List 13.
Gospodarske stvari.
Stroški ministerstva kmetijstva
za kmetijske potrebe.
Napredek kmetijstva je glas, ki se povsod razlega. Ako pa kmetijstvo hoče napredovati, treba je, da ima kol6, ki ga urno pelje naprej; to kol6 pa mora tudi mazano biti, da more brez zadržka teči naprej. Mini-sterstvo kmetijstva je tisto kolo, kteremu je naloga, da poganja kmetijstvo naprej; kolo to pa mora po-močke imeti, s kterimi dela.
O tej zadevi piše 11. list časnika c. kr. dunajske kmetijske družbe to-le:
Pred   nami  leži   stroškovnik   (budget)   dunajskega ministerstva za letošnje leto, in  v njem se bere,   da je ministerstvu za kmetijske potrebe nekoliko čez 400.000; gold. odločenih.
Kmetijske družbe in kmetijski časniki so se veliko poganjali za to, da dobimo lastno ministerstvo za kmetijstvo, in veseli smo bili, da smo ga dobili, misle, da bode zdaj vlada vendar kaj storila za dolgo zanemarjeni napredek kmetijstva.
Al že nam to veselje marsikaj greni.
Prva misel, ki se nam vriva, je ta, da rečemo: na kako veseli stopinji bi stalo lahko kmetijstvo cesarstva našega in kako bolje bi stalo s financami avstrijskimi, ako bi bila vlada v prejšnjih časih skrbela tudi toliko za kmetijstvo, kakor je skrbela za vojake in policijo. Mogoče bi bilo, pridelke vsacega orala polja pomnožiti na dvojne, vrednost zemljišč povzdigniti za dvojno in trojno, prav kakor v druzih državah. Al vse to se je pri nas zanemarilo! In žalibog, da še dandanes so mnogi, ki mislijo, da kmetijstvo ne potrebuje krepkega varstva, posebne skrbi, posebnega ministerstva!
In kako nas more pravo, srčno veselje navdajati v tem, da imamo lastno ministerstvo, ako je očitna skrivnost, da prav za prav nismo grofa Alfreda Potoc-kega za ministra kmetijskega, ampak kmetijsko ministerstvo le za grofa Potockega dobili, ker se je potrebno zdelo, da Poljakom zadostijo s tem, da tudi enega izmed njih vzamejo v novo ministerstvo, in ker je grof Alfred Potočki po naključbi izvrsten kmetovalec. Ali pač moremo tega prav veseli biti, če pomislimo, da prva drugačna sapica nam vzame grofa in ž njim tudi kmetijsko ministerstvo? Ali moremo veseli biti, če slišimo in tudi le posamen glas iz dunajskega ministerstva, da se ne vč, kaj prav za prav more minister kmetijstva opraviti imeti? Ako je ta glas resničen — in žalibog! da moramo misliti, da je resničen — lahko se primeri, da to, kar nam je naključba dala, nam spet naključba vzame.
Pa tudi stroškovnik kmetijskega ministerstva nas ne more navdajati z velikim veseljem. Dobro sicer vemo, da se nam je ministerstvo kmetijstva rodilo ob času, ko je varčnost prva zapoved, in da ni bilo mogoče drugo, kakor le pohlevno podporo zahtevati na pomoč kmetijstvu. Al to, kar se je temu ministerstvu dalo, vendar je cel6 premalo! Al si ni ministerstvo s tem malim zneskom tudi za prihodnji čas zavezalo rok? Ali se ni bati, da bi se drugo leto reklo: kako morete zahtevati več letos, ker ste lani s tem zneskom zadovoljni bili? Zato obžalujemo, da je ministerstvo kmetijstva premalo zahtevalo.
Kaj hoče ministerstvo s 3000 gold. početi, da za 14 — reči štirnajst — dežel kupi kmetijskih mašin in kmetijskega orodja? Ali z napravo kmetijskih učilnic tudi letos ne bode napredka? Ali se še zmiraj misli, da še ni čas, da bi se za vrtnarstvo, sadjerejo, vinorejo, za obdelovanje senožet itd. napravile posebne učilnice? Od kod naj bi se učitelji za kmetijske učilnice, učitelji za napredovalni nauk, popotovajoči učitelji plačevali? Ali ministerstvo noče nič storiti za raz-širjevanje dobrih kmetijskih bukev po nizki ceni? Ali noče nič storiti na pomoč kmetijskim časnikom? Ali ne misli na to, da bi kadaj napravilo kmetijsk muzej? Ali zadostuje 20.000 gold. v vseh neogerskih deželah za take naprave, kjer se imajo delati skušnje v razjasnilo in napredek kmetijskih znanosti? Ali ne misli ministerstvo na to, da razun premij za rejo konj, goved, ovac itd. bi treba bilo tudi častnih premij za zasluge možem v kmetijstvu sploh in v spisovanji dobrih kmetijskih knjig posebej ? Ali ne bo treba razpisovati daril, kdor spiše naj bolj o knjigo v tem ali unem razdelku kmetijskem? Ali je huda pošast iz jutrovih dežel — goveja kuga — že za veke odvrnjena od naših dežel? Ali zarad nje poleg ukazov ni tudi treba druzih naprav, za ktere je denarja treba? Ali se mar ministerstvo hoče znebiti pravic o državnem žebčarstvu, živinozdravniški šoli itd. in take naprave, ki spadajo pod njegovo oblast, prepuščati drugim rokam, kamor ne spadajo?
To pač so vprašanja, ktera smemo staviti do ministerstva. Naj bi jih ne preziralo, in za drugo leto več zahtevalo kakor ubozih 400.000 gold., da se ne zanemarijo stvari, ktere na vsaki način spadajo v njegovo področje. Le tedaj, ako tirja, kar tirjati mora, sme si v svesti biti, da bode kmetovalcem po volji in da ga bodo, kolikor jim bode moč, podpirali v težavnem njegovem opravilstvu.