Cel|e0 čelrieK 26. junija 1924. Poštnlna piagana v ootovitil. tLmto vi., itev. 72. VA-^ ^\T ~ • ¦ . • ¦¦-¦'¦,,¦ ¦'¦'¦•"•¦"¦¦ ¦ '.'¦'¦ « i^^9^^B ^^^^^^^H^H ^^^^^I^^-^j^v ^»V/ » > ^^^Bft*'; -JÜS^I^^^^^^^H^^I^^^lB j^H^^^^BHH^^^^^^^^B^ - ^^^^^^^Bmh^^^^^^^f ^^^^^^Bumm^^^^^^^^B' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B- ¦ IHM^I ^^Hi^^^^^^H ^^^^^^^^BI^^Bfis. /t/A . ts» id^^^^HHW^^^^^H - i^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^VV ^^^^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, 2a Inozemstvo 240 Din. Ogiasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. aPoffaunewnuEfc Stevlttcct 1 L»Ljnu Iztraja 'Llr enournem od- moru pričela javna telovadba, ki jo je skoraj v vsem obsegu spremljala rud- niška godba iz Trbovelj. Uvodoma je nastopilo članstvo, broječe okoli 70 članov, s prostimi vajami, nato go- jenke, potem moška deca v prilično istem številu. Precizno in strumno je nastopilo okoli 80 članic v prostih vajah. Sledile so vaie članov na orodju. Videii smo nadalje žensko deco v ličnih prostih vajah. Zanimiva je bila borilna vaja žalskega trgovskega naraščaia, ki jo je sestavil in vodil brat načelnik Vilko Kukec. Vaja je bila ritmično točna in elegantna. Na dušo in srce pa je blagodejno uplivala rajalna vaja celjskih gojenk na napev »Po jezeru«, v milonežnih gibih in eksaktni kakor tudi gracijozni formi. Lepi vzpored bi bil jaz s to točko zaključil. A sledil ji je še obrtni na- raš^aj na orodju ter kazal prav lep in razveselüv napredek. ' Obširen program je občinstvo točko si ustvaril novo gnezdece v Braslovčah, pozneje v Št. Pav!u pri Preboldu in v prijaznih Petrovčah. V vseh imenova- nih krajih imamo danes samostojna sokolska društva. V tej dobi krepkega razrnaha, t.j. od leta 1911. je bil brat Franc Pikl starosta, načelnik pa brat Vilko Kukec. Društvo ie hodilo po svoji začrta- ni poti dalje in julija meseca 1914., tcrej tik pred svetovno vojnc, je imelo ?»e svojo zadnjo odborovo sejo. Sve- tovna vojna je prekinila vsako sokol- sko delovanje in tudi žalski Sokol je bi! piimoran čakati na case naše na- rodne svobode. Zapisnik seje z dne 3. marca 1919 pa nam kaže, da nas ja svetovna vojna sokolsko le okrepila in v žalskem Sokolu je začelo novo delo in novo vrvenje. V iem posjovnem letu je druätvu starostoval brat Viktor Pi- lih, a načelnik mil je bil vedno vztrajni naš brat Vilko Kukec. Brat Vilko, ki uživa tudi svetovni sloves — saj si je priboril leta 1910. v mednarodni telo- vadni tekmi s svojo čežko vrsto, v kateri je telovadil pred angleškim kra- Ijern in takorekoč pred celirn svetom, prvenstvo, — je postal leta 1920. starosta našega Sokola. Za načelnika je bil izvoljen brat Vilko Senica, ki je skupno s starosto vzgojii lepo četo navdušenih telovadcev. Leta 1919. se je ustanovi! tudi Ženski telovadni odsek, kateremu da- nes načeljujeta sestri Lizika Petričkova in Irena Keršnikova. Leta 1923. je bil izvoljen za sta- rosto brat Ivan VizoviSek, trgovec v Žalcu, pod koiega stareäinstvom se s pomočjo načelnika brata Vilka Kukca druüitvo tako krasno razvija, da postaja Šolska telovadnica 2e občutno premala in se je izkazala potreba '.sstanovitve gradbenega odseka za Sokolski dorn v Zalcu. Kot zadnjemu načeiniku »So- kolskega doma« leta 1914. se je na- čelništvo tega odseka poverilo moji malenkosti. Trditev, da se dru5tvo ravno sedaj prav krepko razvija, je oprtazdejstvom, da se je letos ustanovil odsek društva v Grižah, ki pod predsestvom brata Vogiarja in načelstvom brata Tušarja prav krepko deluje. Zavedamo se velikega pomena sokolskega društva z ozirom na telesni razvoj mladine, z ozirom na vzpodbudo narodnega čuta v svobodni domovini. Sokol je tista neodoljiva sila, zvesta čuvarica naše svete narodne zemlje, ki jo vskak pravi narodnjak zvesto in pošteno ljubi. Žalski Sokol si hoče postaviti svoj za točko sprejelo navdušeno in hva- ležno. Najbolj srečne pa so bile tiste matere, ki so videle svoje rmtlčke v »prestrogi« sokolski disciplini. Sledil je naskok na okusno oprem- Ijene in bogato založene šotore (bufet, vinarna, kavarna, pivnica, cvetličnjak, tobakarna, slaščičarna itd.), v kojih smo videii zopet naše marljive in vztrajne gospe in gospice, brate in sestre. V cvetličnjaku gdč. Zdenka Roblekova, v tobakarni gospa in gospice Mikuševe, v slažčičarni gä. Pilihova in gdč. T. Sušteričeva in Kersnikova, v bufetu ga. Naraksova, ga. Fani Kukčeva in ga. Justi Vrečerjeva, v vinarni buteljk ga. Kodretova in gdč. Janja Hodnikova, v kavarni ga. Vizoviškova, ga. Pavla Lorberjeva in gdč. E. Petričkova. V pivnict je gospodaril brat Karol Na- prudnik in v šotoru zmernih vinskih bratcev pa brat Josip Jug in brat Jože Aud»č v najblažjem pomenu. Plesna dvorana se je sprernenila v živ čebel- niak. Na vrtu brata Fr. Robleka pa je postalo sedaj prav animirano ; povsod izborno razpoloženje. Godba je ne- umorno svirala delotna plesalcem, de- Curiska borza v sredo 25. jumja. Zagreb: 6*6$ Iastni dom, da bode na svojih tleh svoj j:ospodar. To je, kratko rečeno, načrt del a. prihodnjih let. In ko bodemo leta 1929. obhajali ps^tindvajsetletnico našega Sokola, upaj- mo, in to je moia goreča želja, da bo slavil žalski Sokol svoj srebrni jubilej pod streho one težko pričakovane mo- gočne stavbe, ki bo nosila z zlatimi črkiimi zapisano ponosno ime »Sokol- ski dom.« \z Ljubljane slišimo glas »sokol- kega Tabora« a jaz slišim v daljavi tudi glas žalskega Tabora, ki nam veii po- staviti sokolsko trdnjavo, ob kateri se bodo razbili vsi državi nasprotni valovi, kakcr so se ob Žalcu razbiii mogočni valovi avstrijsk«» germnnizacije. In ko bodo zaplapolala izza lin te trdnjave prvokrat jugoslovanska trobojnica, bo i siavi! Žalec zopet nov narodni praznik, j za katerega Vam kličern: »Na svide- i nje!«,do katerepapasokolski: »Zdravo!« Svetozar Pribičevič je imel 22. ! t. m. v Šabcu süajno obiskan zbor sa- mostojnih demokratov, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi. Govornika PribJčevič in Večeslav Wilder sta bila burno aklamirana. Soglasno se je ob- sodila politika opo?.icije. Opoziclj^ se polašča velika nsr- voznost, posebno z ozirom na boljSe- viško delovanje Radica v Moskvi, ki je povzročilo v krogih njegovih »za- vezniških« strank mučno depresijo. Opozicija se prepira med seboj in se \ f.Q vidno opažajo znaki njenega raz- kroja. Evropska konferenca se bo vršila julija v Lodonu. Povabljen! bodeta tudi Rusija in Nemčija. Anglija in Francija sta ugotovili enotnost svojih naziranj in nastopita skupno. Pposweta* VUtiHOD«. illa&nik za yojiteu Ireznoriti in nravno povzdiyo naroda. (5. številkn. VSEJilNA: K. Hafner: Na- sa kniturria društvn.. — L. A.: Kaj je novegaV — Dr. Jos. Öomrek: Brezal- koholne .sadne pijače. — Vok. Štani- 13Mi*, ekonom- Resne nusli vinogradni- ka v resnem casu. — Mr.: »Preveč upi- je!« — Kako bi. pa Vi sodili. — Mr.: Listek. — Dopisi. — Drobiž. — Šaljivo in sc kaj. loma koncertnim poslušnlcem. Došle goste je pozdravil br. starosta Ivan VizoviSek ter dal besedo sJav- nostnemu govorniku bratu dr. Rihardu Ber^mannu, ki je najprej prečitai došle pismene čestitke k 20 letnemu jubiieju Žalskega Sokola, med temi tudi če- stitko staroste Sokol. Saveza brata En- gelberta Gangla iz Ljubljane, in nato podal zanimivo sliko o delovanju do- mačega Sokola tekom 20 letnega dru- štvenega obstoja. (Njegov go vor pri- občuiemo na drugem mestu.) Žalskemu Sokolu je česiital tudi zastopnik mari- borskega sokol. družtva in žalski rojak br. dr. Fr. Lipold. V imenu Šaleškega sokolskega okrožja je čestital br. Kurnik, v imenu Sokol. društva v Rog. Slatini pa žalski rojak br. lv. Perger. Nastopil je tudi številčno obsežen improviziran pevski moški zbor ter4 zapel krepke zbofe »Planula zora«, »Triglav« in »Morje Adrijansko.« Kamor je pogledalo oko, povsod prijateljski razgovori, radost in na- rodno navdušenje v pozno noč. Žal- skemu Sokolskemu diuštvu iskreno čestitamo! St ran i». > N 0 VA DO B A ' Š^v. 72 Pravo .SCHICHTOÜO' mil° JELEH* prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s „Schichtovim" milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mo- rate z navadnim milom trikrat. Obcniske volitve. Pri občinsklh volitvah v kamniškem in kranjskem okraju so klerikalci še hujše nazadovali nego v Ijubljanski okolici: padlj so da'.eC pod polovico vseh oddanih glasov in izgubili tudi celo vrsto občin. Istotako so prinesle občinske volitve v mariborski oblasti znatno napredovanje demokratskih gla- sov. Volltve v sodnem okraju Šmarje pri Jelšah. (20. junija). Šmarie pri J ei šah: JDS 5ve po njenih božjih predpisih. Nam je prav tako, vsaj vemo, s kom irnamo posla. Doslej smo bili mnenja, da se dostojnost in korektnost vrača z dostojnostjo. »Straža« je ubrala drugo pot, nismo }\ sledili doslej, ne bomo ji v bodoče. Ne bomo pa odjenjali po- novno opozarjati naSo narodno javnost na zločinsko in brezdomovinsko igro, ki jo igrajo ti ljudje pod plaSčem cerkve in vere z našim narodom. In udarili bomo, kadar bo treba, zopet tarn, kjer boli. »SOKOL DR. PiVKO NA 1TALIJANSK1 FRONTI«. Pod tern naslovom se je zagnalo glasilo naše duhovSčine, katoliSki časo- pis »Straža« v svoji 72. številki na odličnega našega Šolnika, narodnega delavca in pisatelja g. profesorja dr. Pivka, ki uživa danes ugled in spo- štovanje vseh pravih Jugoslovanov, vseh narodnih Slovencev. Od nekdaj že je bil nedosegljiv ta katoliski list v potvarjanju in pobijanju resnice in širjenju surovosti. Vse gnusno in su- rovo, kar se kopiči po predalih tega časopisa, krije podpis poslanca, ki ne odgovarja za pisavo lista pred so- diščem in zakonom, kakor je to obi- čajno pri naprednih časopisih. Da je »Straža« med vojno učila slovensko ljudstvo sovraštva do Srbov in Iju- bezni do nemSke Avstrije in njenih nasilnih in propalih Habsburžanov, smo z gnjevom v duši in čutom srarnu prokiinjali že tedaj vsi tisti, ki nas je kot »brezdušno živino« trpin- čila Avstrija po raznih frontah in pre- ganjala kot nevarne »srbofile« doma in v vojski. Malo smo Slovenci sto- rili resnično v dejanju in žrtvovanju samega sebe za naše osvobojenje iz onega strašnega avstrijskega suženj- stva, ki je imelo za na5 narod samo še pot — v srnrt in grob. Majhno je števiio onih sinov našega slovenskega rodu, ki so dali za življenje in svo- bodo svojega naroda svojo kri na bojnih poljanah, ogromno in preko- merno visoko pa je število onih S!o- a potuje se preko splitskega, makar- skega, korčulskeva in mljetskega ka- nala v mesečini. Vožnja po morju traja 10 ur. -— 18. 7. (petek). Prihod v Gruž ob 9. uri. Ogled Gruža, Dubrov- nika in okolice: prenoči se v Gružu. Zvečer ja.vna zabava. — 19. 7. (so- bot a). Odhod iz Gruža ob 7. uri. Pri- hod v Kotor ob 11. uri. Pregledovanje mesta. Odhod \7. Kotora ob 16. uri, prihod v Tivat ob 17. uri. Prenoči se v Tivtu. Ogledovanje arzenala in drugih mornariSkih cbjektov. Zvečer javna zabava. — 20. 7. (ne del ia). Odhod iz Tivta ob 7. uri. Prihod v Ercegnavi ob 8. uri. Tu se vrši veiiko odkritje spo- menika ustreljenima kapetanorna Ha- džiji in Srzentiču ter drugim Bokeijcem. Odhod iz Ercegnovega ob 24. uri. — 21.7. (pondeljek). Prihod v Korčulo ob 7. uri. Odhod iz Korčuls ob 10. uri. Prihod v Hvar ob 13. uri. Odhod iz Hvara ob 16. uri. V Vis se pride ob 17. uri, a odide se ob 18. uri. V Ko- mižu se pristane ob 19. uri. Tu se pri- sostvuje iovn sardel s poletno mrežo. Vožnja po rnorju od Ercegnovega do Korniže traja s presledki 11 ur. — 22. 7. (torek). Ogledovanje ivornice za prepariranje sardel v Komži. Ob 9. uri krene se iz Komiže z ladjo do glasovite Modre Špilje na otoku Biševu po sredini Jadrana, da jo izletniki pre- gledajo. Odhod iz Biševa ob 12. uri. Plove se oo odprtem morju ter se pri- stane v zadrskem kanalu v Preki pri Zadni ob 19. uri. Tu je zadnja večerja na morju. Iz Preke se odplove ob 21. uri, a pristane se v Sušaku ob 6. uri zjutraj. To je deset: dan potovanja. Vožnja traja 15 ur s prestanki od Komiže do Sušakfc. — Gostje bodo na ladji od 13. julija (nedelja) od 13. ure pa do 22. julija (torek) do šeste ure zjutraj. Potovanje traja torej 9 dni. Gostjeimajo na ladji popolno oskrbo za osem dni; na dan ukreania imajo obed in večerjo, a na dan izkreanja samo zajutrk, tako, da se računa devet dni polne oskrbe. Cena hrane na ladji je fiksirana, a pi- jačo plača vsak gost pos«bej. V me- stih, kjer parobrod ne more pristati ob obali, sa potniki izkrcavajo s paro- brodskimi čolni na oba'.o. Oeijske novice. vencev, ki so padli — nahujskani od onih, ki so sedeli po farovžih — v službi nemžkih tiranov. Zgodovina krvavega vstajenja naže svobode teh dejstev ne bo pozabila, drni rnadež iz- dajstva lastnega rodu ostane večno zapisan ua onih, ki so Dunaju in Ber- linu prodajali slovensko zemljo in slo- vensko imetje, slovenske može in fante pa v cerkvah in časopisih huj- skali na vojsko in pokolj lastnih krv- nih bratov. Tern farizejskim izdajicam naroda smo prisegali mažčevanje v trpljenju in pomanikanju, daleč od svojih dragih, daleč od svoje domo- vine, v kateri so se brezskrbno ma- stili in redili oni, ki ne vedo, kaj je trpljenje, ki ne vedo, kaj je domo- vina, na katero si dnevno drznejo d,->.nes še nekaznovano pljuvati. »Straži« je žal, da se je zrušila gnila Avstrija s habsburžanskim tronom vied, zato pravi, da dr. Pivkovo delo ni bilo v interesu jugoslovanstva in da smo po njegovi krivdi izgubili toliko slovenske zemlje na Italijo. Po rnnenju maribor- ske katoliSke »Straže« bi moral imeti dr. Pivko »toliko narodnega ponosa, da bi o dogodkih na iialijanski fronti molčal in izginil iz Jugoslavije, kateri je neizmemo Skodoval«. Ali ni to višek satanske pokvarjenosti in drz- nosti ?! Kje na svetu je še država, kjer se sme tako pisati, kje na svetu je narod, ki v svoji svobodi in svojem vstajenju trpi med seboj tako po- četje ? Taki hlapci umrlega Dunaja naj gredo reSevat in klicat v 2ivijenje pokoino Avstrijo, naj gredo za svojim voditeliem Radičem med boljševike, kar \i narodnih Jugoslovanov, bodo tako zločinsko rovanje te rimske družbe plačevali z doslednostjo in delom, z zaprisego v sreu, da se maščujejo nad izdajalci domovine in naroda. Kogar fraza o slovenstvu, iz- govorjena iz takih ust, ki so zmožna takega dela, se moti in vabi, je slabič, ki spada po sreu med tiste, ki nanj pljuvajo. Za te ljudi, ki smešijo in skrunijo vse, kar je v zvezi z našim nacijonalnirn vstajenjem in našo jugo- sJovansko državo, ni mesta med nami, in za nas ni mesta med njimi in pri njih. V petek vsi na Glazijo k nogometni tekmi! Štpv. 72 »NOVA D 0 B A< Stran 3. Proslava Vidovega dne. (Razglas.) Na Vidov dan, dne 28. t. m., ki se pra- znuje po celi državi kot sporninski dan preminulih boriteljev za vero in domo- vino, se bo darovala v tukaišnji žun~ nijski cerkvi Sv. Daniiela ob 9. uri dop. slovesna zadušnica. Občinstvo se vsbi, da se udeleži žalne službe božje, hišni posestniki pa se pozivajc, da okrase svoje hiše z državimi, odnosno narod- nimi zastavami. Vse dela'vnice in trgo- vine morajo biti na Viaov dan eel dan zaprte. Mestni magistrat celjski, dne 24. junija 1924. Župan: dr. Hrašovec s. r. Gremij trgovcev za polit- okraj Celje v Celju nazrunja, da ostanejo trgovine v gremijalnem okolišu na Vidovdan, 28. junija, ves dan zaprte. (Istotakosepraznuje praznikUjeciinjenja dne 1. decembra, oba božična, veliko- nočna in binkoštna praznika in praznik Reš. Telesa). PotniŠki promet na, Vidovdan. Z ozirom na številna povpraSevanja s strani občinstva javljamo, da vozijo na Vidovdan tudi vsi nedeljski po- sebni vlaki. S tem je splošni želji vse- stransko ugodeno. Matura na celjski gininazijL Da- nes v sredo se je vršila pod predsed- stvom načelnika prosvetnega oddelka za SScvenijo g. dr. Stanka Bevka tna- tura na tukajšnji reaini gimnaziji. K maturi je bilo pripuščenih 7 matursn- tov in sicer gg. Ivan Kocmur, Jožko Kvac, Branko Lukman, Ervin Pukmaj- ster, Sava Salrnič, Franc SmoJe in Vladimir Volovšek. Prvi stir je go ma- turirali dopoidr.e z dobrim uspehom, ostaii trije maturirajo popoldne. Mla- dim gospodorn abiturijentorri iskreno čestltamo, žeieč jim vso srečo v 2iv- ljenju! Na drž. reaini glm-?az3ji v Celju se zaključi Solsko ieto 1923.—24. v soboto dne 28. junija z Vidovdansko proslavo Šolske mladine, ki se vrSi ob 9. uri dop. v telovadnici drž. realne gimnazije. K slavnosti so vabljeni vsi Ijubitelji mladine, zlasti pa starSi go- jencev zavoda. NiŽji tečajni izpit na drž. reaini gimnaziji v Celju se je vršii od dne 17. do 24. junija pcd predsedstvom ravnjitelja zavoda g". Ant. Jeršitioviča. K izpitu se je prijavilo 24 rednih licen- ce v zavoda in 1 privatistinja, od k:i- tvs'ih ie izck-i,i!o 13 ncencciv in 1 pri- vatistinja, dočim je 1 repi'obiran za. celo Jeto, 5 jih pa ima ponavljalni iz- pjt po počitnicah. Obisk fceograjskih tehnikov v Ce'.ju. Absolvent! strojniki beograjske tehnične fakultete so obiskali na svo- jem poučnem potovanju po Jugosla- viji tudi Celje, da si ogledajo tukaj- šnjo industrijo. Ker niso pravočasno javili prihoda, jih Celie ni moglo spre- jeti tako, kakor bi jih rado in kakor smo navajeni sprejemati vedno nam drage goste iz naše prestolice. Aka- demiki so pod vodstvom svojega pro- fesorja dospeli v pondeljek zvečer. Dasiravno so prišli nepričakovano, jim je preskrbel g. župan in »Klub napr. slov. akademikov v Celju« skupno večerjo v Narodnern domu in pre- nočišče. Ker je bila slučajno navzoča tudi večja družba našth igralcev in pevcev, se je razvila po večerji ani- mirana zabava. Zadonele so slovenske in srbske narodne pesmi, vrstili sc se pozdravi. Posebno lepe so bile besede g. podžupana Žabkarja, čegar govor je bil prožet ljubezni do skupne, lepe Jugoslavije. Drugi dan dopoldne so si gostj« ogledali Cinkarno, po skupnem obedu pa Westenovo tovarno. Pri obectu jih je pozdravil g. župan dr. Mrasovec, ki jih je pozdravil kot pijo- nirie naSe industrije in kot najideal- nejše delavce 2a procvit naše lepe domovine. Zahvalila sta semu g. pro- fesor in akademik, ki sta nazdravljala Slovencem. Ker je bilo negotovo, ali ostanejo gostje zvečer 5e v Celju, ni moglo biti celjsko občinstvo obveščeno. Posebno števiino so bili navzoči v Celju bivajoči Srbi. Komšija je navdu- šila goste za naše lepe slovenske pesmi, g. major Črnko pa je s svojo kitaro, posebno pa Se s svojo skriv- nostno knjigo, iz katere nam je pre- čital par odiornkov, vzbujal občo vese- lost in razigranost. Upamo, da so se naši bratje počutili med nami dobro in da ohranijo Celju lep spomin. V sredo zjutraj so se odpeijali v Štore, da si ogledajo tamkajšnja podjetja, od tam pa nEdaljujejo pot v Maribor. Sokolsko druStvo v CeJju vabi Članstvo in Sokolstvu naklonjeno ob- činstvo, rf;i se udeleži javnega na>topa sokolskega društva v Šmarju pri Jelšah, ki se vrši v nedeljo, dne 29. junija ob pol 4. uri popoldne. Odhod v civilti. Kolo jugoslovanskih sester vljud- no opozarja prosilce za DeČji dom Kola srpskih sestara v Selcih, da mora druStvo v prvi vrsti upoštevati vojne sirote, sirote sploh in otroke invalidov, ker ima društvo taka navodila. V Pri- morju pa itak še obstoja tudi dom, kamor se sprejemajo otroci proti pla- čilu. Savinjska podružnica S. P. D. otvori v soboto, 28. t. m. kočo na Ko- rošici in Frischaufov dom na Okrešlju. NogometnJ haJo!! Čujte in str- mite, kaj se gcdi na cefjski Gb.ziji ! Mislil bi, da najdeš tam Športni klub, ki pridno trenira — pa evo ti naših strumnih igralcev, ki neiismiljeno bijejo po zraku, se prekucavajo po blatnem travniki! in se zaletavajo v noge mesto v žogo. V go)u stoji Žabkar, ki ga na- padaio vsi naši znanci z odra: Janko, Kožič, Zorman, Pfeifer, Perc, Reg, Pia- h.utn, MejavSek, Velušček, Novak in SedSaček. Tudi naš gledaiiški štareišina Rafkc se je bjunačil, obljubil svoje $.c- delovanje in v to svrho že pregledal teren. To je smeha, vpitja, prepiranja in sopihanja ! — Tekma med komb. mcštvom kr. nar. gledališča v Ljub- iiani in moštvom celjskega mestnega gledališča &e vrši v petek, 27. t. m. ob 6. uri popoldne na Glaziji. \z Ljubljane pridejo na junaSki mejdan Daniio, Be- tetlo, Zr.pan, Drenovec, Kraij, Kpvač, Kogoj, Jerrnan, Sancin, Jan in Banovec. Sodeiuje železničarska godha. Čisti do- biček je namenjen za Borštnik - Ve- ro •Skov spomenik. ObČekorJstna uradniški stavbr.a zadruga v Celju, r. z. z «. z. sklicuje redni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 3. julija ob pol 8. uri v gostil- niSkih prostorih Narodnega doma v CelJLi. Dnevni red: 1. Letni raCun in poročilo za 12. posiovno leto. 2. Raz- delitev dobička oziroma pokritje izgube. 3. Volitev članov načelstva in nad- zorstva ter dveh skrutinatorjev. 4, Odo- brenje predpisov glede oddaje stano- vanj v najem. 5. DoIoČitev visokosti pristopnin. 6. Predlogi načelstva in nadzorstva. 7. Predlogi zadružnikov. 8. Slučajnosti. Samostojne predloge morajo zadružniki javiti načelstvu naj- manj tri dni pred obč. zborom. Ako cbčni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, se vrši po § 15. zadružnih pravil z istim dnevnirn redom pol lire pozneje v istih prostorih drug oočni zbor, ki je sklepčen pri vsakem 5te- vilu članov. Prodaja predmc-tov. ki se raz- pečavajo ob birmah na stojnicah. (Razglas). Vsak obrtnik, ki ima staja- lišče izven mesta Celja in ki hoJe postaviti stojnico ob priliki letošnje birrne na trgu pred cerkvijo Sv. Da- nijela odnosno na Glavnem trgu, mora pri javiti to sreskemu poglavarstvu v Celju kot obrtni oblasti za mesto Celje in mora tej prijavi priložiti dovoijenje mestnega magistrata celjskega za upo- rabo prostora obenem z navedbo da- tuma in številke obrtnega üsta. Mestni magistrat celjski, dne 24. junija 1924. Župan : dr. Hrašovec s. r. Kavarna »Central« Celje opo- zarja občinstvo na koncerte izvrstnega terceta, ki se vršijo vsak večer. Ka- varno, ki jo je vodil doslej g. Ivan Kos, je vzel v najem kavarnar g. Janko Vučak iz Ptuja, ki se priporoča na- rodnemu občinstvu za obisk svoje ka- varne. Kino Gaberje. Sreda 25., četrtek 26., petek 27. in sobota 28. junija »V senci piramid ali Faraonova žena«. Koncertna matineja v Rogašk! Slatini. V soboto, 21. t. m. ob 17. je priredil operni tenorist in rešiser iz Osijeka, g. Dušan Mitrovič, ki se mudi na oddihu v RogaSki Slatini, v koncertni dvorani ZdraviliSkega doma dobro obiskano koncertno matinejo v prid nekemu bolnemu tovarišu. Pel je dve srbski narodni in eno slovensko pesem, po eno Schubertovo in Kal- manovo in arije iz opere »Boheme«, »Bajazzo«, »Madame Butterfly«, »Ma- non« in »Rigoletto«. S svojim zvočnim, prijetnim glasovnim materijalom je nar 'vnost zadivjl občinstvo. G. Mitrovič razpolaga z obsežnim, gibčnim glasom, ki je zmožen vseh dinamičnih stopenj od pp do ff. Po vsaki točki je žel živahen aplavz in je moral dvoje pesmi Se riodati. Na glasovirju ga je di.skretno, čustveno in precizno ^premlial g. Rado Pečnik iz Celja. Želeti je, da bi g. Mitrovič nastopil tudi v drugih na- 5ih večjih krajih in pokazal svoje od- Iične pevske zmožnosti. Vransko. Dne 18. tm. so priredili ljubljanski igralci pod vodstvom gospe Juvanove in spretno režijo g. Milana SkrbinSkaMolnarjevo komedijo »Vrag«, dan pozneje pa v Kapli Bernsteinovo dramo »Tat«, ter želi za svojo dovr- šeno igro obilo pohvale in aplavza s strani hvaleZnega občinstva. Hvale- vredno je, da si ta skupina za svoia gostovanja na deželi ni izbrala praznih vsakdanjih burk, za kakorSne edino dostopne so nas smatrale prejšnje po- tujoče družbe, temveč zgoraj imenovani igri umetniške vrednosti, polni dušev- nih in etičnih globin, katere so igralci s svojo izrazito igro tudi utelesili. S tem vzgajate ljudstvo in podeželske diletante v umevanju dramske umet- nosti. Zato želimo požrtvovalnim igral- cem na njih nadaljnji turneji kar naj- več uspeha, občinstvu pa priporočamo, naj ne zamudi lepe prilike in si pri- vošči s posGtom njih predstav par uric pravega umetnigkesa užitka. Laško. , TukajSnja osncvua Sola praznuje ietos ua Vidov dan, dne 28. junija, 150 letnico svojega obstoja. Spo- red slavnosti je slüdec : Dopoldne. 1. Ob 9. uri zjutraj svečana služba božja zblagoslovljenjem Solske zastave. Kumica ga. A. Elsbacherjeva. — 2. Slav- nostni sprevod z zastavo v Solsko po- slopie. Pozdravni sprejem in poklonitev. 3. Petje in beseda šolo 7.apu5Cajo*im uČencem v slovo od Sole ter na pot v zivljenje. --- 4. Otvoritev jubilejne javne ljudske knjižnice na soli. Popoldne ob 4. uri. 1. Praznična overtura. — 2. Po- zdrav gostom in nekdanjim učencem; slavnostni govor šolskega vodje; jubi- lejne in druge deklamacije. — 3. Petje šolarskega zbora. — 4. Godba. — 5. Nastopanje otrok vskupinskih in solo- prizorih. — 6. Mladinski orkester. — 7. Dvo in troglasne pevske točke §o- larskega zbora. — 8. Samospevi, dvo- spevi in Salospevi. — 9. Godba. — 10. Rajalna skupina s telovadbo in petjem. — 11. Dekliški četverospcvi zbora pošolskih mlad;>nk. —12. Godba. — 13. Zaključna slika in baseda. —14. IColo za deco i,n prosta zabava z godbo. Popoldanski del sporeda se ponovi naslednji dan ob isti uri proti dvetre- tjinski vstopnini. Vstop Solski mladini brezplačen. Pridite v obilnem številu ! ZdravilišČe Dobrtia. V nedeljo 29. tm. ob 3. uri popoldne se vräi pred zdraviliSkem domu javna tombola, zdru- /5en? s koncertom vojaške zdraviliške godbe, v prid ubogi Šolski rnladini na Dobrni. Auto vozi Celjana in okoličane po znatno znižani ceni. Gospntdair*&tvo. VII. poročilo Hmeljarskega dru- Stva za älovenijo o stanju hmelj. nasadov doma in dfugod. Žatec, Č. S. R.f 20. 6. 1924. Vreme tretjega tedna meseca junija je bilo nestano- vitno. Začetkoma smo imeli hladne dneve, obilo padavine in skoraj mrzle noči. Od včeraj je pa vreme prav ugod- no in lepo in tudi noči so tople. Za- ostanek v rasti je popravljen. Zelo ve- lik del tukajSnih nasadov kaže prav bujno rast. Rastlina je zdrava in je stanje vobče prav zadovoljivo. Hmelj je dosegel skoraj visokost drogov, oziroma žic ter nastavlja mnogo panog. Mali del nasadov je dorasel le do % drogov in je za spoznanje slabejši. Aphis muhe in u5i se niso pomnožile in ie vsaka nsvarnost okuženja skoro izkijučena. limeliarji obsipavajo rast- line. Vobče se lahko reče, da je hmelj- ska rastlina v primeri z minulim letom v razvoju nekoliko naprej. Na trgu je le malo prometa, vendar so cene čvr- ste in se drže v stari visokosti. Za 50 kg se plačuie od 6900 — 7050 č. K. Tudi iz vseh drugih hmeljskih okolišev prihajajo le ugodna poročila. Odgororni nrtdnik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celie. Bazsirjajte „Novo Dobo"! Proda se po nizki ceni dobro ohranjen, kompletni sokolski kroj. Izve se v upravi »Nove dobe«. Knjigovodja bilanca zmožen, išče primernega mesta za t a k o j ali pozneje. Na- siov v upravi lista. za na dom poštena, spretna in skromna za domače i šivanje periia in oblek se išče. Na- slov v upravi »Nove dobe<. 1 Dimnifearsbi u\nu se sprejme pri tvrdki K- Malinger, dirnnikarstvo v Braslovčah. 1 Bukova drva lepa, ssufoa se po dogovoru dosta- yijo tudi v stanovanje po najnižjih ce- nah. Prva ju^oslovanska lesna indu- strlja Zavodna pri Celju. 1 1. gimnazije se sprejme k součencu na stanovanje in hrano. Naslov v upravi. Siiralmi stroj znfimke »Singer«, skoraj nov, malo rabljen (za krojače), se proda. Naslov v upravi »Nove dobe.<; 3—3 Striženje samo Din 5 — vbrivnici Ko^Comai, Pre&ernova ul. 19. Postrežba Izvrstna! Praprlcajto ss! ) a IS ) * II I* Ja moja ljuba gospa, tako je, kakor sem Vam Že večkrat povedai, da ku- pite najboljše in najcenejše čevlje za dame, gospode in otroke edino v ve- letrgovini R. STERMECK1, Celje, ker vsakdanje čevlje izdeiuje sam po do- mačih čevljarjih, fins pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljših tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene pazxte, da cobiie vedno davno preiskušcni »Pravi : F^ANCKOV : kavui pridstek« v r.aböj- čkah in ne Icako ponaredbo. — Na covi, i;«ivo-n>odro-bcii cüitcii so po- sebno jasno izražajo gkvni znaki, a to so: ime »Franck» in »kavni mlmček«, — »Prav! :FRA1'-CX: z mlinčkom« zb:>ijšu;s in pocenjujs vsako !:avo! Stran i.____________________________________________________> N 0 V A DOBA«______________________________________Steu. 72 Telefon §tev. 75 in 76 rT^^AfiafflSSBaaaa POdfPllŽSlBCiS ggaaasg^—¦¦...... PoStni Ček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniška glavnica in rezerve CGIitPflllfl V Ljubljflni Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000— * * Din 60,000.000*— Ustanovljena leta 1900 Podpužnice Brežlce, ČrnomeSj, Gorfca, Krans, Marmor, Meikovtč, Novi Sadf Pius, Sarajevo, Split, Trat, Sprejema VlOge na klifižtce in SeKoči SKHg Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prott ugodnemu obrestovanjia 3*Ö*S valut in dovoljuje vsakovrstne Kredite. Px>ocäaja. specke dLiräanrxie x»»za?©clia.© Iot©r»ije. sttfvatrifl alcPAdlftivA In fizdsifla brAiHtnn nfstnn va 4i«- fin inozAtn«tvA. Bofpi! Bofpce! Najlepsi spomin na birrooje fofografija! V ill fl.Cepce, fotogpaf, Celje, LjubljaDska c. 10. Nsjnižje cene. NajjMtrsj&a posirežba« Inserirajte v „NOVI D0BI"! LASTNIDOM regixtrovmM kreditea ia steife, sadrega % om«|cno xoveao gprejem« hranihna stA/ c*89111 °*l **° — Pro'' Tiogc tucÖ od ncclaiMW IjV «dpoifedl poJO% — in ]ih obTestoj« p© W/| od sto — n« kto. Pisarna: CEL]E, Presernova id, 15fl. VctiHo Vrtuo fcsdico prircdi $9stilnicar Mi^m na Laili if ei 1 4 tKdcljft, dnc 60 l^lsia 1924. #a Spcrcdu bds 4sa^ Vrjtc saijif: zaba4c, M fočH 19» poinost«iltl«a rudar- 5Ha gedba iz Trbo4elf. Za obili» üMU se prfporoca jVan Spajz^r, gojtiSt&icar. THboveljj&ki premog iz rudnikov: Laiko, Hrastnik in TrbovEje in frboveljski prima pospiiand cemerat dobavi iz tukajšnjega skladišča ali pri celih vagonih = od vagona po najnižjih dnevnih ctnah == Premog se tiostavija na žeijo tudi na dorn. ZVEZA SLOlfENSKIH TRG0VCEV Cvenkel, Eisbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. d. d. v CeSju (v lasini palači Narodni dorn v Celju) n&znanja da je dobila od ministrstva financije kralj. SHS z odlokom od 13. junija 1924 št. 17147 dovoljenje za tpgovanje z valütami in dewizoini Našim uvozničarjem in izvozničarjem se priporoča za nakup in prodajo deviz in valut ter k temu potrebnih uverenj z za- gotovilom stroge točnosti v izvrševanju naročil in kulantnih pogojev ob pol- . nem varstvu interesov p. n. komitentov. Celjska posojilnica d. d. v Celju (Narodni dom) Podpužffiica v Šostamju (na Glavnem trgu) Pupilarnoirai*en im javnokoristen denar»ni zawod celjskega mesta Za hran?'R8 vloge jamči mesto Celjo s celim svojim prempŽEnjem in z vso svc]?i öavÖna maüjs.