I                                        Na prosto
I                                                                                                                               Taro n* ttMea je T«e Slvo,
F                                                                                                                                Vltup «o iL vasi olroci
Vaftk sani t premrl^) roci Voti i drii «e fcrivo.
S. Jenko.
Tam na vasi zamrznil je potok. Debela, ledena skorja zakriva njegovo vodo človeškemu ' očesu; njegovu žuborenje se ne sliši več, tiho se podf val za valom pod zimsko odejo. Cvetiee, ki so se zrcalile ? njegovej zelenej vodi je pokosila ostra zima; — drevesa, ki so bUa Tedno prioa vsem njegovim skrivnostim, žalostno mole svoje suhe Teje stokajoB pod težo snegd; — nič veC ae ne ogleduje v njem drobna lastovica; vsa njegova okolica je oropana svoje krasote — a vender je kraj vcselja filoveku, mladetnu člOTeku! Tam n& vasi, tam je življenje! Tam jc raj vaške mlailine!-------
Zjutraj zgodaj, ko se je zač«lo daniti, bil je T2e Županov Ivanko na nogah. Skrbno hodi okolu hieva, — pristavi lestvico ia zleae pod strcio, kjer najde sroje Ijube sani. Lansko zimo so mu je bili naredili stari oSe, ker je bil vse leto priden in posluSen. Brzo je spravi iz zatisja, kjer so prav puščav-niško živele, kjer je lo kak pajek ali kak drug inrčes bil milostiT obiskati je. A zdaj je priSel Cas, ko bodo v tolikej časti, kakor sosedova hruška po leti. — Iranko je skrbno oglednjp, §e bolj pazno, kakor Toznik svoj voz. rTri sto medvedov! — nekaj je polomljenega. Vže vem, hudomušni pastir, večna mi priSglavica, ta mi je to storil \t budobije, ker sein ga po pravici zatožil oGetu, da v aemar pušča živino na paai. Le čakaj tiček!" — Tak6 beseduje Iranko. A kmalu ga mine jeza, Eteče c lišo in pride s kladivom t roci, da zaceli rane svojemu boloiku. — Kako mojstersko se cbnaža! Vsaj se je nanSil od oeeta! — Zdaj toKe in tazbija, da Ieli skozi uSesa, zdaj zopet obra5a, da bi kmalB vse polomil.   Kljubu hudemu  turazu irni iije pot po licn in rndež je
8
kakor kuban rak. Pa vsaj se bode tndi poplačal trud stotero in kdo ima take sani? — 7 vsej fari nobeden. — V tera pa mati stoje na hišnem pragu in smijoč S8 gledajo sinčka, ki kažn. da liode v poznejših letih vreden naslednik očetn. A vse drugače misli pastir, porednež, ki zanMjivo gleda pridncga Ivanka pri njegovem delu in se v pest smijaje veseli svoje zmage. A nagajilee mu Se zdaj ne da niini; naredi kepo in jo zažene Ivanku v hrliet. Alvauko, da-si gorko čnti sorražni napaii, se aiti ne zmeni za to, kar nam kaže potrpežlji-vega in vztrajnega dečka. Vže je skoraj popravil sani, kar ga materin klic Tabi na kosilo. A tndi to ga ne zmoti, kouCano mora biti! — Čez malo časa je vse t redu! Itanko pospr&vi orodje in gre zajutrekovat Nikoli se mu Se ni tako mndilo; kmalu zado^olji žeiodec. In po jedi kučmo n& gkvo, hlačs za drevlje — — hajdi na delo! Hipoma stoj! pri svojih sanSh.-------
Oez nekaj trenotkov ga vže Tidimo dirjati proti kraju veselja. Niti sneg, niti bnrja, niti kaj druzega ga ne orira v tekn. Vse se mora njomn uraikati; Se celiS Bonačer snltan, Iti mu je vže jedeokrat poraeril blafe, še celd ta gre danes s poti zmagovalnemu Ivanku. In ko ugleda tam na koncu vaai zaželjeni kraj — zdaj, zdaj Ieti kakor blisk! Kakor da bi ga veter nesel, bliža se feraju V6sel]'a!
Kmaiu je na koncu svojega pota. Hu! — koliko jih je vže tii! Skoraj da je Ivanko zadnji. — Kakor roj čebel, tako mnogobrojno je zbrana tii vaška mladiDa. Vsem se bere na licu, da jira je kri razgreta; da jim je srce polno veselja, nedolžaega veselja. In ko Ivanko stopt v njihovo sredo, zdajci še le se pričoe pravo rajanje, prara radost. Iranko jim je poveJjaik; rse se njema klanja, — še ceM Komarjev Franc6, ki je po leti nckofi n?kako prcdizno lezel preko plota na bogati Žnpanov vrt in se zategadelj nekaj s prijel z Ivankom,
—  še celii ta poslnša njegova povelja. — Kmalu so vsi razvrsteni: jedni draajo, drugi  se vozijo po  sneženem bribo, ae drugi  uiečejo kepe itd. — Zdaj so pričDČ! novo življenje! —
Možato pelje Ivanko svojo krdelo na brib; marsikateri 3e že le zdaj uči hoditi in z bridkim padcem mora večkrat prepričati se o svojej slabosti. Počasi prilezpjo tudi novinci. Ko so vsi na vrhu, razpostavi je Ivanko in poduči, da se kaka nevarnost ne pripeti. Zdaj! — p<5zor! — Ivatiko naprej, dnigi za njim: hurra! — Zdajci lete, to jo režejo! — Hahaha! BoaaiSev Jožek se je zadel ob grin in prebicnil se preko njega! Hahaha! — z&grmi ia mladib grl, ko so Jožek skobaca izpod snega. Jedini on je osramotil vso družbo. a ne zamerimo mu, neskušen je 3e io danes se je prvio podal na-t6.
—  Zdajci pa je bila zmeSnjava, kakor v Babilonu. Vse Ivankovo opominjevanje ne pomaga nifi. Neredno9t je največja nastala. Tak6 je v vojni, ako vojaci ne slušajo vodjev in se ds i&&6 brzdati več. Po vsera hribn so raztreseni; Dekateri so vže zopet na vrhn, drugi v sredi, a nekateri še prav daleC zadej! — Zdaj drsf navzdol ta, zdaj ta. — Vsi so se TŽe peljali po dvakrat. nekateri celč po trikrat,  le Bonačev Jožek, ta se le npira s svojimi sanmi  navkreber. Kolar je malo preveč pomeril. — A on Se ni najnerodnejši.   Nekateri se še cel6 po hrbtu peljpjo navzdol in  sani jih  porivajo —  ravao  narobe!   To je smek!
Komaijev Franee pa Še n( mogel pozabiti pob^tnih bridkosti. Te nm zdaj v spomin pokliče okolnost, da iniajo vsi Ivanka tako radi in za DaiboljSega.
Zsrfet si osvoji polagoras njegoro srce, ki kaha v sebi srd In črt. ,,A1<5! kdo bo poprej na vrhu ? Jaz ali ti, Itanko ?" — zakriči, meneč, da bode on »m, kot zmagovalec, vso častIvankoro trešCil ob tla. rDobro! dobro! skusita aa!" — kiii!e jima vsa družba. — Zdajci se prične tektnovanje. Fraacž jo piha proti vrbu kakor nlnkamatija:" niti nazaj se ne ozre. A ravno to je mnoemti Iranku jako po godu. Xe bodi lea! iez aekaj assa, ko je tiito vja ise bolj v hrib, pripnž svoje sani na Francetove in sc, tebi ineni nie, TSeda prav ngodno oa nje. Vsa družba se zdaj spusti t sineh. Ivanko pa jitn z očnii namigne. naj bodo tiho. Ali ne morejo se ubraniti smehii, glasneje iu glasneje se krohotajo. Franct* pa vleiie kot tovorni osel in svest si sToje zmage, niti ne zapazi prevelike teže ter jo pogumno piha Daprej. Zdaj je na Trhu! Da bi ga vse sidelo zmagovalca in ne njegOTega spehansga lica, obotavlja Se 5e malo in si pot s čeia briže, meu^iS, da je tektnee njegor že daleč za Djim. Kakor da bi Ivanko zaal njegove misli, odpuč v tera trenotkn za njegovim hrbtom sani. Zdaj se Francd obrne, da bi se pokazal zmagovalca io kriči: BH6b6! jaz seni vže tukaj!" j,Ha-ba kilaj seru vžo jaz!" — oglasi se Ivanko na Francetovej straui ter se na ves glas smeje. Zdaj zadoni suieh iti krohot iz mlaJili grl, da glasen odraev daleč po dolini oznanuje iTankovo zmago. — Osramoten jo zdaj pobrine iz nesrečnega kraja Francž preteč v svojej jezi ma-ščevalnost prej kakor mogoS«. — Ko Franct otide, zbere se vaa mlaijina okolu Ivanka in ga zvidavo poprasuje, kako si je izumil tako šalji?ko. Ivanko, ki je zmirom pazil pri Solskera podukn, rad jim pove, da mu je pfiSla na nm basen o lisici in polžu in se je te basni poslužil. Lieica nanireč se je košatila in zaničevala polža, da tako leno leze. A polž jej oporeka, da on dosti poprej pride na vrh hriba nego li lisica. Dogovorita se, da hočeta po-skusiti to. Lisica je tetla proti vrhia a na repn — s potžem. In polž je ope-haril lisico takisto kakor lTanko Francžta.
Otrooi začn6 zopet prejSuje svoje rajanje, ki jo zdaj tem veselejSe, io 90 vsi jednega srca in jednih misli pod nadzorstvom Ivankovim. Jodni ple-zajo kakor poprnj po hribn, da kažejo svojo nmeteljnost in urnost navzdol; a drngi se pa pod kUncem vrte iu motovilijo po snegn iu ledu, kar se A&. Tako imajo nedolžpn ples ! Mraz jim gode t.ak6, da bi maraikaterega odraSčenega bolelo okolu ušes. a inladina razume to godbo. Lica so jim pobarvana rtt-deče, kakor Telikouočni pirubi. In tam, bolj na prostem se dva defika prav priduo obrafiata okolu — sneženega moža. Kak6 umetno ga znata gladiti in odstraniti vse nepotrobnosti! Kako lepo mn otešeta nogi! — Bog re, kaj bode še iz njiju v letih pozaejjih ? — A zdaj pride na vrsto glara — ta glava! Koliko truda jima prizadene! OC:i, nos, usta — t« jima ne gre pnv izpod rok! Ali umni Mirko, ta jo vie zna izvčsti! Brzo poišče dva Srua kamenčka, vtakne ju in lo so oči. Potem kos lnsi — to je nos. A zdaj 80 usta! No, nsta bode predstavljal rndečkast klinček pod nosom. Se malo poprave in mož je gotov. Hahflha! — smeje se vsa družba in leti k no-vetmi drnžnikn. Vse cbčuiluje delo mladih, nrae-teljnih rok. Smeh se iz. premeni v neznano veselost, ko priatopi županov Ivanko k možu io ga ograe a stojo suknjo in mu syojt> kni^jno na g]nvo dpne, OtroSko veselje je s tetn preveliko: smehii in krohota nf konoa ne kraja! A porednež ta Jurijče: skoCiti je hotel predrzno  preko  moža in odlomil  mu je glavo.   nKf4!" — ••
to
začne se hudovati vsa družba in mladima nmeteljmkoma z»Yr& v srci — kaj bi iudi ne? S tolikim trudoni izdelaui mož je zdaj ob tla! Vže dela Mirko kepo za Dagajivtga Jurijčeta, ko ga miroljubci Ivanko posvarf in potem kliče: ,,A16! na vojsko! — V dve stranki! Kepali sm» bodemo! Ked6 bode zmagal?" — j,Dobro! VŽe velja! Oajtno se!" ~ zakriči vse. Zdaj se zberd vsi mladi vojaci okolu svojega vodje, Ivauka. Ta je razdeli v dva dela; a Tsafca straaka hoče imeti njega pri aebi. Tak6 se priCue mej pfiglavci vhždo besedovanje, dokler jih ne ntniri modri Ivanko z določilom, da hoče on le od straai gledati in nikomur poraagati. Vse je zadovoljno. — ^Narazen! jedua — d\e !u — veli Ivanko. Ko so bili zadosti otldaljeni drug od drnzega se na pov«lje vodjevo nstavijo in obe straaki se začnete pripravljati na sovražni napad. Ko ima vsak svoje orožje v rokab, reče Ivanko: rJedna, dve — tri!w
—  zdaj se udarvjo.   Krib, veselost, smeh — — ko zadene kepa nasprotnika! Hababa! — Mirko je ravno zbil klobuk Jurčetu in mu s tem poplafial prejSnjo nagajivost    Kako se pa tudi krohota Mirko! To se mu dobro zdi.    GJej, kaj S8 vali tam v auegu?  Hžba! — sosedovega Tonf-ka je kepa podria  na tla! Siromak je od strabiS padel   —  Kep« švigajo po zraku, kakor v pravej vojski krogle — a tu brez  nevarnosti!   Kazjarjenost in slavoželjoost je tako velika mej obema strankama,  da bi g& ce!6 Tursk pred ajimi   kopita pobr&i'.  D4!
—  to bodo trdni stebri svojej  domovini!   Lepo  prihodnost oznanujejo.    Bog daj! — A zdaj je prestopilu leva stranka rnejo.   Hura! na nje!  To je zoper postave! In voame se bud boj —  — prav blizu so si — — — adaj omabuje jedoa stranka,  zdaj druga — — vže hoče leva stranka  obrniti  hrbet — Čaj glas zvonii! Ta reši levo stranko — največje sramote! — Poldanaki zvoii jim nazoanja, da se južina vže kadi na mizi.   Ves dop61ndne jim je radost dožila zahtevanje nadležnega Želodca — a zdaj je čas! Hajdi! — in čeda se v miru razkropL Vsak hiti proti d6uiu, a
Starcc zre i/. gorlce liiše,
I spomin se ibti posiU,
Dni premišlja, ki so bilj,
lu na tUiem solze briše.         (S. Jmko.)
Da, plavajo mu v sponiin 6ni zlati dnevi, ko je bil tudi on v takej drnžbi, ko mu je sijalo solnce življeoja, ko irni je vladal v srci rajski inir in blaga zadovoljaost. A. zdaj je skusil grenkosti življenja, zdaj so mu skrbi in bridkosti tega svetž zgrbančila Čelo. Zdaj, ko vidi nedolžno, od igre se vračajočo mladino, rad bi se preselil v sveto deželo  otročjih let,  rad bi se še jedenkrat poigral
—   a zdaj ne more, zdaj vže stoji z jedno nogo v grobu.   In notranji čuti se razlij^ r bridke solz^, ki mu kapijejo po velein lica. — 0 sveti čas mladostil
—   Srefina  mladina!   Tebi je poletje, jesen,  zima,  vse,  vse ti je  vesela
VZpOmlad!   —                                                                                            D. Majaron.