5 dni zapora. Zensaa je namreč udari)« s coklo po kozarcu, ki ga je njen oče' držal v roki. Spočetka so mislili, da se je Francesco Zele ranil z drobci v trenutku, ko je njegova hči razbila kozarec. Kasneje pa je priletni mož izjavil, da se je ranil, ko je pobiral drobce s tal, s čimer je pripomogel, da so prizivni sodniki sedaj oprostili obtoženko, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov. 4> 4* 4* Istemu sodišču je Paltiel Novik, rojen v Izraelu in stanujoč v našem mestu v Ul. Ponchielli, vložil priziv proti razsodbi kazenskega sodišča z dne 15. septembra 1955. leta zaradi obtožbe tihotapstva cigaret in neplačevanja troša-rinskega davka. Novika so zasačili s 190 zavoji ameriških in angleških cigaret v taksiju, s katerim se je skupno s prvim častnikom izraelske trgovske ladje «Dromit» peljal iz lesnega pristanišča pod Skednjem proti mestu. Cigarete so bile v vrečioi in ko so agenti pregledali avto, jim je Novik izjavil, da je njegova. Kasneje je še dvakrat spremenil prvotno izjavo, prvič trdeč, da ni poznal vsebine, drugič pa, da mu je neki pomorščak brez njegove vednosti spravil vrečo v taksi. Izgovori pa ga niso rešili obsodbe na 107.000 lir globe za tihotapstvo in 4 zato, ker ni plačal trošarinskega davka. S prizivom je hotel Novik doseči če že ne oprostitev, vsaj znižanje globe, a dosegel ni ničesar, ker so mu sodniki prvotno kazen v celoti potrdili in ga celo obsodili na plačilo povečanih sodnih stroškov. —------ Nesreče na delu Nezgoca, ki se je včeraj zjutraj pripetila 25-letnemu Gabrijelu Curciju iz Ul. Kolo-nja, ju precej čudna in predvsem nenavadna. Curci je bil zaposlen pri gradnji hiše v Ul. F. Kevero in je v drugem nadstropju peljal s samokolnico gradbeni material. S' samokolnico je moral večkrat iti čez električne napeljave in okoli 9.30 je kolo samokolnice ponovno šlo čez žico, zaradi česar se je ovoj pretrgal in Curci, ki se okvare ni zavedel je z nogo stopil prav nanjo Trenutek zatem ga je tok omamil tako močno, da se je delavec nezavesten zgrudil na tla. Po nujni prvi pomoči, ki so mu jo nudili bolničarji Rdeče, ga križa, so moža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli m opazovalnem oddelku. Okreval bo v dveh dneh. Malo prej pa se je v pristanišču ponesrečil Stanislav Voglar iz Ul, Commerciale, ki je z neke ladje pomagal razkladat; vreče amerišikih lešnikov. Na njegovo smolo je precej težika vreča padla z žerjava in priletela prav njemu na desno ramo Drugega mu ni preostalo, kot se zateči v bolnišnico, kar je težak storil z rešilnim avtom. Ponesrečenca so sprejeli zaradi poškodb, med katerimi je najhujša zlom roke, s prognozo okrevanja v 20 dneh na kirurškem oddelku. Na ortopedskem oddelku in ; sicer s prognozo okrevanja v K ali v najslabšem primeru v 40 dneh, so včeraj sredi popoldneva sprejeli Domenica Fabbretta s Trga Liberta, katerega je sredi dela pri razkladanju lesa iz železniškega vagona v starem pristanišču podrlo na tla breme, ki ga je prenašal žerjav. Društvo slovenskih srednješolcev priredi danes 22. t. m. ob 20 30 v Ul. Roma 15 lilmno-iiHieiii večer Vabljeni 1 m A D 1 o ČETRTEK, 22. maja 1968 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod m... Predavanje: «Las:ovke»; 12.10 ka vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester «Telefun-ken«; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Haendel: Dva koncerta grossa: v D-duru op. 6 št, 5 in v g-molu op. 6 št. 6; 18.30 Sirimo obzorja: »Moj dom j« Evropa«; 18.50 Vokalni stkstet »Ubald Vrabec«; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina in Pokrajina; «Pokrajina in njena organizacija«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Ilustrirano predavanje: »Ob 190. oi. letni d rojstva koroškega kmeta-pisaCelja Andreja Drabosnjaika«; 21.15 Sekstet Benny Goodman in orkester Bllly May- 21.40 Ivan Matetič-Ronjgov: Roženice; 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: »Razdvojeni Ivan Pregelj«, 22.15 Orkester F. Chacksfield; 22.30 Beethoven: Oktet ža pihala, op. 103; 22.50 Večerne melodije. TRST I. 11.45 simfonična glasba; 12.00 4i. kolesarska dirka po Italiji; 12.10 Koncert orkestra Segurlni; 14.30 »Tretja sirarn«; 17.30 sto let iiiiiiiiiMmiiiiiMiiiiHiHiiiiiiimimiiiiimiiii 00 VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21, t. m. se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke ni bilo nobene, UMRLI SO; 53-letna Elisabetta Puoclo por. Caputi, 81-letna Giu-seippina Ulmann, 77-letni Francesco Zago, 68-letna Pietra Lutt-mann por. Mori, 75-1 etn i Francesco Padova, 91-letna Antonia Klego vd. Sancin, 71-letni Matteo Vlsintln, 85-1 etna Antonia Perea-vaz vd. Benedetti, 51-letni Giuseppe Savi. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, KJadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul. Orianl 2; Alta Salute, Ul. Glulla 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. Lacclsior. 15.00: «Slamnati P. Germi, L. Dalla Noce, -Urzi, E. Nevola. Fccice. 16.00: »Divji bes«, . Netvman, Lita Milan. ,< Narionale. 15.00: «Mladi levi«, (“• Brando, MonLgomery Clift* Martin Fiiodeaounatico. 15.00: «f'r0?ll. tišine«, R, Wid»nark, D. "L, chaels. Na cdru: »Skušajte veti v miru«. n3 Grattaclelo. 16.00: »Ljubezen « prvi. pogled«, W. Chiari, *. rty, v barvah. Supercinema. 16.00: »CamP"1* Marisa Allasio Arcobaleno. 16.00: «Jaz, matn® ti«, M. Merlinii, R. Salv*01 ’ D. Modugno. Astra Rojan. 16.30: »Rdeči š®10' či», G. Cooper. i. Capltol. 16.00: »Mladi možje«' Corey, A. Cifariello. . ieu. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuj Cristallo. 16.30: »Njegova klicala maščevanje«, R-son, D. Reed. _^,;.iieJ»' 21.00; »Odnehaš ali nadaljuj ^ Alabarda. 16.30: »Sajonara«, Techn. gi- Aldebaran. 16.00; »Dvoboj » ter Ridgeu«, L. Barker, Corday, teebnicolor. . -i- Ariston 16 90: «Clovek, ki (j, koli obstajal«, C. VVebb, Grahame, tichnicolor. ,,,<«$*■ 21.00; »Odnehaš ali nadaU“Jy,, Aurora. 16.00: »Panls H01 H0pe, A. Ekberg, Fernandel, B. n technicolor. ,-eiža«, Garibaldi. 16.00: »V znaku kr Frederich March, C. C*®' _ri-I m pero. 16.30: »Obtoževatn« ča», T. Potver, C. Laughto"! Dietrich. v»r' Ideale. 16.00: «Pogubi jeni v Savi« (Kanal). 0' Itaila. 15.30: »usodna žensk« • Pečk in L. Bacall. nujeS«1 21.00; »Odnehaš ali nadai^iju-Moderno. 16.00: »Nekdo cH-bi«, B. Hutton, R. Meekei' nicolor. inje!’’ 21.00- «Odnehaš alt nadaD“dJli, S Marco. 16.00: »D0*®; v*11*' prva ljubezen«, Claudjo 5». 21.00; «Odnehaš ali T>>' Savona. 16.00: »Ivanhoe«, m lor, E. Taylor, techoicoiop ^,, 21.00; »Odnehaš ali n**1/ M«' Viale. 16.00: «Malafemm n«"’ ria 'Flore, Nunzio G«‘*”,10zlVl'* Vitt. Veneto. 17.00: v plavolaska«, J. M®na barvah. . n3d Belvedere. 16.30: «MegJa " mas. nalom«, E. WiIUams, *• technicolor. „yi»l]o)e! 21.00; »Odnehaš ali nb„ve Marconi. 16.00: «Herkul<>v teCji-ve«, S. Koširia, S. Reeveu nicolor. Massiroo. 16.30: «Past Dorothy Malone, B. 21.00; »Odnehaš ali Novo cine. 16.00: «Crni ^, F Christuphe, trclhnl^ijujf-21.00: »Odnehaš ali na®1 piai" Odeon. 16.00: «Vojna me« tl«, Peter Graves. Radio. Darves zaprto, Valute Milan Rim Zlati funt 6.000,— 6.200,— Marengo 4.900,— 5.150 Dolar .... 622 — 624 — Frank franc. 125,— 129,— Frank Švicar. 144,— 146 — Sterllng . . . 1.720 — 1.760 — Dinar . , 82 — 84,— Šiling , . 23.75 24.25 Zlato .... 711.— 713 — Zah, u. marka 147.75 149.75 MALI ODREZKI BLAGA — n ] šiljka svile, najlona ud ’ glt •, na težo. Izredna pr^pOl^ cene in kakovosti, - Tr DELLO SCAMPOLAME Ul. Mazzini 40. « PRI MAGAZZINI .pl*^; 1000 lir, najlonske de*1 90O p* ženske In moške, P® no n hlače, jopiče in ot> rrstu. „ „jtt ugodnejših cenah v ,( drt Trstu, Ul. Carduccl * ^ ^ «bun.! sms#* Nekdanji samozvani levičarski razumnik in sedanji vneti borec za interese francoskih kolonialistov Jacques Soustelle ni jme Jacque, temveč Ben in v tej zvezi so pravili, da je Žid francoske narodnosti, rojen v Egiptu. Visoki funk-cionarj, vladne uprave, ki so držali s kolonialisti, niso u-poštevali njegovih navodil ter metali v koš njegove okrožnice. Ker se je Soustellu upirala uporaba sile proti Arabcem, so ga kolonialisti začeli imenovati «Jacqueline», s čimer so hotel; poudariti, da ni mož na mestu, temveč žensko bitje, ki je za to mesto preveč cnaštudirano* in preveč »delikatno*. Živci nekdanjega najboljšega študenta niso bili dovolj močni, da b; vzdržali kampanjo klevet, posebno še, ker so ga začeli napadati tudi z očitki, da ni patriot in da ni vdan «franco^ki Alžiriji*. Se bolj se je zagrizel v delo, a je ostal osamljen, dokler ga ni zadaja kriza. Po pokolu v El Milia je bil zrušen kot 'še nikoli v svojem življenju. Pred trupli francoskih kolonialistov je njegov intelektualni duh oziroma njegova vo-ija popustila in odstopila mesto čustvom. . Izgubil je glavo' in se postavil na stran ekstremietov. Ce bi imel moč in voljo državnika ter hladno kri poveljnika, tedaj bi razumel, da je bil El Milia samo člen v zgodovinski verigi, ki se bo prej ali slej zaključila v smislu želja in zahtev alžirskega ljudstva. Toda bil je preveč povprečen in tako je postal eden najhujših ekstremistov, katerega geslo je od tedaj na. prej; »Pogajanja z Arabci pomenijo isto, kot da bi se vdali.* Vse ostalo, kar se je zgodilo potem, ni nič drugega kpt logična posledica njegove preteklosti. Ljudje njegove vrste so vedno presenečeni pred dejanjem, ki gre iz okvira njihove logike. Mnogokrat, kar dokazuje prav Soustellov primer, postanejo orodje podivjanih množic. Toda ker niso dovolj močni, da bi lahko množico obvladali, zahtevajo intervencijo diktatorja. A so dovolj inteligentni, da mu znajo pripravljati pot. Vsekakor je Soustelle svojo nalogo dobro opravil. Ce mu ne' bi uspelo prit; v Alžir, bi De Gaulle verjetno še vedno čakal ra nadaljnji razvoj dogodkov, ko pa je zvedel, da se je Soustelle srečno prebil čez mejo, je lahko naslovil svoj poziv pariškemu prebivalstvu, saj je Soustelle predstavljal «,politično glavo* na »telesu vojaškega puča*. Tako je Soustellu uspelo dat; puču nov polet in postaviti dilemo: »Ali De Gaulle na oblast ali secesija v Alžiriji*. fmmm i — Bon zorno, žako- II\t ITT ga dekreta! Komisarji mino! U pridejo nu grejo, mi smo — O, živjo, Mihec! Te pej tle od anbot jen bo- k$j bolijo uha od teh mtfSr '— hZsU mo tudi ostali, shodov tle pod nami? - Ma ti ga višto ke — Ti ša, mi školta ma no kapiši saj. Bernetič no pol parlar prke kva šoto že — Sej ni čudno! Pr tolko partitah, ke tera šanta? so ani prfina po dva od ane sorte ku —‘čuj, če ne nehaš, te bom prpelu ano dvojčki se še an pameten teško znajde, tako de bo bol zazgonilo ku tle ta zgun! ne pej ti, ke takuintaku ne zastopeš dosti. — čo, ti, no ofender! K e mi že čitadin Manka sveteh krajou, ke se danes nobeden ne zmisle! Tudi Bazovica be bla lahko svet kraj jen tudi tista hiša na ke ga dirito de voto e bežonja rešpetar. vija Gega, ma danes se nutre učijo go- Ke nova! — Ma Mihec, zdej ke te poslušam, kej te je primlo? Ke se delaš norca al govoriš zares? Mi njente škerci! Aft no vol štar provokator, prke kvešto plac že tera šan-ta e no še pol parlar žlavo e šenjor ko-mišarjo njanka na laša e mi že kva šer-viejo kamun. — Ma Mihec, kej taku hudo te je primlo? — Njente primlo, koša primlo?! Krat- det. Jen če tudi kej prepovejo tu še neče reč de je blo ravnano prou. Tisti ke komandirajo so glih taku naumni ku drugi ledje jen glih taku falijo. Treba gledat bol na delč jen ne bacelirat za vsako naumnost ke jo nardijo! — Ma ja, sej ne rečem de nimaš prou! Ma kader ti ano reč taku štrenk prepovejo ... — Bejži, bejži! Stari cajti so pasali jen ne pridejo več nazaj. Se zna, de se najde še če pej les kašen, ke misle, de komalo mi no vol dišpjaceri, mi kva ^ kulo obrnet nazaj, ma ti ne rata bati le ore e bašta, mi no parla de politika e njanka per žlavo. Mi no vol per-der šerviejo. — čuj, če ne boš nehu, boš zgebu službo, zatu ke te bom jest vrgu dol s turna! De si taku naumen pej si nisem mislu. Si ku tisti oštirji, ke mislejo, de bojo zgebili koncesijo, če bojo dali soje otroke u slovensko šulo; živijo pej od sameh ‘Slovencou, ke hodejo u njeh oštarijo. Kej se je treba tolko ustrašt zastran an- več. Sej je uaslov taku že zadosti, ni treba de še ti vse verjameš. — Ben, nej bo, a! Pej be se lahko kej pomenli od volitu. Kej rečeš, koga be blo za volet? — Jest rečem, de ni dosti za štedirat. Volili bomo tiste, ke so si upali vzet v listo slovenske kandidate. Tiste ke je-majo na kontrašenji srp jen b’t. — Ben, jest bom volu komuniste. — Jest pej socjaliste. Stoj mi glih! ŠE DOBER MESEC IN ŠOLE BO KONEC... Kako bomo pomagali svojemu šibkemu učencu Se deber mesec in otroci bodo' prinesli iz šole zaključne ocene: Nekateri bodo prinesli pozitivne, celo pohvalne ocene, drugi srednje, morda tudi s kakim popravljalnim izpitom, tretji pa bodo odklonjeni celo za leto dni. Upajmo, da bo slednjih čim manj, pa čeprav nam praksa dokazuje, da ni tako in čeprav se pogosto sprašujemo, zakaj tako, ko so vendar otroci v pretežni večini snov, iz katere se da mnogo ustvariti. In zato so sam; pedagogi mnenja, da pri večini slabih študentov in šolarjev na sploh, ni krivda samo ali celo toliko na njih, kot na učnem sistemu in učiteljih. Toda to je že predmet drugega članka in ustavili se bomo raje pri tistih učencih in dijakih, ki tik pred zaključkom šolskega leta stojijo na nekoliko šibkih .nogah ter pri tistih dijakih, ki jih čaka po zaključku šode še težka naloga — zaključni izpiti. Ne bomo tu govorili o pedagogiki in šoli, pač pa o ravnanju staršev s svojimi o-troki kot učenci in dijaki, ka. med letom v šoli niso bili najboljši. Mesec dni sicer ni mnogo in slab je tisti dijak, ki misli, ililiiillHilimiiiiiiliiiiiiilliliiHKHiiiiiiimiiiiilfiillHliiiiiiiiiiiiliiiiiimHiiiiimimliiilitiimiiitiiiitMliiimiiiiliiiiiMiiiiiulliHiniiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiMtiiimiiiiiiiiiiiiMiniitiiiMiiHiiiiititiim DELEŽ KEMIJE PRI NAJNOVEJŠIH PODVIGIH TEHNIKE Raketna goriva in obsidatoiji za izstreljevanje satelitov Niti Sovjeti niti Američani ne marajo o tem govoriti Bor kot odlično gorivo, fluor pa še boljši oksidator Po najnovejši sovjetsk; izstrelitvi satelita-velfkana skoraj 20)0 km visoko se je ponovno postavilo vprašanje o gorivih, ki so jih Sovjet; pri tem velikanskem podvigu u-porabili. Po 4. oktobru lani, ko je pivi satelit odprl vrata v novo ;n zelo važno dobo, so bili objavljeni številni podatki o tem, kakšni so sateliti, kakšna je njihova pot in kakšne naloge sateliti imajo. Le redkokje pa je bilo načeto vprašanje o deležu, ki ga je pri vsem tem imela — kemija. Zato bomo skušali tukaj spregovoriti o vlogi kemije m kemikov pri načrtih, ki jih ima človek, da bi se pognal \ vsemirje. Kemijo in kemike so pokli- cal; na pomoč predvsem zato, da dajo svojo besedo o snoveh, u katerih naj se izdela telo, ki bi ga bilo možno izstreliti v vsemirje z ustrezno brzino in odgovoriti na vprašanje, katero gorivo bo omogočilo, da bosta raketa in satelit debila brzino 8000 m na sekundo, oziroma 28.800 km na uro, torej tudi na vprašanje, kakšne so tvarine, kakšni so kemični elementi in spo. jine, ki omogočajo raketi, da dobi tolikšno brzino , in da hkrati premaga privlačnost Zemlje? Raketno gorivo jma svoj zgodovinski začetek že v času pred našo dobo. Ze stari Kitajci so poznali črni smodnik in ga uporabljali pr; izde- iiiiimiiiiiMiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiniiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii PRED ODKRITJEM SPOMENIKA Od ukradene desetice do Učiteljskega zbora V soboto in nedeljo bo ® Portorožu in v Kojskem ? Brdih vrsta svečanosti, 0 bodo na rojstni hiši fvladatelja Srečka Kumar-'n na hiši v Portorožu, v kateri je skladatelj u-odkrili spominski plo-, v Kojskem pa tudi •PODicnik. V zvezi s tem 11javljamo spomine skla-#t eljevega sodelavca in ^fotelja, nekdanjega tria-e0a kulturnega delavca Alberta Sirka. 1* V rečko Kumar se je rodil V* Kojskem v Brdih. li,„ v tniadost; je bil neugna-i v y*rin v spotiko. W»i n do 8lasbe je pode- a* Po očetu, ki je bil go-N, lr- veseljak Hodil je na '6«a veselice in jemal ma-i, ®ri-ika s seboj, da mu j, v.?su bombardino. Takrat «il j tubn Srečko glasbo. Pro. ViJ* 'estro, naj ga uči kla-^fiče) 'r‘ v devetem letu je v*1 * prvimi vajami tj *r »o imeli doma Srečka tosiafdorjenega fanta, so ga jo, •»*' v' Gorico na gimnazi-v* ok Preitičai P° ce'e dne. čin;- slabih romanih in ni »UK 4c so ga profesorji ob- itha * dvojkami. Kot »faliran* V io dobil nato službo le PSnrni v Gorici Ker ga je ^'Fodar izrabljal in mu - tu življenje neznosno to .ftdel v knjigarni deseti-»jo Prijokal domov s proš-fat,' v 1 *a dajo zopet študi-JPu>ali so ga na učitelji- -*0i„ . »e je vrnil spet k u-četr+l *'»virja in violine. V r'iM„ ' m Violine. v ke«t». letniku je vodil že or. NVV ‘P zbor. dit,i'. ga najdemo med voli, J Havke, kj »o zahteva- tfcl i, R bnrii ii An i iaviU no ilAi< '»Ijiif u^n' J*7-*1* na “4* ,i v vseh predmetih sa-,’l0'enski. Kot največjega I) med dijaki so Sreč-u1 Vključili z vseh av-iftvVn učiteljišč Sele na in-'oju i J0 Poslanca Ribara pr; *>tipni» grofu Stuerku je bil k maturi. JU v učiteljsko mesto je do. '»motnem Zapotoku. Ob ko* Cankarjevega »Marti-r *rolUria* pa ga ie Ptevze-.1 te samote, da je zbe-j, sredi leta v Trst, kjer vpisal na Tartinijev konservatorij. Za učitelja je mel urof. Lebana in Illesber-ga, poslednji mu je bil pravi prijatelj. Po končanem konservatorju v Trstu ga je zaneslo hrepenenje k znamenitemu pianistu in pedagogu Pembauru v Lipsko Tu so se začeli za Kumarja meseci stradanja, a obenem meseci poglabljanja in pravega spoznavanja. V dneh, ko ga je tiščal za grlo glad, ga srečujemo po kavarnah in beznicah, kjer sl je a glasbeno plažo krvavo služil kruh. V I.ipskem je prvič javno nastopi' pri koncertu. Igral je Bacha in Chopina in nemška kritika je bila polna hvale. Morda mu je to pripomoglo, da je doDil mesto klavirskega učitelja na šoli prof. Seibla, ki je bil doktor muzike iz 1'iemannove šole. Ali v mrzlem velemestu z neskončno ravnino in težkim meglenim ozračjem ga je morilo domotožje. Ker je bil brez izdatnega stalnega zaslužka in je moral skrbeti tudi za ženo in o-troka, je zabredel v dolgove in je zato z veseljem sprejel vest, da je imenovan za uči-lelja g’asbe na moškem in zenskem učiteljišču v Negoti-nu v Srbiji. Odhod tja mu je preprečila vojna, ki je prav tedaj iibruhnila. Moral je v domovino in se zadovuljdi » provizoričnim mestom pri tržaški Glasbeni Matici a tudi od tam ga je kmalu odtrgala vojaška pest. Pri vojakih se mu ni godilo ravi o slabo: fronte ni vi-nel in rkoroda ni imel puške v roki, Vodil je pevski zbor in prirejal koncerte. Po pivi svetovni vojm se je ustavil ie dve leti v Dečinu, od koder je tedensko zahajal k svojemu učitelju v Lipsko, prav nič ga ni strašila dolga pot. V Dečinu je vodil zbor češke manjšine. S sodelovanjem zbora ruskih oficirjev in znanega češkega violinista je priredil tam tud; Cankarjev večer. Od tod ga je zopet poklicala domovina. Vrnil se je in se ustalil v Skednju pri Trstu. Tu je ustanovil svojo glasbeno šolo ki se je kasneje spojila z Glasbeno Matico Na svojem domu je prirejal umetniške večere, združeval krog sebe prijatelje umet- nosti, pritegnil pevce violiniste in recitatorje ter prirejal z njim' koncerte v mestu in po deželi, vzgojil je mlad glasbeni naraščaj. ustanovil »Učiteljski pevski zbor, izdajal glasbene publikacije, zain-leresira! je za našo stvar italijansko javnost, pritegnil k sodelovanju z Učiteljskim pev. skim zborom znamenite umetnike iz Jugoslavije in organiziral turnejo tega zbora po Italiji. Tisoč ovir mu je prihajalo na pot, vse je premostil zanj ni bilo nemogočega, drzen do skrajnosti, gibčen in neutrudljiv je bil vselej žarišče našega kulturnega dela in življenja na Primorskem. * * * Bilo je leta 1924. Zdi se mi, da je to danes. Sešla sva se v kavarni v Tr. stu. Nikjer se človek tako prijetno ne razgovarj?. kot v kavarni Beseda teče sama po sebi, misli odpirajo nove skrivnosti, v vsem pa diha prijetna, tiha ubranost. Pred r.ama se kadi kava, nad nama vesele luči v sordi-ni toi akovega dima in vsepovsod polglasno žuborenje kavarne Kumarjeva dolga postava je udobno zleknjena v mehkem naročju stola. Zareče oči mu nemirno begajo po kavarni, v desnic, vrti žličko, nenadoma pa potrka z njo po kozarcu. »Cigarete!* «Saj ne kadiš, čemu naročaš?* * Veselo se nasmehne: «Zara.ii razpoloženja.* Gledam ga, kako prižiga cigareto Roka se mU rahlo tre. se. Ko užge, zamahne po zraku. da vžigalica ugasne, nato jo vrti dalj časa po roki, kot bi ne vedel, kam z njo, nazad-nje jo odločno vrže pod mizo. Kani nemirno, vleče po-gostoma in puha stebre dima visoko proti stropu. Nekaj časa molči. Gledam njegovo veliko glavo z izrazitim obrazom, kjer bahatj zavzema nos svoje dostojanstveno mesto košate o-brvi kažejo odločnost, oči so pravi ulm lovečih se misli, čez visoko čelo gredo rahle steze gub, črne, divje lase prepletajo tu in tam že srebrne n'ti. Obr ) se je proti meni, »Veš Albert, da ne morem od tod. Zdaj šele, ko mi ponujajo službo drugod, čutim, kako ljubim to zemljo te kraje, te ljudi. Na vsem širnem svetu ni takih krajev, n; takih ljudi. Dvoje sem se naučil ljubiti, ko sem se potepal po svetu: domačo zemljo ,n trpeče ljudstvo, tisto ljudstvo, ki se peha za črni vsak-danj, kruh, ko drugi v brezdelju’ požirajo tisočake In še nekaj; slovenski jezik. Zdi se mi, da je naš jezik najlepši na sveiu. Mogoče mislim to zato, ker je naš narod tako majhen, da smo si skoro vsi v bližnjem sorodstvu, mogoče je maja ljubezen do našega jezika lako poudarjena le zaradi te preklete negotovosti, sli naj bo kakorkoli že, naš jezik mi je svetinja ki bi je ne dal za nič na svetu. Vidiš, zato sovražim Ilešiče. Majhen t.arod smo, toda zdravo jedro. Kar je bilo gnilega, je že odpadlo'od nas, Tisočletja smo kljubovali tujim navalom, pa sme le obstali. Jaz sem op. limist in ne obupujem.* Obmolčal je za hip, nato je dodal ognjevito: »Ti ne veš kakšna volja do dela se me je polotila zadnje čase! Vrgel sem se z vso vnemo na klavir.* » «Na klavir?* . «Zakaj se čudiš?* «Miilil sem, da si ga popolnoma opustil. Ze dve leti te je klavir doma molče čakal.* «Motiš se. Klavirja ne opustim nikdar. Ce sem ga zanemarjal dve leti, je bilo zato, Ker sem spoznal, da naše občinstvo še ni zrelo za klavir, sko glasbo, Ta je ljudstvu naj. teže dostopna. Saj veš, koliko klavirskih koncertov sem priredil , v mestu in po deželi v neakustičnih dvoranah s slabimi klavirji. Ljudje so o-stali povečini hladni. Zaman sem s: pomagal na vse mogoče načine. Segel sem po razlagi, k; mi jo je napisal Grbec, pritegnil sem sicer lju. di stvari bliže, a še vedno so stali tu brez pravega odmeva. Kaj sem hotel? Spoznal sem, da je zborovo petje našemu ljudstvu še najbolj pristopnq in pusiil sem začasno klavir in se lotil zbora. Zato sem prevzel »Ilirijo* pri Sv. Jakobu, zato sem ustanovil s pomočjo prijateljev ((Učiteljski zber*. Hotel sem priti od druge strani do svojega cilja. Se- veda sem prišel medpotoma še do drugih, nič manj važnih uspehev. Skušal sem odpraviti glasbeno plažo s programov naših koncertov, propagiral sem modernejšo strujo pri nas, od vseh omalovaževano, navdihoval sem naše skladatelje, da so se vrgli št z večjo vnemo na delo.. Ti ne veruješ, da se da tudi v kratkem času marsikaj ci seči. Poglej programe naših vaških pevskih zborov pred vojno in sedaj. Kjer so dajali prej glasbeno plažo brez vs.JKe kritične izbire, pojejo zdaj Adami ča in Lajovca. Pa saj tud, ne more biti drugače! Od šest desetih pevcev on Učiteljskem zboru je trideset pievo-vedij, to pa pomeni, da re trideset pevskih drišlev na deželi modernizira. Ti vzgajajo nov naraščaj in tako gre vse na bolje.* «Po prvih naših koncertih — je .nadaljeval — so se ogla. šali k Toki, da je program pretežak za naše ljudstvo pr. zadnjih koncertih pa smo že morali pon ivljati Lajovca, in sicer n' željo istega ooči.rstva Naš človek ima sm sel za lepoto, treba ga je e pravilno vzgajati.* »In kako bi neki mogl; tako hitr / razprodati naše glasbene publikacije, naše »Prve plamene*. Če bi naša hotenje ne pognalo kali? Ustvarjeno je že razpoloženje za glasbeno rev.jo na tem ozemlju, tre ba je -e še ustanoviti primorsko pevsko zvezo, zdiužiti vse naše p ivovodje in organiste v irdno organizacijo.* «Toda ti si slep Ideili-v, Ne poznaš fašizma. Ne vidiš, kako sto.i dandanes vse na trhlih nogah, kako je vse naše društveno življenje potlačeno. Se malo in ne bomo imeli več ne enega samega pevskega zbora.* «K vragu vaš pesimizem! Vsi ste enaki. Ta politična mrzlica, ki pluje čez Evropo kot blazna epidemija mora i-meti svoj konec. Ne vidiš, s kakšno filmsko naglico se menjava politična situacija? Daj. te mi ze enkrat mir s tem obupom! To grozno ozračje, ki nas duši odnese prvi vetrič, mi pa smo tudi kot rastlina, ki rasta iz skale.* ALBERT ŠIROK (.Nadaljevanje sledij iovanju raket za umetne ognje. Smodnik in njemu podobne mešanice sestojijo iz sredstev, ki gore in onih, k; gorenje omogočajo ali celo pospešujejo. Ker vsebuje večina takih sredstev kisik, jih poznamo pod imenom oksidatorji. Za črni smodnik služijo kot gorljiva sredstva premog in žveplo, kot oksidator pa služi soliter. Pozneje so odkril; nov eksploziv tako imenovani smodnik br«z dima ali enostavno nitrocelulozo. Ta eksploziv izgoreva brez ostankov, brez pepela, ker vsebuje dovolj kisika za popolno izgorevanje. Nafta, bencin in njima sorodne tvarine so goriva, (ki že sama vsebujejo dovolj kisika (20 odst.) kot oksidatorja. To. da raketna tehnika ne uporablja kisika iz zraka, ki je pomešan z ogljikom. Taikišna zmes bi bila zelo skromno in neučinkovito oksidacijsko sredstvo. Druga svetovna vojna je o-mogočila nadaljnji, pospeše-nejš; razvoj raketne tehnike in raketnega pogona. V tej dobi so Britanci na primer uvedli za pogon raket novo sredstvo — kordit, ki ni nič drugega kot zmes nitrocelulo. ze, glicerina, nitrata in nafte. Američani pa so za vzlet letal uporabili enostavne »pogonske rakete*, v katerih je bila kot gorivo v rabi nafta, v neka*erih primerih pa — asfalt. V tem razdobju pa so na področju raketnega pogona dal; Nemci s von Braunovo raketo V-2 na.ivečji prispevek. Kot gorivo v von Braunovih raketah je služil čisti alkohol, kot oksidator pa utekočinjeni kisik. Za vsa povojna leta pa bi mogli reči, da je glede tega obdobje mrzličnega iskanja r.ovega raketnega pogona, novih raketnih goriv. Zaradi te. ga se je v zadnjih nekaj letih začela naglo razvijati nova panoga kemije, tako imenovana aerokemija. Ta raziskovanja so bila u-smerjena prvenstveno k temu, da se odkrijejo goriva, ki bi oh svojem izgorevanju proizvajala zaželene produkte v plinastem stanju, ter goriva, ki bi iz raketne cevi uhajala z velikansko brzino ter končno goriva, ki bi v razmerju s svojim učinkom zavzemala čim manjši prostor. Pri izstrelitvi rakete se, kot je znano, razvijata dve bistveni energetski spremembi: 1. v prostoru, kjer gorivo izgoreva, se kemična sila spreminja v toplotno energijo, 2 toplotna energija pa se v ra-setni cevi spreminja v tako imenoiano kinetično energijo, ali kot bi preprosto reki, v silo premikanja. Za tajča' goriva prihajajo prvenstveno v poštev le lažji e-iementi kot so na primer vodik, iitij, berilij, bor, ogljik, aluminij in številne njihove spojine Ob izgorevanju vodika, seveda s kisikom kot oksi-((storjeni, se razvija tempera tura '1200 stopinj C, tako da 1 kg vodika da trikrat več toplote kot 1 kg nafte Z raziskovanjem vodikovih spojin kemiki niso izčrpali vsega seznama učinkovitih ra- ketnih pogonskih goriv. Tako se na primer z izgorevanjem cijana, eseveda c kisikom kot oksidatorskim pomožnim sredstvom, doseže temperatura 4700 stopinj C. Za primer bomo navedli, da znaša temperatura vodikovega plamena s kisikom (dkomaj* 3200 stopinj. Najnovejša raziskovanja so dokaza,a. da je kemični element tor izredno gorivo, ker se pri izgorevanju 1 kg bora sprosti temperatura 13.000 kilokalorij, dočim nam na pr. kg ogljika da komaj 8000 kilokalorij, Bor z vodikom nam v svojih številnih spojinah da tud; take spojine, ki ob izgorevanju sproščajo never- ' (Konec na 5. strani da bo v zadnjem mesecu »pritisnil* in popravil, kar je med letom zamudil. In vendar ni takih učencev in dijakov malo. Včasih se celo zgodi, da je učenec nekoliko zamudil iz upravičenih razlogov, zaradi bolezni ali česa drugega. Sedaj pa ima pred seboj izredno naporno nalogo, da zamujeno popravi. Kako bodo »-avnali z njim starši? Pustimo ob strani inštruk-cije in govorimo le o tem, kaj morejo tu pomagati starši. Najprej velja pravilo, da mora otrok v tem času delati sistematično., veliko bolj sistematično kot doslej. V hiši naj velja red in čimveč miru. Učencu naj se nudi vsa možnost, da se v učenje poglobi, da ga ne moti prav nič, icajti vsaka ura je dragocena. Dijak višjih razredov je fizično sicer odpornejši, učenec nižjih razredov pa nekoliko manj, oba pa morata imeti dovolj časa za popoln počitek, za spanje, k; niti v sedanjih dneh ne sme trpeti, kajti intenzivno delo čez dan bi bilo brezuspešno ali bi vsaj ne imelo haska, ki bi ga sicer moralo imeti, če bi otrok sedel h knjigi zaspan. Vsaka hiša ima radio in mnoge družine so vpeljale navado, da radijski sprejemnik ves dan malone hrešči. Kako se bo učenec popoldne in zvečer intenzivno pripravljal za naslednji dan in popravljal zamujeno, če mu bo radijski sprejemnik ves dan trobil na uho razne popevke in drugo šaro? Kako bo otrok intenzivno delal, če bo v hiši stalen klepet in podobno. Otroku, torej, čimveč miru in tišine, da bo ura veljala uro. Pa še nekaj, kar ni nič manj važno. Gre za hrano. Mati meni, da opravlja otrok naporno delo in prav 'ma. Toda pogosto greši, ko ga začne dobesedno gatiti z vsem najboljšim, da ne bi opešal, morda celo shujšal. V tem je sicer nekaj resnice, vendar naj bo hrana primerna. Čimveč zelenjave, čimveč sadja, sočivja, mleka, sira, čim manj pa cvrtja, tolšč, salame, klobas, divjačine, slaščic, čaja, kave, kajti taka hrana prav gotovo ne bo dobro vplivala niti na njegovo prebavo niti na njegovo delovno sposobnost. V teh dneh zaključnih naporov naj bo hrana čimbolj raznovrstna, sicer tečna, ne pa težka. Naj bo bogata predvsem z rudninskimi snovmi in vitamini. Za konec še nekaj. Ko so se starši v šoli pozanimali in jim je predmetni učitelj ali razrednik povedal, da je otrok nekje šibak, so prišli domov ali obupani ali nasajeni nad svojim »nehvaležnim* učencem. In vse to so otroku ((servirali*. Vse dni so nasproti njemu nekako strupeni in glavno in edino geslo v hiši je — «marš h knjigi*. Med letom se morda niso niti kdo ve kaj zanimali, kako mu gre, včasih so otroka celo zvabili od knjige k televiziji. Sedaj pa ga uklepajo kot edinega krivca. Ni prav. O-trok sicer mora vedeti, da je njegova dolžnost, zamujeno popraviti. Starši so dolžni mu to pravilno prikazati. Brez haska pa bi bilo stalno priganjanje, ker bi vanj prineslo le nervozo in bi tudi ure sedenja ob knjigi ne zalegle. Otrok naj izkoristi čimveč časa, vsekakor kako uro več kot med letom, nikakor pa ne sme presedeti vse ure pri učenju, ker bo opešal. Tudi v tem času intenzivnega dela potrebuje nekoliko razvedrila, toda zdravega razvedrila, kamor prav gotovo ne spada niti televizija, niti kinematograf. Tako razvedrilo prenese zainteresiranost učenca na povsem drugo področje, ga vznemirja in ga odvaja od šolske snovi. Zato pa prijeten sprehod ali celo kratek izlet ne bo odveč. Nasprotno, osvežil bo njegove fizične moči, hkra* ti pa tudi sposobnost osvajanja šolske snovi. «*-- KUHINJA Kar tako na hitro smo iz hladnih dni stopili v vroče poletje ;n čeprav še nismo v uradnem poletju, nas žeja mu. či kot v avgustu. Poskusimo si napraviti pijačo, ki je sicer bolj priporočljiva za otro. ke, ki pa ne bo odveč niti odraslemu Jabolko ali kako drugo sadje naribamo in ga pretlačimo. Temu dodamo kavno žličko medu, nekaj orehovih jedrc, skodelico soka Kakršnegakoli kompota in ste. kleničko jogurta. Vse to zmešamo jn odžejalo nas bo. * * * Solata iz rdečih redkvic; 4 šopke redkvic očistimo in jih narežemo ali naribamo na tanke rezine. Nato jih osolimo, popopramo ter dodamo še olja in kisa in nato zmešamo. Tako pustimo stati redkvice 10 minut, nato pa dodamo še ne. kaj listov zelene solate. K tej osvežujoči in z vitamini bogati solati postrežemo še z rezinami kruha, namazanimi s maslom. Nasveti Ce imate novo posteljno pe. rilo, ki ga dalj časa ne boste uporabljali, vam lahko postane temno. Postane nekako rumenkasto. Da bi se to ne zgodilo, ga zvijte krepko skupaj in ovijte s plavim ovojnim papirjem. ■•■iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinnniiiniiiniiiiiranHiiiiiniHiunnnHuminniiniiniuiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiMmHiMniiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiMinim Tudi Italija ima svoj «sindikat viso Tud, Italija ima sedaj svoj «sindikat visoke mode«, v kar lerega so včlanjene vse najpomembnejše italijanske modne hiše Naloga sindikata bo ščititi interese posameznih modnih hiš ter skrebti za u-v el javit er italijanske mode po vsem svetu. Svojo solidarnost novem i sindikatu so izjavili tudi Ustniki tekstilnih luvuri., ki im.:o pravzaprav od uspeha italijanske mode v svitu i.ajveč koristi, In prav na osnovi sporazuma men lastniki modnih hiš Poletni kostim najnovejšega kroja m lastniki tekstilnih tovarn je Pilu po vseh večjih italijanskih mestih v zadnjih dneh vrsta modnih revij, za katere so pokazale veliko zanimanje ne le domače, temveč predvsem tuje klientke. Tekstilni industrijci so za to priložnost pokazali razne vrste novega blaga, od nylo-na, rhodia do teritala. Z modeli, ki sc jih izdelale najbolj poznane italijanske modne hiše, so dokazali, da si lahko iz teh vrst blaga napravimo pravzaprav vso pomladansko in poletno garderobo — od dežnega plašča, kostima, večerne in športne obleke, pa vse do kopalne obleke, dežnika in ovratnih rut. Prednost tega blaga je, da se lahko pe-re, da ga ni treba likati in da daje modelu še posebno privlačnost in lepoto. Nove. tkanine so italijanski industrijci pokazali na modnih revijah tudi v drugih državah. Naslov ene teh modnih revij je bil na primer «V 80 dneh okrog sveta» (vzet po slovitem filmu Mika Tod-daj. V tej modni reviji so znane manekenke pokazale, da so nove tkanine iz nylona, rhodie in teritala primerne za vse obleke in za vse priložnosti — dr jih torej ženska z uspehem in zadovoljstvom no-s, tako v Evropi, v Aziji ali pa v Afriki. Zanimivo je, da je bilo na teh modnih revijah prikazanih le malo oblek vrečaste oblike, da pa jih je bilo zelo dosti krojenih v obliki «trapeza». Cep.av se nam bo morda zdelo čudno, je vendarle res, da se je prav linija »trapeza*, ki jo je uveljavil naslednik Diora, mladi Saint Laurent, zelo uveljavila ter osvojila celo ameriška tržišča, kjer so bile do sedaj klientke še najbolj konservativne ter so se novim modnim muham še najbolj odločno upirale V lta,iji linija »trapeza* še ni tako prodrla. Na svečanih opernih predstavah v Milanu, i Florenci in Turinu je bilo na primer uideti zelo malo takšnih oblek, pač pa je bilo dosti navzočih dam oblečenih v «vrečaste» obleke. Bodi tako ali drugače, u dotočit, moramo, da nova mo-aa vendarle prodira ter da jo ženski svet osvaja, pa čeprav je še mnogo takih, ki jo odločno odklanjajo in ki bi dale vse, da bi se lahko povrnile k oblekam, ki so bile do pred letom dni v modi. No, ženske so muhaste in ko tiidtjo okrog sebe druge v »prečah* ali »trapezih«, si mislijo, d. bi bile smešne, če bi se tudi same tako ne oblekle. In taKc si naročijo še same podobno obleko, čeprav so v srcu sveto prepričane, da jim ne pristaja, da so v njej smeš_ ne, da jih prav nič ne polepša, da jih nasprotno, napravi celo grde. Toda moda je moda. Zato se modne hiše prav nič ne ustrašijo ženskih protestov, temveč iščejo novih posebnosti v prepričanju pač, da si bodo slej ko prej osvojile srca vseh žena. Maščevalni Janezek V bližini Frnetičev Iz volilnega programa Italijanske socialistične stranke Rešitev manjšinskega vprašanja v duhu socialistične miselnosti Smernice stranke v zunanji in notranji politiki Pred nekaj dnevi je Italijanska socialistična stranka razširila med slovenske volivce propagandno brošuro, iz katere posnemamo najvažnejše točke. Le še nekaj dni nas loči od 25. maja, ko bomo skupaj z drugimi državljani Italije tudii Slovenci izbirali na volitvah ljudi, ki bodo prihodnjih pet let odločevali o italijanski notranji in zunanji politiki. Volitve se vršijo V trenutku, ki je odločilne važnosti za bodočnost sveta in Italije. Vedno večje množice vseh dežel odklanjajo politiko sile, ki veže usodo miru na strah pred represalijami z uporabo ter-monukleamega orožja. Te množice zahtevajo od svojih vlad, da opustijo hladno vojno in da začnejo pogajanja na najvišji ravni za sporazum, ki naj ustavi tekmovanje v atomskem ofooroževanju in zajamči mir z odstranitvijo blokov. Za tak sporazum se borijo evropske dežele, ki so si izbrale politiko aktivne nevtralnosti med njimi zlasti Jugoslavija, afro-azijske države in kolonialni narodi. To potrebo zagovarjajo tudi naprednejše sile v odgovornih krogih atlantskih držav. Sovjetska pobuda za vrhunsko konferenco, polj^ici predlog za brez-atomsko področje, zahteva delavskih strank Zapadne Evrope po nevtralnem pasu, odpor Danske, Norveške in Belgije proti namestitvi ameriških raketnih oporišč na njihovem ozemlju, vse to so pozitivni znaki novega svetovnega ozračja, v katerem se vedno bolj krepi želja po sporazumu, medtem ko atlantska nepopustljivost izgublja teren celo v ZDA, prvič po ženevski konferenci. Italija se ne sme odtegniti tej težnji, če noče ostati osamljena. Vlada in Krščanska demokracija pa nočeta začeti konkretno mirovno pobudo in medtem ko se v svetu vrstijo predlogi za pomirjenje, prisostvuje demokristjanska vlada pasivno tekmovanju za oborožitev, podpira škandalozno in nesramno propagando nezaupanja v pogajanja za konferenco najvišjih. Tako zadržanje je izraz smeri, po kateri hodi italijanska vlada v zadnjem desetletju in izraz razdiralne borbe, ki jo vodijo v državi demokristjani in njihovi zavezniki. Ti podrejajo interese države interesom stranke, ker se bojijo, da bi vsaka popustljivost utegnila ogrožati demokrist-janski monopol vladanja in ustvarit, ugodne pogoje za svoboden razvoj notranje politike. Proti tej demokristjanski smeri, ki priklepa Italijo na nepremične položaje, postavlja Italijanska socialistična stranka politiko miru, pobudo za nevtralnost Italije, za nadzorovano razorožitev, umik tujih čet iz Evrope, združitev Nemčije v nevtralnem pasu, premostitev blokov s pomočjo, evropske varnostne pogodbe. To so le nekatere točke socialistične politike, ki stremi za tem, da vrne Evropi njeno funkcijo kolektivne varnosti in Italiji svobodo pobude in sklepov. Italijanska socialistična stranka se bori zato, da bi Italija ne postala zaloga ameriškega termonuklearnega orožja. Slovenci v Italiji smo dolžni podpreti vsa ta miroljubna stremljenja Italijanske socialistične stranke. Pomnožiti in okrepiti moramo njene vrste, da bo izšla iz tega boja zmagovita in trdna. Le od njene moči je odvisen tud- njen uspeh. Nato nudi brošura nekaj točk iz socialističnega volilnega programa. Med drugimi so prikazane tudi te točke: PSI se poteguje za demokratizacijo države, za izvedbo ustave in ukinitev zakonov, ki niso v skladu in potrjeni od ustave. PSI zahteva znižanje vojaške službe od 18 na 12 mesecev. PSI zahteva temeljito reformo davčne politike, ki naj obdavči predvsem luksuz in omogoči izboljšanje življenjskih pogojev delavca in kmeta. V okviru demokratizacije države zahteva PSI takojšnjo odobritev zakonov, ki naj izvedejo deželne avtonomije po vsej državi. Za nas je v tem oziru važna zahteva za takojšnjo izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo-Julijsko Krajino. V zvezi s to zahtevo je PSI predložila tudi osnutek statuta, v katerem je predvideno primerno zastopstvo narodnih manjšin v deželnem svetu in izdaja zakonov, ki naj zagotovijo popolno enakopravnost naši narodni manjšini v okviru te deželne avtonomije. Poslanci PSf in njeni voditelji so se že doslej potegovali za pravično ureditev slovenskega šolstva na Goriškem in v videmski pokrajini. Prav tako se je PSI potegovala in se poteguje za rešitev gospodarskih in drugih vprašanj slovenskih obmejnih občin, za katere je n.pr. poslanec Marangone že večkrat zahteval posebno državno podporo, ne da bi dobil zadovoljiv odgovor pri demo-krščanskih zastopnikih vlade. V tem smislu zahteva po svojem socialističnem načelu: popolno avtonomijo in uzakonitev slovenskega šolstva; u-vedbo dvojezičnosti po vseh uradih mešanega jezikovnega področja; odpravo vsake diskriminacije pri dodeljevanju državnih, pokrajinskih ali občinskih služb; odpravo kakršne koli diskriminacije na škodo slovenske narodne manjšine v Italiji. Odločilne važnosti v odnosih PSI do Slovencev pa je dejstvo, da je ta stranka tako na Goriškem kot v Trstu vključila med svoje kandidate tudi slovenske zastopnike. Za goriško in videmsko pokrajino je na listi PSI kandidat Viljem Nanut. Na ta način bomo s složnim glasovanjem za našega kandidata na listi PSI omogočili izvolitev Slovenca v poslansko zbornico, kjer bo lahko zastopal in branil naše pravice. V brošuri se obravnava tudi vprašanje odnosov vladne stranke do naše manjšine. »Izrecni poudarek pravic slovenske narodne manjšine v volilnem programu in rešitev celotnega manjšinskega vprašanja v duhu socialistične miselnosti, ki odločno zavrača kakršno knji .izkoriščanje človeka po človeku, nam je dokaz, da je to tista stranka, ki nam je najbližja in nam daje največ jamstva za pomoč v borbi za nase manjšinske pravice. Kako vse drugače gledajo na nas pri Krščanski demokraciji, kjer nimajo do slovenske manjšine nobenega razumevanja. V desetih letih svojega vladanja so nam samo škodovali. Na številne naše zahteve in spomenice največkrat niso dali niti odgovora, če pa so ga dali, je bil negativen. Vsako, še tako pravično in skromno našo zahtevo so zavrgli«. V naslednjih odstavkih se vodi ostra polemika z »Demokracijo« in «Katoli.škim glasom« zaradi njunega znanega stališča v korist krščanske demokracije. Q tem je v brošuri nadalje rečeno: «Povsod po svetu se narodne manjšine ravnajo po tem, kaj jim posamezne stranke nudijo v obrambo manjšinskih prav.c in za izboljšanje njihovega življenja na splošno. Le tu pri nas se liparji požvižgajo na koristi našega ljudstva in na zaščito njegovih pravic ter «svetujejo« slovenskim volivcem, naj si sami spletejo bič, s katerim jih bodo tepli še prihodnjih pet let ali še dalje. Poleg tega pa nam daje PSI edino možnost, da dobimo Slovenci svojega zastopnika v rimskem parlamentu s tem, da je na svojo listo postavila tudi našega kandidata Viljema Nanuta. Od našega kompaktnega nastopa je sedaj odvisno, če bo paš zastopnik Viljem Nanut izvoljen in bo lahko v Rimu neposredno branil naše pravice in naše koristi«. Toliko delajo da bodo še svoje izgubili Kričcnska deviokracija je izprosila pri ministru za javna dela Mediciju novo sporočilo, ki ga je včeraj objavila v tisku. V njem skuša zopet prikazati, kako je minister na podlagi prizadevnosti večinske stranke odobril nadaljnjih 160 milijonov lir za javna dela v naši pokrajini — predvsem za gradnjo šolskih poslopij. Ce se ne motimot je bilo v zadnjih tednih ^odobrenih* za okoli dve milijardi lir za javna dela. Vsaj tako so napovedovala tiskovna sporočila KD. Za gradnjo šol v dober-dobski občini je bilo nodobre-:ilhy> 13 milijonov lir, za sovo-denjsko občino pa 5,6 milijonov lir. Kakor je svetovalec Battel-lo rekel na zborovanju v Golici, bodo finančna sredstva za javna dela, ki so bila odobrena v teh tednih, postavljena v proračune ministrstva šele leta 1962. KD ima res daljnosežen program. Vprašanje je samot če bodo ljudje, do takrat izkazovali zaupanje taki politiki s svojim glasom. «»---------------- Zborovanji KPI Včeraj zvečer je imela KPI dve zborovanji, in sicer v So-vodnjah, kjer je govoril Ka-:el Siškovič in Marini, ter v Jamljah, Ikjer je govoril samo Karel Siškovič. Vonti z onstran meje V Kojskem odkritje spomenika S. Kumarju V nedeljo bodo prebivalci i na katerih bodo sodelovali šte-Goriških Brd praznovali svoj viln; pevski zbori in godbe; občinski praznik. Ta dan se • med njimi Učiteljski pevski bodo spominjali na slavne dni narodnoosvobodilne bgrbe im na uspehe, ki so jih dosegli v povojnem prizadevanju za lepše življenje. Morda se spremenjeni družbeni in materialni odnosi nikjer v Sloveniji ne kažejo tako močno kot ravno v Brdih. Koloni, ki so stoletja obdelovali .zemljo za svoje gospodarje, so postali lastniki posestev. Brž po končani vojni so v Brdih začeli z načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov. l’ako je bilo do konca preteklega leta obnovljenih okoli 300 hektarov vinogradov in nad 50 hektarov sadovnjakov. Perspektivni načrt obnove vinogradov in sadovnjakov pa predvideva, da se bo površina vinogradov do leta 1951 povečala na 1100 hektarov, sadovnjakov pa na 100 hektarov. Toda Brici niso posvečali pozornosti le obnovi vinogradov. V'deli so, da če hočejo imeti dobro vino, morajo imeti tudi primerno klet. Zato so svoja prizadevanja usmerili tudi za gradnjo nove vinske kleti. Za to klet, ki je na Dobrovem, je družba investi-lala ogromna sredstva. Do sedaj je bilo porabljenih že okoli 450 milijonov dinarjev, potrebnih pa bo še okol; 150 milijonov. Tretja velika pridobitev za Brice pa je vodovod, ki napaja že dve tretjini Brd. Dolg je nad 133 km in je bilo do sedaj vanj investiranih nad 200 m:;;jonov dinarjev. Veliko pa so zanj prispevali tudi sami Brici, ki so vsa težaška dela opravili sami. Letošn.emu praznovanju v Brdih bodo dali predvsem kul-turno-orcsvetni poudarek. V nedeljo bodo na Kojskem odkrili spomenik in spominsko ploščo Srečku Kumarju, znanemu pevovodji in glasbenemu delavcu i« obdobja med obema svetovnima vojnama. Ta dan pričakujejo, da bo obiskalo Brda, kjer so že dozorele prve češnje, veliko turistov iz Slovenije in Goriške v Italiji. Odkritje spomenika in spominske plohče bo združeno z velikimi svečanostmi, zbor iz Ljubljane, pevski zbor primorskih študentov «Vinko Vodopivec«, dornberški pevski zbor in godba Ljudske milice iz Ljubijane. «»----- Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Na sejii pokrajinskega upravnega odbora, ki je bila v torek zvečer, so v glavnem razpravljali o novem staležu pokrajinskih uslužbencev. Nato je odbornik dr. Chientaroli sporočil, da je ministrstvo za javno vzgojo odobrilo prispevek 1 milijona lir za delno kritje stroškov pokrajinske uprave za gluhonemnico v G"o-rici. Visok; komisariat z^i higieno i.n zdravstvo pa je na prošnjo pokrajinske uprave dodelil 500.000 lir prispevka za kritje večjih troskov pokrajine pri pobijanju tuberkuloze goveje živine. Na seji je omenjeni odbor odobril tudi strošek 500.000 lir za ureditev stanovanja v stavbi št. 6 v UL Rismondo, ki je last pokrajine. Ob koncu seje pa je odbor sklenil postaviti opozorilne tablice ob izlivu Soče, da bi ribiči laže videli mejo, do katere veljajo predpisi o morskem, oziroma sladkovodnem ribolovu. «»----- Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Cesta je zaprta«. V. Mature in Diana Dors. Mladoletnim prepovedan vstop. VERDI. 16.30: »Usodna doli- na«. G. Feck in G. Garson. V1TTORIA. 17.30: »Veliki dan«, M. G111 in A. Rodn-guez. CENTRALE. 17.00: «Cma maska iz Caldar Passa«, J. Davis in M. Castle. MODERNO. 17.00; »Atomski banditi«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 2972, MMmiimHtHHIHHIIfMIIHmiltmnilimHIIIIIMtHHIIIIIHMHUlimmtnMMHMHIIHIHIIIIIIMIIIIMMHIIIMIIIItimiHItllllllllllIHtIftmilIMMtMmiH«! V torek popoldn« med košnjo SamcmerVInka Ce i: Sevalen j Z električno žico se je obesil na akacijevo deblo - našel ga je njegov sin Emil Včeraj popoldne so na • so-vodenjskem pokopališču pokopali 57-letnega Vinka Cotiča iz Sovodenj, ki je napravil samomor.v torek zvečer. Vest o tem dogodku se je hitro razširila med vaščani, čeprav so prav te dni zelo zavzeti s poljskimi deli. Vinka so vs. dobro poznali, poznali so tudi njegov značaj in njegove navade, toda nihče si ni mogel misliti, da si bo nekega dne vzel življenje. Pred leti je dejal v podgorski tekstilni tovarni, zadnja leta pa se je preživljal s tem, da je opravljal poljska dela pri svojcih pa tudi pri drugih vaščanih, kadar s svojimi rokami dela niso zmogli. Tudi v torek popoldne je delal pri nekih svojih sorodnikih. Z njim; se je pogodil za košnjo travnika za šolo. Na delo je odšel takoj po kosilu. Ko so mu popoldne prinesli južino, ga niso nikjer našli. Zenska, ki mu je prinesla prigrizek, je Cotiča nekaj časa čakala, ker je mislila, da se bo kmalu vrnil, saj je pustil koso kar na njivi. Ker ga le od nikoder ni bilo, se je vrnila domov in zaprosila njegovega sina Lojzka, naj pokosi do kraja. Fant je delo res opravil, njegov mlajši brat Emil pa je pričel očeta iskati. Pregledal: so precejšen del vasi, obredli so tudi gostilne, ker so mislili, da s; je zaradi hude vročine in utrujenosti šel tja gasit žejo. Toda Volilni lepaki na Travniku v Gorici i gradom v ozadju, Cotiča vse popoldne ni nihče videl. Po tem je Emil sklepal, da mora biti v bližini njive, kjer je kosil. Ko je pregledoval sosednje njive, je ob 21.30 naenkrat zagledal očeta, ki je ležal v travi. Okoli vratu je imel kratko električno žico, ki je bila na drugem kraju pritrjena na upognjeno tenko akacijevo debelce. Odstranil je žico, ki se je obe-šencu zarila v kožo na vratu, da bi ga rešil; toda to so bila le brezupna dejanja človeka, ki se zaveda, da ni več pomoči. Pokojnik je zapustil ženo in dva odrasla sinova. O tragičnem dogodku so vaščani obvestili sovodenjske o-rožnike, ki so truplo zastra-žili, danes zjutraj pa obvestili sodno komisijo, ki je pregledala okoliščine samomora in odredile prevoz trupla v pokopališko mrtvašnico. Seja občinskega odbora V sredo se je sestal občin-skj upravni odbor, ki je raiz-pravljai o električni razsvetljavi v Ul. Alviano. na Trgu sv. Antona ter na trgu pred Rdečo hišo. Skupno nameravajo namestiti 42 žarnic, medtem ko jih je sedaj samo 18. Vse žainice bodo neonske in bodo veliko bolj razsvetlile te prostore, kot doslej Predvidevajo da bodo strošk; za napeljavo stali 2,2 milijona lir. Ker je vsota prevelika, da bi c njej lahko sklepal občinski odbor, bodo sklep predložili v odobritev občinskemu svetu. Odborniki so dalje odobrili strošek 1,2 milijona lir za nakup kamnov, s katerimi bodo obrobili pločnike na Trgu C. Battisti, Nadaljnjih 620 tisoč lir pa bodo potrošili za kanalizacijo in ureditev prostorov šole v Ul. Leopardi. Na koncu so razpravljali o Interpelacijah, ki so bile predložene odboru ih županu. Roparski napad na Losettijevn Policija je roparjem najbrž na sledi Agent, javne varnost, so — kakor vse kaže — izsledili enega izmed roparjev, ki so pred drevi opolnoči privezali na stolico 54-letno Genoveffo Losett', lastnico gostilne Quat-tro Venti, in ji odnesli precejšnjo vsoto denarja. Agenti javne varnosti za sedaj še ni-io izdal' nobenega uradnega sporočila, kdo je tista oseba, ki so jo aretirali in ki jo za- slišujejo, vendar se domneva, da so na pravi poti. Takoj po dogodku je policija pričela z zasledovanjem. Kmalu po polnoči je skušala ujeti r ekega kolesarja, ki pa j, je utekel. Naslednji dan o-koli 14 ure pa je pričela zasledovati nekega Opedisana, ki je zbežal iz zaporov v Benetkah. Mladeniča so prignali do Timava, kjer je skočil v reko v upanju, da jo bo srečno preplaval in tako ušel are. taciji. Toda sreča mu ni bila naklonjena. .——«»----- Nenadna slabost Včeraj ob 11. uri je v Ul. Marconi prijela nenakina slabost 26-letno Agnese Palmisa-no iz Aveilina. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj :,o na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 13.30, najnižjo pa 16,8 stopinje ob 4.15. Sprejemni izpili na slovenski nižji srednji šoli v Gorici Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici javlja, da se sprejemni izpiti na to šolo pričnejo v soboto 28. junija ob 9. uri v šolskih prostorih v Ul. Randaccio. Za pripustitev k tem Izpitom je treba najkasneje do 10. junija vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kol-kovanem papirju za 100 lir in priložiti prošnji rojstni list na kolkovanem papirju, potrdilo o cepljenju proti kozam na prostem papirju, potrdilo o vplačan: izpitni taksi (150 lir) ter program predelane snovi iz slovenščine. Za morebitna nadaljnja pojasnila je tajništvo šole na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. «»------- Pojdite iskat volilna potrdila Opo':.rjamo volilne upravičence, katerim županstvo zaradi spremembe naslova ni moglo na dom dostaviti volilnega potrdila, naj ga pridejo sami iskat na sedež volilnega brada na županstv«. Delavec s Proseka se je ubil pri padcu i motornim kolesom V Šentjakobski ulici je fiat 600 povozil fanta Kakor blisk je motorno kolo vrste Gilera zašlo včeraj popoldne 15 minut pred 17. uro s ceste in se zvrnilo v dva metra globok jarek nedaleč od poti. Trenutek zatem je zamrl ropot motorja in tišina je zavladala v okolici. Zal je ta tišina pomenila, da se je tudi potnik hudo poškodoval: iz njegovih ust namreč ni prišel niti najmanjši glas. Kmalu po nesreči so policijski organi ugotovili, da se je motociklist, ki so ga identificirali za 42-letnega delavca Josipa Bukovca s Proseka št. 40, ubil. Bukovec se je vozil s svojim motorjem po cesti Opčine - Frnetiči. Prišel pa je do ovinka na levo kakih 500 m od križišča s cesto, ki pelje v Repentabor. Najbolj čudno je, da ni mož zavozil po ovinku, temveč je nadaljeval pot naravnost in odletel v obcestni jarek, ki je bil vrhu tega precej, globok, kar je bilo zanj usodno. Zdravnik Rdečega križa in kasneje tudi policijski zdrav- nik sta ugotovila, da je smrt nastopila zaradi prebitja lobanje. Po ureditvi zakonskih predpisov in preiskavi,, ki jo morajo agenti prometne policije uvesti na kraju nesreče, so truplo nesrečnega Bukovca odpeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice. Njegovo motorno kolo, ki je utrpelo le malenkostno škodo, pa so odpeljali preiskovalni organi. V zgodnjih popoldanskih u-rah je postal žrtev prometne nesreče tudi 16-letni Franco Vecchiet iz Ul. Negrelli in posledice so bile hujše, kot je spočetka mislil. Sicer tako grozno pa tudi ni bilo, ker so ga v bolnišnici po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v g ali 10 dneh. V fanta, ki je hotel prekoračiti Šentjakobsko ulico, se je neki šofer zaletel s fiatom 600. Šofer je zavrl in fantu priskočil na pomoč, a ta ga je naprosil le, da ga odpelje v Ul. S. Maurizio, kjer je zaposlen v neki krojačnici. Od tam pa se je kasneje moral zateči v bolnišnico. VPRAŠANJA IN ODGOVORI K. G. od Dom ja sprašuje: »Letos sem stopil v pokoj, pa sem vzel v najem nekaj zemlje, na kateri nameravam pridelovati zelenjavo in jo sam prodajati. Kaj moram napraviti, da dojaim potrebno dovoljenje za prodajo pridelkov?« Odgovor: V svojem vprašanju niste jasno povedali, če nameravate prodajati svoje pridelke na debelo ali na drobno. V prvem primeru, to je, če hočete prodajati pridel. ke na debelo na zelenjadnem trgu v Ul. Čampo Marzio, zadostuje potrdilo hmečke organizacije, da sami obdelujete zemljo, in kakšno površino. S tem potrdilom greste k ravnatelju zelenjadnega trga na debelo, ki Vam bo napravil izkaznico za vstop na trg in prodajo pridelkov. V drugem primeru, to je, če hočete prodajati svoje pridelke na drobno potrošnikom, se morate obrniti na občinski urad »Ufficio licenze ambulanti«, kjer Vam bodo poveda. li, katere dokumente morate predložiti. Ce dobite potrebno dovoljenje, ga morate vsako leto obnooiti in plačati dolo- čeni davek. Lahko pa se obrnete tudi na Kmečko zvezo v Ul. Geppa 9, kjer vam bodo dali podrobnejše informacije. A. T. iz Trsta sprašuje: «Pred nekaj leti sem se ponesrečil pri delu in dobivam invalidnino. Prosim vas, da mi odgovorite, kakšen odstotek nesposobnosti je potreben za priznanje kot »pohabljenec dela« (mutilato del lavoro).« Odgovor: Pohabljenec dela je po zakonskih predpisih tisti delavec, ki je zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklicne bolezni izgubil nad 50 ods . sposobnosti za delo. A. M. iz Saleza sprašuje: »Ali imajo kmetje, ki so letos začeli dobivati pokojnino, tudi pravico do boln:škega zavarovanja, kakor drugi upoko. jencl?« Odgovor; O tej zadevo smo pred meseci podrobno pisaltl Kmečkim upokojencem se v tem primeru še' godi krivica, ker ne uživajo bolniškega zavarovanja kot vsi drugi upokojenci. Na tržaškem področju ni še niti v veljavi zakon o kmečkih bolniških blagajnah, ki v Italiji velja že trt leta. n.amil.iiimiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiilllliiiiiiiiiMlliininiiiiniiiiimiiiiimmm'mimim|,immiinim||miiiiiiiiiiii»,,,l,,,,,,,m,m KAKO BOMO PRAVILNO VOLILI kandidate v poslansko zbornico Zaradi velike važnosti volitev v poslansko zbornico se nam zdijo potrebna še nekatera pojasnila, da bodo naši ljudje pravilno voli! i in da ne bo neveljavnih glasovnic. Skoda je za vsak izgubljen glas. Morda se komu zdi, da je vseeno, če voli ali ne; če voli za to ali ono listo. A ni tako. Prav za volitve velja naš stari izrek; »Zrno pri zrnu pogača, kamen pri kamnu - palača.« Zato dajmo svoj glas tako, da bo čim lepša palača, da podpremo stranke in kandidate, ki razumejo naše potrebe in bodo znali zagovarjati naše koristi. Torej katero listo naj vo- lim? Kateri stranki naj dam svoj glas? Na volilnici, ki vam jo bodo izročili v nedeljo, je 11 volilnih znakov strank in skupin, ki nastopajo pri teh volitvah na našem področju. Toda za nas Slovence prideta v poštev le dve stranki, to sta Socialistična stranka in Komunistična partija. Edino ti dve stranki nam jamčita, da bosta branili naše narodne in socialne pravice, ker sta stranki delovnega ljudstva in sta edini postavili tudi slovenskega kandidata za poslansko zbornica. O drugih strankah ni potrebno niti govoriti. Opozoriti pa moramo vsakega našega vo- livca, naj tudi indipenden-cistom ne naseda in naj ne voli za nobeno indipenden-tistično listo. (Ena ima za znak zastavo s helebardo, druga pa zemljevid Tržaškega ozemlja), ker bo vsak glas za ti dve listi izgubljen. Sami njihovi voditelji se zavedajo, da ne bodo nikakor dobili dovolj glasov za izvolitev niti enega poslanca. Morda bi lahko na to računali,: če bi bila samo ena lista. Torej; vsak glas za ti dve listi je proč vržen zaklad! Volili bomo torej KPI in PSI. Vsak naj izbere med tema dvema strankama po svoji pameti; eno ali drugo. i ... m • •• • #» >«•< Tj 'S **•***»•* ************ i** * ** % ******* *********** ******* * ** ***i * ***« ** u •*. * * « ****** « ****'« * * ** ***** *** *, * * ». * * ** * * le«*« e »%ttltlt »t 4 k n <• * * * * 'e ****** * ** ***.-«* * *'«•# * * '# < M i > **.***** ******** % • 4 l*** * » * *». ♦ * « * «. * «'* e • * t » e* « *. el* e,e •****«l• * * **-• »•«« -e **** Ve* * * « • *■» »e* ►, »* « » vili « « « « * > « «. %*** e V'# -« ** * *-«.*** *%«■•* -* * n. '•%***# * » •». % '*'« «*-••»»*« a -* * * l e t. * ♦ *; » * -•»■l*.'«.•*, ■».*•*•* *.%'*.%-*.** *> •*.-* • «,-* * * •• e, %■%* lili »i e * it* e ee.'«.•*. lil * * * * * ** % I* *.*-«. * * -l %•».%%***%% * km*# %% • • v***ur* i*** •*-»*% * H.* ■**'•.* I el • ■* l« A %%*** l I* %•» ***** % %% **.* *. 1* * •* % *"*»». t * * * * A ». *,-» 4 %% * *. »in* %*•*.■*-et *'« * i* i • » %•*•* nvittiinttvn*«.f.•».-•»* * l **.'« 1» * e l* ttll t * *% ll l 9 *■ t »tm ni **-» »»m m* a** » i* I* * l * 'L A « A 'e ♦ * * * e i * •■'l'l'e%•«••* * t ¥ l % -l * * ***-*>. ■*.*. '«■ m 9. * *. e****.*-* en*. e n n •%*.%***** * *****.***.» i -mm*.* n**.***, •m *•'«*. * *. e e-e e * * * » ». -e * * * *. *• ■*-».*.*mm *.****.**-*■ m e***** i*********-•.**** ** *** ****** *** ** * * ********* ******* *.* » e****,*%********** ********* e *******.* ** * ****** *** *%•». ******** e**************** * * ***** * * **** * * * *********** ****************** ******** i************* *** ******».*«' ************************** ********* **************** * i************************ * i********** e *************i ****** *********** ******** * ********* •* ***.**.*'**-*****.*.♦ ************* *********** ** ************************ ** i************************* ********.****************** ************************** ************************** ************************** **.************************. ************************** ************* * * * **** **** *% 3 ************* » *** *,*,** * * * * ******** ****************** e ***********************i* ************************** t ******** * **. i** *********** ******* ************* ****** *-e**«*«** • *********«****.** ***** ******************.*** ****************** ********; **************** ********** ************************** ******** ****************** ***************•» ******** * i*******************•** *«* ************* *«*«•««****** «**.*%*%*«**** ******* ****** KDOR ZELI GLASOVATI ZA ITALIJANSKO SOCIALISTIČNO STRANKO, NAJ PREČRTA ZNAK, KOT KAZE GORNJA SLIKA. <» /i\ '* •/"0 « * «* e * *i*•«%••%*•«*«*** *** ******* ********* **•****••». *** **** •*.**«**«** * ******** e*********************** ** ******* **«*****».«*• *%**%•* t i ***** * ******i ****» ****** *- * v.***-* *********** ** ****** *J *•**.%'e* **.*.* %.*.■*■ *.*«***«***»**. *%***:*.**.**.%*.*„*** %****«%«** *.*.*,**>.**% ***.*. ****%**%%•*•«* *.*.*%.*.********«%****• •»*«•« ********** * **t V* V * * * *>* • II ******** *.*.***.**%.** «*****«« *****.******T**«**%**1«* 41« ********************* n «i* ****** * **. ***. ****** e * % « * i * * ***************** iiuttiii ************************** *************** v*«tt*t*t*i * ***********««««**n* ««•%* *****'»*********« im****.** ******t**«**««**«««««**««* * •*%*/*** ***%*•** * » Mltllt ******.******.**«**** IUIH» ******************** * * ** ***********».****♦.%*.* e 11 * t * ************************** ****** ***** e******** ****** ******** ******** **•***.***.« e************************* ********* e« ********* «**.**» *************** 4 ***« ****** «** *************%%t ******* ******* ********* *«*•».****** ******************** ****** ******************* ******* l****************** ******* ******•*«*.« *7* ********** «* ( e******* *********** ******* ».********************* « *.*• ***********L*** **** •*,**•%%* *** «.***»* ************** * *• -e ******* * * ************* * *************************• ********.»******t ve« >.i ***** ************ ******* m»iM ***'******** •»»»» •*» v •** *.i* ******* *** ****** «* C * A* **** **************** ». e****4 %*• *** ***** «•**%*%**% ****;«•* »***• «****%•**«**«** %*« «.-** ********** ****.*.*,*.***«.* * » ********** ******* ».** ** **».* * ****.************ v* ******* ********** * *** * ********** ************** ****** ****** * **** * ** **** *. » ».** * « » *** * 4». t ********* ********** *.*.** * l ***** * *********** ** ****». * * *****•.-»**•*****». I* ******** *********** ***** **** *«* n« «***«*#****.**•**«•* *.*.*».*e***•«i*«**•«** •* ****** ****** 4' e * •*««*». e r « a* **************f»•#MIHI *** 4-* ******* Ittllttlt f I * %***,*'*•* •*•• t* 11*1*1* 11« ***•**.•*.** ***. «»•***«•* * * 41« ************* **.***•** r e e e« « * 11 * * * * * « # » t * « « * * * t e e n « * *********** CIUtMtlMOM ********** ***%*««« tI V « • t * t ** * * **•* ** ** ******** l * » # ** ***************** 1 «*%%*«%• e ***».*.* e* « i* i* it itittitttt e*********i»»ie* ttt******• ****** ** ***** «%• **•*« m « e* ..............m«...1».«- KDOR ZELI GLASOVATI ZA ITALIJANSKO KOMUNISTIČNO PARTIJO. NAJ PREČRTA ZNAK, KOT KAZE GORNJA SLIKA, Kdor hoče dati svoj glas Socialistični stranki, naj prečrta zadnji znak na levi strani spodaj Kdor se J* odločil, da bo volil za Ker munistično partijo, naj prečrta drugi znak od leve strani zgoraj. Volilni znak KPI sta za" stavi s srpom in kladivom in napisom PCI. Na znaku Socialistične stranke sta srp in kladivo na knjigi, v ozadju pa vzhajajoče sonce z napisom «Partito socialista italiano«. PONAVLJAMO: PRE ČR- TATI SE SME LE ZNAK, SICER BI BILA GLASOVNICA NEVELJAVNA! Zdaj pa še nekaj o pte-fe renenih glasovih. Vsak vclilni upravičenec ima pravico, da napiše ob strani priimek kandidata, ki ga iir.a rajši. Lahko napiše P^j irnek ali pa številko, pod katero je označen na volilnih plakatih. Na vsakem volišču bodo razobešeni 11 plakati. Kdor hoče, lahko napiše tudi dve ali tri imena oziroma številke, a vedno le z liste, kateri je da« svoj glas. .. Drugega se ne sme ni® napisati na volilnici! Glede preferenčnih gla' sov naj omenim še to. C® lista dobi dovolj giasov, j® izvoljen tisti kandidat, » je dobil največ preferenčnih glasov, če noben kandidat ni dobil niti enega preferenčnega glasu, je >z' voljen nosilec liste. Ce do; bita nosilec liste in neki drug kandidat enako ste-vile glasov, je izvoljen nosilec liste, če pa dva drm ga dobita enako število Pr£ ferenčnih glasov, je izV0’ ijen starejši kandidat. Kdor ima doma starejs* ljudi ali znanca, ki ne c tajo časopisov in niso o te stvareh poučeni, naj jim l dni pred volitvami vse * po raztolmači, da bodo Pra vilno volili. HOROSKOP .ZA DANES. \ V OVEN (od 21.3. do 20.4.) finančnih zadevah bolje doslej. Ce hočete, da se , va uredi, pospešite jo Prl interesirarph Prl. BIK (od 21.4. do 20.5.) lagodite se razmeram. To J sedaj edina pot. Pozneje bolie' , i on n.) DVOJČKA (od 21.5. do 2«; Ne zapadajte v melanho Ni na mestu; opogumite je, ker boste s tem korl*vo. tudi drugim, predvsem jim bližnjim. , RAK (od 21.6. do 22.7.) ^ ka vaša kočljiva zadeva_ se uredila. Nakupi in večji v. slovni podvigi bi bili Mp. LEV (od 23.7. do 22.8.) N* ostajajte osamljeni. Pa® P8i»]a potrudite, da vas bo obc!‘\'ln;i1 družba pametnih in podj ljudi. ,, n.) DEVICA (od 22.8. do 22.»^ Ne zamunitp sestanka. sk valo bi vam. Pismo ali o javka, morda le telefonski . govor, ki vam bo marši razkril. TEHTNICA (od 23.9. . 22.10.) Ce -se boste otresli v ljiveev. ne bosle ničesar > bili. Cim manj zaupanja- ,g ŠKORPIJON (od 23-10- 22.11.) Izguba časa in Jiav . rov. Vaš optimircn je bu-1s,uiU-vaša dovčorajšnja orna vost. , 31, STRELEC (od 23.11. do 12.) Morda boste k pobotanju dveh sprtih Ne vtikajte sc pa v za ki se vas ne tičejo. »g, KOZOROG (od 22.12. do 1.) Ne opešajte, vasa te«' pravilna. Prej ali slej z njo prodrli iq2.) VODNAR. (o>d 21.1. Nova življenjska sila odprla nove možnosti K hom. _ ..» RIBE (od 20.2. do 20.3-1,. popuščajte tuiim hod>- Glede večjih sprememb t* rage previdni. PRIMORSKI dnevnik 5 — 22. maja 195« Arktika sedaj bolj jez kot most ■ j?1, ,se dvajset let tega, J0 je veljal Tibet za streho sveta. Znanstveniki, ki sreai prejšnjega stoletja prodrli na to visoko planoto onstran Himalaje, in Pnnesli prve vesti o tej visokogorski pustinji, so bili ndno prepričani, da leži ribet na strehi sveta in da Mi poznejša odkritja ne ^do demantirala Kdo je takrat že slutil, da bo to vlogo prevzela Arktika. To področje je ve-ijalc še pred zadnjo svetov-n° vojno za del reraziska-pega sveta, torej za «terro uicognito*, ledeno pustinjo, ki nima nobene bodočnosti, za nekaj tako malo Pomembnega, kot je bila Aljaska, ko jo je carska Rusija za nekaj milijonov dolarjev prodala Ameriki. Geografi so v svojih razpravah pač dokazovali, da gredo preko Severnega tečaja in sploh preko Arkti-ke najkrajša pota iz Severne Evrope v Severno A-meriko pa tudi na Daljni vzhod. A tedaj ni nihče, niti najbolj daljnovidni letalski konstruktor predvideval, da se bo v začetku, druge polovice našega stoletja tehnika tako razvila, da bo šel večji del letalskega prometa iz Evrope v A-meiiko in nazaj preko arktičnih krajev. Atlantik s svojimi valovi in s svojo meglo v Rokavskem prelivu je veljal še za klasično arterijo, ki jo je za to določila narava sama. Zdaj pa je postala Arktika pravi most med kontinenti. To je povsem razumljivo, saj se ondi najbolj približajo med seboj vsi trije najvažnejši kontinenti sveta: Azija, Evropa jn Amerika. Med njimi so le razmeroma ozki prelivi, ki razen Beringove ožine niti pozimi ne zamrznejo. Ne samo to, Evropa in A-merika sta najbolj naseljeni prav v svojem severnem delu, večii del sovjetskega žemlja pa leži v Sibiriji, se pravi v severnem delu "-zije. Arktika leži torej Sredi ali vsaj ne posebno daleč od gosto naseljenega Sveta. Odtod njen ogromni Strateški pomen, odtod tudi pomen letalskih zvez njo. Na dlani je, da je kontrola oziroma miroljubno Okoriščanje arktičnega Prostora važno za vse, zlasti še za tiste države, ki s®žejo na severu čez polarni krog. Ker se naša zem-Jjn na severu zoži, so si države, čeprav sicer na različnih kontinentih, še Prav posebno blizu. Zato Se kar sama po sebi vsilju-Je dilema: sodelovanje ali Pa tekmovanje. Za prvo govori predvsem da lahko Arktika zara-?! svoje lege in pogojev, J? .vladajo ondod, služi člo-estvu le, če bo to zdru-Z11° vse svoje napore in "•"»•Milini zastavilo vse sile, da se valorizira, se pravi izkoristi v interesu vseh in ne le posameznih držav. Za drugo pa, da je preko Arktike najlaže zadeti nasprotnika, saj bi, igralo presenečenje, o katerem prav zadnje čase spet toliko govore, še prav posebno vlogo. Kakšne so razdalje med nekaterimi večjimi mesti na severu? Iz Thuleja na severni Groenlandiji do Leningrada je 3900 kilometrov, od Blue Westa 8 do Kjoebenhavna 3800 km, od Murmanska do Winnipega 6000, od San Francisca v Kaliforniji do Pariza pa 8000. To so vse razdalje, ki v letalskem prometu že danes ne igrajo nobene vloge več Do sedaj kakšnega uradnega predloga o skupnem izkoriščanju Arktike še ni. Edina pozitivna bilanca zadnjega časa je mednarodno fizikalno leto, ki je bilo v mnogočem posvečeno prav arktičnim krajem. Vendar je bilo sodelovar nie pretežno znanstvenega značaja. Sicer pa je bilanca prej negativna kot pozitivna. Sovjetska zveza se je nedavno pritožila v Varnostnem svetu OZN zaradi a-meriških letal, oboroženih z atomskimi bombami, ki so letela nad Arktiko v smeri proti sovjetskemu o-zemlju. Potem je sama blokirala ameriško resolucije o letalski inšpekciji v aiktičnih krajih. Amerika je predložila to resolucijo kot del splošnega razoro-žitvtinega načrta. Sovjetska delegacija v Varnostnem svetu je to resolucijo zavrnila in poudarila, da opustitev atomskih poskusov najbolj učinkovita oblika razorožitve. Tudi znamenj, ki bi go-orila o kakšnem sodelovanju na področju Arktike, je torej bore malo. Sovjetska zveza se sicer zavzema za to, da bi prišla Antarktika pod skupno u-pravo, vendar pa je njena teza, da pripada vse ozemlje med Murmanskom in severovzhodno konico Azije ter Severnim tečajem njej. Interesi Vzhoda in Zahoda si torej nasprotujejo. Medtem ko noče Zahod nič slišati o kakšni skupni upravi Antarktike in se zavzema celo za razdelitev tega šestega kontinenta na posamezne interesne sfere, se zavzema Sovjetska zveza za skupno u pravo. Glede Arktike bi želel Zahod, da bi prišlo do letalske inšpekcije. Sovjetska zveza pa do razdelitve interesnih sfer. Vendar tudi nasprotni interesi še niso vzrok, da ne bi mogli dognati vsaj nekaterih oblik sodelovanja. To bi bilo v interesu vseh. NE SME BITI TRETJE SVETOVNE VOJNE! m Kongres nemških socialdemokratov Ali bo kongres v Stuttgartu rešil protislovja v programu, ki je poln koncesij staremu Adenauerju ? Te dni — od 18. do 23. maja — zaseda v Stuttgartu 400 delegatov socialdemokratske stranke Nemčije, ki so se zbrali na svojem osmem kongresu. Glavni referat ima predsednik Erich Ollenhauer «Mir in svoboda kot posledica «o-cialistične politike«. Socialdemokratska stranka je po moči druga v Nemčiji in je imela na zadnjih volitvah celo nekaj izgledov na zmago, vendar po smrti svojega starega in izredno sposobnega voditelja Kurta Schumacherja nikakor ne more priti na zeleno vejo. V osebi sedanjega predsednika Ericha Ollenhauerja nima v Skupščini dobrega govornika, predvsem pa ne stratega, ki Di znal pridobiti simpatije nemških množic. To stanje naj bi rešil novi program stranke, ki so ga pripravljali tako dogo. Rešil naj bi ono, kar izgubljajo parlamentarni zastopniki socialdemokratov s svojimi netaktič-nimi potezami. Kako naj lep- im iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiit..........mu,,n Iz prvomajskega sprevoda v Vzhodnem Berlinu. ................................................................................................. iiiiiiiiiiiiiIiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii....Milim Letečo ladjo za tisoč potnikov in primeren tovor namerava zgraditi angleška drnžba „§annders-Roe“ Šimpanz v prihodnji raketi «Jupiter» - Raketa «Sk#lark» je dosegla uišino 94 milj - Radijski znaki iz ZDA v Nemčijo preko Lune LONDON, 21. — Današnji «Daily Mail» pravi, da je angleška vlada zaključila pogodbo z družbo »Saunders Boe«, ki se ukvarja z izdelovanjem letalskih konstrukcij, po kateri bi morala ta družba o-praviti vsa raziskovanja v zvezi z gradnjo 15.000-tonske «leteče ladje«. Angleški list pravi, da gre za pomemben načrt znanstvenika, katerega ime pa bo ostalo tajno, in tako nadaljuje: Anglija podpira ta načrt, kajti čeprav je osnova, na katero se opira, neverjetno e-nostavna, se zdi, da gre za misel, ki bi lahko postavila Anglijo daleč v ospredje na področju prevoza blaga in potnikov. Osnovno načelo za konstrukcijo »leteče ladje«, do katerega je prišel iznajditelj, je zavito v največjo tajnost. Kljub temu vedo povedati, da se bo »leteča ladja« pred odhodom s pomočje močnih curkov zraka uperjenih ob morsko površino dvignila za kakih petnajst metrov ter tako pod svojim trupom ustvarila nekako «zračno blazino« z velikim pritiskom, na kateri bi potem letela s pomočjo drugih pogonskih sredstev. Praktično bi ta ladja letela kakih petnajst metrov nad morsko površino, in sicer potem, ko bi se med gladino in trupom ustvaril zračni prostor z visokim pritiskom. Taka «leteča ladja« bi lahko vozila 1.000 potnikov ali iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiuiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiimimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinini,!,,,,,,,,!!,!!!, Po skupni večerji v Clarence IIousu Za Margaret in Townsenda še velja izjava iz 1.1955 r«t ko je sporočilo iz buckinghamske palače po vesti lista cTribune de Geneve) o možni bližnji objavi zaroke ^London, 21. — Sestanki tr Princeso Margaret in Pe-Vzh ■ ,^ownsendom sicer ne jj0t UjaJ° v»č tistih senzacij j, sP°četka, vendar se je i “ temu danes v Londonu Je *?Zecei govorilo o tem, da i»gt včeraj polkovnik kar Ur pri Margaret. Prišel tai, Clarence House na cock- PovnM- 17'30, P°tem Pa Je bil Vp{ .. n> da ostane še na fa(,eri‘- Vabilo je Townsend lCat. spr®jel. Večerja in vse, Pte zraven spada, je trajalo ie do'S°> kajti polkovnik Pfa° ja! J* Clarence House tt0]V v času, ko je v bližnjem se Pu b.ilo polnoči. In pri tem Se zlasti poudarja, da sta ,]j0 *ar®t in Townsend bila ves čas sama, kajti ir, ] 06 matere ni bilo zraven '•en *lha ,e' abi Je ,stara K°sPa la *«>mo ali namerno pusti- “Hada dva sama. raljica Elizabeta je bila st, *ire! obveščena, da se bo-Mari 'garet in Townsend se-. s*ma, toda mogoče ni ostala tako 4a»« »kupajr. V zadnjih I h -p dneb sta se Margaret krat °,wnsend videla kar tri-b»st ln hi izključeno, da se hm* videla š« pred Petro-"Obodom v Bruselj pri-v|s ,!“ »oboto. Sev da se v krogih tako pogosto Včipa ne nioie veC toI‘ sam° kot prijateljstvo, '«ri ------ l\ va in polkovnik načrte .kot nekaj več. Neka-!'fc„ b^Povedujejo, da delata h ,8a in polkovnik načrte slei bodo^nošt, kajti če tt|iiti _klargaret ae ni-mogla po- h * Petrom^ se pa vsekakor odpovedati njegovi re pj *h nihče je niti ne m0-V9tiak* ' d*-bi so ji odpo-j. - Toda v Angliji tako iti naprej, kajti ta- ko stanje ni všeč nikomur in seveda tudi cerkveni hierarhiji ne. Pa tuji prebivalstvo bo začelo mrmrati, če bi se Margaret in Townsend kar naprej tako pogosto sestajala, pa čeprav je geslo kraljevske družine: «Honny soit qui mal y pense«. Prebivalstvo v Angliji postaja nestrpno in želi, da bi se vsa zadeva nekoliko hitreje razvila, pa čeprav ljudi sedaj manj zanima zaradi tega, ker se že predolgo vleče. Naj se že poročita, pravijo Angleži, ali pa naj se pustita. Kraljica pri vsem tem molči, vendar ne more siriti, da je nekoliko v zadregi. Medtem ko londonski dopisnik ženevskega dnevnika »Tribune de Geneve« piše, da je verjetno, da se v kratkem objavi zaroka med Margaret in Townsendom, pa je danes zvečer buckinghamska palača izdala sledeče poročilo: «Taj-njk, kraljice za tisk komandant Richard Calville je pooblaščen sporočiti, da je vest, ki jo je onjavil list »Tribune de Geneve« o možni zaroki princese Margaret s polkovnikom Petrom Tovvnsendom popolnoma neresnična. Izjava, ki jo je sporočilo Njeno Kru-ljtvsko Visočanstvo leta 1955, ostaja nespremenjena.« Nemška vlada se je opravičila zaradi Soraye BONN,, 21. - Ker je iranska vlafla protestirala zaradi Člankov‘nekaterih nemških lb slov, ki jih je smatrala za žaljive za perzijskega šaha in cesarico Sorayo, se je moral zunanji minister von Bren-tano opravičiti pri očetu bivše cesarice, perzijskem veleposlaniku v Bonnu Esfandia-riju. Danes dopoldne pa je vlada na predlog zunanjega ministra pretresla nove zakonske ukTepe, ki naj v bodoče preprečijo, da bi se ponovili taki incidenti. -—«4----- RIM, 21. — Marca meseca je policija na vsem državnem ozemlju odkrila sledeče količine orožja; 1 možnar, 2 strojnici, 11 strojnih pušk, 188 pušk, 299 pištol in samokresov, tisoč 280 ročnih bomb, 2473 kg eksploziva. pa temu ustrezno količino blaga s hitrostjo modernega letala z motorji na bate, vgn-dar z dosti manjšimi stroški. List dodaja, da se je iznajditelj najprej obrnil na nekatera zasebna podjetja in jim predložil svoj načrt, vendar ni nihče pokazal zanj posebnega zanimanja. «Daily Mail« zaključuje, da so raziskovanja na tem področju tudi v Ameriki in Švici, vendar pravi, da je Anglija sedaj že daleč naprej. CANBERA, 21. — Raketa «Skylark», ki so jo izstrelili s poskusnega strelišča v Woo-meru v Avstraliji, je dosegla višino 94 milj. Vest je sporočil odpravnik poslov ministra za oskrbovanje Osborne, vendar ni povedal, kdaj so raketo izstrelili. To je sedma angleška raketa, ki so jo tu preizkusili. Osborne je nadalje pojasnil, da se je glava rakete, v kateri so bili številni fotografski aparati, oddvojila od rakete 71 sekund po izstrelitvi ter izrazil upanje, da jo bodo lahko našli skupno z aparati, ki so v njej. W ASH ING ION, 21. —, Pri prihodnjem poizkusu z lušmer-jevanim izstrelkom »Jupiter« bodo v glavo rakete, ki jo bodo lahko spet našli, dali šiih-panza. Tako so izjavilf znanstveniki laboratorijev »Cook«, kjer je bila zgrajena zadnja glava »Jupitra«, ki je bil izstreljen preteklo nedeljo z Rta Canaveral. Zadnji eksperimenti so dokazali, da so ameriški znanstveniki uspešno rešili vprašanje povratka glave balističnega izstrelka srednjega dometa. Predstavniki laboratorijev »Cook« so na tiskovni konferenci nadalje izjavili, da če bi bilo v glavi izstrelka, ki je tehtala 1.350 kilogramov, človeško bitje, bi to preživelo strašen val vročine, ki nastane ob trenju zraka, ko se glava vrača v atmosfero. Dali so razumeti ,da bodo prihodnji poskusi napravljeni s šimpanzi. Sef raziskovalne službe a-meriške vojske general Daley pa je izjavil, da sta bili v glavi »Jupitra«, ki je v nedeljo napravila 2.500 kilometrov dolgo pot v prostor, dve pismi. Prvi pismi poštne službe v vesoljstvo sta bili naslovljeni tajniku ameriške vojske iz New Jerseya v ZDA. Reflektor bonnske opazovalnice, ki je signale sprejemal, je bil opremljen z enostavno vijugasto anteno iz lahke kovine. Signali sp sl sledili v intervalih po pet sekund. Poskus so morali prekiniti zaradi nevihte, ki se je razdivjala nad glavnim mestom, Vendar jih bodo verjetno ponovili še danes in jutri. MOSKVA, / 2l. — Profesor Lozev, predsednik kemičnega društva »Mendelejev«, je napisal za «SovjetSkajo Aviaci-jo» članek, v katerem pravi, da predstavljajo največjo nevarnost za sputnike meteorji. Sedaj pa so sovjetski znanstveniki sestavili plastično snov, ki ni nič manj trdna kot oklep tankov, a je lažja kot les. Telefonsko sporočilo o bombi v letalu WASHINGTON, 21. — Letalska družba »Capital Air Lines« je prejela anonimno te- lefonsko sporočilo, da je bila v neko letalo družbe položena bomba. Preiskali so vsa letala na letališču v Washing-tonu in tudi dvema letaloma, ki sta malo prej odleteli, so ukazali, da takoj pristaneta. Toda nikjer niso našli nobene bombe. Sporočilo je družba prejela nekaj ur potem, ko je neki »Viscount« te družbe trčil z nekim reakcijskim letalom, pri čemer je bilo 12 mrtvih. Komaj preprečena huda nesreča MIELAiN, 21. — Ce ne bi bilo pri prehodu čez progo med postajama Legnano in Busto Arsizio čuvaja, bi prišlo danes do velike nesreče. Kljub svarilnim znamenjem, da se zapornice zapirajo, je skušal šofer nekega velikega kamiona še peljati čez progo. Ko je že zavozil pod prvo zapornico, mu je druga prestregla pot in ustavil se je prav na progi. Čuvaj je vendar še uspel z znaki ustaviti brzovlak Milan - Domodossola, ki se je ustavil kakih sto metrov pred prehodom. Šofer bo pa sedaj imel opravka « policijo. ▼ Čuden rop CATANIA, 21. — Okrog polnoči so našli na obrežju izven mesta nekega mladeniča, ki je imel zvezane roke in noge z žico. Ko ga je policija zaslišala, je povedal, da se je vračal domov s 300.000 lirami, ki jih je inkasiral za neko podjetje, pri katerem je zaposlen. Toda na povratku je bil napaden in ko so mu napadalci vzeli denar, so ga premlatili, zvezali in nato pustili na obrežju. Mladenič ima res nekaj poškodb, vendar njegovo pripovedovanje ni posebno prepričljivo. Policija je uvedla preiskavo. »»--- BOMBAY, 21. — Pri postaji Camaraj 620 km od Bombaya se je neki brzovlak iztiril. Pri tem je bilo okrog 20 mrtvih in 50 ranjenih. iiiiiiiiu Hlinili m iiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii m HilliiiiuiiiiiiiiiiiiiilllllllllliiiiiiilliilllilHiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiniiiiiiiiiHlIiiiiiiiiiiiiilHliliiiiiiini Moderna medicina pred nerešljivo uganko I Devetletni že tretje leto Njegova bolezen je posledica hudega padca pri avtomobilski Otrok se kljub bolezni telesno normalno razvija nesreči TOULOl SE, 21. — Pred nekaj dnevi je 9-letni Jean Louis Fernandez pričel tretje leto popolnega spanja in vsa moderna medicina stoji pred to boleznijo kot pred eno izmed največjih in najbolj pretresljivih ugank, s katerimi se je morala ukvarjati v zadnjih letih. Pred dvema letoma je neki avto z velikansko brzino zavozil v Jeana Louisa, tako da ga je zagnal v zrak in je deček padal na tla nezavesten, ko je preletel 12 metrov. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima prelom lobanje, izvedli so na njem hi Brickerju in načelniku glavne-1 bernac'i°, hranili so ga z en-ga štaba generalu Taylorju. O-, dovenoznimi injekcijami in ni-be pismi sta se vrnili nepo- * škodovani. BONN, 21. — Prvič v zgodovini radijskih oddaj se je včeraj posrečilo inženirju Petru Lengruesseju z bonnske-ga observatorija, da je dve uri zaporedoma, in sicer od 18.20 do 20.20 sprejemal z Lune signale, ki jih je tja pošiljal njegov kolega Bauer ščajo več injekcij, so pričeii so izrekli nobene prognoze: šok je namreč prizadel možganske centre, . ki urejajo a-sociacije med zavestjo in dejavnostjo. Deset dni pozneje, v noči od 18. do 19. maja 1956, je bil potreben kirurški poseg zaradi nenadne notranje krvavitve. Jeana Louisa so pustili v stanju hibernacije do 8. junija. Ko so pa 12. junija videli, da žile ne dopu llllinilllllllltllllllHIIIIItlllllllHIIItUiiiiiiiiii Raketna goriva in oksidatorji (Nadaljevanje s 3. strani) jetno velike količine toplote. Ta dejstva kažejo, da se temu so.-ezmerno neznanemu e-lementu (ki je sicer bistven sestavni del toliko znanega in rabljenega boraksa) odpirajo t everjttne perspektive za številne uporabne možnosti. Oglejmo si še, kako stojimo z oksidatorji. Doslej smo govorili skoraj izključno o kisiku kot oksidatorju. To ni nič čudnega, saj je bil do pred kratkim kisik — seveda skupno z vsemi svojimi spojinami — če ne edini, pa prav gotovo najvažnejši in najbolj u-poštevan oksidator. Sedaj se mnogo govori tudi o ozonu kot odličnem oksidatorju, S tem pa še nismo izčrpali oksi-datorjev, Raziskovanja so pokazala, da je fiuor neverjetno močan’ m učinkovit oksidator. Izgorevanje vodika s fluorom na pr. da veliko večjo temperaturo kot izgorevanje vodika s kisikom Potemtakem, če je kisik dober oksidator, hkrati pa fluor prav nič slabši, ali bi ne bila kombinacija obeh oksidatorjev nova rešitev za pridobivanje še boljšega oksi-datorja? To vprašanje ao si postavil: strokovnjaki, ki so novi oksidator tudi preizkusi, li in kemična spojina kisikovega fluorida se je vsaj v teoriji pokaizala kot najbolj učinkovit oksidator. Iz tega bj se mogel napraviti zaključek, da je bor v kombinaciji s kisikom ln fluoridom najboljše in najbolj učinkovito raketno gorivo. Tako pravi teorija in delno tudi praksa. Posebno v dneh po izstrelitvi drugega sovjetskega satelita se je veliko razpravljalo o gorivu, ki so ga Sovjeti uporabili za izstrelitev. Američane to vprašanje verjetno še bolj muči po tretjem sovjetskem uspehu. Nič manj se s tem seveda, ne ukvarjajo drugi. C« bi zadeva bila tako enostavna, kot pravi kemija, v svoji teoriji, bi stvar ne bila tako težko rešljiva Zato z gornjim opisovanjem goriv in oksidatorjev nismo hoteli reči, aa so Sovjeti ali Američani pognan svoje satelite v vse-mirje s temj goirvi. Toda Rusi in Američani upravičeno Krijejo svoje kemične tajnosti, saj je v tem bistvo uspeha v njihovj tekmi. dečka hraniti s sondami, ki so jih najprej napeljali’ skori nos do želodca, pozneje pa, od 23. julija, skozi usta. Od 15. avgusta 1956 se je temperatura dečka ustalila med 36,5 in 37,5 in Jeana Louisa, ki je bil ves čas nezavesten in ne giben, so lahko hranili z dudo. Pozneje pa so zdravniki ugotovili, da ne morejo izboljšati stanja otroka ter so ga vrnili družini. ’ Pred dvema mesecema, ko je imel 9 let in l mesec, je Jean Louis meril 1,36 m in tehtal je 31 kg. Njegov razvoj je normalen. Približno eno leto, je povedal oče, Jean Louis tu pa tam zamrmra kako nerazumljiva besedo in reagira ob dotiku. Ponoči spi, medtem ko ima podnevi oči odprte in zavžije 4 dnevne obroke, zjutraj mleko, opoldne meso s pretlačenim sočivjem, ob 16. uri sadni kompot in zvečer sesekljano ribje meso Ko so starši zvedeli, da se je neki mladenič iz Bordeauxa popolnoma vrnil v življenje po 14 mesecih bolezenskega spanja, so se odpravili na dolgo pot, da bi ga videli in gevorili z njim. Ce je on o-zdravel, tedaj ni nikakega povoda, pravi Louisova mati, da ne bi končno ozdravel tudi nj,en sin., Zaradi konkurence ga je zabodla RIM, 21. — Zelenjadarka Lu-cia Cillo je morala biti strašno huda na konkurenta Lam-berta Fellija, da je včeraj med prepirom z njim potegnila nož ter ga zabodla. To se je zgodilo popoldne na Trgu Fontana di Trevi, ki je bila polna turistov in kjer imata Cillo in Felli svoje vozičke z zelenjavo. Vzrok nepremišljenega dejanja je nevoščljivost v trgovinskih poslih. Rana Fellija pa ni huda in bo kmalu spet dober. Seveda pa v bodoče najbrž ne bo več smel prodajati svoje zelenjave preveč blizu vročekrvne Lucie. Kača na motorju SAN REMO, 21. — Ko je danes dopoldne 17-letni pomočnik v neki pekarni iz San Rema peljal s svojim motorjem po ulici, je opazil, da mu iz košare, pritrjene na zadnji sedež, gleda kača. Fant se je prestrašil ter nenadoma zavrl, pri čemer je padel na tla in se nekoliko potolkel. Ko se je potem približal košari, je videl, da je kača samo nedolžna belouška. Vendar ni maral, da bi se še naprej z njim vozila, in ko je nezaželenega potnika iztovoril, se je opogumljen odpeljal po svojih poteh. BENETKE, 21. —- Churchillova hči Pamela se je v Benetkah baje sestala z nadvoj-vodinjo Elizabeto Habsburško, ki je sestra princa Otona. še imenujemo dolgoletni iti trdovratni boj te stranke proti ponovni oborožitvi Nemčije in potem tud! proti Vojni obveznosti, ko pa je vodstvo tri tedne pred kongresom ne nadoipa »spoznalo« in jasni? priknalo, da je Nemčiji potrebna vojaka, seveda samo — v obrambne namene. Toda prav isto trdi tudi stari Adenauer! S tem nepričakovanim sklepom so dali krščan^kodemo-kratski uniji v roke izredno orožje, ker se ta sedaj s poi-no pravico na ves glas smeje: «Sedaj ste le spoznali, kako pametna je politika našega Konrada! In prav tako boste trdili — seveda šele čez nekaj let, ko se vam bomo lahko zopet smejali — da je Nemčiji prav tako potrebno tuaj atomsko orožje, proti kateremu se sedaj tako trdovratno borite!« Novi program naj bi rešil stranko pred vsemi dosedanjimi nadlogami. Socialni demokrati so spoznali, da si morajo pridobiti srednji £loj nemškega prebivalstva, ki bi jim naj pomagal do potrebne večine v riundestagu. Temu sloju na ljubo sedaj pravijo v svojem novem programu, da »socializem sicer zahteva pravično razdelitev dohodkov in bogastev«, toda nekaj stav kov dalje ze predlagajo, naj ima vsak posameznik «polno možnost za pridobivanje bogastva« ! Desnica straši srednji stan, da' se socialisti zavzemajo za «dirigirano gospodarstvo«. Zato ti v programu zagotavljajo vsakomur popolno svobodno konkurenco. Zagovarjajo se tudi pred obdolžitvami, češ da nameravajo nacionalizirati določene panoge industrije. Pravijo, da je »prevedba bogastev v skupno last sicer zakonita oblika javnega nadzorstva, vendar jo je treba izvesti samo v omejenem obsegu in se sme nanašati izključno samo na energetiko«. Tako so ujeli dve muhi na en mah. Nacionalizacijo proizvodnje energetskih surovin zahtevajo delavci, večini industrialcev pa je tako vseeno, kdo je lastnik premogovnikov. Socialni demokrati gredo celo tako daleč, da obljubljajo srednje veliki industriji ob prevzemu oblasti posebne davčne ugodnosti, ki naj bi jim pomagale k njihovemu nadaljnjemu dvigu. Nekje mimogrede nemški socialisti sicer še navajajo, da je osnova njihovega programa Marxovo delo, toda v isti sapi so ga oblekli v novo od-lačilo. Kažj pa, da s takim programom vendar ne bodo i-meli tako lahkega dela na kongresu, ki bi naj o njem razpravljal, ker so nekatere osnovne organizacije zahtevale, naj vztrajajo na dosedanjih načelih. Te nočejo samo nacionalizacije industrije, ampak tudi bank in zavarovalnic. Enako odprto so se os.uiv-ne organizacije stranke izjasnile proti vodstvu v vpiaša-nju nemšice vojske. Navzlic odločitvi, da je treba prizna ti potrebo po »obrambi«, zahtevajo celo popolno razorožitev Nemčije, ne samo atomske (Duesselaorf), medtem ko se bonnska mestna organizacija zavzema celo za ukinitev civilne protiletalske zaščite! V svojem programu so za-hodnonemški socialisti napovedali tudi spremembe na zunaj. Svojo ideologijo imenujejo demokratični socializem, za katerega posebej poudarjajo, da d ne lasti nobenih pravic, da bi dajal izjave o nekakšni »absolutni resnici«. Takoj zatem pa pravijo, da odklanjajo tako kapitalističen kakor tudi komunističen družbeni red in se potem v zad njem odsta/ku svojega programa poslavljajo na svoji »lastno pot«, ki lahko edina pripelje človeštvo do zveličanja. Kongres v Stuttgartu bo prav gotovo prispeval k temu, da bodo delegati spoznali nekatera protislovja, v kate.ra so zašli sestavljavci tega programa. Toda na koncu pa le ostane odprto vprašanje, ce ne bo končno zmagal čisti razum (beri preračunljivost), ki je gotovo vodil tudi člane prve komisije za izdelavo programa. To pa pomeni, da si bodo po njihovi lastni sodbi laže zajamčili več sedežev v Bundestagu. Zakaj naj bi pri tem postavljali nepotrebne ovire z nekakšnimi ideološkimi načeli, ki jim sedaj in v tej obliki — kot se je pokazalo na zadnjih volitvah — ne prinašajo nobenih osebnih koriti, pravijo... »Rešitelji domovine” - V nekem uradu ministrstva za Alžirijo, v katerem ima sedež odbor za Javno blaginjo; od leve na desno: general Jouhauz, geu. Salan, gen, Massu, Delbccuuc in gen. Allard. Izvedenci ZDA potujejo v SZ Državno tajništvo ZDjS je - sporočilo, da bo v skladu s sporazumom o kulturnih izmenjavah med ZiDA in Sovjetsko zvezo odpotovala danes delegacija 19 ameriških izvedencev iz železarske in rudarske stroke v SZ. Obiskala bo razna industrijska središča v SZ. Poleti pa bo podobna sovjetska delegacija prispela v ZDA. Nevarnost za Nemčijo Državni tožilec je na procesu v Nuernbergu za 19 oseb zahteval zaporne kazni od 6 mesecev do dveh let. Osebe so obtožene ilegalnega komunističnega delovanja. Za druge štiri obtožence je zahteval oprostitev. Obtožnica dolži skupino, da je skušala organizirati novo komunistično stranko v Zahodni Nemčiji, potem ko je bila stranka v novembru leta 1956 p repoveda-n a . (Res, obtoženci so za nemški narod zelo nevarni elementi, ki nimajo nikake obzirnosti do ubogih nacistov.) Correggiova slika «Dan» za Eisenhowerja Katharina Williams je od grofice Ostheim, kneginje Sachsen - Weimar, kupila Correggiovo sliko «Dan«, da jo podari a-meriškemu predsedniku Eisenhowerju. Sliko je hotel že pred leti kupiti bivši veleposlanik v Moskvi Davies, pa so mu rekli, da ni na prodaj. Kneginja se je premislila šele tedaj, ko je izvedela, da kupuje Katharina Williams sliko zato, da bi jo podarila predsedniku ZDA. Pred nedavnim je bila slika o-cenjena na 100.000 dolarjev. Svoj čas je pa bila slika last Ludovika XVI., pozneje pa kraljevske rodbine Sachsen - Wei-mar. Ni mu dovolj 100000 dolarjev za izvod biblije Neki bivši krojač avstrijskega cesarskega dvora ima edinstven izvod svetega pisma iz XVII. stoletja. Neka ameriška univerza je hotela knjigo kupiti in je krojaču ponudila 100.000 dolarjev, pa je odklonil, ker upa, da bo dobil »znatno višjo vsoto«. Krojač je biblijo našel v kleti neke hiše v nekem moravskem mestu, kjer je stanoval v začetku stoletja. Tam se je bil ustavil švedski kralj Gustav Adolf med svojim pohodom skozi to deželo. Martine Carol se bo ločiia Filmska igralka Martine Carol in njen mož, režiser Christian Jacque, se bosta ločila. Martine Carol je povedala, da do odločitve za ločitev zakona, ki traja od 1954, ni prišlo ne zaradi sporov ne zaradi nesoglaša-nja in ne zaradi drugih podobnih vzrokov, temveč samo zaradi delovnih razlogov. Zaradi delovnih obvez moža, je rekla igralka, sva se v zadnjih dveh mesecih videla vsega skupaj dva dni. Filmsko delo naju je združilo in filmsko delo naju sedaj razdvaja. Carla Beni operirana Pevko Carlo Boni so včeraj zjutraj operirali na slepiču. Po petih dneh bo pevka lahko že zapustila bolnišnico in se spet posvetila svojemu delu. Pokradli so zastave Policija v Tokiu išče tisoč zastav 20 raznih držav. Zastave so bile o-bešene po glavnih ulicah, ki vodijo k stadionu, kjer bodo v soboto otvorjene »azijske igre«. Izginile so na zagoneten način. Sedaj so pa vladni funkcionarji pozvali krivce, naj jih vrnejo, da »se izbriše ta madež na časti Tokia«. ® ŠPORT MED SLOVENSKO MLADINO Planinsko druš od ustanovitve do danes Razgovor s predsednikom tov. Zorkom Jelinčičem ' * lepota našega Krasa. Do večje veljave je prišla krasna dolina Riselce pri Zgoniku in romantično divja 30 m globoka jama Kovšča pri Sesljanu. Priljubljene izletniške točke nudi vet celotni razgledni obalni greben od Malega Krasa, brežkih sten, Banovskega hriba, Treben-skega vrha tja do Parkljevega hriba, preko openskega Selivca, kontovelske rebri, od Proseka preko Sv. Primoža tja do Nabrežine, Brščic in Sestrenskega vrha. V zadnjem času smo sto. pili v stike tudi s pokrajinskim uradom v težnji, da bi v skladu z londonskim memorandumom uveljavili originalna slovenska imena posameznih izletniških točk. V tej zvezi smo pristojni u-rad opozorili na obsežne C lani slovenskega planinskega društva iz Trsta in Gorice na Nanosu za binkošti leta 1906. ilirskih gradišč^iia* pr^na Sv. Lenartu, na Gradcu, nad Repničem, na Gradišču nad Saležem, na Grmadi, na Kaj je pravzaprav planinstvo? Mnogi se verjetno tako vprašujejo, v odgovor pa jim navajamo prepričljivo ugotovitev enega največjih slovenskih planincev, dr. Tume: »Planinstvo je osnovni znak, ki kaže željo modernega človeka po povratku k narav«. V znamenju te želje in tega duha, je bilo 1. 1904 tudi v Trstu ustanovljeno Planinsko društvo, ki spada danes med najstarejša aktivna slovenska društva na Tržaškem. O enem delu njegovega delovanja smo se razgovarjali že pretekli' četrtek s tov. Markom Lahom, ki nam je povedal marsikaj zanimivega iz delovanja alpinističnega odseka. Za danes pa smo našim čitateljem pripravili splošen bežen pregled delovanja Planinskega društva in v ta namen smo stopili do predsednika društva tov. Zorka Jelinčiča, ki nam je z njemu lastno lju-beznjivostjo odgovarjal na zastavljena vprašanja — Kakšno je bilo v glavnih obrisih vaše dosedanje delovanje? Kot ste že ugotovili, je bilo naše Planinsko društvo ustanovljeno l. 1904. Zelo plodno je nbto delovalo do l. 1923, ko je bilo po vnaprej pripravljeni provokaciji fašističnih planinskih krogov razpuščeno. Policija je namreč »našla* v Dimnici pri Slivnem očitno podtaknjeno vojaško puško in ker je jamo upravljalo Planinsko društvo, je bilo razpuščeno, jama pa je prešla pod upravo italijanskega planinskega kluba »Alpina delle Giulies. Vso dobo fašizma je naše planinstvo neorganizirano životarilo pod okriljem raznih prosvetnih društev, dokler so ta še lahko delovala, potem pa v manjših ali večjih skupinah ljubiteljev planin, med katerimi sta bili najbolj znani takoimenova-na «Manjamonti' in «Štempiharji». Društvo je spet oživelo po drugi svetovni vojni l. 1946 in lahko rečem, da so prva povojna leta bila v vsej zgodovini našega društva morda najbolj razgibana. Število članstva se je naglo povečalo in skupni izleti v bližnjo pa tudi dal-no okolico so se vrstili eden za drugim. Samo v Crni vrh smo šli na primer v enem samem letu tudi do dvanajstkrat ali trinajst- krat. Hodili smo pogosto na Snežnik, na Platak, na Livek nad Kobaridom in tudi v Italijo na Ravascletto in v druga znana letovišča v Karniji. Tudi smučarskim izletom smo posvečali veliko pozornost, ker je smučanje takrat še posebno privlačevalo mladino. Večkrat smo organizirali izlete z vlakom v Planico in v Bohinjsko Bistrico, v Crni vrh, na Lokve, posebno privlačna pa so bila smučarska zimovanja v soški dolini ali pa tudi na Bledu. — Ali ste imeli tudi smučarska tekmovanja — Seveda smo jih imeli in še precej, Največ seveda v Črnem vrhu. Udeleževali so se jih smučar]i iz takratne A in B cone. Tržačani smo z eno izjemo vedno zmagali. Tudi tehnična in kvalitetna plat tekmovanj je bila na lepi višini. S časom pa se je to zimskošportno delovanje■ zrahljalo in v zadnjih letih je bilo tekmovanj manj. — Dejali ste. da je bila doba po drugi svetovni vojni zelo razgibana. Kaj pa pred prvo svetovno vojno in neposredno po njej? — Takrat je bilo planinstvo postavljeno na druge o-snove. Bilo je tudi bolj množično, ker takratna mlani-na ni imela toliko možnosti za razvedrilo kot jih ima današnja. Ce izhajam iz tega dejstva, potem je bilo delovanje planinskega društva od njegove ustanove do vojne seveda najbolj plodno. Značilni za tisto dobo so bili planinski tabori. Hodilo se je na Trstelj, na Artviže, kjer se je po starem običaju peklo janca, in seveda na Nanos. Kdo od starejših planincev se ne spominja noči ob tabornih ognjih na praznik sv. Hijeronima? — Preskočimo sedaj preteklost in povejte nam. tov. Jelinčič, kako je danes pri nas s planinstvom? — Danes je. planinstvo zvezano z večjimi stroški, posebno za nas, ki živimo ob meji. Z ustanovitvijo obmejnega pasu in z uvedbo propustnic pa sirio lahko nekoliko prosteje zadihali tudi planinci, saj n; potreben sedaj za vsak daljši izlet že potrli list, ki že. sam po sebi precej stane, V obmejnem pasu na oni strani je mnogo lepih izletniških točk, na katerih so v zadnjih čdsih agilni planiriCj v Jugoslaviji zgradili koče, zatočišča, ali pa celo lepe in udobne domotie. Na Trstelju so na primer postavili «Stjenkovo kočos, na Slavniku pa je bila tudi z našo pomočjo zgrajena »Tumova koča«. Sežansko planinsko društvo pa se prav sedaj pripravlja na gradnjo koče ali vsaj zavetišča na Sedovniku nad Sežano. Dostopen je tudi, čeprav z večjo potrato časa, planinski dom na Lokvah na Trnovski planoti, kjer so tudi lepa smučišča. Prav tako je dostopna tudi nova koča na sedlu med Malim in Velikim Man-grtom po Soški dolini preko Bovca ali skozi Predil. Tudi Soška dolina sama predstavlja krasen planinski objekt. Cela vrsta hotelov in planinskih oporišč je tudi v dolini Trente. Z obmejno propustnioo pa je dostopen celo Vršič, s čimer je vzpostavljena povezava z zgor-njesavsko obmejno cono do Kranjske gore in Rateč. Posebne razmere, ki so vladale pri nas pred uvedbo obmejnih propustnic pa so nas prisilile, da smo začeli bolj valorizirati področje na naši strani in pred mnogimi se je šele takrat razgrnila Groblji, na Kokoši pri Bazovici in pa na Francoske šance na Malem Krasu. — Kateri so poleg tistih, k: ste jih že prej navedli, vzroki, da je planinstvo zašlo v neko .stagnacijo? Morda v motorizaciji ali pa celo v ohlajevanju ljubezni do narave med našo mladino? — V motorizaciji, nedvomno! Motorizacijb je tako pri nas kot drugod spremenila način življenja, kljub temu pa nikjer tako ne tožijo o «krizi» mladine, kot prav v Italiji. — In načrti za bodočnost? — Predvsem upamo v o-krepitev kulturnega zanimanja naše mladine za naravo. Precej intenzivno delujejo v tej smeri tržaški taborniki poleg nekaterih staršev samih, ki razumejo vzgojni in zdravstveni pomen planinstva. Se naprej bomo dajali vso podporo alpinističnemu odseku (o katerem bi lahko spregovorili še posebej), organizirali smo že. in bomo še razne planinske pohode, prirejali predavanja in planinske foto-razstave, kar vse lahko spodbuja mladino k ljubezni do naše lepe bližnje in daljne okolice. V zvezi s fotografskimi razstavami naj omenim, da so prav te planinske fotorazstave dale pobudo za ustanovitev samostojnega sl°venskega fo-to-kluba v Trstu. V naš krog, krog športnih ljubiteljev narave, vabimo vso mladino, ker planinstvo plemeniti človeka in njegov značaj. P-zio Slovenski »rednješolci v Glinščici po praktični preizkušnji v lahkem plezanju nad novim ; mlinom. Klu- Velik dan Spancev v 4. etapi «Gira» Bahamontes prvi na Supergi Moser nova «roza majica» Luksemburžan Gaul drugi, Lorono tretji - Pambianco že zaostal TURIN, 21. — V 4. etapi ko lesarske dirke po Italiji, St. Vincent — Turin, ki se je zaključila s ciljem na Supergi. je zmagal Spanec Bahamontes pred Luksemburžanom Gau-lom. roza majico pa je prevzel Aldo Moser s pičlo sekundo prednosti pred Špancem Botello, ki je bil zaradi preuranjenih kalkulacij pr votno proglašen za novo roza majico. Kot vse prejšnje, je bila tudi današnja etapa zelo borbena in predvsem izredno hitra, kar dokazuje dejstvo, da je Ferlenghi privozil k vznožju vzpona na Supergo s povprečno hitrostjo nad 44 km na uro. Začetek ni nudil nič posebnega in razburljivega in skozi Ivreo so privozili vsi ude-ležeci «Gira» v raztegnjeni glavnini. Takoj po Ivrei sta se zganila Maule in Galdea-no, vendar brez uspeha. Za njima so poskušali srečo De-filippis: Bankart, Bahamontes, Derycke. Planckaert, Bartoloz-zi, Adriaenssens in Oreste Magni. Ker pa Brankart in še nekateri drugi konkurirajo za najboljša mesta, je glavnin.; pod vodstvom Baldinija in Gauia takoj reagirala in že po nekaj kilometrih se je poskus ubežnikov razblinil. V pričakovanju letečega ci- ST. VINCENT Km. 0 S 90 45 18 jCatusff \ j H#ur* Turin«;« TORINO ŠUPŠfiCA lja v Courgne sta potegnila Zorzoli in Martin in cilj je prvi dosegel Zorzoli s povprečno hitio&tjo .43 km na uro. Za r.jitna ge je kma.u formirala skupina, v kateri so bili Brankait, Pellegrini, Con-ti, Everaen, Baffi, Albani, Ge-miniani, Benedetti, Fallarini in oživeli Defilippis. Toda glavnina spet ni dremala in v trenutku so bili spet v skupini razen Zorzolija trt Martina, ki sta še nekaj. časa Vozila sama, r ato pa ata morala odnehati tudi ona. V San Giorgio Canavese sta ušla iz glavnine Chačon in Nencini in si pridobila majhno prednost, pred' Caluso (92 km) pa sta se spustila v beg še Sabbaidin in Tosato in kmalu ujela piva dva. Tokrat so v glavnini »prožili zasledovanje Louison Bobet. De Bruy-ne in Coste in vodilna četvo-rica je bila kmalu spet v glavnini. Na prehodu $kozi Chiavaso (povprečna hitrost se je še vedno sukala okrog 43 km) je skušal uiti Ferlenghi, kar mu je v začetku tudi uspelo. V San Mauro To-rinese je i-mel že 1’40' naskoka pred o-stalimi, vendar pa je do začetka vzpona na Supergo Vso prednost izgubil. 2e na prvih zavojih na Sn-pergo so sprožili napad Ba-hamontes, Gaul, Brankart, Fornara in Lorono. Borba med njimi je bila živahna in dramatična. Bahamontes. ki je bil vedno na čelu, je na zadnjih zavojih še bolj povečal tempo in prvi dosegel cilj, Gaul pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom 27” za Spancem Sledili so Lorono, Brankar,, La Cioppa, Fornara, Biiratti, Baldini, Louison Bobet in počasi vsi ostali. Po prenagljenih računih so roza maji-co sprva predali Bo-telli, ki se je z njo tudi predstavil številnim gledalcem. Pozneje pa so izračunali, da ima Moser za eno sekundo boljši skupni čas in Botello se je moral odreči prvemu mestu v splošni klasifikaciji.. Vrstni red na cilju ne predstavlja presenečenja. Bahamontes je že večkrat potrdil, da je specialist za gorske vzpone. kar velja tudi za Gaula. Vendar pa je treba ugotovit' da tudi vsi ostali glavni kandidati za najboljša mesta niso mnogo zaostali. Vrstni red v 4. etapi St. Vincent — Turin <132 km); 1. BAHAMONTES (Faema) 3.08’5fl” s p. h. 41.941 km; 2. Gani (Faema) 3.l*9’17”; 3. Ln-rono 3.89'?8”; 4. Brankart 3.09’31”; S. La Cioppa 3.89’40”, S. Fornara 3.09’53”; 7. Buratti; *. Baldini 3.1002”; 9. Bobet L.; 1*. Fallarini 3.10’21”; 11. Po-blet; 12. Barale; 13. Conterno; 14. Plankaert 3.10’32”; 15. Botella; 1*. Ernzer; 17. Moser; 1*. Annaerf 3.10'4*”;. 19. Ra-nucci; 20. uampke. itd. Splošni vrstni red po 4. etapi: 1. MOSER 12.39 02”; 2. Bo tella z zaostankom 1”; 3. Baldini 10”; 4. Pambianco 31”; 5. Gaul 34”; 6. Brankart 1’12 '• 7. Fornara 1’43”; *. Poblet USI"; 9. Eobet L. 1’59”; 1« Bahamontes 2’03”; 11. Tinazzi 2’05”; 12. La Cioppa 2’08”; 13. Lorono 2’20”; 14. Favero 2’22”; 15. Fallarini 2’55”; 16. Keteleer 3'22”; 17. Ranucci 3’39”; 1*. Conterno 343”; 19. Debruvne 3’46”; 20. Coletto 3’49”, itd. V nedeljo 25. v Kopru PRAZNIK MLADOSTI IN ZDRAVJA Sodelovalo bo nad 3000 športnikov in športnic iz koprskega okraja 2e več mesecev trajajo špoTtne prireditve v okviru prvega festivala telesne kulture koprskega okraja. Pobudniki — okrajni svet za te. lesno vzgojo, okrajna zveza TVD Partizan in okrajna športna zveza so hoteli vključiti v zdravo športno udejstvovanje mlado in staro. V teh svojih prizadevanjih so povsem uspeli. Od marca pa do sedaj se je zvrstilo na športnih igriščih, na tekmovalnih progah po morju in po suhem nad 8 tisoč ljudi od pionirjev pa vse do članov sindikalnih podružnic. Naj o-menimo samo množična srednješolska tekmovanja v vseh mogočih panogah in pa sindikalna tekmovanja v Kopru. Izoli in Postojni, ki se jih udeležuje skoraj 1C00 članov sindikalnih podružnic podjetij, tovarn in ustanov. Lahko rečemo, da se je pregovor »zgledi vlečejo* spet enkrat •HllflOIIMIOllltlllUltllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlIltllllllllllOllllllflllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIOtlllllllllllllfllMIHIIIIllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII# Trening Argentincev v Milonu Argentina-liter 2;0 Strelca Rojas in Prado v prvem polčasu spretnem preigravanju prisl, v ugodni položaj pred vrati Interja in Frado je brez težav dosegel drugi gol. V 35' je M en en d ez streljal v drog. Gledalci so bili nezadovoUn; z igro milanske enajstorice. V drugem polčasu se je In-ter z nekoliko spremenjeno formacijo beril bolje vendar pa je dosegel le nekaj kotov. Odlikoval »e je stari Lorenzi. V 20’- je Carrizo prestregel močan Angelillov strel. Konec je spet pripadal Argentincem, ki so medtem zamenjali Merr.-naeza s Infantoni in Varacko z Delgado. Kot: 8:7 za Argentino. Selekcija Madžarov za svet. prvenstvo BUDIMPEŠTA, 21. — Tehnični komisar madžarske nogometne reprezentance Lajot Baroti je določil naslednjih 22 nogometašev za Sved-uco: MILAN, 21. — V nocojšnji trening tekmi je reprezentanca Argentine premagala Inter z 2:0 (2:0). Inter. Ghezzi, Fongaro, Va-lade, Invernizži, Bernardin. Bolchi, B’Cicli, Massei (Ma-schio), Angelillo, Tinazzi (Sivo r i ). Lorenzi. Argentina: Carrizo, Lombardo, Edw.ards, Rossi. Dcllacha, Varacka, Corbatta, Prado, Me-nedez, Rojas. Zarate. Strelca: v 2’ Rojas, v 21’ Prado. Argentinci so prešli v vodstvo že v samem začetku prvega polčasa. Zarate je usel po desni strani. Njegov stre! je Ghezzi odbil, toda pritekel je Rojas in realiziral. Argentinci so bili v naslednjih minutah stalno v ofenzivi in so domačine potisnili povsem v obrambo. V 11’ je izvedel Inter prvi nevarni napad prek Maschia in Sivorija. katerega zaključni strel je bil nekoliko previsok. Po tej akciji je tempo igre popustil. Kljub temu pa so Argentinci v 21’ po hihhimiiiiih Madžarski tehnični komisar Baroti pravi: SZ in Jugoslavija finalista na Švedskem! Za Kolškega (C SR) sla favorita Brazilija in Argentina DUNAJ, 21 — Po mnenju tehničnega komisarja madžarske nogometne reprezentance Lajosa Barotija, se bosta v finalu svetovnega nogometnega prvenstva srečali reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije Kot poroča agencija MTf je Baroti tudi dejal, da imata Brazilija in Argentina, čeprav razpolagata'z‘no. gometeši visoke vrednosti, le malo možnost; za končni u-speh, ker imata njuni reprezentanc1 premalo smisla za skupno igro. Vedno po mnenju Barotija. bi se morale v četrtfinale kvalificirati; Zah. Nemčija in CSR iz prve skupine. Jugoslavija in Francija iz druge skupine Švedska in Madžarska iz tretje skupine in SZ ter Avstrija iz četrte skupine V Polfinale bi nato prišle CSR, Jugoslavija, švedska in SZ. Baroti je prepričan, da lahko priprav, Jugoslavija največje presenečenje, ker je ze. lo tež.vo. da bi mogla še katera druga reprezentanca postaviti na igrišče takšen napadalni trio kot ga ima Jugoslavija v sestavi Veselinovič. Sekulirta, ki je pred letom dni na vprašanje o njegovem mnenj.■ glede najboljšega nogometaša na svetu, odgovoril; Ruska;. Schiaffino, Sekularac. rr.enj Baroti da ni izključeno, aa se bo IMos njegova takrat na izja- a Uresničila. Popoinoma drugačnega mnenja pa je trener češkoslovaške repiezentance Karel Kol* sky. Kolskjp je namreč izjavil, da imata po njegovem mnenju ravno Brazilija in Argentina največ možnosti za uspeh, da pa je treba videti, če bodo v argentinski reprezentanci nastopili tudi trije nogome. taši, ki sedaj nastopajo v treh različnih italijanskih moštvih. Na vprašanje glede možnosti češkoslovaške reprezentan. ce,, ki st bo jutri zbrala kakih ”0 km od Prage v Stari Doleslivi je Kolsky dejal: «Ne smemo si delati prevelikih iluzij, ker poleg drugega ne bom mogel razpolagati z dvema najboljšima napadalcema K'.canycm i- Bubriikom, ki sta se poškodovala in z branilcem Bledikom, ki je hil Milutinovič in Sekularac Za 1 leto ka.zen.sico suspendiran za eno VLADIMIR BARTOL r Hanuma, šehere Ln še druge so jo pograbile in jo pahnile proti Sulejmanu. Krčevito se je oprijela preproge in blazin in vse skupaj potegnila za seboj. • «Kaj je ta škrat zmerom tako plah?* »Zmerom. Tudi kuščarjev in kač se boji.* »Mene se vendar ne bos bala? Saj nisi Turek ali kak drug krivoverec. Ti se me navadno bojo Hotel jo je poljubiti. Toda izmaknila se mu je in trmasto povesila glavo. «Kaj to pomeni?* se je začudil. Fatima je zaropotala v kotu. Halima mu je nenadoma ovila roke okrog vratu in skrila glavo na njegovih prsih. »Ne morem jih trpeti okrog sebe,* je zašepetala. »Pojdite k Fatimi,* je velel. »Kako čudovito ljubka je,» je pomislil. Njene roke so se ga zmerom trdneje oklepale. Njen obraz je bil vroč kakor razbeljeno železo. «0, Alah, kako je sladka,* je zašepetal in Jo stisnil v svoj objem. Potem mu je Sara ponudila vina. Ko je pil, je Zajnab hitro zamenjala blazine. »Ne vem, tako ljubka in sladka ni bila nobena,* je zamrmral. Halima se je splazila v kot in zarila obraz v blazine. Takoj je zaspala. Fatima se je odkašljala. »Zapela bom pesmico o nocojšnjem večeru,* je dejala z očarljivim smehljajem. Jamice so se ji prikazale v licih. »Imenitno!* se je razveselil Sulejman. Zleknil se Je nazaj na blazine in si podložil glavo z rokami. »Zdaj poslušajte!* Fatima je začela ob spremljevanju harfe: »Sivi sokol Sulejman je prišel v raj. Zagledal lepo Fatimo, ni vprašal nič, zakaj. Nežno se privil je k njej kakor bel labod. Vse, kar imela, dala je. Bil je njen gospod. Ljubka Ajša priskaklja vsa navihana. Spelje Fatimi moža, sama z njim se igra. Lejlo pa boli srce; — lep je Sulejman. Tiho k njemu ukrade se. Komaj Turkan vidi to, Zanjo že je vžgan. Komaj Turkan vidi to, k njemu se spusti. Deklica mu je všeč zelo. Uživat z njo hiti. A že ujame druga spet nestalno mu srce. Lepša kakor rajski cvet črna Sara je. Črnih oči zadosti ima in dovolj mu je temne polti. Zajnab mu nekaj drugega da. Zajnab ima plave oči! Alah je Halimi dal vitek stas, ji dal dolge in tanke noge. Sultanovemu haremu bila bi v kras. Ze fantu je vnela srce. In Hanum in Šehere tudi že po njem sta stegnili roke. Ga ujela je prva na ustnice, a druga na nedrje. Uboga Fatima ves ta čas je strune ubirala. Nezvestega ljubčka gledala in solze požirala. K Fatimi stopi Sulejman; — Res lep je ta mladi junak! Na oči jo poljubi ves skesan; — in spet je kot prvič sladak. Tedaj krog njega deklice vse se v kolu zavrte. zapojejo glasno, da sliši se čez visoke tri gore: Raj ni bil raj, dokler ni vanj prišel naš pehlevan. Zato vzkliknimo vse zdaj nanj: 2ivi naj Sulejman!* Vratarja: Grosics. liku: Branilci 'in srednji krilec). Matrai, Sipos, Sarosi, Karpati, Szigeti; Stranski krilci: Bozsik, Szoika, Bercnrii, Kotasz; Napadalci: Budai. Bencsis. Lahos, Vasas. Frieumanszki, Tichy, Hidcpkuti, Monoston II., Sandor. Fenyvesi. Napadalec Machos ni bil1 ga festivala se budo nadeli*" vključen nied kandidate zarv i vale tudi po 25. maju. di poškodbe, medtem ko je j drugim imajo v načrtu K*" nastop Bos?:ka še negotov za- j movanje vaških društev v P°" radi bolečm, ki jih čuti v no- sameznih športnih panogah, gi. Če ne bo v doglednem ča- Vsekakor so organizatorji f®* su . okreval, ga bo zamenjal i stivala prepričani, da so 1*" tošnje prireditve odprle P°* Madžarski nogometaši bodo množičnosti v Športu. močno uveljavil prav v primeru koprskega festivala. T*-koj ko so na primer v enem mestu ali vasi organiziran športno prireditev, so hoteli nekaj podobnega organizirati, tudi v sosednjem kraju. Krona vseh prireditev P* bo 25. maja v Kopru. Na' praznik rojstnega dne predsednika republike maršalu Tita bo v okrašeno mesto prihitelo nad 3.000 športnikov in športni® iz vseh krajev koprskega o-kraja. Ob 14. uri se bodo zvr. stili v sprevod zdravja in mladosti, ki bo obšel vse glavne ulice mesta in se ustavil n® koprskem stadionu, kjer bo ob 15. uri glavni festivalni nastop. V sprevodu bodo zastopane vse športne panoge, ki jih goje v koprskem okraju, korakali pa bodo tudi gasilci. taborniki, člani predvo-jaške vzgoje in drugi. Nad polovico udeležencev sPre^n da pa bo seveda iz vrst TvU Partizana. Popoldanski nastop bo P° svoji pestrosti nekaj posebnega. Od štirinajstih točk omenimo le nekatere — skrbno pripravljene proste vaje vseh oddelkov Partizana, ritmične vaje srednješolcev, vaje s puško članov predvoja-ške vzgoje, nastop tabornikoy in gasilcev, prikaz dejavnosti Ljudske tehnike, vrsto hn niii tekem v lahkoatietiki 1 končno nastop vrhunskih te' levadtev in telovadk Slovenje. Poleg tega bo v nedelj® v Kopru še več športnih Prl' reditev, od katerih naj omenimo zlasti veslaško regato ob 8. uri in jadralno regato z začetkom ob 10. uri v koprskem zalivu. Priredbe koprskega okrajne- v nedeljo odpotovali na Finsko, kjer bodo imeti 29. t. m. prvi trening v Turku, 2. junija pa v Helsinkih. Takoj nato bodo oopotovali na Švedsko'. NOGOMET Disciplinski ukrepi MILAN, 21. 1— Disciplinska komisija FIGC je sprejela proti moštvom in igralcem med ostalimi tudi naslednje ukrepe: Glob« moštvom: 150.000 jir Catanzaro in Ravenna, 120.0UO lir Sambeneuettese, 100.000 lir Napoli, 60.000 lir Milan, 50.000 lir Juventus. 40.000 lir Lecrp in Prato, 20.000 lir Siracusj 10.000 lir Cremonese. Med izključenimi je samo en Igralec A lige Fusa'o (La-r.erossi) jogoino za eno nedeljo. Strogi opomin so dobili mei drugimi: Bodi (Bologna). L;-jacono (F orentina), Ocehetta (Marzotto). Perni (Prato), Nesti (Prato), Catalani (Prat-). Calegari (Venezia), navadni opomin pa: Cardarellj (Odi- nese), Prini (Fiorentma), Rim-baldo (Triestina), Chiumenlo (Padova). Cervelatti (Bologna), Rossi (Venezia) itd. « « * MILAN, 21. — FIGC je dovolila antlcipiranje tekem lu-ventus - Roma in Bologna -Inter na soboto. NOGOMET Tretja trening tekma Jugoslovanov na Bledu * golov A reprezentance BLED, 21. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes na Bledu odigrala tretjo trening tekmo med A in B moštvom, v katerem je nastopilo tudi 5 igralcev z Bleda. Zmagala je A reprezentanca 7. 8:0 (4:0), Gole so dosegli; Ognjanovič 4, Veselinovič 3. Petakovič 1. A moštvo je nastopilo v naslednji postavi; Beara; Sijakovič, Crnkovič; Boškov, Zebec,- Krstič; Petakovič, Veselinovič, Ognjanovič, Sekularac, Rajkov. Vključitev Rajkova na levo krilo je »bila koristna. L. O. TENIS PARIZ, 21. — V drugem tur nusu med jarodnega teniškeS1 prvenstva Pariza je m?3 P0! samezniki Sirola prema?®1 Francoza Nysa s 6:1, 2:6, 6:’” 6:2, Pietrar.peli pa Cileo*® Achondo s 6:1. 6:3, 6:3. M*” ženskami je Silvana LazzaP-no premagala Norvezank® Vrede Holm. TOKIO, 21. — Po prV'h dveh igrah v finalu teniške?*1 tekmovanja vzhodne cone D** visovega pokala vodijo Fl:* pini z 2:0 proti Ceylonu. ”*■ zultati: Ampon - Pinto 6.1. 6;“* 6:1, Deyro - Ferdinands R — 6:2, 6:1. TOKIO. 21 — Na tretji* vseazijskih igrah, ki se h0"" začele 24. t. m. v Tokiu, nastopilo 1.408 atletov. ATLETIKA Italijanski atleti uspešni v Atenah ATENE, 21. — Na mednarodnem atletskem mitinf!11 Alenah, katerega so se udel£ žili poleg grških tudi it3."’ .isnski, jugoslovanski in ejPPT tovski atleti, so bili dosežen' naslednji bohši rezultati: 1500 m: j. Konstantini*? (Gr.) 3’49”6, 2. Baraldi D*’ 3’49”8; 110 ovire: 1. (It.) 14”5; 5000 m: 1. Hio-'® (Or.) 14’45” 2. Lahtiridis 14’38”6, 3. Perrone (It.) 1® ^ ’ daljina: Brabi (It.) 7.38', 2. »a* vič (Jug.) 6.96: ICO m-' v Murtas (It.) 10”9. 2. Pancer* (It.) 10”9; krogla: 1. Tsek»n’-kas (Gr.) 15,62; 2«) m: (It.) 21 ”4. 800 m: Scavo (}„/. !'5?"9, 2. Depastas (Gr.) 1 ,, 3000 m o"ire: PapavasihJ (Gr.) 8'56"(i; troskok: Cavsj'! 14,a®. koipje: Lievore (It.) (It.) 15,39, 2. Josič (Jug.) kopje: Lievore (It.) disk: Consolini (It.) 55,9j; ; Counadis (Gr.) 52,61, višin«- Roveraro (It.) 1.90. V celoti so bili najuspe> nejši italijanski atleti. oaaovorot urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod 2TT • rn< predvaja danes 22. t. in. za začetkom ob 10. url Superscope barvni film: SINBAD0V SIN tNadaljevanje sledi) (II figlio d i Sinbad) recHsncoLOP - DALE ROBERTSON , SAUY FORREST LILI ST.CTR VINCENT P9|Ct