48. številka. Ljubljana, v sredo 28. febravarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošt! prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko već, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravmstvu naj se blagovolijo jpoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vh >d v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. - „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— | Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II*— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— J En mesec . . . „ 230 02" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. BGT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Cronjeva kapitulacija. Grozni boj na zapadni strani južnoafriškega bojišča, na čegar izid je z nestrpnostjo čakal ves svet, je končan. Dobrih štirinajst dni je tega, kar sta maršal Roberts in lord Kitchener prevzela poveljstvo ob Modder-riverju zbrane angleške armade, a včeraj zjutraj že je mogel Roberts sporočiti v London, da je general Cronje prav ta dan, na dan 19. obletnice bitke ob Majubi kapituliral s celo svojo armado. Boj je bil strahovit in z občudovanjem je zrl ves svet na neustrašne burske junake, katerim so celo njih angleški sovražniki priznavali tak heroizem, kakršnemu je v zgodovini le malo primer. Cronjeve pozicije mej reko Modder in Pardebergom so obkolili Angleži —, katerih armada je štela nad 40 000 mož — od vseh strani, tako da se Cronje s svojimi 8000 možmi ni mogel ganiti. Koncentrirano streljanje angleških topov je imelo v Cronjevem taboru strašen učinek. Že v soboto teden je po poročilu „Daily News" gorelo v taboru Burov. A Cronje se je branil. Branil se je še ves teden; še v četrtek je dobila „Ti- mes" brzojavko, v kateri je rečeno, da Bari»| smatrajo vse pozive, naj kapitulirajo, za dokaz angleške slabosti, in da na take pozive niti odgovora več ne dajo. Buri so se pač trdno zanašali na po moč. Poročila so naznanjala, da so hiteli Cronjeu na pomoč razen generala Botha, ka terega je Roberts zadržal, še general Dewet od Blomfonteina, od Koffvfonteina general Delarev je hotel Robertsa prijeti za hrbtom in od severa pa Schalk-Burgher. Vse je upalo, da pride ta pomoč pravočasno, in da osvobodi Cronja. Ali to upanje se ni izpolnilo. Cronje je bil končno vendar prisiljen kapitulirati. Za Bure je ta poraz, je to zajetje zapadne armade hud udarec, katerega nikakor ne odtehtajo novi uspehi na bojišču v Na talu. Boj je sedaj prenesen na oranjska tla, gotovo bo pa tudi moralni vpliv te zmage tako na angleško armado kakor na holandsko prebivalstvo v Kaplandiji največji. Toda s tem še dolgo ni vojna pri kraju. Angleži pač upajo, da se Oranje-republika loči od Transvaala, kakor hitro zavzemo Blomfontein, in da bo rada sklenila separatni mir, toda to upanje je precej prazno. Če so Buri tudi izgubili znatno armado, j poguma jim to ni vzelo, niti zavesti o končni \ zmagi. Sicer pa poteče še veliko krvi, predno pride maršal Roberts v Blomfontein. Pot od Kimberleva do Blomfonteina je dolga 160 kilometrov, in za vojaške operacije jako neugodna. Težave bodo toliko večje, ker Roberts ne bo mogel rabiti železnice ob reki Modder. Vrh tega so v teh krajih v febru varju in zlasti v marcu navadno silni viharji in se bliža doba dežja, pokrajina je nerodovitna in močvirnata. Buri se zbirajo 30 milj pred Blomfonteinom, kjer se nahaja neki jako pripraven terGn za uspešno defenzivo in bo Roberts moral prestati še velike boje, predno zavzame Blomfontein. Buri so pripravljeni na eventuvalnost, da zavzemo Angleži Blomfontein, glavno mesto Oranje-republike Že pred več dnevi so prepeljali vse vladne arhive in državno banko iz Blomfonteina v Pretorijo in se pripravili za slučaj, da bi morala burska armada zapustiti Natal in Oranje in se umakniti za reko Vaal. Na natalski meji leži gorovje Drake, kjer zadostuje nekaj tisoč Burov, da odbijejo tudi največjo armado, a šele kadar bodo Angleži prekoračili reko Vaal, bodo spoznali, kaj se pravi vojskovati se z Buri na njihovih tleb. Cronjeva kapitulacija je sicer znaten uspeh Angležev in hud udarec za Bure, toda odločilnega pomena ni, ker vzlic tej kapitulaciji Bari niti ne mislijo na mir. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleCe Slovence J. F.) (Dalje.) IX. Kakšno krščanstvo je bilo pri cerkveni hijerarhiji, razvidimo najbolje iz tega, da je zavedla pri vseh narodih jezik latinski v božjo službo; takega nezmisla, take grozne razžalitve Boga ni zakrivila nikdar niti poganskahierarhija Kaka pobožnostje to, kako pogovarjanje z najvišim Bogom je to, če se pred prostim nevednim ljudstvom pojejo ali govore besede, katere so ljudstvu pravcati: hokus poku s! Jeli to pobožnost, je to lepo, ima to sploh kak pomen, če slišimo tulit ljudstvo po cerkvah: Tanto njergo šakramento itd.? Vem,da se bo skušalo pobiti ali celo osmešiti z vsemi možnimi in nemožnimi sofizmi moja naravna in priprosta očitanja, toda prepričan sem, da ne bodo imeli isti nobenega pozitivnega uspeha pri zares mislečem in poštenem človeku, ampak le negativnega, če se le spomnim na ta žalostna fakta, postane mi vsakokrat nekako tesno in težko pri srcu in prešine me gnjev proti p r o v z r o -či t e 1 j em tega zla. Omenil sem pred par leti nekaj o tem nekemu duhovniku, pa odpravil me je kaj komodno, češ, da sem še premlad, da tega ne razumem. Ha, premlad! Menda ni treba papeževih let, ne učenjaka, da bi mogel razumeti to kričečo krivico! Tudi ni treba veliko človeku, da ne bi videl jasno, kako se mora vse, vse pokoravati onim „velikim cilj em",za katerimi stremi katoliška hierarhija. Da niso to prazne besede, pouči nas neizprosna, nezmotljiva zgodovina, pojoč nam bridke, prebridke pesmice o naši preteklosti. V družbi s posvetnim absolutizmom, prihajal je cerkveni despo-tizem v Kristovem imenu k našim prednikom razganjat temne oblake poganske vere. Da so jim vzeli prostost, jezik, šege in običaje, sploh vse kar jim je bilo prej milo in drago, to nič ne de, saj so jim prinesli za to luč in svobodo Kristovih naukov. Da luč, luč!... Daleč je že to za nami, ne da se več predrugačiti; toda pri spominu na to preteklost se pravemu Slovanu stisne v grenke boli srce in divja kletev se mu oglasi v duši na one, ki so krivi .... Latinsko bogoslužje se očividno protivi Kristovim naukom, katerim so vsi narodi, vsi jeziki jednakovredni. Da ljudstvo nič ne reaguje proti latinskemu bogoslužju, to je le žalostna posledica navade, ljudstvo sploh misli, da temu ne more biti drugače, da mora tako biti, ker je že od nekdaj tako bilo . . . Res, da je potreben nekak občevalen jezik i v vesoljni katoliški cerkvi, ali ni potrebno bogoslužje v kakem posebnem privilegovanem jeziku! Pa seveda, če bi se zavedlo jedenkrat narodno bogoslužje v posamezna ljudstva, tedaj bi bilo konec z onimi »velikimi cilji". Tega pa hierarhija noče, radi tega ostajajmo raje pri starem... Prave zgodovinske podlage za svoj obstoj latinska liturgija niti nima in tudi ni morebiti latinščina kak svet ezik. Prva sveta pisma so bila pisana v grškem jeziku, Jezus je govoril naravno največ hebrejski,, in v prvih stoletjih se je sploh rabila grščina veliko več ko latinščina v liturgiji. Prava vzroka, daje hierarhija latinščino uvedla v bogoslužja in kot uradni in diplomatični jezik v cerkvi, pa sta gotova ta dva, da hoče s pomočjo j e d-notnega jezika zavladati nad vsemi narodi, in da se ne bi ljudstvo učilo kaj misliti ter vzprejemalo brez razuma, kar na slepo vero verske nauke iz njenih rok. To nasprotuje sv. pismu, ki pravi: Premotrite vse, kar je najboljše, tega se držite! Sveta LISTEK. Nakit. Spisal Guy de Maupassant. (Iz „Contes du jour et de la nuit".) (Dalje.) IJ. Dan veselice se je bližal in gospa Loiselova je bila videti žalostna, nemirna, boječa. Toaleta je bila vender že pripravljena. Mož jej reče nekega večera: _ Kaj ti je? Tri dni si že nekam čudna. _ jezi me, da nimam niti jedne dragocenosti, niti jednega dragega kamna, ničesar, kar bi dela nase. Prav borno bom opravljena. Rajši bi ne šla na to soarejo. _ Vzemi svežih cvetlic; to je v tem letnem času primerno. Za 10 frankov dobiš dve ali tri krasne vrtnice. Ona pa ni bila s tem prav prepričana. — Ne ... ni je bolj ponižajoče reči kot biti revno opravljena med bogatimi ženami. — Kako si brezpametna! Pojdi h svoji prijateljici gospej Forestierjevi in prosi jo, naj ti posodi nakit! Saj si vendar dosti znana ž nio, da ti to stori! In od radosti je vzliknila: Res je. Na to pa nisem mislila. Drugi dan je šla h prijateljici in jej razložila svojo zadrego. Gospa je šla h stekleni omari, vzela širok kovčeg, ga prinesla, odprla in rekla gospej Loiselovi: Izberi, draga moja! Najprej je videla zapestnike, potem zavratnike iz biserov, potem beneški križec, zlato in drago kamenje, čudovito izbrušeno. Pomirjala je nakite pred ogledalom, se obotavljala, a ni se mogla odločiti, ali bi vzela to ali pustila ono. Še vedno je povpraševala: — Ali nimaš še češa druzega? — Pač. Išči! Ne vem, kaj bi ti moglo ugajati. Naenkrat je izteknila v škatljici iz črne svile prekrasno niz demantov; in njeno srce je začelo utripati neizmernega poželjenja. Njene roke so se tresle, ko so se dotaknile prekrasnega nakita. Pripela si ga je okoli vratu in ostala zamaknjena v samo sebe. Potem je vprašala obotavljajo polna strahu: Ali mi moreš posoditi to, nič druzega kot to ? — Kaj pa da, gotovo. Skočila je h prijateljici, jo objela in burno poljubila in stekla domov s svojim zakladom. IV. Prišel je dan soareje; gospa Loiselova imela je uspeh. Bila je lepša kot vse druge, elegantna, dražestna, nora od veselja. Vsi moški so jo gledali, povpraševali po njenem imenu, želeli jej biti predstavljeni. Vsi uradniki ministrstva so hoteli plesati ž njo. Celo ministej: jo je opazil. . . Plesala je strastno, pijana od veselja; mislila ni na nič več; v zmagoslavji svoje lepote, v slavi svojega uspeha, v nekaki megli sreče, katero vstvarja v ženskih srcih tako klanjanje, tako občudovaje, taka popolna in sladka zmaga. Odhajala je okoli četrte ure zjutraj. Njen mož je spal že od polnoči v majhnem osamljenem salonu s tremi drugimi gospodi, katerih žene so se tudi zelo dobro zabavale. Ogrnil ji je okoli ramena ogrtač, katerega je bila vzela sabo za na ulico, skromen plašč za vsak dan, čegar revnost se ni kar nič podala k elegantni plesni toaleti. Čutila je to in hotela zbežati, da bi je ne opazile druge ženske, ki so se zavijale v drago kožuhovino. Loisel pa jo je ustavljal. Počakaj vendar. Prehladila se bodeš zunaj. Poklicat grem izvoščka. Ali ona ga ni poslušala in zbežala naglo po stopnicah. Ko sta bila na ulici nista našla voza; začneta iskati, klicati kočijaže, katere sta videla od daleč. Korakala sta proti Seni, obupana, tresoča se od mraza. Slednjič sta našla na bregu enega tistih ponočnih vozov, katerih se v Parizu ne vidi drugače kot ponoči, kakor da bi se sramovali po dnevi svoje ubornosti. Pripeljal ju je do njiju hišnih vrat v ulici Martvrs, in stopala sta žalostna navzgor do stanovanja. Za njo je bilo vse končano, on pa je premišljal, da bo moral biti ob devetih v ministrstvu. Odložila je plašč, s katerim je bila ogrnila svoja pleča, pred ogledalom, da bi se še enkrat ogledala v svoji krasoti. Ali naenkrat je zakričala: Nič več ni imela demantov okoli vratu ! — Kaj ti je? jo je vprašal soprog že na pol slečen. — Jaz . .. jaz . .. nimam več demantov gospe Forestierjeve! Pobit je planil pokonci. — Kaj? . . . Kako? . . . Saj ni mogoče! In iskala sta v gubah obleke, v gubah plašča, po žepih, povsod. Nista jih našla. — Ali veš gotovo, da si jih še imela, ko si zapustila ples? vera gotovo zdrži tako izkušnjo, toda hijerarhija je vedno i dobre stvari podajala ljudstvu kar na slepo vero, dobro vedoč, da čim motnejša je voda, tem bolje se ribari. Latinščina je imela tudi za vse krščanske narode neizmerno škodljive nasledke. Kajti latinščina se je vgnezdila polagoma i v posvetne izobražene kroge, postala je občevalen jezik, jezik vlade in učenjakov. S tem pa je bilo priprosto ljudstvo popolnoma izločeno od vsakega napredka v omiki, v javnem življenju ni imelo besede in ostajalo v neprestani temi. Če bi kdo sedaj očitno zahteval, naj se latinščina odpravi in uvede narodni jezik v službo božjo, bi gotovo nastal grozen krik, kakor da bi biU vsi preroki in vsi zakoni v nevarnosti, kakor da bi se dogodilo največje bogokletstvo. (Dalje prih.) V Ljubljani, 28. februvarja Za obstoj desnice. Za kulisami državnega zbora so se začela tajna pogajanja, ki naj utrdijo obstoj desnice. Ta pogajanja vodi vlada, ki nima prav za prav nobene večine ter ji je v tem oziru stališče brezprimerno težje kakor stališče Clarvjevo. Od teh pogajanj, ki naj pred vsem onemogočijo obstrukcijo Čehov, je pač odvisna usoda našega parlamenta. Češki klub zahteva, da se mu izpolnijo neki pogoji. „Moravska Orlice", glasilo zmernih mladočeških poslancev, piše, da more vlada še preprečiti obstrukcijo, ako se vsaj nekoliko približa Mladočehom. Izvrševalni odsek dnesnice bode imel danes in v četrtek zato sejo. Pa tudi potovanja Koer-berja v Budimpešto je imelo ta namen, da se dogovori s cesarjem glede pomirjenja Čehov. „M. O." želi, da bi imela nova pogajanja z vlado uspeh, da bi se spravne konference nadaljevale. „Narodni Listy" pa menijo, da desnica prav za prav že niti več ni, in da je odslej izvrševalni odsek Čehov svoboden vseh ovir, ki so mu jih delali doslej Poljaki in nemški klerikalci. „N. L." zahtevajo za pogoj miru, da se uvede češčina kot notranji uradni jezik na Češkem in Moravskem. Vojna v Južni Afriki. Lord Roberts je brzojavil iz Paarde-berga 27. t. m. ob 7. in 45 minut zjutraj : „Cronje je danes zjutraj pri danenju z vsemi svojimi četami brezpogojno kapituliral. Cronje je vjetnik v mojem taboru. Efektivno stanje njegovih čet sporočim pozneje. Upam, da bode vlada Nj. Veličanstva ta dogodek, ki se je pripetil na dan bitke ob Majuba-Hill, sprejela z zadovoljstvom.41 19. obletnica nesrečne bitke za Angleže ob Majuba-Hill, kjer so Buri prvikrat zavrnili angleško pohlepnost, je letos v Londonu in povsod dan triumfa in zmage. Pred 19 leti je dospel lord Roberts prekasno na južno-afričansko bojišče, ker je bila usoda že odločila. Sedaj pa je Roberts popravil, česar pred 19 leti ni mogel več. Cronje s svojimi — Da, otipala sem jih še v veži ministrstva. — Ali, ko bi jih bila izgubila na ulici; bi jih bila morala slišati pasti! Biti morajo v vozu. — Da. Najbrž. Ali si vzel številko? — Ne. In ti, ali je nisi pogledala? — Ne. Uničena sta se spogledala. Končno se je Loisel zopet oblekel. — Hočem prehoditi, pravi, vso pot, katero sva prehodila, videl bom, ali jih najdem. In odšel je. Ona pa je ostala v so-arejni obleki in ni imela moči, da bi se vlegla; potrta je obsedela na stolu, brez življenja, brez misli. Okoli sedme ure se je vrnil njen mož. Ničesar ni našel. Šel je na redarsko prefekturo, v uredništva časnikov, obljubil nagrado, Sel k društvom malih izvoščkov, z eno besedo, povsod je bil, kamor ga je peljal le kakšen svit upanja. Ves dan je čakala v strahovitem .stanju radi te neznanske nesreče. Loisel se 'e vrnil na večer z nagubanim in bledim obrazom; ničesar ni bil našel. Treba je, pravi, pisati tvoji prijateljici, da se je polomila zaponka njenega niza in da si jo dala popraviti. To nama bode dalo časa, da Še kaj ukreneva. In pisala je, kar jej je narekoval. (Konec prih.) 3000—4000 junaki se je podal, ker je sprevidel, da je njegov odpor brezuspešen in da le množi Število žrtev. Podal se je silni premoči, ker mu je razen kapitulacije pre-ostajala samo Še ena* eventualnost: smrt. Tajiti ni, da je Cronje svoje usode kolikor-toliko sam kriv, ker se je dal presenetiti in zajeti. Običajne in za Đure značilne previdnosti je imel Cronje premalo, — to ga je pognalo v nesrečo, iz katere ga ni mogla izkopati najvzornejša pogumnost in vstraj-nost. Pred Bloemfonteinom in pred Kim-berlevem stoje še nekatere čete Barov. Ali se posreči tem rešiti glavno mesto republike Oranje, se izkaže kmalu. Dejstvo je, da vojna vzlic kapitulaciji Cronjea še ne bo tako kmalu pri kraju, ako ostanejo Oranjevci zvesti in vstrajni sobojevniki Transvaalcev. Listi pač poročajo, d i je Steyn vnet za mirovna pogajanja, da priganja Krugerja, naj naredi vojni konec, a to ni verjetno. Burov je vsaj še 60.000 v orožju in ti se ne podado tako kmalu. Kaj more doseči tudi mala armada Burov, dokazujejo dogodki ob Tugeli. Tam je bil Buller zopet tepen in pognan nazaj preko reke ter je imel nove velike izgube. Kakor Bullerju se bode zgodilo še marsikateremu poveljniku Angležev, predno bode konec strašnemu ruvanju za svojo svobodo, neodvisnost in narodno čast borečega se naroda Burov. Kakor v zmagovitih dneh tako občuduje ves kulturni svet tudi danes, ko so imeli Buri veliko nesrečo, špartansko junaštvo preprostih kmetov tam spodaj v Južni Afriki. Dopisi. Iz Trsta, 26. februvarja. Ne strinjam se sicer povsem z nazori „Slov. Naroda", toda za uvodni članek „ Bera8 z dne 10. februvarja sem se vendar ogrel. Ta je bil res na pravem mestu. Gosp. pisatelju se zahvaljujem prav iskreno, kajti govoril mi je prav od srca, ker je tako odločno povzdignil glas za ubozega kmeta. Dovolite i meni, gosp. urednik, da navedem tu par resničnih primer, kako grd, krivičen, nevreden ostanek starih dobrih časov je bera. Uboga starica iz Vipavske doline pride k nam ter nam toži, kako slaba letina je bila letos, posebno za vinski pridelek. Da, ni grozdja ni vina niso niti pokusili, kajti bilo je ravno toliko, kolikor morajo dati gospodu. Še ubogi stari 721etni mož, ki se je celo leto veselil požirka domačega pridelka in zato pridno okopa val, obrezoval in negoval trte — ni smel pokusiti tako težko pridelane vinske kapljice, kajti moral je dati vse grozdje gospodu. Jaz na to: Zakaj se ne postavite zoper bero? Starica na to: „Saj so že pisali v Ljubljano in na Dunaj, da ne bi dajali več bere ter da bi plačevali gospoda, kakor učitelja, v kancliji. Gospod pa se branijo, ker jim nese — več tako." V neki drugi vasici je reven kočar s kopo otrok, ki nima niti svojega vinograda. Ker ne prideluje vina, mora pa plačevati toliko, kolikor bi bilo vredno vino ali grozdje, kojega mora dajati. Sto in sto tacih in hujših krivic bi lehko naveli. Ne mislimo pa s tem odvračati ljudstva od vere in od Boga. Ne — nikakor ne! Vera naših očetov bodi nam svitla luč na temnih potih našega življenja. Le krivične naredbe so, katere se morajo odstraniti! In če „Slovenski Narod" ne stori nič druzega, kakor da pripomore k nujni odpravi bere, storil je velikansko, sveto, ljudomilo delo, za katero mu bo gotovo od srca hvaležen trpin: slovenski kmet! Pravicoljub. Iz Zagorja na Pivki, 26. februvarja. Včeraj, to je pustno nedeljo, je bil za našo občino znamenit dan, kajti ustanovili smo podružnico kmetijske družbe, katera je bila pri nas tako nujno potrebna. — Povod ustanovitvi je dal v prvi vrsti žled v decembru 1. L, ki je do malega skoraj vsa sadna drevesa uničil, potem predavanje potovalnega učitelja gospoda Gombača in pa posebno vnema nekaterih tukajšnjih rodoljubov. — Pri tej priliki je nas posetil tudi velespoštovani gosp. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, ki je nas v nad dve uri trajajočem izvrstnem govoru navduševal za napredek v kmetijstvu ter dal marsikateri migljej, kako bi si mogli kmetje opomoči v teh zanje tako slabih časih. Tukajšnji posestniki, katerih so ae zbrali v šolski sobi v zelo obilnem Število, sledili so s velikim zanimanjem temeljitemu predavanju. Za ta prelepi poak bodi velespoštovanemu gosp. ravnatelju izrečena še jedenkrat na tem mestu naša najiskreneja zahvala. H podružnici je takoj pristopilo — razven že doslej vpisanih — 26 novih udov. Tudi prostor za drevesnico že imamo. — Storjen je torej prvi in ob jednem tudi težavni korak k napredka kmetijstva na naši doslej tako zapuščeni Pivki, in razšli smo se z najboljšo nado, da bo najmlajša kmetijska podružnica krepko delovala v prid ubožanega naroda, v kar pomagaj Bog in požrtvovalnost vrlih gg. odbornikov! Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) Člen II. ureja prestopke določitev tega zakona: .Prestopki določitev tega zakona se kaznujejo: a) z denarnimi kaznimi od 10—800 kron; b) z zaporom do treh mesecev ; c) z zapadom vzorcev in blaga ; d) z odzetbo obrtne pravice, oziroma legitimacij za določen čas ali za vedno. V slučaju zlorabe legitimacij, kakor tudi pri prikrivanju neopravičenega obrtnega obrata se i provzročitelj, kakor tudi oni, ki pusti, da se njegovo obrtno pravico zlorablja, kaznuje, in sicer se mora prvi strožje kaznovati. Denarne kazni, če se ne morejo iztirjati, se premeni v zaporne kazni, pri katerih se za vsakih 10 kron denarne kazni zapor 24 ur računa; zapadle vzorce in blago se proda na korist krajnega zaklada za ubožne." Odsek je spoznal, da ima ta načrt zakona namen, odpraviti vse neprilike, ki so nastale v škodo trgovcev v agenciji in v prodajanju od hiše do hiše. Z določitvami tega načrta zakona se ti obrti zopet praviloma urede. Odsek soglaša s tem načrtom zakona in predlaga: Zbornica naj v tem zmislu izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o ceniku „1. društva ljubljanskih po-streščkov". Odsek smatra cenikove pristojbine za popolnoma primerne in ne previsoke za Ljubljanske razmere, zato predlaga: Zbornica naj ta cenik priporoča c. kr. deželni vladi v potrditev. — Predlog se sprejme. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. februvarja. — Osebna vest. Evidenčni eleve g. Josip Ver bič je imenovan evidenčnim geometrom v Črnomlju. — Slovensko gledališče. Bilo bi naravnost neodpustljivo, če bi hoteli govoriti o kakršnikoli vrednosti pustne glume „Vrban Debeluhar". Ob resnem času bi lahko razkosal kdorkoli „Vrbana Debe-luharja" tako temeljito, da bi ga vzlic vsi debelosti ne ostalo prav nič. Včeraj pa smo se zabavali ob njem prav prijetno in z nami vred se je od srca smejalo ono mnogobrojno staro in mlado občinstvo, ki ga je prišlo gledat. G. Borštnik se je nalašč pripeljal iz Zagreba, da je igral naslovno ulogo. In bil je v resnici tako po klasični zunanjosti, kakor po izborni igri in imenitnem govoru tak Vrban Debeluhar,. da si skoraj ne moremo misliti boljšega Bil je glavni provzročitelj onega nepresilje nega smehu in one pristne dobre volje, ki sta ves čas vladala v gledališču. V zahvalo ga je občinstvo brez prestanka odlikovalo z glasnim ploskanjem. Druge večje uloge so igrali: G. D e y 1, ta naš simpatični, vrlo inteligentni ljubimec, g. Orehe k, ki je dobro igral, a ni dosti znal svoje uloge, g. Danilo, ki je bil dunajski natakar vrle igre. g. Ilousa, osornopristni policijski uradnik, in gdč. Ogrinčeva, ljubka An-čika. Tudi ostale gospice gojenke z gospo Danilovo so igrale prav lepo. Naš izborni režiser, g. Inemann, ki je nenadomestno uporabna moč našega gledališča, je ustvaril v malenkostni ulogi klasičnega drja. Jureža. G. Polakova, ki je bila to pot za spremembo grda, se je smejala sama sebi. G. Verovšek je bil norec prav za pustni dan, takisto gg. Veble in Polašek. Gledališče je bilo polno otrok in gostov z dežele. —a — — „Sokolova" maskarada. Princ Karneval se je danes ob pol 6. uri zjutraj poslovil tudi ▼ Ljubljani. Sinoči, na »Soko- lovi" maskaradi, je razvil za slovo svoj mamljivi sijaj še zadnjič, a zato najbohot-nejše in najbujnejše. Brez pretiravanja kon-statujemo, da je „Sokolova" maskarada nadkrilila vse letošnje maskarade, ki so bile vse istinito lepe in razkošne, da je bilo »v sredini Afrike" zares najimenitnejše in še bolj vroče kot v ljubljanskih „Benetkah in da niti v „Dantejevem peklu" ni bilo toli pristne peklenske soparice kakor sinoči med tistimi piramidami, sfingami, egipčanskimi templji, med palmami in sikomorami, kjer so se zvijale strašne klopotače ter kače velikanke in kjer so imele svoj dirindaj papige, kakaduji, rajčice in druge tropične ptice. Saj pa je bil obisk v istini velikanski. Do polnoči vspričo silne gnječe mnogobrojnih mask in gostov v civilu sploh ni bilo možno skoraj plesati. V „ Narodnem domu" so bili vsi prostori v pritličju in v prvem nadstropju polni občinstva, ki pa ni došlo le iz Ljubljane, nego tudi iz raznih krajev Kranjske, pa tudi iz Štajerske, (iz Celja je bilo nad 20 dam in gospodov), in celo iz Trsta. Obširnejši popis te krasne maskarade si prihranjamo za jutrišnji podlistek. Danes naj izrečemo le svoje neomejeno priznanje in največjo pohvalo odboru, zlasti pa členom dekorativnega odseka, načelniku g. Jagodicu in gg. Andervaldu in Terglavu, ki so delovali požrtvovalno neumorno. Dekoracije g. igralca Vebleta so žele splošno priznanje, gospoda Ivan Kenda in Gothardpa sta bila vrla aran-žerja četvork, katerih je plesalo vedno 120 do 180 parov. Priznanje pa nam je izreči že tu posebej našemu narodnemu krasnemu spolu, ki se je vdeležil te maskarade v toli obilnem številu. Vse so bile fine, elegantne, marsikatere celo krasne in pikantne ter so se tudi sinoči izkazale steber naših zabav. „Sokola more prištevati sinočnjo maskarado med najbolje vspele svoje priznano najimenitnejše ljubljanske maskarade! — ,.Zgubljeni Bog". Uspeh te povesti je uprav kolosalen. Ne samo, da so se ljudje naravnost trgali za naš list, ko je prinašal to povest, tudi za posebno izdajo se je občinstvo tako zanimalo, da je bila vsa številna zaloga v nekaj dnevih popolnoma razprodana. Ker dohaja še vedno jako mnogo naročil, izide v kratkom druga izdaja te povesti. Prosimo vse tiste, ki žele dobiti to knjižico, naj se čim prej oglase. Zlasti v tistih krajih, koder cvete konsumski švindel, naj bi skrbeli naši somišljeniki, da pride ta knjižica med ljudstvo. Cena druge izdaje ostane ista, kakor prve izdaje: Izvod 20 vinarjev, s pošto 23 vinarjev. Kdor se je že naročil, a knjižice še ni dobil, naj blagohotno potrpi, da izide druga izdaja. S poštnim povzetjem se knjižica ne pošilja, ker so stroški preveliki za ta način pošiljatve. — Ivan Šabec f. V Trstu je včeraj zjutraj po kratki bolezni umrl znani slovenski rodoljub gospod Ivan Šabec, za-pustivši vdovo in dva sinka. Lahka mu zemljica! — V marenberški okrajni zastop se bodo v kratkem vršile volitve. Nemci se že zdaj zanje pripravljajo in že manipulirajo, kako bi si zagotovili večino v vele-posestvu. In Slovenci? — Gimnazija v Ptuju. „Domovina" je priobčila obširnejši članok, v katerem pojasnjuje na ptujski gimnaziji vladajoče razmere in opozarja, da je vzlic vsem predrznim mabinacijam še vedno več slovenskih kakor nemških dijakov na tem zavodu ter zahteva, naj se začna večja akcija za pridobitev slovenske gimnazije v Ptuju. Misel je gotovo dobra, a dokler bodo slovensko državnozborsko delegacijo vodili klerikalci, katerim je samo za klerikalstvo in za njih strankarski in osebni profit, kakor je pokazala „Gospodarski zvezi" iz-beračena podpora, dotlej je zaman misliti na kak uspeh take akcije. — Kdaj se nas spomnijo. Na pustni torek je vsako leto dvignenje srečk loterije za dunajske reveže. Te srečke so doslej na drugi strani imele poleg nemškega teksta še češki, laški, poljski in madjarski. — Letos pa je prvič izostal madjaski tekst in na njegovo mesto je stopil — slovenski! Ne vemo, ali je madjarščina odpadla v znamenje sovraštva dr. Luegerja proti Ogrom; vemo pa, da zdaj trojni slovanski tekst še ne priča njegove ljubezne do Slovanov. — Zanimivo je vsekakor, da gospoda, ki vedno in povsod zatrja nemški značaj dunajskega mesta, nakrat čuti potrebo slovanske re- klame za svoje srečke, dočim na Dunaju proganja vsak javen slovanski napis ali plakat. — Tudi dr. Foerster, kolikor vemo, Se ni interpeloval zaradi te pregrehe proti „Staatssprache". Ko so se ljubljanske srečke pošiljale Nemcem, je „Ostdeutsche Rundschau" rotila svojce, naj jih ne kupijo, a tudi ne vrnejo, ker je s tem hotela povzročiti »sovražnikom" dvojno škodo, ter bila vsa divja radi te slovenske „nesramnosti". — Nam je revež — revež, bodisi katerega naroda koli, zato nismo pred dviganjem ničesar omenili, da bi nas nikdo napak ne umel in ne podtikal hujskanja, — mi ne zabavljamo nemški »nesramnosti", ki pozna le takrat opravičenost slovanskih jezikov, kedar je to nji v dobiček, a konstatovati smo hoteli le dejstvo, da se iz njega uvidi — logika naših kulturonoscev. — K reformi notarijata. Ker se je v zadnjem času po raznih listih opetovano razglašala vest, da namerava justično ministrstvo odpraviti notarijat, povprašala je dne 17. svečana t. 1. deputacija, obstoječa iz predsednika notarske zbornice za Nižje Avstrijsko in avstrijskega notarskega društva, notarja dra Frana Mavrhofer in notarja dra. Roberta Mathoy, kot Člana notarske zbornice za Nižje Avstrijsko, prilikom pozdrava novega justičnega ministra Alojzija barona pl. Spens-Boden tega kakor tudi sekcijskega šefa dra Frana Kleina naravnost, koliko je na tej govorici resnice. Oba gospoda sta izjavila, da justično ministrstvo na odpravo notarijata nikdar ni mislilo in tudi sedaj ne misli. — V Gradcu vršila se je v ponede Ijek v prostorih Francovega gledališča in v s tem združenih redutnih dvoranah velika, umetniško dovršena akademija s plesom na korist penzijskemu zakladu graških gledaliških igralcev, med katerimi je in je bilo dokaj Slovanov — imenujemo naj le Vulakoviča in Miciko Freudenreich — in na korist podpornemu društvu graških umetnikov in glasbenikov. Pri akademiji bilo je izza glasovitih dogodkov 1897. leta prvič videti zbrane na javni veselici vse družbine sloje. Cesarski namestnik grof CIary, komi zapoveljnik Succovatv — med katerim in mej graškim meščanstvom je doslej vladalo ostro nasprotstvo — in drugi civilni in vojaški dostojanstveniki darovali so znatne svote na korist akademiji, katera je imela edino le dobrodelen namen in je bila brez nacionalnega značaja. — Umrl je v Ribnici na Pohorju znani rodoljub posestnik Janez Osvald-Ve-tušek v starosti 81 let. Pokojnik je bil preprost kmetovalec, a jako omikan mož. Pisal je tudi za časnike in celo prav spretno prevajal iz ruščine razne povesti. Pokojnik je bil pač jedini slovenski kmet, ki je znal ruski. Zato jih je pa Še dandanes toliko več tacih, ki niti slovenski brati ne znajo. — Poroka. Dne 26. februvsrja poročil se je v Mali nedelji naš rojak Sodražičan g. Anton Štupica z gdč. Fanico Korošec. Čestitamo. — Dramatično predstavo priredi „Narodna čitalnica" v Kamniku v nedeljo dne 4. marca 1900. Vspored: .Pojdimo na Dunaj". Burka s petjem v 4 slikah. Poleg francoskega „La Cagnotte", poslovenil I. Ogrinec. Potem šaljiva pošta. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 40 vin., za neude 80 vin. — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima v soboto, 3. marca svojo šesto redno občno zborovanje v zimskem tečaju 1900 v čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Slovenije". 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo pre glednikov. 5. Poročilo častnega soda; 6. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — Streljanje proti toči. Ključavničar g. Ivan Rebek v Celju je izumil nov aparat za streljanje proti toči in je že storil primerne korake, da se patentira. — Mlad sleparček in tat. Poročali smo o tatvini v Solkanu in rekli, da so cigani že v zaporu. Vsa reč se je pa takole zasukala in pojasnila: Tatvine niso izvršili cigani, marveč oni 15-letni kolarski učenec Jakob Saksida, doma iz Prvačine. V torek, 20. t. m. je bil sam doma. Polastila se ga je želja po gospodarjevem blagu, ukradel je dva prstana, 2 para uhanov, brošo in 15 gld. Ko je čutil, da ljudje prihajajo, si je sam pribil čevlje v pod in se zvezal, padel je tudi na tla v „omedlevico". Ko je prišla prva domov gospodinja, ga je naSla .nezavestnega" na tleh, rešila ga is Sadnega položaja ter ga „spravljala k sebi", kar se jej je posrečilo Sele ob 2 popoldne. Ko je „mogel govoriti", je pripovedoval o tatovih, ki so kradli in njega zvezali ter pribili k podu. Vsi so mu verjeli. — čudno pa je bilo, da si je kmalu potem kupil v Gorici nov klobuk, srajco, čevlje in tobaka za smotčice. Orožnik Franc Sorč (doma iz Bolca) ga je ostro prijel, kateremu je dečko pripoznal tatvino in sleparijo. Navihanega pobiča je takoj odgnal v zapor. Kdo bi rekel, da si 15 letni pobič tako iztuhta celo dogodbo o jako nenavadni tatvini! — Samomor ali nesreča? Danes ob polu 3. popoludne je skočil ali padel vajenec v trgovini g J. na Cojzovem grabnu s tretjega nadstropja. Nevarno pobitega fanta so prepeljali v bolnišnico. — Nezgoda. V Binderjevi mizarski delavnici v Slomškovih ulicah je ponesrečil danes dopoludne delavec Josip Eržen. Nesel je iz delavnice lestev, s katero pa je zadel ob žico, ki goni stroj. Vrglo je njega in lestev ob tla. Josip Eržen si je pri padcu zlomil desno roko nad laketjo. Prepeljalo se ga je z rešilnim vozom v dež. bolnico. — Skupaj trčila sta včeraj zvečer na ovinku Franca Josipa ceste in Gledaliških ulic dva izvoščka. Voza sta se močno poškodovala. Druge nesreče ni bilo. — V pustni noči. Hudoben namen je imel neki Trnovčan. Nabasal je bil v stare hlače slame, da bi jih bil nesel pod okno dekletu, ki se ta predpust ni omožila. Toda ali so bile s slamo napolnjene hlače tako težke, ali pa ga je imel hudobnež preveč v glavi. Na poti je obnemogel in zaspal na hlačah. Tako spečega ga je našel policaj, ki se ga je usmilil in ga spravil domov. — V Ameriko jo je hotel popihati Anton Marin iz Gorenje vasi v okraju Ru-dolfovem z namenom, da se odtegne vojaški dolžnosti. Da bi lažje prišel brez zadržka naprej, poslužil se je po selskih bukvić neke druge osebe Toda pomagalo mu ni nič, policijski stražnik ga je le izsledil in aretiral. — Tatvina. Neznan tat je posestniku Martinu Mehletu v Zagradcu v ljubljanski okolici ukradel listnico s 350 kronami. Mehle je imel denar spravljen v postelji. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 26 (=38 61°/oo), umrlih 25 (= 2712 <>/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=24%), iz zavodov 10 (=40°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škarlatico 1, za vratico 1 oseba. * Organizirana druhal beraška. V Čemi pri Vinkovcih so prijeli te dni organizirano beraško druhal. Pri njenem poglavarju, Miju Jarčaninu je našla preiskava mnogo živil, raznovrstne obleke in 400 K v gotovini. Razen tega se peča Jarčanin z oderuštvom, kajti v vasi Černi ima pri ljudeh 800 K, seveda z najvišjimi obresti. Druhal je beračila v zadružništvu ter si dobiček razdelila. * Misteriozna afera. Dne 22. t m. ponoči je povozil osobni vlak pri Borki Wielkie voz, v katerem je sedel bogati trgovec E. Goldberg. Kakor se čuje, so to nesrečo povzročili roparji. Kočijaž se je baje dogovoril z roparji, kateri so Gold-berga oropali, težko ranili in potem voz prepeljali na železnični tir. Prihajajoči vlak ni mogel zapaziti po noči kočije, katera se je skoraj docela razbila, med tem ko je bil Goldberg smrtno ranjen. Književnost — Stara Kranjska. Izdal in založil Konrad Grefe, akad. slikar. Na Dunaju in v Ljubljani, 1900. Zvezek 1 — 3. Tiskarna R. Miliceva Ljubljana. Dobili smo troje zvezkov tega kulturno • zgodovinskega zbornika. „Stara Kranjska", katerega slike je izvršil g. Grefe, znani izvrstni akvarelist na Dunaju. Vsebina je tale: Cerkev v Kranju. „ Val vazorjev grad" Wagensberg. Ljubljanski grad. Znamenje pri Kamniku. Stari vodnjak pri Codellijevem gradu ob Ljubljanici Rodbinski grad Turjak. Stari grad kamniški. Kostišče pri Mokronogu. Znamenje pri Ljubljani. Stara darilna skrinjica pri Škofji Loki. Romansko-gotska cerkev v Dvoru Cerkveni portal v Dvoru. Grad Wordl. Renesančni portal v Kranju. Vojvodina Kranj ska ima poleg prirodnih lepot in znamenitosti mnogo velezanimljivih kulturnih tvorov, ki sezajo po svojem izvoru večinoma v davna stoletja. Cerkvene zgradbe iz romanske, gotske in renesančne dobe od mogočne stolice do preprostega „znamenja", silne trdnjave, slikoviti gradovi, zgodovinsko znamenite grajske razvaline poleg izbornih slikarskih in kiparskih del in tvorov umetniških obrtov pogostoma presenečajo in razveseljujejo popotnika v oddaljenih krajih, v samotnih dolinah in na goz-datih gorah. Da se tudi širši svet seznani z vsemi temi zgrabdami, in da bi jih bilo vsakemu prijatelju lepe domovine mogoče imeti v popolnoma točnih, umetniško posne tih in razmnoženih slikah, to je na men temu delu, čigar trije zvezki (prvi pol-letnik) so že docela izvršeni in se lahko takoj natoče. Celoleten letnik bode torej obsezal šest zvezkov, izmed katerih bo imel vsak po štiri umetniške liste, izvedene v najfinejšem svetlotisku, velike 33 x 42 cm. Pojasnjujoče besedilo je napisal gospod P. pl. Radics. Naročnina za eden letnik je določena na 9 kron (l1/« krone za vsak zvezek). — Naročniki pa tudi lahko dobivajo zvezke posamič ali kakor jih hočejo, vselej na dva do tri mesece. Prijateljem, posebnim ljubiteljem umetnosti in podpornikom tega dela ostane prvih 100 odtiskov vsakega lista rezerviranih. Cena vsakemu letniku, sestavljenemu iz teh odtiskov, znaša 15 K. Naročila se sprejemajo: Dunaj, V., Kastelli-gasse 15 ali pa: Ljubljana, Igriške ulise št. 2. (pri gospodu P. pl. Radicsu). Več o tem spregovorimo v listku. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice je prišlo zopet do jako burnih prizorov in to pri razpravi o premogarskem štrajku. Povod jim je dal De melo v govor. Socialni demokratje so proti njegovim trditvam hrupno demonstrovali. Govorila sta potem še socialni demokrat Cingr in dr. Roser. Razprava se zaključi še danes. Za generalna govornika sta določena Kaftan in dr. Schiicker. Za razpravo o vladni programatiški izjavi se je oglasilo 44 govornikov, mej njimi Fer j ančič, Pfeifer in Po v še. Prvi bo govoril dr. Gross. Dunaj 28. februvarja. Danes dopoludne so se sešli zaupniki češkega kluba in slovanske zveze na skupno posvetovanje. Češki veleposestniki so telefonirali, da pridejo šele ob 1. uri popoludne. Posvetovanje je bilo strogo zaupno. Sklepalo se je o taktiških zadevah. Prvi uspeh konference je ta, da je isti J a w o r s k i, ki je za petek sklicano sejo izvrševalnega odbora desnice samooblastno odložil, hitro in še za danes ob pol 3. uri popoludne sklical ta isti izvrševalni odbor. V povabilu na sejo pravi, da sklicuje izvrševalni odbor parlamentarne večine. Ta torej po njegovi sodbi še eksistira. Dunaj 28. februvarja. Nemški nacionalci so sklenili glasovati proti rekrutnemu zakonu, ker Avstrija podpira Angleže proti Burom s tem, da ji dovoljuje kupovati konje in jej prodaja konjsko upravo. Praga 28. februvarja. Pri današnji dopolnilni volitvi v skupini mest Slany, Louny, Kladno, Nove, Strašeči, Unhošt, Velvarv in Rakovnik je dobil mladočeški kandidat dr. Celakovsky 1272 glasov, radikalni kandidat dr. Baxa 954 glasov. Boj je bil jako strasten. London 28. februvarja. Vojno ministrstvo razglaša, da šteje ujeta Cronjeva armada kacih 4000 mož; mej temi je 1150 oranjskih Burov, drugi so vsi Transvaalci. Častnikov je bilo ujetih 29 transvaalskih in 18 oranjskih. Topov so dobili Angleži 15. London 28. februvarja. Vojno ministrstvo razglaša obširno poročilo maršala Robertsa o kapitulaciji Cronjeve armade. V tem poročilu je rečeno, da so zadnji čas mej burskimi zapovedniki nastala nesporazumljenja, in da je burska armada začela izgubljati pogum, ko je izvedela, da so na pomoč hiteče čete bile premagane. Roberts je vsled tega dal burske pozicije močno bombardirati in se je še bližje pomaknil nasprotni-škemu taboru. Buri so pač večkrat poskusili zavzeti prejšnje pozicije, a brez uspeha. Včeraj je prinesel neki parla-menter pismo, v katerem je general Cronje naznanil, da hoče brezpogojno kapitulirati. Roberts je generala Cronja povabil, naj pride sam, in Cronje je prišel ob 7. uri zjutraj. Dogovorila se je potem kapitulacija. Cronje je zahteval, da se z ujetimi Buri lepo ravna in prosil, naj se mu dovoli, da gredo ž njim njegova žena, njegov netjak, njegov tajnik in njegovi sluge. Roberts mu je zagotovil, da se bo z ujetimi Buri lepo in dostojno ravnalo. Naznanil je Cronjeu, da ga pošlje v spremstvu višjega častnika v Kapstadt ter obljubil, da se bo ravnalo ž njim z vsem spoštovanjem, ki mu gre. Ujeto bursko vojaštvo pojde peš do Modder-River-Station, od tam pa se odpravi z železnico v Kapstadt. London 28. februvarja. V tem, ko je London ostal hladen in ni izgubil samozavesti, ko so dohajali iz Južne Afrike poročila o zaporednih porazih angleške armade, je včeraj vest o Cronjevi kapitulaciji obudila nepopisen entuziazem. Ob 10. uri je načelnik tiskovnega odseka nWar-0mce a" naznanil v „Pali Mali House" zbranim žurnalistom prvo Robertsovo brzojavko. Deset minut pozneje je vedel ves London zanjo. Vzlic deževju se je pred vojnim ministrstvom zbrala ogromna množica, kličoč slava Robertsu in slava armadi. Vsi časopisi so priredili posebne izdaje. Dan se je krstil „Cronje's Day" (Cronjev dan). Uradna „\Vest-minster Gazette" pravi, da s tem uspehom vojna še ni končana, hvali pa Cronja da se je vdal in tako preprečil mesarsko klanje, katerega se je bilo bati. Vest o Cronjevi kapitulaciji je kraljico neizmerno razveselila. Čestitala je Robertsu brzojavno. Značilno je, da celo Burom posebno sovražni listi pišejo z največjim spoštovanjem o Cronju in o njegovi armadi ter priznavajo, da na Cronja kot generala in patriota ne pade niti najmanjša senca in da zasluži za svoje heroično vojskovanje neomejeno občudovanje. V parlamentu je državni podtajnik \Vynd-ham naznanil Cronjevo kapitulacijo. Zbornica je vest z navdušenjem pozdravila. Irski poslanec \Villam Red-mond je zaklical : 40.000 Angležev je ujelo 3000 Burov. Kakšna zmaga! London 28. februvarja. Roberts ni glede kapitulacije Cronjeve armade nikacih podrobnosti več sporočil, dasi jih vse nestrpno pričakuje. London 28. februvarja. Iz Pieter-stadta se poroča, da so se mej tam stoječimi angleškimi in burskimi četami sklenilo kratko primerje v svrho, da se pokopljejo padli vojaki. London 28. februvarja. Cesar Viljem in kralj Umberto sta kraljici brzojavno čestitala k zmagi maršala Robertsa in kapitulaciji generala Cronja!! Bruselj 28. februvarja. Trans-vaalski poslanik razglaša, da se bo vzlic kapitulaciji Cronjeve armade vojna na-daljevela. Buri so pripravljeni na naj-odločnejši boj, če Angleška obema južnoafriškima republikama ne dovoli častnih mirovnih pogojev. Poslanik pravi, da Angleži pred Bloemfonteinom ne bodo našli mnogo odpora, pač pa je general Joubert dal ob reki Vaal napraviti utrdbe, katere bodo Buri branili do zadnjega moža Tam se odloči usoda vojne. Pariz 28. februvarja. Na boule-vardu so se sinoči primerile večje demonstracije proti Angležem. Roche-fort poživlja v „Intransigentu", naj se zbirajo prostovoljni prispevki, da se generalu Cronju pokloni častna sablja Novi York 28. februvarja. Bivši transvaalski konzul v Londonu sodi, da vojne ne bo konec, dokler Angleži ne zavzemo Pretorije. Zunanje intervencije ni pričakovati, ker se Rusija neče poprijeti inicijative. Če bi pa Zjed. države se odločno oglasile, bi bilo vojne v 14 dnevih konec, ker Angleška absolutno potrebuje Zjed. države. Darila. Uredništvu naSega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Franc T omec z Dunaja 3 0 K, katere je nabrala gdčna. Anica G r a i s e r povodom svatbe g. Felicite G r a i-serjeve in g. Fr. Potokarja v Dragi pri Loškem potoku. Darovali so gg.: župnik ZakrajSek, župana Rus in Turk, trg. Koj, Tomec, Herbst, Vesel in drugi. — Živela nabiralka in vsi darovalci! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gori imenovani g. F. Tomec istim povodom po gdCni. A. Graiser nabranih 22 K. — Živeli! Svoto smo izročili g. blagajniku J. Dimniku, ki hvaležno potrjuje sprejem. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (11—3) Spominjajte se dijaške in;.ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. 27. 28 9. zvečer j 732-1 i 7. zjutraj 7309 ! 2. popol. 730-0 7-3 si. jzahod del. jasno S 5 5 brezvetr. del. oblač. 11-1 p. m. jzah. del. oblač. ^, Srednja včerajšnja temperatura 8"4°, nor male: 11°. ID^ziaosfea, borza dne 28. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 40 h Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 30 „ Avstrijska zlata renta...... 98 „ 80 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 99 „ 20 „ Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 98 „ 40 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 93 „ 80 , Avstro-ogrske bančne delnice . . . 126 „ 50 „ Kreditne delnice........ 236 „ 30 „ London vista......... 242 „ 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 30 „ 20 mark........... 23 „ 64 „ 20 frankov.......... 19 „ 27 „ Italijanski bankovci....... 89 „ 85 „ C. kr. cekini.......... 11 _ 38 „ Lepo telo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri I*. Maček A Go. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovce (Pletrovitsch) pri Celju. (143-13) Ges. kr. avstrijske državna žaieznics. Izvod iz voznega reda veljaven od da« 1. oktobra 1899. leta. Odhod ls Izubijane jož. kol. Prog:a *ez Trbiž. Ob 12. ari>5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; 6ei Selzthal v Aus 15. „ » » 17. , „ ..!..» Yoi*iiiHii«ti«»-' 22. „ 9f „ 24. „ „ „Iir Brrtaenc" „ 1. marca 3. marca „ „1/ Aqultalne" ?> » 8. „ „ 10. „ „ „E.« »HMroffiii- j? » 15. „ ,» 17. „ „ „Ln Toiiruinp- Za sklepanje pogodb se priporoča (235 - 9) ZwilcIiGiibavt, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basel (Švica). ^^^^^^^ ^^K. ^^r\ ^^^k. ^^\,^^\ * * * * * * * * * * * Ženiina (396-2) ponudba. 40tetni pzento&ni cjozpoo oe Seti potoci ti & te po, poŠte no in pofifevno Sefitico, Setavzfiecja ati otuSaSni-S/tega &ta-ntit ozeSnje veti-ftooti, v otazooti 26 So 34 £et, če tuSi £ze& pzcrno&enjo: Stonta, naj oc po&ifjajo So 10. mazca poS nao^ovom „£. §71." 348poste zeotctnU št. Setez pzi Gotici. Ceneno gosje perje funt samo OO 1* »-;«_| Razpošiljam popolnoma tveie, novo, mIvo s;»Mje perje, z roko cufano, funt ('/, kilo) za samo 60 kraje, in isto boljSe vrste za samo 70 kraje, v poštnih zavojih po 5 kilo proti poštnemu povzetju. mWm Mr*asa, trgovina s posteljnim perjem v Nniiliovu pri Prnicl Zamenjava dovoljena. (417) •^^"^^^^^^^^"^^"^^"^^ '^^"^^ .^^V ^^^^^^ ^V\ .^^v >^^v .^^v .^^v ,^^v .^Vv^^^v ^Vv .^^v AL AL Ak. AL Jožef Makovec na Bregu št. 20 stavbinski in pohištveni pleskar, pis-menski slikar in lakirar pločevin se usojam p. n. občinstvu naznanjati, da sem postavil lakii*ar>sko pee za lakiranje na pleho-vino lam na železo po najnovejšem načinu, ter prevzemam lakiranje bieikelHklfo stojal, kopalnih ban, vodnik škafov, ta*. pleiiaw(ih lablie, voienib Mvetiltt itd. itd. Vzorci vseh vrst leMnih imitacij po izberi brez vsake konkurence po najnižjih cenah. (372—3) Prodajam tudi oljnate barve, lak in firnež. Specerist, sprejme se s 1. majem 1900 pri tvrd ki «1 h nk o Popovic v Cerknici. — Plača po dogovoru. (416—1) Brady-jeve .•>,Qj iS L p > ► (prej Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ,,pri ogerskem kralju" Karla Brady - ja na Donajl, I, Flelsch-markt 1. v obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodeo. 6e Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah. Oonji. KtoU lonioi..... 40 ootČ. Dvojna stcklonica . . . T** Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamku s podpisom C Br~dy. in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Brady. JTsttllira 8^ ŽfilfiAfi* lekarnarja (prej Marijaoeljske kapljice za žeiodeo) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%#zzr0jt Deli so navedeni. (1829—15; Kapljice za želodeo se pristne dobivajo Licitacijskim potom nastalo skladišče manufakturnega in drobnega blaga v katerem se dobivajo blago za damske obleke, blago za moške obleke, k o t o ni. zefiri, belo blago, srajce, kravate, dežniki, modrci itd. itd. se bode De drobno popolnoma razprodajah po sodni cenitvi od dne 1. mara 1900 naprej na Sv. Petra cesti št. 4, v Maverjevi palači {lokjn*ii2i Maver). J. Grobelnik. (418-1) Advokat dr. Kari Triller usoja se naznanjati, da otvori z finem 4. marca lOOO svojo pisarno (400—2) zopet v Ljubljani, Dalmatinove ulice 9 (vogal Kolodvorskih ulic) v Štrukljevi hiši. priporočam svojo ^relitco, bogato, največjo zalogo Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam srebrnine in zlatnine, ure. verižice, prstane, stenske ure. budilke. Namizna oprava (zlice? vilice, nože] iz pravega in kina srebra. Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste. jr Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem jE^JfD ^jffi^JSWl^J?*SS (123—14) urar na Velikem trgu nasproti rotovža. i si © 2 o ^ 2 < Đ J 3 o g O N O, \ O Izdajatelj in odgovorni urednik: Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".