PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 99 (13.037) Trst, četrtek, 5. maja 1988 V delikatno poljsko situacijo je prvič posegla tudi tamkajšnja Cerkev Walesa zahteval priznanje Solidarnosti v zameno za konec stavkovnega gibanja Vlada ostro zavrnila zahteve voditelja prepovedanega sindikata ■ Železarji v Novi Huti stavkajo že devet dni - Stavkovni odbor ladjedelnice v Gdansku zahteva pogovor z vicepremierom VARŠAVA — Položaj na Poljskem se je po številnih aretacijah sindikalnih voditeljev v preteklih dneh včeraj samo navidezno nekoliko umiril. V Gdansku je policija ukinila obroč okoli ladjedelnice, kjer so delavci včeraj že tretji dan stavkali v znak solidarnosti z železarji iz Nove Hute, ki stavkajo že devet dni. Značilno za potek stavk pa je, da sedaj delavci poleg povečanja plač zahtevajo ponovno priznanje razpuščenega sindikata Solidarnost in izpustitev vseh zaprtih sindikalnih aktivistov. Prvič pa se je v delikatno poljsko situacijo vključila tudi poljska katoliška Cerkev s posebnim dokumentom škofovske konference. V tem dokumentu poljska Cerkev poziva vlado k dialogu, v Gdansk in Novo Huto pa so poslali tudi pet svojih predstavnikov iz laičnih vrst. Tako naj bi v Novo Huto odpotovali odvetnik 01szewski, prof. Stelmachowski. in novinarka Bor-tnowska, v Gdansk pa naj bi odšla bivša člana vodstva Solidarnosti Ma-zovviecki in Wielowiejski, ki sta imela tam z vodjem Solidarnosti in voditelji stavke v ladjedelnici dolg pogovor o težkem položaju, do katerega je prišlo po zadnjih dogodkih na Poljskem. Včeraj pa je imel v notranjosti ladjedelnice v Gdansku nov govor Lech Walesa, ki je poudaril, da napetost ne bo popustila, dokler poljske oblasti ne bodo ponovno priznale sindikata Solidarnost. To naj bi bila po mnenju Wa-lese cena za konec vseh neredov, do katerih je prišlo prej, kot so pričakovali v vodstvu Solidarnosti. Te izjave so izvenele kot politični izziv vladi. Ta je takoj odgovorila in uradni vladni glasnik Urban je dejal, da je Walesa izgubil občutek za realnost in da so dogodki v Novi Huti in Gdansku povezani s terorizmom in spodbujanjem k uporabi nasilja. Urban je tudi opozoril stavkajoče, da imajo do jutri čas, da se vrnejo na delo, v nasprotnem primeru pa bodo ob zaposlitev. Uradna poljska tiskovna agencija je tudi sporočila, da poljske oblasti ne bodo nikoli dovolile, da bi v državi zavladala brutalnost in anarhija. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Voditelj Solidarnosti'je včeraj v Gdansku ponovno spregovoril stavkajočim (AP) Tajnik KPI še ni izven nevarnosti PERUGIA — Alessandra Natto za sedaj ne bodo operirali in bo še dalje ostal na zdravljenju na kardiološkem oddelku bolnišnice v glavnem mestu Umbrije. Tako je sinoči odločil zdravniški konzilij, ki mu predseduje primarij prof. Pasguale Solinas in ki je izdal uradno sporočilo, v katerem podčrtuje, da je generalni sekretar KPI dobro prestal novo slabost, ki ga je obšla prejšnjo noč. Ni šlo za nov infarkt, je dodal primarij, ampak za slabost na dihalnih organih, ki jo je pacient precej dobro prestal. Sedaj se počuti precej dobro, je zaključil prof. Solinas, ki pa je naglasil, da iz previdnosti konzilij ni še. preklicali pridržane prognoze. Nočna slabost je vzbudila pri zdravnikih precej skrbi, tako da so v jutranjih urah krožile vesti, da bodo morali Natto nujno operirati. Sodniki iz Perugie so v ta namen stopili v stik z milansko bolnišnico Niguarda, kjer je bilo opoldne že vse nared za sprejem uglednega pacienta. Poskrbeli so tudi za morebitni prevoz iz Perugie z letalom v Milan, če bi se zdravstveno stanje sekretarja KPI še naknadno poslabšalo. Na srečo se je teku dneva zdravstveno stanje voditelja KPI nekoliko izboljšalo, čeprav ostajajo zdravniki zelo previdni glede diagnoze in okrevanja poslanca Natte. Pacient je bil včeraj vsekakor videti dobre volje in je lahko sprejel obisk žene Adele in hčerke Antonelle. Avtonomni sindikat SNALS nekoliko omehčal svoje stališče Po prvem krogu pogajanj z vlado dobri obeti za konec šolskega leta DUŠAN KALC RIM — Prva runda napetega spopada med vlado in sindikati glede šolskega vprašanja je zaključila brez hujših ran. Nasprotno: v sjla naelektreno vzdušje preteklih dni je poklal žarek upanja. Ministra za šolstvo in za Javne službe sta med včerajšnjimi pogajanji hapovedala pripravljenost vlade, da pride na-Proti sindikalnim zahtevam s povečanjem denarne razpoložljivosti za šolniške plače. Na-Poved je takoj umirila pggajalne vode, čep-rav ostaja odprtih še nekaj vprašanj, začenši z J^Prašanjem odnosa vlade do šolskega sindi-kata, ki so ga dolgi in utrudljivi boji za reševanje razvejane šolske in šolniške problema-^ke pošteno razcefrali. Vsekakor so včeraj-snji prvi uspehi pomembno ter nova upanja Vzbujajočo izhodišče za nadaljnja pogajanja, V1 se bodo nadaljevala v petek. Medtem bo neba v prvi vrsti razčistiti osnovno vprašanje, v tem trenutku ne stiska za grlo le skoraj 'Pilijon dvesto tisoč šolnikov, razburjenih za-radi neskončnega obnavljanja delovne po-Spdbe, temveč tudi devet milijonov in pol jjakov in še enkrat toliko staršev, zaskrblje-m nad divjo akcijo avtonomnih sindikatov, ki z bojkotom ocenjevalnih sej ovirajo reden potek didaktičnih dejavnosti ter postavljajo v nevarnost šolsko leto, hkrati pa zavirajo tudi sam potek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Včerajšnjih pogajanj so se za vlado udeležili minister za šolstvo Galloni, minister za javne službe Cirino Pomicino in podtajnik zakladnega ministrstva Maurizio Sacconi, za sindikate pa predstavniki CGIL Lettieri, Ben-zi in Bergantino, predstavniki CISL D'Antoni, Alessaridrini, Talamo in Ghisani, za UIL Fon-tanelli in Pagliuca, za avtonomni sindikat SNALS pa tajnik Gallotta. S predstavniki zmernejšega avtonomnega sindikata Gilda se bodo vladni predstavniki sestali danes, za co-base, ki so tudi zahtevali, da bi se udeležili pogajanj, pa se vlada še ni izrekla. Pred včerajšnjim začetkom pogajanj je CISL še enkrat zahtevala, da SNALS preneha z bojkotom ocenjevanja in svojo zahtevo postavila kot pogoj za nadaljevanje pogajanj. Tajnik avtonomnega sindikata pa je pred vstopom v Palačo Vidoni, kjer so potekala pogajanja, odvrnil, da je vsakršen sklep o preklicu bojkota odvisen od konkretnih ponudb vlade. Pri tem je napovedal, da se bo danes sestalo vodstvo njegovega sindikata, ki bo o tem odločalo. Vlada je včeraj, kot rečeno, pokazala nekaj dobre volje. Govori se o približno 5.000 milijardah, ki naj bi jih nakazala za zvišanje plač šolnikom. Čeprav smo še precej daleč od sindikalnih zahtev po 7,000 milijardah, predstavlja ponudba dobro odskočno desko za uspešno nadaljevanje pogajanja. Prve reakcije tako vladnih predstavnikov kot sindikatov po včerajšnjem prvem srečanju so bile spodbudne. Minister Cirino Pomicino je dejal, da je v sindikatu zaznal ugoden odmev vladnega ukrepa o dodatnih denarnih sredstvih. Poudaril NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po spopadu s hezbolahi se izraelska vojska umika iz Libanona NA 2. STRANI Nogomet: prvi finale UEFA Espanol pregazil Bayer z gladkim 3:0 □ □ □ Košarka: polfinale play-off Tracer že v finalu Scavolini zmagal □ □ □ Jugoslovanski nogomet C. zvezda dohitela mostarski Velež KPI pozorna, do nove vlade RIM — Komunisti so prepričani, da predstavlja izoblikovanje nove vlade v marsičem samo golo oživitev petstrankarske koalicije. Pri novem kabinetu, posebno v njegovem programu, pa je opaziti nekatere pozitivne premike, ki jih bo največja opozicijska stranka trezno ocenila. To je v svojem uvodnem poročilu na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja KPI podčrtal član direkcije Aldo Tortorella. Poročevalec je naglasil, da komunisti pozitivno ocenjujejo obveze ministrskega predsednika glede velike institucionalne reforme, ne morejo pa se strinjati s politično izbiro, ki spet močno diskriminira KPI. Tortorella pravi, da je v političnem položaju opaziti nekatere nove procese in neko novo pozornost do komunistične stranke, o kateri pa si KPI ne sme ustvarjati prevelikih utvar. Član partijskega vodstva je v svojem poročilu posvetil precejšnjo pozornost tudi odnosom s socialisti, katere je pozval, naj omilijo polemiko na levici, ki po njegovem krepi samo krščansko demokracijo in ostale zmerne politične stranke. Tortorella očita Craxiju in somišljenikom preveliko naglico pri zahtevi po ukinitvi tajnega glasovanja v senatu in poslanski zbornici. Treba je na vsak način revidirati ta parlamentarni mehanizem, čeprav bo treba tajno glasovanje nujno ohraniti pri problemih, ki od blizu zadevajo osebne izbire vsakega parlamentarca. KPI je konkretno mnenja, da bo treba tajno glasovanje ohraniti pri obravnavi velikih državljanskih problematik in pri glasovanjih, ki neposredno zadevajo osebe. Tortorella je precej skeptičen tudi glede predloga o volilni reformi, ki jo je v ponedeljek na tiskovni konferenci iznesel predsednik poslanske skupine PSI Nicola Capria. S svojim somišljenikom se baje ne strinja niti Bettino Craxi, čeprav polemika znotraj PSI javno še ni prišla do izraza. Polemični do izjav Caprie pa so republikanci, liberalci in socialdemokrati, ki se kot vedno bojijo privilegirane politične osi med demokristjani in socialisti, ki pa »de facto« obstaja že nekaj let. Republikanski voditelj La Malfa je zadovoljen z novo vlado, dvomi pa, da bo De Mita spoštoval obljube, za katere se je obvezal na parlamentarni predstavitvi novega vladnega kabineta. Jugoslavija Titu v spomin BEOGRAD — Kot že osem let doslej so se tudi včeraj Jugoslovani na svojevrsten način spomnili svojega pokojnega voditelja Josipa Broza, ki je umrl 4. maja 1980. Natanko ob 15.05 so po vsej državi zatulile sirene, hip zatem pa so na Titov grob položile cvetje delegacije federacije in oboroženih sil Jugoslavije. V imenu delegacij zveze je cvetje položil predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov, vojaško delegacijo pa je vodil admiral Mamula. Ob tej priložnosti so pripravili spominske slovesnosti po vseh krajih Jugoslavije. V Ljubljani med drugim v Kliničnem centru, kjer je Tito bojeval svojo poslednjo bitko, osrednja svečanost pa je bila pred Titovim spomenikom pri muzeju revolucije v Tivoliju, (dd) G. R. DP vztrajno išče novo politično identiteto TRENTO — V letoviščarskem kraju Riva del Garda se je včeraj pričel vsedržavni kongres Proletarske demokracije, te majhne skrajnolevičarske stranke, kije na zadnjih volitvah izvolila v parlament sedem poslancev in prvič v zgodovini .tudi svojega senatorja. Zborovanje, na katerem sodeluje 620 delegatov iz vse Italije, je odprl predstavnik PLO v Rimu Nimer Ham-mad, ki se je zahvalil za solidarnost, ki jo DP izkazuje boju palestinskega ljudsta. Hammad, ki so ga zborovalci zelo toplo sprejeli, je prinesel kongresu tudi pozdrav voditelja PLO Arafata. Uvodno poročilo je včeraj prebral tajnik Giovanni Russo Spena. Zelo veliko pričakovanje pa vlada za današnji poseg ustanovitelja in od vedno karizmatičnega voditelja te stranke Maria Capanno, ki je trenutno v precej ostri polemiki s Speno in z nekaterimi člani strankine direkcije. Capanna se je svojčas umaknil, ker je hotel s tem pomladiti in prenoviti strankino vodstvo, sedaj pa obtožuje tajnika in sodelavce, da izvajajo staro in preživelo politiko ter da so premalo občutljivi za novosti in za spodbude, ki prihajajo iz družbene stvarnosti. Izraelski vojaki so se včeraj spopadli s proiranskimi hezbolahi Po krvavih bojih zasedli strateški Majdun in začeli umik z južnolibanonskega ozemlja BEJRUT Izraelski vojaški vdor v južni Libanon le ni bil navaden »izlet«, kot so ga skušali predvčerajšnjim predstaviti izraelski vojaški predstavniki. Če je prvi dan napadov potekal za Izraelce relativno mirno, pa so danes njihovi oddelki naleteli na močan odpor proiranskih hezbolahov. Zakaj že včeraj ni prišlo do prekinitve izraelskega vojaškega vdora, ni mogoče zanesljivo vedeti. Lahko pa predpostavljamo, da je eden od vzrokov nedvomno ta, da je bil njihov napad neuspešen, saj niso uspeli zajeti ali uničiti, kar je bil njihov cilj, niti enega komadosa južnolibanonskih organizacij, s katerimi so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadli. Drugi vzrok, da se je invazija nadaljevala pa je v tem, da so včeraj naleteli na močan odpor muslimanskih skupin na napadenem območju. Uradnih vesti o tem, kdo vse je bil vmešan v spopad, ni, toda kot vse kaže, so bili najmočnejši spopadi s proiranskimi hezbolahi. Izraelci so se prvič spopadli s hezbolahi včeraj zjutraj. Pri tem so imeli pomoč aviacije in tankov, ki jim je pomagala tudi pri napadu na mesto Majdun v dolini Bekaa. Mesto so zavzeli po ogorčenih bojih, s tem pa so se močno približali sirskim položajem. Sirska vojska šteje tod približno 30 tisoč vojakov. Izraelci so včeraj bombardirali tudi mesto Mašgara, od koder pa so se sirski vojaki umaknili že prej. Opazovalci menijo, da se je Sirija umaknila zato, da se jim ne bi bilo treba spopasti z Izraelci. Izraelci so imeli tako praktično prosto pot do položajev proiranskih hezbolahov. Ti so se ogorčeno branili, vendar pa je v dolgotrajnih spopadih padlo štirideset hezbolahov, medtem ko naj bi po neuradnih virih na izraelski strani izgubili življenje trije vojaki, sedemnajst pa naj bi jih bilo ranjenih. Po zadnjih vesteh naj bi izraelska vojska začela s postopnim umikom iz Libanona. Po ocenah vojnih opazovalcev je bila to najbolj masovna izraelska vojaška akcija po invaziji na Libanon leta 1982. V tem dvodnevnem vdoru naj bi sodelovalo preko 2000 vojakov, ki so vdor izpeljali ob pomoči tankov, artilerije in aviacije. Polemike o Gibraltarju Medtem ko se britanski zunanji minister Howe trudi, da bi preprečil televizijski ustanovi BBC predvajanje programa o umoru treh irskih separatistov v Gibraltarju, pa se po svetu stopnjujejo protesti proti britanski vladi (AP) Berlusconi bo prodajal reklamo sovjetski državni televiziji RIM — Perestrojka se počasi prilagaja nekaterim navadam, ki so značilne za zahodni gospodarski sistem. Eden od nosilnih stebrov tega sistema je reklama. No, in Gorbačov je odprl vrata prav oglasnim sporočilom Zahoda. Sovjetska televizija bo med svoje redne oddaje, kot se to dogaja z zahodnimi televizijami, vključila kratke reklamne vložke italijanskih in drugih evropskih podjetij. »Zgodovinski« sporazum za uvoz reklame v SZ nosi podpis podjetnika Silvia Berlusconija, predsednika družbe Fininvest, ki bo imela za tri leta ekskluzivno pravico oddajanja zahodnoevropske reklame po sovjetski televiziji. Vest je včeraj uradno sporočil sam Berlusconi na tiskovni konferenci v Rimu. »To je prvič,« je Berlusconi ponosno dejal novinarjem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Združenja za tuji tisk, »da bodo zahodna podjetja dosegla neizmerno televizijsko gledalstvo Sovjetske zveze, kjer je sto milijonov televizijskih sprejemnikov.« Sporazum so podpisali 29. aprila v Moskvi predstavniki sovjetske državne televizije in predvideva oddajanje serije reklamnih spotov po treh televizijskih mrežah. O svojem uspehu v Moskvi je predsednik Fininvesta podrobno seznanil predsednika republike Cossigo in zunanjega ministra Andreottija, v kratkem pa bo imel vrsto srečanj z zunanjimi ministri drugih evropskih držav, da bi jim orisal značilnosti sporazuma. Novinarjem je še izjavil, da sporazum potrjuje novo vzdušje v SZ in težnje perestrojke po liberalizaciji življenjskih sektorjev sovjetske družbe. Hkrati pa odpira tudi nove možnosti za evropska podjetja, ki bodo na ta način lahko lažje navezovala stike s sovjetskimi podjetji. Sporazum je bil, kot rečeno, podpisan za tri leta. Toda ko bo zapadel, bo imel Berlusconi prednost pri sklepanju nadaljnjih reklamnih pogodb. Reklamni spoti, ki jih bodo posneli v zahodni Evropi, bodo dolgi trideset sekund. Oddajali jih bodo po vseh treh državnih televizijskih kanalih, in sicer od 10. do 14. ure po drugem kanalu, od 16. do 20. ure po prvem in od 22. ure do polnoči po tretjem. Zahodne reklame pa ne bo še v sovjetskih časopisih. Berlusconi je (morda tudi v polemiki z znanimi političnimi sporazumi o prepovedi dvojnega - časopisnega in televizijskega - lastništva) izrecno poudaril, da je bil tisk izključen iz pogodbe Fininvest - Sovjetska zveza. Na vprašanje, če mu je pri sklepanju pogodbe s sovjetskimi televizijskimi organi pomagala KPI, je Berlusconi odgovoril, da ni bilo nobenega posega italijanskih komunistov in da je sporazum zgolj sad velike vztrajnosti. Na vprašanje, če je sporazum nadaljevanje podjetniške politike, ki se je začela s pogodbo s koprsko televizijo, pa je predsednik Fininvest odgovoril, da ni nobene zveze, saj so se pogajanja s sovjetsko televizijo začela že pred poldrugim letom. Na koncu je izrazil še upanje, da bi sovjetskemu zgledu sledile tudi druge socialistične države. DUŠAN KALC V Bihaču največji jugoslovanski sodni spektakel Danes se prične proces o Agrokomercu BIHAČ — Danes se pred bihaškim sodiščem pričenja eden največjih jugoslovanskih povojnih sodnih spektaklov. Na zatožno klop bo poleg 24 soobtoženih sedel nekdanji kralj Agrokomerca Fikret Abdič in prisluhnil okoli 70 stranem dolgi glavni obtožnici. Druščina, ki jo bremeni skupna obtožnica in ki bo v bihaški sodni dvorani presedela najmanj 60 dni, se bo zagovarjala zaradi »protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve«. Tako so v pravniški jezik prevedli 5000 lažnih menic v vrednosti 302 milijard dinarjev, s katerimi je Agroko-merc domala ohromil finančni sistem Jugoslavije. Poleg glavne obtožnice nosijo ime Fikreta Abdiča še štiri in sicer »nakupa soje po previsoki ceni, grabeža, zlorabe položaja ter še enega grabeža«. Sojenje bo poleg 25 odvetnikov spremljalo 80 novinarjev, med njimi 12 dopisnikov tujih listov in agencij. Ker obtožene bremeni skupna obtožnica, bo moralo ves čas sedeti na razpravi vseh 25 odvetnikov, čeprav bodo morda njihovi klienti na vrsti šele v zadnjih dneh. Tako je oče edinega slovenskega obtoženega grešnika, ki so ga uvrstili na seznam, že obupano izračunal, da ga bo maratonsko sojenje ne glede na izid stalo najmanj 12 milijonov dinarjev. Za bihaški spektakel vlada v Jugoslaviji izredno veliko zanimanje, čeprav mnogi opazovalci namigujejo na izredno spolitiziranost dogodka in celo dokajšnjo »skonstruiranost« procesa, s katerim si bo »oblast oprala roke« - ne da bi opravila resnične vzroke finančne katastrofe. Zlasti pa ne posledic, ki jih neposredno najbolj čutijo agrokomerčevi delavci, ki so iz dneva v dan bližje bedi in nemalokrat celo lakoti, (dd) Helikopter strmoglavil v reko Tri osebe izgubile življenje TURIN — Včeraj so tri osebe, in sicer 58-letni pilot Pietro Marchisio, 36-letni Alberto Roderi in 50-letni Gian-carlo Giordanino, izgubile življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila v bližini Turina, ko je helikopter strmoglavil v reko Stura di Lanzo. Ura je bila približno 14, ko je helikopter zmanke Bell 206 letalske družbe Eurofly priletel čez reko Stura di Lanzo v neposredni bližini kmetijske vasice Grange di Nole. Vreme ni bilo najlepše, saj je pršelo in vidljivost ni bila dobra. Iz še nepojasnjenih vzrokov je helikopter zadel ob električni daljnovod in nato zgrmel v rečno strugo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli reševalci in gasilci, ki so sicer uspeli izvleči iz deroče vode še živa potnika, toda oba sta nato umrla med prevozom v bolnišnico. Truplo tretjega ponesrečenca pa so gasilci morali izvleči iz skrotovičene pločevine helikopterja. Alberto Roderi je bil avtor televizijske oddaje »Parola mia«, ki jo vodi Luciane Rispoli. Včeraj se je službeno podal s helikopterjem po turinski okolici v družbi funkcionarja RAI Gian-carla Giordanina, helikopter pa je upravljal pilot Pietro Marchisio, ki je osebni pilot predsednika Olivettija De Benedettija. Roderi je namreč želel popestriti eno naslednjih oddaj, ko bo govor o letenju, z neposrednim prenosom iz helikopterja. Včerajšnji polet je bil torej nekaka generalka, ki se je žal sprevrgla v pravo tragedijo. • Po prvem krogu NADALJEVANJE S 1. STRANI je tudi, da je pozval sindikat SNALS, naj preneha s svojimi stavkami. Tudi minister Galloni je po včerajšnjem srečanju pokazal vidno zadovoljstvo nad potekom pogajanj. Nekoliko zmernejše pa je bilo zadovoljstvo med sindikati, ki so sicer ugodno ocenili finančni ukrep, ni jim pa posebno prijal odnos, ki so ga vladni predstavniki pokazali do avtonomnega sindikata, češ da so se omejili na preprosti poziv SNALSU, naj avtonomno razmisli o oblikah sindikalnega boja. Po mnenju zveznih sindikatov vlada skratka ne upošteva osnovnih pravil igre. Vlado in sindikate čaka danes nova runda. Tokrat bo na vrsti izmenjava pogledov na nekatere ključne probleme italijanske družbe. Glavne teme današnjega srečanja bodo davčna reforma, brezposelnost in problematika Juga. Voditelji CGIL, CISL in UIL bodo De Miti izročili seznam svojih zahtev. »Naša ambicija je, da bi po nesrečni izkušnji Gorieve vlade navezali z novo vlado takšne odnose, ki bi sloneli na dialogu in na iskanju sporazuma o velikih vprašanjih, ki jih sindikat postavlja v ospredje,« je včeraj poudaril predstavnik CGIL Del Turco, ki je še dodal, da pričakuje od vlade isto odprtost in pripravljenost na dialog. • Walesa zahteval NADALJEVANJE S 1. STRANI Stavkovni odbor ladjedelnice v Gdansku pa je včeraj poslal novo pismo poljskemu vicepremie-ru Sadowskemu, katerega poziva, naj pride na neposredna pogajanja z delavci in da tudi svoj prispevek k priznanju neodvisnih sindikatov. Delavci v pismu tudi poudarjajo, da brez sindikalnega pluralizma ni možna prava reforma, saj naj bi bilo po njihovem mnenju le z neodvisnimi sindikati mogoče razpravljati o predvidenih spremembah in posledicah, ki naj bi jih te spremembe prinesle. Izpustili 3 talce BEJRUT — Islamski skrajneži so včeraj v Bejrutu osvobodili zadnje tri francoske talce, in sicer diplomata Marcela Cartona in Marcela Fontaina ter novinarja Jeana Paula Kaufmanna, ki so jih v Hotelu Summerland izročili sirskim predstavnikom. Trenutno ni še znano, kaj je Francija nudila skrajnežem v zameno za svoje državljane. Šop rdečih vrtnic za Monico Vitti PARIZ — Pariški dnevnik Le Monde je včeraj poslal italijanski filmski igralki Monici Vitti velik šop rdečih vrtnic, s pripisom, da so rdeče zaradi sramu. Vest, ki jo je Le Monde objavil v sredo, češ da si je Monica Vitti vzela življenje, je močno odjeknila po celi Evropi, najbolj pa je seveda presenetila Vittijevo. Pariški dnevnik se je včeraj oprostil Vittijevi tudi pismeno, saj ji je posvetil lep članek, v katerem obrazložuje neodpustljivo napako. Neki gospod je namreč telefoniral v imenu igralkinega francoskega manažerja Georgesa Beaumea redakciji Le Monda rekoč, da si je Vittijeva vzela življenje. Novinarji dnevnika so takoj poizkušali preveriti informacijo, toda jim je pred izdajo časopisa zmanjkalo časa. Beaume je novinarjem dejal, da ne bo tožil pariškega dnevnika. Le Mon-dov spodrsljaj pa je omogočil italijanski priljubljeni igralki, da je prebrala članek o lastnem pogrebu, kar je uspelo le redkim. Močan jugo še vedno ovira dvig Brigitte Montanari ŠIBENIK — Močan južni veter in valovito morje st® že nekaj dni edini oviri za začetek zadnje faze reševanj® strupenega tovora, ki leži v notranjosti italijanske ladje Brigitte Montanari na 82 metrov globine v MurterskeBi morju, v bližini otoka Kaprije. Specialne ekipe splitskega Brodospasa so namreč že pred prvim majem opravile vsa potrebna pripravljaln® dela, montirali štiri vzgonske cilindre, pripeljali dvig®1® in vlačilce - skratka vso opremo, ki jo potrebujejo *® dvig ladje na globino 30 metrov. Na tej globini boo ladjo odvlekli v bližnji zaliv pri otoku Kaprije, We* bodo vzeli iz nje vzorec vinilkloridihonomerja in u9oto’ vili, ali se ga izplača pretovoriti na drugo ladjo in 9 uporabiti, ali pa ga je treba uničiti. Vsi postopki pri te _ opravilih bodo strogo nadzorovani, tako da pri odstr,a’ njevanju VMC - kot zagotavljajo - ne bi smelo priti nikakršnih škodljivih posledic za okolje. . Šibeniške luške oblasti pravijo, da že z nestrpnos 1 pričakujejo ugodno vremensko napoved, saj je ekIP strokovnjakov, ki je nameščena na otoku Kaprije že n kaj dni »brezposelna«. Zaradi bližajoče se turistične s zone bi bilo seveda zelo koristno, ko bi akcijo reševa J čimprej nadaljevali oziroma končali. Stroški celotneg reševalnega postopka naj bi znašali približno 2,5 miHJ na dolarjev, (dd) Prva diplomatska pobuda o odpravi afriškega jugozahodnega kriznega žarišča V Londonu so se začela pogajanja o umiku južnoafriških in kubanskih čet iz Angole Angolski zunanji minister Venancio de Moura ob svojem Prihodu v London (Telefoto AP) LONDON - Kuba in Južna Afrika sta včeraj prvič v povojni zgodovini sedli za isto pogajalno mizo, da bi odpravili ali vsaj omilili napetost v jugozahodni Afriki. Londonski sestanek, na katerem so se srečali poleg predstavnikov Kube in Južne Afrike tudi predstavniki ZDA in seveda Angole, je gotovo važen mejnik v svetovni diplomaciji. Angola je postala neodvisna že pred trinajstimi leti. Ta afriška država si je priborila svobodo po večletnem krvavem spopadu s portugalskimi vojaškimi enotami. Toda prave neodvisnosti žal še ni doživela. Ko so se Angolci končno osvobodili portugalske kolonijalne nadvlade, so v njihovo državo vdrle južnoafriške vojaške enote. SZ in Kuba pa sta takoj poslali v Angolo veliko število vojakov, ki so se Začeli boriti ob strani domačega vojaštva (trenutno je v tej afriški državi približno 35 tisoč kubanskih vojakov in 3 tisoč sovjetskih vojaških svetovalcev). V zadnjih trinajstih letih je bilo v Angoli prelite nemalo krvi, saj so oboroženi spopadi na dnevnem redu. Angola je medtem postala tudi vojaško oporišče gverilcev Swapo (namibijske osvobodilne fronte), ki se borijo za neodvisnost Namibije ta bivši britanski protektorat je namreč v posmeh vsem resolucijam OZN zasedla Južna Afrika. Enote rasističnega režima iz Pretorie so leta 1975 vdrle v Angolo z izgovorom, da hočejo likvidirati vojaška oporišča »teroristov gibanja Swapo«. To pa očitno ni bil njihov edini namen, saj so predvsem priskočili na pomoč gverilcem protikomunističnega gibanja Unita, ki so bili v razsulu. Njihov voditelj Jonas Savimbi je tako dobil vojaško pomoč, kar je preprečilo njegov poraz. To je seveda osamilo Unito, saj le ZDA in Velika Britanija vztrajajo pri trditvah, da to ni južnoafriška kvizlinška formacija. Čemu pa lahko pripišemo včerajšnja zgodovinska pogajanja glede angolskega problema? Najverjetneje gre zasluga svetovnima velesilama, ki sta izrazili željo po dokončni rešitvi zapletenega angolskega vprašanja. Na nedavnem moskovskem sestanku sta se šefa ameriške in sovjetske diplomacije med drugim pogovarjala tudi o tem kriznem žarišču. Obe strani si želita, da bi se iz Angole umaknile vse kubanske in južnoafriške vojaške enote. Glede namibijskega vprašanja pa je zadeva precej bolj zapletena. Sovjetska zveza zahteva spoštovanje resolucij Varnostnega sveta in Generalne skupščine OZN, medtem ko ZDA taktizirajo, ker se nočejo odpovedati vojaško-gospodarski strateški vlogi Namibije in Južne Afrike. Prav vprašanje Namibije bo po vsem sodeč izničilo londonske diplomatske napore, saj se Pretoria noče odpovedati Namibiji. Med kontrasi se poglablja razkol TEGUCIGALPA — Razkol v vrhovih nikaragovske protirevolucije se še poglablja. Enainpetdeset voditeljev je že vložilo zahtevo, da je treba odstaviti vojaškega voditelja kontrasov Bermudeza. Da pa bi bila mera polna, se voditelji med seboj obtožujejo »nesposobnosti in korupcije«. Povsem razumljivo je, da tako ena kot druga skupina zatrjujeta, da je večina gverilcev na njihovi strani. V takem položaju se ameriška tajnoobveščevalna služba CIA na vse kriplje trudi, da bi preprečila dokončen razkol, ki bi po trditvah VVashingtona koristil le sandinis-tičnemu režimu. Seveda Reaganova administracija podpira predvsem Bermudezove somišljenike, ki so v glavnem bivši gardisti strmoglavljenega nikaragovskega diktatorja Somoze. Zmerno protirevolucionarno krilo in nikaragovska Cerkev pa se zavedata, da so Bermudez in njegovi prava cokla, ker s svojo umazano preteklostjo in nasilnimi metodami boja diskreditirajo kontrarevolucionarni boj pred vsem latinskoameriškim javnim mnenjem. Perez De Cuellav prekinil misijo za rešitev zahodnosaharskega spora KA1ROBI Nepričakovano prekinjena turneja generalnega sekretarja OZN Pereza De Cuellarja po Maroku, Alžiriji in Mavretaniji poraja vprašanje, ali je De Cuellarjeva mirovna posredovalna misija že v Maroku dožive-la neuspeh. Generalni sekretar OZN Se je v ponedeljek v Rabatu sicer pogovarjal z maroškim kraljem Hasanom takoj nato pa so njegovi spremljevalci sporočili, da se mora De Cuellar “zaradi nenadnih problemov na Sedeju OZN nemudoma vrniti v New York«. Zanimivo je, da je generalni sekre-tar le malo pred tem sporočil, da je na Pfavi p0ti v diplomatskem posredova-nrm- na-i tu privedlo do prekinitve n?. la.v Zahodni Sahari oziroma v Sa- harski (SAnč arahski demokratični republiki l ADR) mec[ gverilci odporniškega gi-anja Polisario in maroškimi četami rpf te9a' da hi obe strani sprejele eterenc)um na katerem naj bi prebi-alci Zahodne Sahare odločili o svoji Prihodnosti. V Alžiru in Nuakšotu, ka-°r naj bi De Cuellar potoval te dni, iso komentirali nenadne odločitve »BUeralnega sekretarja OZN. Pazovalci komaj verjamejo, da so ,..r9k za prekinitev turneje »neodlož-hvu opravki v OZN, marveč menijo, ha' Tk-6 Za dipl0mat;s^0 formulacijo, ki kJt ^ prikrila neuspeh turneje. Iz ne-aterih krogov je slišati, da je De Cu-- ar prekinil posredovalno misijo za-oiK 9eP°pustljivih stališč gverilskega j^oanja Polisario, medtem ko drugi enijo, da je vzrok predčasnemu od- hodu v maroški nepopustljivosti, kar se zdi bolj verjetno. Zlasti še, ker so v Rabatu neposredno ali posredno blokirali vsa dosedanja diplomatska prizadevanja za politično rešitev zahod-nosaharske krize, med drugim tudi resolucijo generalne skupščine OZN konec leta 1984, ki je Maroko in vlado SADR pozvala k neposrednim pogajanjem, podobno kot so malo prej sklenili na vrhunskem sestanku Organizacije afriške enotnosti (OAE). Če je De Cuellar prekinil turnejo zato, ker je moral ugotoviti, da so stališča preveč izključujoča, da bi mogli sprte strani spraviti za pogajalsko mizo, potem se sam po sebi ponuja sklep, da so diplomati vsaj za nekaj časa sklenili zamrzniti zahodnosahar-sko vprašanje. Po drugi strani se pojavlja vprašanje, ali ni zahodnosaharski problem znova obtičal v slepi ulici zaradi tega, ker imata tako vlada SADR kot maroški kralj vsak svoje in izključujoče si zamisli o rešitvi tega problema. Vlada Saharske arabske demokratične republike, ki jo nekateri opazovalci označujejo kot edino vlado na svetu brez države in ozemlja (v tej povezavi postavljajo vprašanje o njeni legitimnosti), terja, da bi moral Maroko pred razpisom referenduma pod mednarodno kontrolo izpolniti naslednje pogoje. Najprej zahteva umik maroških čet z zasedenih ozemelj v zahodni Sahari, poleg tega umik maroškega upravne-J ga osebja in maroških priseljencev iz zahodne Sahare. Na referendumu pa naj bi glasovalo tudi okrog 150.000 prebivalcev zahodne Sahare, ki živijo v taboriščih v jugozahodni Alžiriji. V Rabatu trdijo, da ti begunci niso Za-hodnosaharci (Saharui), kakor tudi (vsaj javno) zanikajo težnje po maro-kanizaciji tega spornega ozemlja, ki so najbolj očitne v tem, da se je v zadnjih letih na tisoče Maročanov priselilo v Lajun in Smaro, največja kraja v Zahodni Sahari, kjer so uvedli tudi maroško upravo. Na drugi strani Maroko vztraja, češ da ima »zgodovinske in zakonite« pravice do zahodnosaharskega ozemlja, ki skupaj s tamkajšnjim prebivalstvom doživlja tragično usodo po umiku španskih kolonialistov leta 1975, ko se v Madridu niso dovolj potrudili, da bi pred umikom z mednarodno veljavnim sporazumom zakoličili prihodnost Zahodne Sahare. V Rabatu slej ko prej vztrajajo pri ambicijah o velikem Maroku, kamor po njihovih trditvah sodi tudi Zahodna Sahara, kar je privedlo do vojaškega konflikta v tem delu Afrike, v katerega sta neposredno (z vojaško in drugo pomočjo Polisariu) vpleteni Alžirija in Mavretanija (po odpovedi ozemeljskim zahtevam bolj posredno ). Poleg tega ima zahodnosa-harska kriza širše mednarodne razsežnosti, v čemer tiči eden izmed glavnih razlogov, da tega problema tudi po trinajstih letih vojaških spopadov niso mogli rešiti za pogajalsko mizo. AVGUST PUDGAR Protest v Južni Afriki Zaradi aretacije sedmih temnopoltih študentov so v Capetownu izbruhnili neredi (Telefoto AP) m ^ gibanju neuvrščenih ne teče vse gladko. ^katera vprašanja zadevajo posamezne meha-^j2lne off pa predele gibanja, so pa tudi takšna, daSe nana^ai° na gibanje v celoti. Ne gre za to, fe So težave nastopile nenadoma, saj je gibanje nastalo s programom, da se bo razvijalo enot-no »v različnosti«. rne^Prašanja, ki se pojavljajo zadnje čase in so idjoH10 Pos(cda pojavi, pa vsekakor opozar-se h da k° potrebna določena revizija. Gibanje bo (° morai° takorekoč posodobiti. Očitno je, da Vo r?Pa sprejeti nove silnice razvoja in jih svo?- i- v Gibanje tako, da bi to pridobilo na ^učinkovitosti in pomenu, dač lbanie neuvrščenih je danes globoko dru-renc° a gibanje prevetriti in 0d dr?1 k°nec koncev ne nastajajo samo v eni rQzširin}’’. ^ sestavljajo gibanje, marveč so se nah n„Ve na marsikatero deželo na tistih celi-katerih je gibanje doma. ^omane/azvoia 80 neizprosne. Nobenega tako nr'7' °Q ie gibanje doseglo izjemne uspehe filet; nr/ Pugfavitnih, načelnih vprašanjih, kot Priznan n\ani. Pomembnih. Najprej mu je treba mednarodnVeJJ-Spei? ti spopad med blokoma, zatem Brez rt0 bl Sl bi°ka preprosto razdelila svet. zgslunp tnr?ma ■ima gibanje neuvrščenih svoje ma znvinri ‘i bn tem' da je danes med velesila-ZQdevanir,a a Poduka popuščanja. Vztrajna pri-medna/oWn/1ei/yrfče/,ih za enakopravno Znanjih , sodelovanje in napredek je ob spo-0 rnožnnr!ii!reyk sta prišli velesili sami, utrdi-da je tudi J10.1090- Ponekod utemeljeno pišejo, Preživeti dejstvo, da so Združeni narodi uspeli 11 knzo, ki jih je tarala še nedavno, pripi- Zaradi spremenjenih odnosov in sodobnih izzivov Neuvrščeni morajo spremeniti svojo dosedanjo strategijo sati naporom, strpni, pa vendar tudi dosledni politiki neuvrščenostj. Eden največjih uspehov, ki so ga želi neuvrščeni, pa je seveda razpad kolonializma. Kolonializma v stari, klasični obliki ni več. Pojavlja se sicer še zmeraj pod plaščem neokolonializma, vendar ne more več nastopati brutalno, domala absolutistično, kot je bilo svojčas. Prav gibanje neuvrščenih ima nemalo naravnost zgodovinskih zaslug, da danes v Združenih narodih sedijo predstavniki nad sto novih držav, ki so še pred leti ječale pod kolonialistično peto. Zasluge gibanja neuvrščenih pa segajo tudi na druga področja svetovnega dogajanja. Bržčas zadostuje omeniti problematiko razorožitve, pri kateri so zadnje čase začeli končno orati globlje brazde. Gibanje neuvrščenih po svojih predstavnikih, ki so domala v vseh svetovnih organizmih, ki se ukvarjajo z razorožitvijo, nenehoma in brez popuščanja gradi svojo politiko odstranjevanja spon, ki so najbolj nevarne za svetovni mir. Seveda pa gibanje povsod ni uspelo. Obstoječe razmere kažejo, da pri določeni problematiki nadaljevanje dejavnosti po dosedanjih kriter-jih ne bo rodilo več uspeha. Pristop bo moral biti očitno drugačen. Domala vse neuvrščene dežele (večji del slabo razvitih držav spada v gibanje) so danes v globoki gospodarski krizi. Dolžniško breme je že naravnost nepopisno. Seveda niso samo države v razvoju krive, če je prišlo do takega stanja (razvite države so prav tako krive kot nerazvite), vzlic temu pa je zdaj predvsem naloga neuvrščenih, da posodobijo in, zakaj ne, mestoma tudi zaostrijo svojo politiko do tega vprašanja. Skratka, poglede bi bilo treba izčistiti s tem, da bi vanje vcepili razmišljanja o novih in bolj učinkovitih rešitvah. Neuspeh je tudi v tem, ker nerazvite države kajpak zaostajajo pri tehnoloških inovacijah, ki so jedro razvoja. Smer tehnološke revolucije še ni ubrana. Organizmi neuvrščenih, ki se ubadajo z gospodarsko (in seveda tehnološko) problematiko v bistvu ne dosegajo uspehov. Nazoren primer je delovna skupina za krepitev gospodarskega sodelovanja na ravni Jug-Jug pa seveda tudi Sever-Jug (ki je pred časom zasedala v Pjon Jangu), ki se baje bolj peča s papirji, kot pa s konkretnimi predlogi in iniciativami. Problem neskončnih količin papirja je prav tako rakova rana gibanja. Še hujšo pa seveda predstavljajo spori in spopadi med neuvrščenimi deželami, pri čemer prednjači iraško-iranska vojna. Zanesljivo so še drugi primeri, večji in manjši, ki razgaljajo neučinkovitost gibanja. Pogosto se je govorilo o njegovem akcijskem pristopu, vendar rezultati v glavnem niso bili otipljivi. Zdelo se je, da se bo bolj premaknilo po zadnji konferenci v Harareju, toda danes, roko na srce, doživljamo stagnacijo. Spremembe pa so v gibanju neuvrščenih potrebne ne samo zavoljo nekaterih dosedanjih neuspehov, pač pa predvsem zaradi silnic prihodnosti, ki so - to je že opazno - v marsičem drugačne od tistih, ki jih preživljamo še danes. V prvi vrsti se velja zamisliti, kaj se dogaja z bloki, oziroma z velesilama. Še zmeraj svet živi v znamenju tako imenovane bipolarnosti, vse-bolj pa si utrjujejo pot manipularni odnosi. Res je, da se je moč velesil pravzaprav povečala, čedalje bolj pa je očitno, da bo njuna sposobnost vladati nad svetom vse manjša. Skratka, velesili bosta zmeraj težje obvladovali številne in pestre, medseboj sila različne interese. Velesili sta nedosegljivi, kar zadeva oborožitev, čedalje bolj pa bosta takorekoč ranljivi na primer na gospodarskem torišču. Na svetu nastajajo nbvi gospodarski velikani, kot so denimo Evropa, Japonska, del Vzhodne Azije, navsezadnje pa tudi dobršen del Latinske Amerike, dasiravno ga tarejo dolgovi. Prav za Latinsko Ameriko je značilno, kako se zmeraj bolj osamosvaja v odnosu do Združenih držav. To so novosti, ki že danes terjajo pri neuvrščenih v precejšnji meri spremembo strategije (bistveni cilji sicer ostanejo), skoraj povsem pa tudi novo taktiko. Že nekaj časa je na dlani, da se same ne bodo mogle več razvijati in da bo to zmeraj bolj odvisno od stika, ki ga bodo imele z multipolarnimi dejavniki. Politika Jug-Jug naj bi zato vsebolj pomenila prizadevanje za Sever-Jug, ali pa tudi za druge smeri, kar bi lahko bilo vsestransko koristno tako za razvite kot za nerazvite. V prvih ocenah o teh novostih zatorej izstopa nuja po aktivnem vključevanju v multi-polarnost. Lep primer takega vključevanja, ugotavljajo, je, denimo, tako imenovana Iniciativa šesterice, ki posreduje vsebolj zanimive predloge za razorožitev, pa tudi za druga področja. V njej so predstavniki neuvrščenih, pa tudi uvrščenih držav. V. njej predstavljajo multipolarnost razne svetovne regije. Razumljivo pa je tudi, sodijo proučevalci gibanja neuvrščenih, da se bo to moralo zmeraj bolj odločno spopasti s težnjami za institucionalizacijo, ki ponekod že prodirajo in se seveda kažejo zlasti v birokratskih pristopih. Prej omenjena že neskončna poraba papirja je njen nevaren odsev. Potreben bo torej zavesten zasuk. Seveda ni pričakovati, da bo do tega prišlo čez noč, že manjša pa vendar stvarna znamenja pa bi bila dobrodošla. Priložnosti ne bo manjkalo. Kmalu bo na Cipru konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih, na kateri se bodo morali bržčas tudi že pomeniti o tem, kje naj bi bil novi »vrh« gibanja. Uradnega predloga še ni; omenjajo Nikaragvo, Indonezijo, celo Jordanijo, nazadnje pa tudi Ciper. Na vrsti pa so še druga pomembna srečanja poleg tistih, rednih, ki jih neuvrščeni imajo v Združenih narodih. Pred gibanjem so nova, po svoje tudi alternativna pota. Dialektika prenove tudi v tem primeru že trka na okno, če že ne na vrata neuvrščenih. MIRO KOCJAN DOVOLJ VEUKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU DAŠA IN POTREB RIMORSKI DNEVNIK primorsjki Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v Trstu tel. (040) 7796600 Uredništvo v Gorici tel. (0481) 83382 »fefc oMnh Bencin proste cone tudi na Tržaškem 2j~g Si GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 OVI MATAJUR Odraz življenja Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Tel. (0432) 731190 novi matajur ...In sveta beseda je človek poslala ; <•*»,* r,-h,»y /i.iK.'/ /'Ai ;y<;/i OLLETTINO dinformazione DEGU SLOVENI IN ITALIA Štirinajstdnevnik v italijanščini o življenju in delu Slovencev v Italiji. Tel. (040) 7796600 ALEB Galeb, revija za mladino I z bogato mesečno vsebino \ vsem bralcem svojim želi sreče v letu novem polne vreče ADR AN S K! KOLEDAR Dopolnjuje ga zbirka vsebinsko bogatih, zanimivih knjig. Tel. (040) 7796600 NJIZNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 MPORT- EKPORT uvozno - izvozni oddelek s sedežem v Trstu I in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677 Podružnica v Gorici tel. (0481) 32638. ISTRIBUCIJA tujih listov Oddelek nudi distribucijske usluge za tuji ttsk po vsej Jugoslaviji in za jugoslovanski tisk v Italiji s hitro dostavo in sprotno računalniško obdelavo. Tel. (040) 7796666 UBLIEST oglasni oddelek ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA zbira in sprejema objave ter reklamne oglase za PRIMORSKI DNEVNIK in ostale izdaje ZTT; posreduje objavo ekonomskopropagandnih sporočil v jugoslovanskem dnevnem tisku in strokovnih revijah, v »Primorskih novicah«, po Radiu Ljubljana in Koper; zbira oglase za časopisne priloge ob priliki mednarodnih sejmov skupnosti Alpe-Jadran ter za publikacije, ki so namenjene trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo; zastopa v Italiji in Jugoslaviji specializirane kitajske časopise: INTERNATIONAL TRADE NEWS gospodarski list, ki ga izdaja Ministrstvo za zunanjo trgovino LR Kitajske (MOFERT) TECHNOVA tehnična revija s prilogami ob mednarodnih sejmih CHINAMAC JOURNAL revija za strojegradnjo INFOTEC CHINA revija za telekomunikacije in kompjuterje Tel. (040) 7796688 IDEOEST Produkcija * televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 RAFICENTER OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 RŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov I in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (040) 732487 ALOŽHIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Z Ulica dei Montecchi 6 - 34137 TRST - Tel. (040) 7796699 - Telex 460270 - Telefax 773715 Deželni svet Zakonski osnutek je bil te odobren včeraj odobril štiri nove osnutke TRST — Deželni svet F-JK je na včerajšnji seji odobril štiri zakonske osnutke, dva soglasno in dva z večino glasov. Sprejeti ukrepi zadevajo rezidenčne gradnje, trgovinski sektor, kreditne olajšave za kmetijski sektor in ekonomski tratma za deželno osebje. Deželni svet se bo ponovno sestal naslednji teden; predvideno je, da bo zasedal od torka do četrtka, 12. t. m., ko naj bi se skupščina zadnjič sestala v tej mandatni dobi. Delo strank se bo nato preusmerilo izključno v volitve, ki bodo 26. in 27. junija, na katerih bomo v naši deželi izvolili 62 svetovalcev (14 v Trstu, 7 v Gorici, 22 v Vidmu, 5 v Tolmeču in 14 v Pordenonu). Stranke torej posvečajo vso pozornost volitvam; pripravljajo Programe in kandidatne liste. Z izjemo KPI, ki je glavne kandidate za izvolitev v deželni svet že določila, se pstale stranke še ubadajo s tem vprašanjem; časa imajo še nekaj več kot dvajset dni. Istočasno z deželnimi bodo tudi pokrajinske volitve v Trstu in Gorici ter v 30 občinah in nekaterih rajonskih svetih. Precejšnja nesoglasja o pravici do študija TRST — Na torkovi popoldanski seji je deželni svet Furlanije-Julijske krajine z glasovi KD, PSI, Liste za Trst in Furlanskega gibanja odobril zakon o pravici do študija in o šolskih gradnjah; vzdržali sta se svetovalski skupini MSI-DN in PRI, proti pa so glasovali KPI, Proletarska demokracija in Slovenska skupnost. Že včeraj smo poročali, da je bil z glasovi strank večine zavrnjen amandma Štoka (SSk)-Cavallo (DP), ki ga je zagovarjal tudi svetovalec Iskra (KPI), po katerem naj bi do uveljavitve zaščitnih norm v korist slovenske manjšine Dežela zagotovila finančna sredstva tudi za dvojezično šolo v Špetru. Amandma je bil zavrnjen iz »tehničnih« razlogov, čeprav je bila zahteva s političnega vidika po besedah Zanfag-ninija (PSI) in predsednika deželne vlade Biasuttija (KD) nesporna. Mimo tega pa je dokaj pomenljivo, da se je o celotnem zakonskem osnutku vzdržal sam pristojni odbornik Barnaba (PRI); stranke večine pač niso znale najti skupnega jezika o tem tako važnem vprašanju. Zelo ostro tiskovno noto je v zvezi z odobritvijo zakona včeraj izdal deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je v svoji izjavi med drugim dejal, da je odobreni zakonski osnutek zgled zastarelega in pristranskega ravnanja strank večine. Glavna skrb zakonskega osnutka je predvsem v tem, dodaja Viezzi, da skrbi za finansiranje zasebnih šol, namesto da bi reševal probleme, ki jih je nakazala deželna konferenca iz leta 1986. Glede tega je KPI med razpravo izrazila pomislek o sami ustavnosti ukrepa. Viezzi tudi obtožuje večino, da je z običajno lahkotnostjo preprečila istočasno razpravo tudi o zakonskem osnutku, ki so ga predložili komunisti. Nazadnje se Viezzi obregne ob PSI: predvsem izraža začudenje nad zadržanjem te stranke, ki bi v teoriji morala biti laična stranka, v praksi pa, s tem da je glasovala za zakonski osnutek, je osvojila najbolj nazadnjaške teze glede izobraževanja. Lep zgled laicizma, zaključuje Viezzi. Socialisti so seveda nasprotnega mnenja. Načelnik svetovalske skupine Zanfagnini je po odobritvi med drugim izjavil, da zakonski osnutek odpravlja ekonomsko diskriminacijo za uporabnike zasebnih šol, obenem pa potrjuje pluralistično gledanje institucij, ki sloni na sožitju in toleranci. Zanfagnini je vsekakor dodal, da bo moral deželni svet v naslednji zakonodajni dobi ponovno pregledati normative o pravici do študija in poskrbeti, da bo Dežela v te namene nakazala višja finančna sredstva. Prvi nastop jutri v Prvačini Letos že druga revija pihalnih orkestrov Primorske Cessna treščila v Slavnik SEŽANA — Združenje pihalnih orkestrov Primorske je tudi letos - drugič zapored - pripravilo pet koncertnih večerov v različnih krajih, na katerih bo novosti v repertoarjih predstavilo 20 pihalnih orkestrov z obeh strani italijansko-jugoslovanske meje (sodelovale bodo tudi godbe na pihala iz Vrhnike, Cerknice in San Canziana d lsonza). Letošnjo revijo primorskih pihalnih orkestrov bodo začeli ta petek s koncertom v Prvačini, kjer bodo igrali godbeniki KUD »Ivan Cankar« iz "larezig, pihalnega orkestra iz Kopra in Cerknice in godbenega društva Prosek. V soboto bodo na koncertu v Idriji igrali goriški pihalni orkester, godba na pihala iz Divače, pihalni orkester »Goriška brda« iz Dobrovega se ?odbcno društvo iz Nabrežine. V nedeljo bo koncert v Kobjeglavi, kjer bodo predstavili godba na pihala »Kras« iz Doberdoba, delavski pihal-f,. Orkester iz Tolmina, pihalni orkester ZKO Vrhnika in pihalni orkester UD »Karol Pahor« iz Pirana. Revijo bodo nadaljevali v soboto, 14. maja, s koncertom v Izoli, na ajbrem bodo nastopali pihalni orkester DPD »Svoboda« Anhovo, pihalni rkester Vogrsko, pihalni orkester Eta Cerkno in godba na pihala iz Pos-°ine. Letošnjo revijo primorskih pihalnih orkestrov pa bodo sklenili s bncertom v Zgoniku, kjer se bodo predstavili godbeniki pihalnega orkes-SQ »Srečko Kumar« iz Izole, godba na pihala Ricmanje, občinska godba iz an Canziana dlsonza in pihalni orkester idrijskih rudarjev. i. u. V Lignanu proslava (28. t. m.) 10-letnice ustanovitve A-J n T^ST — Turistično središče Ligna-uho sedež, kjer bodo v Furlaniji-Ju-Cq ^ krajini proslavili deseto obletni-je .plovne skupnosti Alpe-Jadran, ki 198? rv ustan°vljena v Benetkah leta ljr k>ne 28. maja bodo namreč v tem hlod1 0c*Prl* lignansko areno, to je nov Ved-611 amfiteater na odprtem v naj-Odr)6? turističnem deželnem centru, bo e nove rekreacijske strukture dpi i uri s posegi predsednikov kraii e9a odbora Furlanije-Julijske desAne Adriana Biasuttija, koroškega lovn ,9a glavarja in predsednika De-lj0 e skupnosti Leopolda VVagnerja in Slg^.Uskcga župana Stena Meroia. folki1 . kulturni program z nastopi ornih skupin. Na velikem platnu bodo predvajali tudi najboljše reportaže televizijskih hiš, ki delujejo v okviru Delovne skupnosti, o najrazličnejših značilnostih vseh članic. Ta del sporeda bo uredil deželni sedež RAI iz Furlanije-Julijske krajine; s svoje strani bo lignanska občinska uprava podelila plakete vsem televizijskim hišam, ki bodo sodelovale na prireditvi; uradno bo nadalje sporočila, da bo od prihodnjega leta dalje in v dogovoru s turistično in letoviščarsko ustanovo razpisala natečaj, na katerem bo nagradila najboljšo televizijsko reportažo. Sledili bodo nastopi plesnih in folklornih skupin ter pevskih zborov. KOZINA — Za pilota In sopilota se je dokaj srečno končalo torkovo strmoglavljenje športnega letala »cessna 172« na pobočju Slavnika. Medtem ko je 67-letni pilot Anton Wilhem Sax dobil le nekaj prask, so 30-letnega sopilota Alfreda Sonnau-erja pripeljali v izolsko bolnišnico z zlomljeno roko in nekaj odrgninami. Prvi podatki preiskave kažejo, da sta pilota v temnih deževnih oblakih povsem izgubila orientacijo, tako da nista niti najmanj slutila, da je pred njima več kot tisoč metrov visok Slavnik. Po izjavi ponesrečencev, oba sta državljana ZRN, sta včeraj popoldne s cessno najprej pristala v Linzu, nato pa nadaljevala polet nad Gradcem in Ljubljano proti Portorožu. Med poletom sta večkrat zašla v meglo in deževne oblake, tako da sta bila pred strmoglavljenjem prepričana, da sta že blizu Portoroža. Nizek let pa je bil zanju usoden, saj sta nekaj sto metrov pod vrhom Slavnika z letalom treščila v drevesa, tako da so se odlomila krila, nakar se je trup cessne zapičil med drevesnimi debli. Pilota sta ostala vkleščena v kabini, saj se vrata niso dala odpreti. Opazila pa sta tudi, da je iz rezervoarja začel curljati bencin in v strahu pred eksplozijo razbila vrata in se splazila iz letalskega trupa. Šele po dveh urah tavanja sta prišla v Skadanščino, kjer so jima nudili prvo pomoč, domačini pa so nesrečo takoj prijavili oddelku milice na Kozini. Ze včeraj se je začela iskalna akcija za razbitinami letala, vendar so jo zaradi teme morali prekiniti. Ostanke so našli šele danes dopoldne, posebna komisija pa bo skušala pojasniti prave vzroke strmoglavljenja. IZTOK UMER Od četrtka do četrtka »...največje možno...«? Stanislav Renko Kot smo brali v soboto v našem dnevniku, je poslanska zbornica šele v petek, 28. aprila t. L, odobrila resolucijo glede izvršilnih norm južnotirolskega »paketa« iz leta 1971 ali - po sedemnajstih letih! Zato je prav, da so naši bralci tudi bolj natančno obveščeni, da ne gre samo za dve ali tri neuresničene določbe »paketa«, temveč za kar osem takih postavk, za katere je v resoluciji rečeno, da bo vlada sredi maja odobrila osem predsedniških dekretov, ki bodo začeli takoj veljati brez glasovanja v obeh parlamentarnih zbornicah. Vsebino osmih dekretov povzemamo iz sobotne turinske »La Stampa«, ki je eden izmed redkih italijanskih dnevnikov, ki je o njih poročal bolj obširno: »1. - Sodne obravnave bodo v avtonomni bocenski pokrajini ločene: za nemške obtožence samo v nemščini, za italijanske samo v italijanščini in le v primeru, da je v prvih civilna stranka italijanske narodnosti, je obravnava dvojezična; simultano prevajanje ni dovoljeno. 2. - Porotniki morajo imeti dokazilo o dvojezičnosti. 3. - Javni uradi. - Pripadniki nemške manjšine se lahko obračajo v nemščini na vse sodne in upravne organe v vsej državi. 4. - Šole. - Italijanski otroci se lahko vpišejo v nemške otroške vrtce in osnovne šole, samo če v 20 dneh dokažejo, da obvladajo nemščino. 5. - Telefonski seznami bodo morali biti v obeh jezikih, in sicer v eni sami knjigi. 6. - Zdravila. - Etikete in tiskana navodila bodo morala biti tudi v nemščini za zdravila v vsedržavni farmacevtski asistenci. 7. - Rezidenca in volitve. - Državljan se vpiše v volilne sezname šele po več kot štirih letih rezidence na Južnem Tirolskem. 8. - Računsko sodišče (ali dvor). -Tudi v Bocnu se ustanovi nadzorni odsek (Ja sezione di controllo") z odvzemom dela pristojnosti odseka v Trentu.« Iz istega dnevnika povzemamo tudi izjave predsednika nemške južnotirolske večinske ljudske stranke (SVP) in predstavnika matične avstrijske vlade ter tudi njenega podpredsednika. - Prvi - Silvius Magnago - je rekel, da gre za kompromis in dodal: »Je nekaj sprejemljivega«. - Drugi -Franz Wranitzky je rekel, da gre za »važen signal ob zaključku diskusijskega procesa in pogajanj v mnogih, mnogih letih.« Tretji, ki je tudi avstrijski matični zunanji minister - Alois Mock - je rekel, da bodo pogajanja »po več desetletjih privedla do dobrega zaključka«. Nato je Magnago med drugim izjavil, da »nimamo razloga za praznovanje« in še: »Na otokih Aaland, na Finskem, je švedska manjšina, ki živi prav gotovo bolje kot mi«. Nato pa: »Tako imenovana "oprostilna pobotnica" - ' la guietanza li-beratoria" glede južnotirolskega vprašanja - sestoji samo v dejstvu, da bi Avstrija izjavila, da je končan spor, ki ga je predložila Organizacija združenih narodov v letih 1960 in 1961. To ne pomeni, da avstrijska vlada ne bi smela intervenirati tudi pozneje, če bodo nastali novi prepiri«. • • • Za nas se očitno spričo gornjega sklepa poslanske zbornice postavlja vprašanje: Ali gre za tisto načelo »največje možno varstvo«, ki ga je današnja Italija zmožna nuditi svojim manjšinam in ki ga glede nas vsebuje preambula osimske pogodbe? In: Kdaj bo matična Jugoslavija mogla podpisati glede svoje manjšine v Italiji podobno »oprostilno pobotnico« o izvajanju zaščitnega zakona zanjo, za katerega pa je bil vložen prvi formalni predlog v rimskem parlamentu 29. aprila 1970, t. j. pred skoraj točno 18 leti ali eno leto pred odobritvijo južnotirolskega paketa? Ali: Kako dolga bo čakalna doba na tisti zakon in nato na njegovo - pa čeprav samo kompromisno - uresničenje? Upati je, da ta doba ne bo sorazmerna s številčnostjo obeh manjšin, ki je približno tri proti ena ali 279.576 Nemcev (po štetju leta 1981) proti 100JJ00 Slovencem, če je sprejemljiva številka, ki je objavljena v poročilu o hvalevrednem obisku slavistov ljubljanske Univerze Edvarda Kardelja v krajih od Milj do Trbiža v lanskih petih majskih dnevih (gl. revijo »Jezik in slovstvo«, štev. 3, Ljubljana 1987/88). V Vidmu nadaljevanje razprave o gradnji predora na Pločah VIDEM - Včeraj se je v tem mestu nadaljevalo zasedanje mešane italijansko—avstrijske komisije, ki proučuje vsa tista vprašanja, ki so povezana z gradnjo cestenga predora na Pločah (Monte Croce Carnico). Obe delegaciji sta bili zelo številčni: italijansko je vodil predstavnik zunanjega ministrstva Tozzoli, v njej pa so bili še deželni odbornik Di Benedetto, predsednik pružbe za gradnjo predora Sette ter številni tehniki in funkcionarji. Avstrijsko delegacijo pa je vodil predstavnik zunanjega ministrstva Binder, v njej pa je bil tudi po glavarju Wagnerju drugi najvažnejši politični predstavnik Koroške Fruhbauer. Pred tem, ki se bo zaključil danes, sta bila še dva sestanka te mešane komisije; zadnji je bil v Vidmu, na katerem sta se delegaciji okvirno sporazumeli za ustanovitev mešane družbe, ki bi morala poskrbeti za načrt in nato za gradnjo cestnega predora, ki naj bi povezal obe deželi. Delegaciji sta se okvirno dogovorili tudi o finančnem kritju celotnega dela: Furlanija-Julijska krajina naj bi prispavala 40, Koroška pa 4 milijarde lir. Očitno je, da je prav F-JK, ki z veliko odločnostjo sili v gradnjo te strukture, medtem ko je Koroška precej »hladnejša«. To je pokazal tudi včerajšnji začetek zasedanja mešane komisije v Vidmu. Kako pa se bo zaključil danes? občutii° -1-6 ^udirala vlogo, je skoraj padla v zamaknjenost, priltor ? Je vlogo in jo naredila za delček sebe. In ko je ^Vard ■ a a uazaj v sobo, je bila popolnoma drugo dekle. kak0jln rn°ška z njim so dvignili glave in jo opazovali, enk?1? ^ brala. Divjala je in besnela, govorila je, ne da srce ač/samlcrat pogledala v skripta. Wardu se je raztaja-biora j Vedel je, kako je morala garati in kako močno si ^Polzelte v^°9e- K° le končala, so po Fayinih licih ln henaH6 so^e veselja in ponosa. Ženski sta se spogledali ?e sxne; i01113 ie tudi Val zajokala in planili sta si v objem, končno ; ^.ln .jukali hkrati. Ward ju je samo gledal. Val je »Preki n^a sk°zi solze in smeh: »No, sem jo dobila?« bila v et°' seveda si jo!« je kar izstrelila Faye, potem pa »Alelu^I|e^a<^a' le Val uprizorila svoj sloviti krik. 41. poglavje ^nju^n! ^ ^ začela snemati film; tako še v svojem ži-garala. Njena mati je izcedila sebe in vse druge do kosti, zahtevala od vsakogar največ, delala dolge, mučne ure in izvabljala iz Val vse, kar je premogla njena pamet. In vendar je isto zahtevala tudi od sebe in od vseh drugih igralcev, ki so delali zanjo. To je bil njen način dela in zato je bil izdelek vedno tako dober. Zato je dobila oskarje, katerim se je Val toliko let posmehovala. Zdaj se ni posmehovala več, zdaj ji je bilo vse všeč. Vsak večer se je z zadnjimi močmi odplazila domov in skoraj vsak dan v studiu se je zanjo končal v solzah. V vseh dvaindvajsetih letih svojega življenja še ni tako garala in ni bila prepričana, da bo še kdaj. Če, potem samo, ker bo tako hotela. Tudi to je vedela, da ne bo nihče več toliko zahteval od nje... ali je toliko naučil. Bila je srečna in ponosna in hvaležna. Snemanje je trajalo že tri tedne, ko ji je njen partner, George Waterston, ponudil, da jo odpelje domov. Val ga je poznala že od prej, nekajkrat ga je videla in slišala je, da ni bil preveč zadovoljen, ko je izvedel, s kom bo igral. Za partnerko je hotel veliko zvezdo in Faye se je morala zelo potruditi, da ga je prepričala, naj dekletu da možnost. Pogodila sta se, da jo bodo nagnali, če ne bo dobra. Val je vse to vedela iz studijevskih čenč, zavedala pa se je tudi zdaj, ko ga je pogledala v oči. Vprašala se je, ali je George njen sovražnik ali prijatelj, potem pa ugotovila, da ji je pravzaprav vseeno. Bila je preutrujena, da bi se sploh menila za to, povrh pa je res potrebovala prevoz. Njen avto je bil že nekaj tednov v popravilu, tako da se je na delo vozila s taksijem. In zato ga je hvaležno pogledala. »Seveda... hvala...« Niti toliko moči ni imela, da bi se med vožnjo pogovarjala, samo svoj naslov mu je povedala. Zgrozila se je, ko jo je zbudil pred njeno hišo in je ugotovila, da je zaspala. Ko se je dotaknil njene roke, je poskočila, potem pa se je v grozni zadregi zagledala vanj: »Sem zaspala?« »Rekel bi, da nisem več tako zanimiv kot nekoč.« Imel je rjave lase in modre oči ter močan, nekako prekaljen obraz. Star je bil petintrideset let in Val je bila že dolgo njegova vneta občudovalka. Tudi to, da je dobila vlogo ob tem človeku, je bil del sanj, ki so se uresničile. Širile so se govorice, da je dobila to vlogo zaradi materinega vpliva. A Val je bilo prekleto vseeno. Nameravala jim je dokazati, da se vsi motijo, jim vzeti sapo kot Jane Dare, Ženska, ki jo je upodabljala. Opravičujoče je pogledala svojega soigralca. »Žal mi je... preveč sem utrujena...« »Ko sem snemal svoj prvi film s Faye, sem bil tudi sam tako zbit. Nekoč sem celo zaspal za volanom in sem se zbudil tik preden sem priletel v drevo. Ko je bil film končan, si sploh nisem več upal voziti. Toda Faye izvleče iz tebe tisto, česar ne more nihče drug, košček tvoje duše... ali srca... in preden je film končan, ji še vleči ni treba več, ker ji hočeš kar sam podariti vse.« To je bilo natanko isto, kar je začenjala čutiti tudi Val, ki je doživljala mavrico novih občutkov ljubezni in spoštovanja do matere. »Vem... še vedno ne morem verjeti, da mi je dala to vlogo.« Odkritosrčno ga je pogledala. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Končno ugoden obračun Ustanove za tržaško industrijsko cono Vodstveni odbor Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT se je sestal 28. aprila in odobril obračun za poslovno leto 1987, ki se je po več letih prvič zaključil s presežkom v znesku več kot 800 milijonov lir. Ugoden rezultat se pridružuje vrsti kazalcev, ki jasno odražajo dejstvo, da se industrijski krogi vse bolj pogosto opredeljujejo za nove pobude in naložbe. Lani je ustanova EZIT prodala šestim podjetjem 67 tisoč kvadratnih metrov površine, vsa zemljišča so bila opremljena s potrebnimi infrastrukturami. Hkrati pa je začela graditi infrastrukture za nadaljnjih 120 tisoč kvadratnih metrov novih zemljišč. Konec leta je bilo v industrijski coni 246 podjetij, saj so namestili 17 novih. Zaposlenih je bilo 8.623 oseb, kar pomeni, da se je njihovo število v primerjavi z letom 1986 zvišalo za 173 oseb. Prav tako je lani pričelo ponovno delovati 8 obratov, tako da je danes le 11 ustavljenih podjetij. Konec lanskega leta so začeli graditi 37 novih industrijskih ob- ratov {6 več kot v začetku leta 1986). Predvidevajo, da bodo v novih obratih zaposlili 841 delavcev (164 več kot v začetku leta 86). Kratkoročni program ustanove EZIT predvideva izgradnjo industrijskega naselja v miljski občini in namestitev več kot 90 tisoč kvadratnih metrov infrastruktur. Ustanova se pogaja z deželno upravo, da bi finansirali infrastrukture v dolini pri Orehu, zgradili greznice v Miljah, v Dolini, v industrijski coni in v južnem delu Trsta. Greznice bi odvajale odplake v bodočo tržaško občinsko čistilno napravo, kar bi omogočilo sanacijo Miljskega zaliva. Vodstveni odbor EZIT je ob teh vzpodbudnih rezultatih ugotovil, da so po daljšem negativnem obdobju ponovno opazni znaki prebujanja. Pozitivne rezultate je treba uokviriti v splošne gospodarske tokove. Kljub krizi javne industrije, deloma pa tudi zasebne, se tržaški industriji torej vendarle odpirajo nove perspektive in možnosti. Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta Neuglašenost večinske koalicije pri sprejemanju sklepov o osebju Vprašanja osebja so bila v ospredju zadnje seje tržaškega občinskega sveta, ki jo je vodil socialistični podžupan in prav odbornik za osebje Augusto Seghene v odsotnosti lis-tarskega župana Staffierija, ki se mudi na obisku v glavnem mestu latvijske sovjetske republike Rigi. Zasedanje je potekalo v sicer zadnje čase že običajnem trudnem vzdušju, ob za zadnje tedne pred potekom mandata že tradicionalni več kot enourni zamudi in komaj zadostnem številu prisotnih, kljub temu pa je obrodilo tudi nekaj presenečenj. Predvsem je treba omeniti, da je bila že v začetnem delu seje večinska koalicija prisiljena zabeležiti (čemur so botrovale seveda velike vrzeli v vrstah njenih svetovalcev) prvi poraz, ko je propadel odborov sklep o najetju posojila 80 milijonov lir za prekritje strehe župnišča v Rojanu. Tedaj je bilo prisotnih v dvorani komaj 32 svetovalcev, od katerih jih je za sklep glasovalo le 24 (večinske stranke in MSI), kar ni bilo dovolj za odobritev, ker mora za najetje posojil glasovati vsaj polovica skupščine, torej 31 svetovalcev. Seghene je bil torej prisiljen vzeti v vednost, da sklep ni bil odobren. Precej sporna je bila tudi odobritev sklepa, ki ga je predlagal prav Seghene, in sicer o reorganizaciji oddelka mestne čistoče z delno preureditvijo staležev in prehodnim pravilnikom za kritje prostih mest smetarjev. Po dolgi razpravi, med katero so komunist Poli in drugi svetovalci opozicije naglasili, da sploh ne gre za nobeno pravo reorganizacijo mestne čistoče (ker večina sploh nima o tem nobenih jasnih načrtov, kar se pozna v že trajnih nujnostnih razmerah službe in v dejstvu, da je pač zaradi tega mesto umazano), pač pa zgolj za priznanje nekaterih povišanj v staležih, kar v sedanjem času precej spominja na ' volilni golaž", namreč demokristjani niso sodelovali pri glasovanju. S tem se je postavljalo vprašanje (ker je za sklep glasovalo le 15 svetovalcev Liste za Trst, PSI in PSDI, proti 9 predstavnikov KPI, Tržaškega gibanja in Mestne liste, medtem ko so se vzdržali dva misovca in listar De Favento), ali je bila seja tedaj sploh sklepčna, ker je namreč izrazilo glas manj kot 30 (polovica) članov skupščine. Ali je bilo vzdrža-nje demokristjanov (ki niso hoteli glasovati za sklep, ker jim Seghene ni mogel zagotoviti, da se z njim strinjajo vse sindikalne organizacije osebja) tolmačiti kot odsotnost (kar bi povzročilo nesklepčnost) ali ne? Generalni tajnik je povedal, da po prevladujoči judikaturi tako zadržanje KD ne pomeni odsotnosti, zaradi česar je Seghene sklep proglasil za odobrenega. Precej zadrege med večino so izzvali tudi trije sklepi, ki so zadevali nagrade za delovno storilnost osebja v prejšnjem letu. Ob raznih pomislekih glede kriterijev, ki jih je uprava izbrala za priznanje te nagrade, so komunisti predložili spreminjevalni predlog, s katerim naj bi uprava priznala nagrado tudi delavkam, ki so bile odsotne ob porodniškem dopustu. Pomenljivo je, da so za ta amandma komunistov glasovali tudi demokristjani (kar je še enkrat pokazalo "neuglašenost" med strankami večinske koalicije), mi-sovci in listar Gabrielli, medtem ko so se republikanca in listar Dolcher vzdržali, tako da so proti spreminjevalnemu predlogu KPI vztrajali le socialisti in večina listarjev in je bil torej komunistični amandma sprejet. Še nadaljnji dokaz nesloge v večini je dalo glasovanje o prispevku 400 milijonov lir, ki ga je Občina priznala uporabnikom za kritje večjih stroškov ob premestitvi klavnice. Komunisti so oporekli odboru, da je brez potrebe "podaril" tako velik denar uporabnikom in izrazili pri tem dvom, da je tak sklep sploh upravno neoporečen. Večina (zlasti demokristjani) pa je sklep zagovarjala, češ da je bilo treba staro klavnico vsekakor zapustiti, ne le za zgraditev novega stadiona, ampak tudi zaradi tega, ker je bila dotrajana in nerentabilna. Pomenljivo je bilo, da so se socialisti (prisotna sta bila tedaj sicer samo dva, podžupan Seghene in načelnik svetovalske skupine D'Amore) pri glasovanju vzdržali, ne da bi razložili zakaj. Celovec bo vabil Tržačane m obisk Od 7. do 14. maja bo »Celovec pozdravljal Trst«, tako se namreč glasi geslo propagandne manifestacije, ki jo občinska uprava mesta Celovec prireja v Trstu, da bi predstavila turistično ponudbo koroškega glavnega mesta. Od sobote, 7. maja, do sobote, 14. maja, se bodo zvrstile prireditve kulturnega, športnega in gastronomskega značaja, ki bodo prikazale vse, kar je najbolj vabljivega V Celovcu. Pobudo je včeraj v kavarni Tergesteo orisal celovški občinski odbornik za šport in turizem Dieter Jandl. Odkar so pred dvema letoma dogradili avtocesto do avstrijske meje, po kateri se pripelješ v Celovec v pičlih dveh urah, je seveda dosti lažje obiskati to obmejno mesto, ki nudi veliko naravnih lepot in zanimivosti. Zato so se njegovi upravitelji odločili, da bodo z njimi najprej seznanili sosede. Naslednje leto — letos je bilo to zaradi junijskih upravnih volitev neizvedljivo — pa bodo v Celovcu predstavili tržaško turistično ponudbo. Celovec bo prvič pozdravil Trst v soboto, 14. maja, ob 18.30, ko bo zbor Ensemble s koncertom v galeriji Tergesteo uradno odprl vso prireditev. V torek, 10. maja, bo ob 20.30 v športni palači prijateljska rokometna tekma med kluboma Kla-genfurt Handball Klub in tržaškim Cividinom. V Četrtek, 12. maja, ob 18. uri pa bo Celovec predstavil svoje plesalce: na Trgu Unita bodo drugouvrščeni plesalci na evropskem prvenstvu zaplesali sodobne pleše, sledil pa jim bo izbor ljudskih plesov v izvedbi folklorne skupine Lindwurm. Celovec se bo poslovil od Trsta v soboto, 14. maja, ob 18. uri, ko bo na Trgu Unita zaigrala godba celovške policije. Ves teden bo mogoče okusiti tudi tradicionalne dobrote celovških slaščičarn. V galeriji Tergesteo bodo vsak dan od 11. do 22. ure ponujali sveže slaščice iz peči znamenite slaščičarne Musil, pri posebni stojnici pa bodo na voljo turistične informacije. Celovec pa vabi na obisk že 11. junija, ko bo tradicionalni »maraton okrog starega mesta« s številnimi udeleženci iz naše dežele in iz Slovenije. Od jutri v Skednju razstava B. Doljak Kulturno društvo Ivan Grbec iz Škednja prireja jutri, 6. maja, ob 20.30 v svojih prostorih razstavo oblikovanih krušnih loparjev umetne obrtnice Bogomile Doljak. Na odprtju razstave, ki bo na ogled še v soboto, 7., in v nedeljo, 8. maja, (v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. in od 16. do 19. ure) bo nastopil kitarist Igor Starc, medtem ko bo razstavo predstavila Nadja Kriščak. Umetno obrtnico Bogomilo Doljak bi bilo našim bralcem skoraj odveč predstavljati. Poznajo jo že vsi, ki jim je umetna obrt pri srcu in ki vedo za veliko ljubezen, s katero Doljakova izdeluje in oblikuje lesene predmete, skulpture in keramične izdelke. Iz njih diha njena navezanost na Kras, na njegove tradicije in običaje, predvsem pa njena velika ljubezen do zemlje, do narave in do lesa, iz katerega je ustvarila že toliko sugestivnih figur. Pohvale ni bila deležna le od kritikov, temveč tudi od ljudi, ki so njene izdelke občudovali na raznih skupinskih ali samostojnih razstavah in v Galeriji Bor v Nabrežini, ki jo umetnica upravlja skupaj z možem Albertom. Bogomila Doljak že vrsto let raziskuje ter s svojimi izdelki uveljavlja kraško likovno in ljudsko izročilo tudi v umetni obrti. Z možem sta se najprej začela ukvarjati z restavriranjem starega pohištva, predvsem slovečih kraš-kih skrinj, kaj kmalu pa se je Bogomila uveljavila tudi s svojimi izredno lepimi kiparskimi deli v lesu in keramiki. Na razstavi, ki so jo nedavno priredili na Gradu sv. Justa, je prvič pokazala svoje loparje, izdelane iz dragocene orehovine, izrezljane ali pa okrašene z najrazličnejšimi kraš-kimi motivi. Za tokratno razstavo v društvu Ivan Grbec pa je Doljakova posvetila nekaj loparjev prav škedenjskim »krušarcam«. Kitarist Igor Starc, ki smo ga na straneh našega dnevnika že večkrat predstavili, je za jutrišnji program pripravil izvedbo del Giampaola Corala in F. Morena-Torrobe. Naj omenimo, da je pretekli četrtek nastopil na celovečernem koncertu v okviru Openskih glasbenih večerov, (ni) Predaval je evropski poslanec Rossetti V SK o Evropi, manjšinah in odnosih z Jugoslavijo Gost zadnjega torkovega večera v Slovenskem klubu je bil evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je govoril o vprašanju manjšin in o odnosih med Jugoslavijo in evropskim parlamentom. Tako obširne problematike seveda ni mogoče izčrpati v enem samem predavanju, zato je Rossetti poslušalcem le bežno opisal najnovejše premike, ki vodijo k politični in gospodarski integraciji. Pri vsem tem pa ne moremo mimo ugotovitve je dejal Rossetti — da v Evropi doslej nismo znali odpraviti nesoglasij in neravnovesij, čeprav nas navdihuje želja po združevanju. »Naša celina trenutno še ohranja vlogo pomembnega gospodarskega partnerja,« je'nadaljeval predavatelj, »priznati pa si moramo, da jo ZDA in Japonska vedno bolj izpodrivata in ji obenem vsiljujeta svoje vrednote in kulturne modele.« V tem smislu je najnevarnejša prav televizija, ki postaja vedno manj "evropska". Kaže, da ji gre le za zaslužek in da je pri tem ne skrbi kakovost oddaj. Italijanski otroci gledajo televizijo približno štiri ure dnevno in se pri tem vživijo v svet, ki je povsem drugačen od njihovega. Ta pojav, ki ga je predavatelj opredelil kot "amerikanizacijo", pa resno ogroža ohranitev kulture, običajev in jezika. Najbolj so mu seveda izpostavljeni manjšinski narodi. Evropski parlament se posebno v zadnjih letih vse bolj dosledno posveča vprašanju jezikovnih manjšin. Čep- rav teži Evropa k postopnemu združevanju, se prebivalci vedno bolj zavedajo, da integracija ne more in ne sme pomeniti združitve ali celo izničenja krajevnih kultur. Vsakdo mora ohraniti svoj jezik, svojo identiteto in vrednote. Rossetti je opozoril, da je evropski parlament z veliko večino svojih glasov dokazal, da je tako razmišljanje že osvojil. Posamezne države pa kljub temu vedno znova dokazujejo neev-ropskost in nestrpnost do svojih manjšin. Celo Italija, ki se najbolj ponaša s svojo odprtostjo in demokratično zavestjo, hudo krši ustavna in evropska določila o zaščiti narodnostnih manjšin. Kot je obetal naslov torkovega predavanja, se je gost dotaknil tudi vprašanja vloge Jugoslavije v Evropi, ki naj bi leta 1992 uvedla poenotenje tržišč. Rossetti se s to problematiko še posebej ukvarja; obširno jo je predstavil in obrazložil v svojem poročilu v evropskem parlamentu. Del tega poročila je pred kratkim objavila tudi Nova revija in Rossettijeve trditve so v Sloveniji sprožile pravo afero. Ob koncu torkovega večera je predavatelj omenil predlog EGS, da bi Jugoslaviji omogočili sodelovanje pri vseh evropskih znanstvenih in tehnoloških razsi-kavah. »Prepričani smo,« je zaključil Rossetti, »da bi lahko ta neuvrščena država postala pomemben gospodarski partner držav članic Evropske skupnosti.« Za letovanja v Tolminu, Zgornjih Gorjah in Portorožu Le še nekaj dni časa za vpisovanje Likovni »ronde« v galeriji Bassanese "Ronde" je naslov razvejanega ciklusa likovnih prireditev, ki ga organizira galerija Bassanese in ki se je začel konec preteklega tedna, zaključil pa se bo zadnjega maja. "Ronde" je namreč ime srednjeveškega radoživega plesa, v katerem se posamezni plesalci izkažejo s posebno točko, vendar v zaključeni celoti. Tako bo tudi galerija Bassanese poskrbela za zaključen in obenem razvejan prikaz tiste likovne produkcije, ki je rasla iz revne umetnosti sedemdesetih let in se oplodila s sodobnim umetniškim pristopom. Prvi se je s samostojno razstavo z naslovom "Titanic" predstavil goriški umetnik Giorgio Valvassori. Jutri in v soboto pa bosta na vrsti videokaseti, ki jih je tržaški slikar Adriano Bon posnel (gre pravzaprav za risanke) med poukom likovne vzgoje na osnovni šoli Umberto Saba. V četrtek, 12. maja, bodo predstavili instalacijo Roberta Kusterleja, v petek, 20. maja, pa bodo odprli dve- in tridimenzionalno razstavo Odinee Pamici. Ciklus v galeriji Bassanese bo 31. maja zaključil Franko Vecchiet s posebno likovno "igro", v kateri se bodo dopolnjevali grahka in leseni predmeti. Ureditev poljskih poti v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava je že vrsto let načrtovala temeljito čiščenje in popravilo klancev ter poljskih poti, ki jih kmetovalci uporabljajo pri opravljanju svojih dejavnosti. Ker iz rednih proračunskih postavk ni bilo mogoče črpati potrebnih sredstev, je uprava brez uspeha iz leta v leto ponavljala prošnje za prispevek na razne pristojne javne ustanove. Za tovrsten poseg je po političnih pritiskih vendarle imel posluh Sklad za Trst, ki je občini Zgonik namensko dodelil prispevek 100 milijonov lir. Po izdelavi podrobnega načrta, je uprava pri dodelitvi del opravila dokaj posrečeno izbiro, saj je dala dela v zakup slovenski Gozdni zadrugi s Padrič, ki je kot specializirano podjetje usposobljena za opravljanje tovrstnih posegov. Obenem pa je Zadruga sprejela priporočilo uprave in vzela začasno v službo pet brezposelnih zgoniških občanov. Z deli so pričeli v torek in bodo v mejah razpoložljivosti očistili in popravili predvsem poljske poti v bližini naselij in obdelanih površin. Nameravajo pa tudi urediti cesto iz Repniča na proseško postajo in očistiti traso za uresničitev načrtovane naravoslovne pešpoti iz Zgonika v, Repnič. (bs) Vpisovanje za letovanja otrok in mladine, ki bodo letos v Tolminu, Zgornjih Gorjah in v Portorožu, se bo zaključilo 15. maja. Za starejše mladince je predviden še pohod v Julijce z vzponom na Triglav, ki bo od 16. do 20. julija. Vpisovanje poteka vsak dan, z izjemo sobote, v dopoldanskih urah na se- dežih Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu in Gorici ter v Dijaškem domu v Trstu. Organizatorji letovanja so kot običajno Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici. Obiskali smo sedež SKGZ v Ul. sv. Frančiška in se pozanimali, kako pote- ka vpisovanje. Podrobnejših podatkov nismo mogli dobiti, ker potekajo vpisovanja ločeno v Trstu in Gorici. Vendar smo izvedeli, da je zanimanje za vsa tri letovanja kar precejšnje, za le' tovanje v Portorožu pa je največ p°' vpraševanja na Goriškem. To je tudi razumljivo, saj so tam otroci bolj daljeni od morja, kot na primer otrod s Tržaškega. Letovanje bo v novem Dijaškem domu v Portorožu, ki ima izredno lego s krasnim pogledom na morje. Seveda pa so na razpolag0 mesta za vse tri kraje, od katerih naši otroci že dobro poznajo Zgornje Gor] in tudi Tolmin, kjer bodo letos letova li že tretjič. V Zgornjih Gorjah bo letovanje p0^ tekalo od 21. junija do 5. julija, v Por torožu od 11. julija do 21. julija (če b dovolj prijavljenih, bo sledila še en^ izmena), v Tolminu pa od 1. do 15. J lija. Letovanje v Zgornjih Gorjah ]^ namenjeno otrokom od 6. do 1L starosti, v Portorožu otrokom od 9. 14. leta, v Tolminu pa mladim od do 17. leta starosti. Organizatorji bi želeli, da bi sta .h čimprej prijavili udeležbo _sV0^ a otrok, tako da bi bilo dovolj časa ureditev vseh priprav za čim bolj P jetno letovanje. S pospešenim ritmom priprave na volitve PSI sprejme na liste odpadnike iz vrst PSDI Zakonski osnutek deželnega odbora ob izteku mandata Carbone: »Kulturna revolucija« v industrijski politiki Dežele Ker se že bližajo prvi roki za junijske upravne volitve, potekajo priprave strank za izdelavo programov in kandidatnih list s pospešenim tempom. Med prvimi so kot ponavadi komunisti, ki so svoj volilni program dejansko izdelali že pred nekaj meseci na pokrajinski programski konferenci, kandidatne liste za občinske, pokrajinske in deželne volitve pa so tudi že pripravljene (na osnovi širokega posvetovanja z bazo na "primarnih volitvah") in jih bodo dokončno objavili v petek na posebni tiskovni konferenci (imena glavnih kandidatov KPI za Deželo, Pokrajino in Občino smo že objavili). Tudi socialisti se pospešeno pripravljajo na volitve in bodo sklenili sestavo kandidatnih list 12. t. m., da jih bo moglo štiri dni kasneje odobriti deželno vodstvo PSI (ki si je pridržalo pravico, da izreče zadnjo besedo tudi glede kandidatov za tržaški pokrajinski in občinski svet, upoštevajoč, da je Trst glavno mesto dežele). Znano je vsekakor, da bosta kandidatno listo za občinske volitve vodila pokrajinski tajnik Agnelli in podžupan Seghene, v njej pa bodo še D'Amore, Perelli, Cec-chini, Ariella Pittoni, Anghelone in Macaluso ter slovenska kandidata Vojko Kocman in Neda Lah. Za Pokrajino bodo socialisti potrdili kandidaturo slovenskega odbornika Čoka, tekmoval pa bo tudi predsednik Krajevne zdravstvene enote Bevilacgua. Za Deželo je seveda glavni kandidat PSI do- sedanji odbornik Carbone, ob njem pa bodo na listi tudi pokrajinski tajnik^ sindikata CISL (po rodu Slovenec) Da-rio Tersar, predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik ter voditelj Centra za raziskave Anzellotti. Kot vse kaže, bodo socialisti vključili v svoje liste (kot neodvisne) tudi odpadnike iz PSDI, ki so pred dnevi imeli v nekem mestnem hotelu dobro obiskano skupščino svojega novega Gibanja za socialistično enotnost. Na njej so potrdili razloge za izstop iz socialdemokratskih vrst (zaradi volilnega zavezništva med PSDI in desničarskima Listo tricolore in Alleanzo po-polare) in soglasno sprejeli predlog, da njihovi najvidnejši voditelji kandidirajo na listah PSI. Tako bosta De Gioia in Martini kandidirala za potrditev v občinskem oziroma v pokrajinskem svetu, bivši podtajnik PSDI Di Pace pa bo po vsej verjetnosti vključen v listo PSI za deželne volitve. Oglasili so se tudi Fogarjev! odpadniki iz republikanske stranke, ki potrjujejo, da se bodo predstavili na junijskih volitvah s svojo listo. Za volilno pripravo so sklenili prirediti vrsto srečanj na sedežu svojega gibanja Giusti-zia e liberta, jutri in pojutrišnjem pa bodo postavili v Ulici delle Torri mizo, ob kateri se bodo pogovarjali s publiko o vprašanjih mestnega prometa ter zračnega in zvočnega onesnaženja. »Kulturna revolucija v industrijski politiki Dežele,« tako je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo Gianfranco Carbone na včerajšnji tiskovni konferenci označil zakonski osnutek deželnega odbora za bolj učinkovito programiranje finančnih posegov Dežele na industrijskem področju. Carbone je kar direktno priznal utemeljenost očitkov, da so bili posegi Dežele doslej v dobršni meri nepovezani, slučajnostni, brez globalne vizije razvoja industrijske strukture Furlanije-Julijske krajine. Dežela je v bistvu, kot piše tudi v spremnem poročilu k zakonskemu osnutku, bolj "spremljala" proces razvoja podjetij s tem, da je podpirala najbolj vitalne in zanimive podjetniške pobude, ni pa neposredno vzpodbujala ustvarjanja drugačne in bolj moderne industrijske strukture. Zakonski osnutek naj bi tako stanje popravil, predvsem z bolj učinkovitim načrtovanjem in usklajevanjem, pa tudi s posodobitvijo svojih finančnih organizmov. Tudi logiko finančnih podpor naj bi spremenili: ne več samo za "materialne" dobrine, kot so industrijska poslopja, stroji itd., ampak tudi za "nematerialne", kar pomeni pomagati podjetjem pri raznih tržnih raziskavah, pri modernizaciji in informatizaciji, brez katerih deželna podjetja ne bodo kos odpravi carinskih pregrad leta 1992. Sami hvalevredni nameni torej, pri čemer pa se postavlja vprašanje, zakaj se je Dežela odločila za "novo industrijsko politiko" prav ob izteku zako- nodajne dobe in v predvolilnem času. Carbone je sicer izrazil upanje, da bo deželni svet odobril zakonski osnutek še pred junijem, pri čemer pa je sam moral priznati, da so politične sile v tem predvolilnem času dokaj "nervozne" in da se zanimajo bolj za "minljive" kot za dolgoročnejše zadeve. Če pa osnutek ne bo odobren že v tej mandatni dobi, je dodal podpredsednik Dežele, bo pač ostal kot obveza prihodnje, povolilne večine, ki se po njegovem ne bo dosti razlikovala od sedanje. Kakorkoli že, predvolilni čas je tudi čas obračunov in tako je odbornik Carbone obsipal časnikarje s kopico podatkov o finančnih posegih Dežele in njenih finančnih organizmov na industrijskem področju. Na prvi pogled izhaja iz njih predvsem dejstvo, da sta Gorica in Trst v primerjavi z Vidmom in Pordenonom odigrala vlogo pepel-ke. Po Carbonejevem mnenju sta temu botrovala predvsem dva elementa: znani zapleti v odnosih z Državnimi udeležbami ter težave podjetnikov, ki bi radi investirali v Trstu. Ne gre samo za težave pri iskanju primernih prostorov (Dežela je v sodelovanju z Ustanovo za industrijsko cono že nakazala nekatere rešitve), ampak tudi za neko ozračje, ki ga je v Trstu občutiti bolj kot drugje in ki bi ga poenostavljeno lahko označili kot "strah pred novostjo", ki preveva tudi nekatere vodilne tržaške kroge. Znaten porast prehodov čez mejo Osebni promet skozi italijansko-jugoslovanske mejne prehode v tržaški pokrajini je doživel nov znaten porast. V prvem štirimesečju letošnjega leta je namreč šlo čez mejo kar milijon potnikov več kot v istem obdobju lani. Letos so namreč zabeležili kar 9.627.593 prehodov, medtem ko jih je bilo lani 8.566.845. Če vzamemo v poštev le podatke za mesec april, pa je osebni promet narasel v enem letu za 5,71 odstotka. Porast je treba pripisati edinole prehodom čez mejo s potnim listom (kar 11,9 odst. več kot aprila lani), medtem ko je maloobmejni osebni promet zabeležil novo nazadovanje, in sicer za 2,06 odst. (z lanskih 1.230.834 prehodov na letošnjih 1.205.528). S prepustnico je namreč prišlo v Italijo le 330.960 jugoslovanskih državljanov (5,81 odst. manj kot aprila lani), medtem ko se je 874.568 italijanskih državljanov podalo v obmejna območja Jugoslavije (samo,0,56 odstotka manj kot lani). Da ne izgubimo še sposobnosti zgražanja nad krivicami Minili sta dve leti, kljub tem srpo tam, kjer smo bili. Preiska\ ^ Premaknila z mrtvega tira. i J«, ki ga je ^iove]< imei 0b glec n .jPevka, ki ga je Enzo Biagi v n- al1 O caso" posvetil tržaški E Do lri morebitni prisotnosti /i c Mlonjuka med krvniki lagerji tv . Tržaški preiskovalci v u še vedno preverjajo, ali jt rvan Grozni" med rablji, ki so v ’ orili poci vodstvom generala Kaže, da niso niti stop fk z izraelskimi preiskovalci in da bi preverili, ali je v grai 1 so ga onj zbrali, kaka nit, 1 vodila do Rižarne. . Morebitni povezavi Ivana De laka z uničevalnim taboriščen v. Soboti se je začelo govoriti 7n®ma letoma ob njegovi aretac i. . Tedaj je bivši karabinjer in ^ letnik Rižarne Gionechetti v b “OMjanjuku spoznal enega od ", ov nasilja'1, ki so bili v službi n v tudi v naših krajih. Baje se j tn!PIŽali. časa skrival v Trstu, kj . dobil potni list, s katerim i Mhko odselil v ZDA, kjer je skora "deset let živel pod lažnim ime, ■ kier mu Židje niso prišli na slet odo ugotovljeno pred dvema črn Jn,r,Pn tem le preiskava tudi a' Ta zastoj je razvidno izšel i; LV°rov sodnika Patriarchija te , J, kemu novinarju. Formalno je ?icer še vedno odprta, vpi 1 Pa je, ali se bo kdaj premctm Mrtvega tira. bi vulne m več kot 20 let, i čpn pro9lašena za državni sp *Prav so vsako leto ob 25. < 'J spominske svečanosti, je trn emu številu Tržačanov št n h c V.,pe,J' !n ne zato, ker bi n*?"1 in ožigosati nečloveš Grn^tov- Pa tudi z obsodbo poznega " se ne bi nihče obt ion;,?6 kot Rižarna tudi primi teZ, neZ lmel mojega oz ,aZn0Zad,u ie lme "odgovori dooraaomstičnega Trsta". O ProceZ h°teIi sPre9ovoriti m odan, “ Zaradi zločinov v Riž iZZ0rn0St ie resnična ovira DeMjan?u™a7Zs?u. Pn'S°Jn0S' Predvsem je da hndn kmtičnih siI in °rgl niM ralis7°™d7LUiej°z .° —riiec DUO, če Mina ZZ0' če bi v meg UOS?Zarnt°Pn° ,Z9UbiIi tU( zgražanja nad takimi VOJMIR T * UrPorin1*,11 Tribbio bod° ' Mka Fredarp naZStaT° furlans kovnens 9 .Plttlna' ki praznu dil ^ta l^)fiVar]ai}ia- Pittino' Predvo1nem6, študiral v \ Ijal je ™ obd°bju v Milan kvadrienalnfne^kih bienalih Sklep so sprejeli na pokrajinskem kongresu FIOM-CGIL bo predlagal konferenco o načrtu za razvoj Trsta leta 2000 S posegom člana vsedržavnega vodstva Giancarla Battistellija in z izvolitvijo novega vodstva, v katerem je bil za tajnika potrjen Riccardo Devescovi, se je v hotelu Europa pod Nabrežino včeraj končal osmi pokrajinski kongres sindikata kovinarjev FIOM-ČGIL. Številni in zavzeti posegi delegatov so pokazali, da je Devescovijevo uvodno poročilo želo široko odobravanje in da je FIOM-CGIL v zavesti delavcev še vedno zakoreninjen kot sindikalna sila, ki z veliko borbenostjo brani njihove interese. Kakšne smernice so izšle iz kongresne debate? Riccardo Devescovi jih je za nas takole strnil: »Izhod iz industrijske krize, še posebno javnega sek- torja, je za nas prvi pogoj, da se lahko izoblikuje načrt za širši gospodarski in zaposlitveni razvoj naše pokrajine. Industrijske načrte pa je treba nujno povezati z razvojem drugih sektorjev, kot so prevozi, pristanišče, raziskovalna in visoko specializirana terciarna dejavnost. Od podjetij z državno udeležbo zahtevamo izpolnjevanje obvez, ki jih je prevzel minister za državne udeležbe na konferenci v Trstu in na nedavnem srečanju v Rimu. Kot FIOM-CGIL pa bomo pred koncem leta dali pobudo za konferenco, na kateri bi vsi odločilni predstavniki razpravljali o načrtu za Trst leta 2000. Pomembno je, da pride do tega soočenja še letos, ko smo nekje na pol poti za uresničevanje "paketa za Trst", o katerem lahko trdimo, da sploh ni obrodil zaželenih sadov.« Kaj pa na področju specifičnih sindikalnih zahtev? »Za tovarne, ki so v največji krizi, tečejo pogajanja praktično vsak dan. Za ladjedelniški sektor pripravljamo široko platformo, v okviru katere bomo za specializirane delavce zahtevali povišek plač za 150 tisoč lir. Istočasno pripravljamo tudi sindikalne zahteve za druga, manjša podjetja, tako da računamo, da bomo pred koncem leta sklenili pogajanja za okrog 80 odstotkov delavcev kovinskega sektorja.« V tvojem poročilu je bilo tudi nekaj avtokritičnih not glede notranjih organizacijskih težav. Kakšni so bili sklepi kongresa glede tega vprašanja? »V novem vodstvu je okrog 40 odstotkov novih članov in mislim, da to lahko že nekaj pove. Sicer pa bomo posebno pozornost posvetili političnemu in socialnemu pluralizmu in uveljavljanju ženske komponente.« (nf) V tovarni IRET položaj kritičen Vojko Grgič se je kongresa udeležil kot delegat tovarniškega sveta IRET, podjetja, ki je že več kot leto v hudi krizi. »Kako ocenjujem položaj v tovarni? Kot zelo kritičnega. V dopolnilni blagajni smo že 15 mesecev, od februarja pa 133 uslužbencev ne prejema niti prebite pare. Podjetje smo v pričakovanju odobritve dekreta prosili za vsaj enomesečno plačo (v obliki posojila), vendar pozitivnega odgovora ni bilo. Mimo te finančne stiske delavcev, se nam kot kovinarskemu sindikatu zdi najhuje, da je vodstvo podjetja po 15 mesecih krize še vedno tako nejasno in neuspešno. Dokončnega in konkretnega načrta, kaj bo s tovarno in z nami, ni, ali nam ga vsaj niso predstavili. Vemo le, da so dosedanji partnerji podjetja odstopili, da je bilo ustanovljeno manjše podjetje, ki ga je deželna finančna družba Friulia pripravljena finančno podpreti, vendar pod pogojem, da so načrti zanjo sprejemljivi. Sklepi v zvezi s tem se vlečejo kot megla in ni nam dano razumeti, po čigavi krivdi. V novem podjetju bi vsekakor bilo zaposlenih le dvajset uslužbencev. Kot kaže, je v tovarni IRET letos dela le za 80 uslužbencev, kaj bo z drugimi in z nami vsemi prihodnje leto, ne vemo. Ob tem pa tudi ni vseeno, če podjetje zapuščajo najvišje specializirani kadri. Umski potencial tovarne bo vedno bolj skromen in podjetje ni storilo ničesar, da bi ta odtok "možganov" zaustavilo. Prav absurdno je prihajati do teh ugotovitev na področju, kakršno je naše, kjer so razvojne možnosti bistveno boljše od železarske industrije.« Kaj pa meniš o kongresu, o smernicah, ki so se na njem izoblikovale. Se ti zdijo ustrezne? »V tem zgodovinskem trenutku se mi zdi najbolj pomembna novost, kako smo na novo zastavili vprašanje osebnega dohodka. Doslej smo v industriji vedno upoštevali široko politiko plač in jih vezali na vse mogoče pogoje. Dejansko se je produktivnost v Italiji v zadnjih osmih letih povečala za 8 odstotkov, plače pa naj bi se bile za 5,6. Zadnji podatek pa sploh ne drži, saj se je realna vrednost naših plač znižala za 2,5 %. Nevzdržno je, da specializiran tehnik, zaposlen v industriji, prejema po 10 letih dela milijon in dvesto tisoč lir. Sedaj zahtevamo realne poviške in mislim, da bo ta nova sindikalna politika poviškov plač ugodno vplivala na verodostojnost sindikata.« Parlamentarci za finančni prispevek Turistični ustanovi Medtem ko De Henriguezova razstava že od vsega začetka privablja na Grad sv. Justa številne obiskovalce -doslej si jo je ogledalo že okrog 10 tisoč ljudi pa je finančna in torej tudi delovna usoda njenega prireditelja, tržaške Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, še vedno oziroma še bolj negotova. Ustanova namreč do sedaj še ni prejela finančnih prispevkov, ki ji jih letno podeljuje ministrstvo za turizem in prireditve. Zaradi tega je njen položaj že skoraj kritičen, tako da le s težavo krije tekoče stroške, med katerimi je tudi zelo obremenjujoče vzdrževanje gradu, v katerem ima ustanova svoj sedež. Za bližnje preživetje Avtonomne letoviščarske ustanove za Trst in njegovo obalo so se sedaj zavzeli tudi parlamentarci iz naše dežele — med njimi v prvi vrsti demokrščanski poslanec Sergio Coloni — ki so pozvali ministrstvo za turizem in prireditve, naj čim prej poskrbi za rešitev finančnega položaja ustanove. Bodo stavkajoči cariniki le prodrli s svojimi zahtevami? Včeraj sta iz Rima prispeli dve vesti, ki zadevata že več tednov trajajočo belo stavko carinikov oziroma carinskih tajnikov, kot je natančno ime stavkajoči kategoriji. Po eni strani so sindikati uslužbencev finančnega ministrstva CGIL, CISL in UIL po srečanju s finančnim ministrom Colombom zagrozili, da bodo carinski tajniki od 9. t. m. dalje raztegnili belo stavko, ki jo zdaj izvajajo samo v Furlaniji-Julij-ski krajini in nekaterih drugih mestih, na vse državno ozemlje. Po drugi strani pa sta predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi in tržaški pokrajinski tajnik KD Tripani včeraj dobila od podtajnika pri finančnem ministrstvu De Luci zagotovilo, da bo v najkrajšem času prišlo do bistvenih razjasnitev v zvezi s cariniki. De Luca je povedal, da bo posebna paritetna komisija pri ministrstvu za javne uprave po vsej verjetnosti že na svojem jutrijšnjem zasedanju rešila vprašanje nalog, ki naj bi jih carinski tajniki bili dolžni opravljati v službi in katerih nejasna opredelitev predstavlja eno temeljnih jabolk spora. Podtaj- nik je potrdil obvezo, ki jo je pred nekaj tedni sprejel v Trstu, da bo namreč skušal omogočiti raztegnitev delovnega urnika carin na mejnih prehodih s primemo okrepitvijo osebja. De Luca je naposled zagotovil, da bo par- ment v najkrajšem času začel obrav-ivati reformo finančnega ministrstva, okviru katere bi moralo priti do us-novitve posebne uprave za carine. Prav to reformo so včeraj sindikati Južbencev finančnega ministrstva GIL, CISL in UIL ponovno zahtevali i srečanju z ministrom Colombom, iterega so tudi opozorili na potrebo ) doslednem izvajanju zakona 312, ki že pred 8 leti predvideval povišanje 1 /-v» s-* —tri r' 1 1 Ji 4" n i vi i Ir x r ■ Danes pride na obisk v Trst oziroma v našo deželo obilna delegacija misovskih poslancev iz vse Italije, ki jih bo vodil načelnik svetovalske skupine Pazzaglia. V programu obiska so srečanja in pogovori s predstavniki krajevnih oziroma deželnih oblasti in raznih sektorjev dela. Pokrajina za pomoč socialno ogroženim mladoletnikom Tržaška Pokrajina je pripravila poseben načrt za pomoč socialno ogroženim mladoletnikom. Novi posegi bodo temeljili na drugačnemu razumevanju socialne podpore. la dokončno odpravili staro prakso, ko so pristojne službe skušale reševati le tiste probleme, ki so postajali nevzdržni in zato težko rešljivi. Osnovno načelo usmerjenih načrtov je prevencija. To pa pomeni, da bodo strokovno usposobljeni ljudje sledili razvoju socialno ogroženih otrok, ne da bi jih pri tem oddaljili od družine in domačega okolja. Ob tem bodo pomagali staršem, da se seznanijo z ustreznimi vzgojnimi metodami. Kot je razložil pristojni odbornik Cannone, bodo strokovnjaki delali na točno določenem ozemlju. Pomagali bodo mladoletnikom, ki so se znašli v hudih težavah, njihovim družinam pa bodo posredovali ustrezno znanje in jim tudi finančno pomagali. Skratka, socialno ogroženih mladoletnikov ne bodo oddaljili od domačega okolja, hkrati pa ne bodo dopustili, da bi starši ostali sami s kopico nerešenih in zanje tudi nerešljivih problemov. Za uresničitev novega načrta bo Pokrajina v prihodnjih šestih mesecih porabila 350 milijonov lir. Načrt so odobrile tudi sindikalne organizacije. Usmerjene načrte bodo izvajali v šestih različnih krajih. V občini Devin -Nabrežina bo deloval center, ki se bo posvečal šoloobveznim otrokom. V Naselju sv. Sergija bo odprt center za prevencijo socialne ogroženosti otrok, ki stanujejo v ljudskih stanovanjih v Ul. Grego. Na Trgu stare mitnice bo skupina strokovnjakov sledila razvoju socialno ogroženih otrok, ki obiskujejo osnovne šole Fornis, Carniel in šolo v Ul. Conti. V okraju Valmaura in v Naselju sv. Sergija bo služboval vzgojitelj, ki bo skrbel za otroke Romov. Pri Sv. Ivanu bo center v pomoč mladoletnikom, za katere neposredno skrbi pokrajinska uprava. Center bo deloval v sodelovanju s slovenskim Dijaškim domom. V stanovanjski skupnosti za mladoletnike pa bodo pripravili obrtniško delavnico, kjer bo mlade "vajence" učil izkušen obrtnik. Tržaška Pokrajina je pravkar izdela-šest usmerjenih načrtov, ki bodo Zapustila nas je naša draga Emilia Messar por. Čuk Pogreb bo danes, 5. maja, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. Iskrena hvala zdravnikom in osebju sanatorija Santorio na Obelisku. Žalostno vest sporočajo mož Fran-cesco, hčerka Alba z možem, vnuka Franco in Marinella, pravnuki in drugi sorodniki. Trst, 5. maja 1988 S cvetjem in priložnostnim nastopom Učenci katinarske osnovne šole počastili spomin žrtev Rižarne Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole Fran Milčinski s Katina-re so v preteklih dneh obiskali zgodovinski spomenik Rižarno. Z žalostno preteklostjo tega bivšega taborišča smrti jih je podrobno seznanil njen dober poznavalec Franc Udovič. S šopkom cvetja, z minuto molka, s pesmijo in priložnostnimi recitacijami so počastili spomin žrtev, nato pa so si ogledali celice smrti, muzej in kapelo, (mm) V Žavljah so odjemalci dobili lepo prenovljeno cvetličarno V Žavljah so obnovili cvetličarno, ki je bila last Erminie Balbi in ki jo je sedaj prevzela Adrijana Blockar s Katinare, bivša športnica in požrtvovalna delavka pri kolesarskem klubu Adria in v kulturnem društvu Lonjer-Katina-ra. Adrijane pa ne poznajo samo v Lonjerju in na Katinari, pač pa tudi pri Sv. Jakobu, kjer je vrsto let delala v cvetličarni Savina. Prijazni cvetličarki bo pomagala Lilijana, obema pa želimo obilo delovnega uspeha, (mm) Nova številka kriškega glasila V Križu je pred kratkim izšla druga številka nove serije vaškega glasila Skdanc, ki ga izdaja skupina mladih v okviru KD Vesna. Uvodni članek je tokrat namenjen dejavnosti v Ljudskem domu in v Domu Alberta Sirka, in sicer v perspektivi načrtovane gradnje vaškega katoliškega doma. List objavlja tudi članek o urbanističnem propadanju vasi in o prodajanju hiš nedomačinom, kroniko nedavnega izrednega kongresa sekcije KPl J. Verginella ter drugi del razmišljanja o kulturnih izbirah. Skdanc, ki ga je tudi tokrat okusno in šaljivo grafično opremil Franko Bogateč, prinaša na koncu pikre in kritične vesti iz vaškega življenja in o težavah, ki pestijo krajevno skupnost. gledališča ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija. V abonmaju: odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 12. do 14. maja bo na sporedu LA SERVA AMOROSA z Annamario Guar-nieri. Režija Luca Ronconi. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, za študente pa posebne cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO V soboto, 7. maja, ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera dela LA LEG-GENDA Dl CARNEVALE. Tekst in režija Francesco Macedonio. izleti Odbor sekcije VZPI-ANPI Devin-Nabrežina priredi v soboto, 14. t. m., enodnevni izlet v Gorski kotar. Vpisuje (do zasedbe razpoložljivih mest) tov. Fe-ruccio Gratton. Tel. v torek in petek od 15. do 18. ure na št. 200036. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 7.30 in iz Šempola-ja ob 7.40. KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B dne 9. maja od 9. ure dalje. koncerti Rossetti Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v prodaji vstopnice za koncert DIZZVJA GILLESPIEJA, ki bo v ponedeljek, 9. maja, v gledališču Rossetti. Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale Drugi koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Nastopil bo Ex Novo Ensemble iz Benetk. Vstop prost. Verdi V soboto, 7. maja, ob 18.00 bo na sporedu koncert komornega orkestra Gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zanneri-ni. Izvajali bodo skladbe Vivaldija in Čajkovskega. Abonmaji po znižani ceni za študente, upokojence in podjetja so na razpolago pri blagajni gledališča. Danes ob 10.30 bo v gledališču Cando-ni v Tolmeču prva od treh predstav za šole, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s tamkajšnjo Občino. Baletna skupina gledališča Verdi se bo predstavila s plesi na podlagi Mozartovih in Pick-Mangiagallijevih skladb. Openski glasbeni večeri: MPZ Primo-rec-Tabor v sodelovanju s SKD Tabor -Opčine vabi na koncert MPZ Accademia musicale universitaria iz Trsta, ki bo v nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni! II Pošto delle Fragole Nocoj ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu koncert ansambla Trio-Crio. Tržaško združenje Arniči della lirica Giulio Viozzi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost priredi danes ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi koncert tria, ki ga sestavljajo Marta Va-letič (alt), Ugo Di Fazio (violončelo) in Anna Luci Sanvitale (klavir). * »iiif SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Maribor THORNTON WILDER ZENITNA MESETARKA (Farsa v štirih dejanjih) Sodeluje Stane Starešinič Danes, 5. maja, ob 16.30 abonma red H in I jutri, 6. maja, ob 20.30 abonma red A in D v soboto, 7. maja, ob 20.30 abonma red B, E in F v nedeljo, 8. maja, ob 16. uri abonma red C in G NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino vabi na predavanje: Andrej Pleterski STAROSLOVENSKA NASELITEV (na primeru Bleda) Danes, 5. t. m., ob 20.30 Trst, Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20. Predavanje bo z dia posnetki. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO vabita na predavanje: Tone Pretnar PREŠERNOV VERZ Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Universita 7 Danes, 5. t. m., ob 16. uri kino ARISTON - 16.00, 22.00 Misiatto bianco, dram., VB; r. M. Radford; i. G. Scacchi, J. Hurt, G. Chaplin. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli. EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 L insosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin. EKCELSIOR I - 18.15, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987; r. Norman Jevvison; i. Cher. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Fuga dal futuro, fant.; r. J. Kaplan, i. M. Brode-rick. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Amore e .mušica, i. C. Lambert. FENICE - 18.15, 22.15 I delitti del rosa-rio, krim.; r. Fred VValton; i. Donald Sutherland, Charles Durning. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. MIGNON - 16.00, 22.15 Suspect - Pre-sunto colpevole, krim., ZDA 1988; r. P. Yates; i. Cher, D. Ouaid, J. Mahoney. EDEN - 15.30, 20.00 Sex drive, porn., 1 NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una ra-gazza molto viziosa, porn., VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Pe-nombra, QD. CAPITOL - 16.30, 22.00 Lo strizzacervel- li, kom., ZDA 1987; r. M. Ritchie; i. D. Aykroyd, C. Grodin. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. J. Dante; i. D. Ouaid, M. Short. ALCIONE - 16.00, 22.10 A 30 secondi dalla line, akc., ZDA 1985; r. Andrei Konchalovsky; i. Jon Voight, Erič Roberts. RADIO - 15.30, 21.30 Le sexy infermiere del 407. battaglione, porn., * 5 Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška doma v Trstu in Gorici sporočata, da se nadaljuje vpisovanje za LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu, Zgornih Gorjah, Portorožu in na pohod v Julijce in na Triglav od 16. do 20. julija. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 5. t. m., ob 20.30 odborova seja. KD Rovte-Kolonkovec vabi člane ne REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 7. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih -Ul. Monte Sernio 27. Dnevni red: delovanje v letu 1987. Sindikat upokojencev za zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek (8.30-12.00), sreda (15.00-18.00) in v petek (8.30- 12.00 in 15.00-18.00). včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 5. maja 1988 ANGEL' Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 24.47 in zatone ob 7.34. Jutri, PETEK, 6. maja 1988 DOMINIK PLIMOVANJE DANES: ob 6.16 najnižja -56 cm, ob 13.02 najvišja 21 cm, ob 17.47 najnižja -4 cm, ob 23.38 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,3 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb narašča, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Ruzzier, Anna Ederici, Francesca Cattarini, Chia-ra Ottaviani-Giammarco, Gabriele Za-nolla, Antonino Luca Adornetto, Ales-sandro Cavagnin, Alessio Calligari, Mic-hele Villani. UMRLI SO: 66-letni Giuseppe Lizza, 65-letni Salvatore Sticchi, 87-letna Ales-sandra Vido vd. La Marra, 76-letni Ser-gio Fort, 72-letni Corrado Laudano, 78-letni Giordano Marži, 65-letni Nereo Bi-siacchi, 85-letni Gregorio Fabris. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE|. Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. maja slikar LEOS MONTREE. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta grafična razstava EDIJA ŽERJALA - Letni časi. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja grafične liste svojega zadnjega ciklusa MARJAN KRAVOS. Kulturno-umetniško društvo Prints je pripravilo v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljanj razstavo PODOBE V BEGU slikarja PAOLA PASCUTTA, ki bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE, na kateri sodeluje pet slikarjev v naslednjem vrstnem redu: G. VALVASSORI; A. BON — jutri, ob 17. uri; R. KUSTERLE 12. maja ob 18.30; O. PAMICI — 20. maja ob 18.30 in F. VECCHIET 31. maja ob 18.30. V galeriji Cartesius bodo v soboto, 7. maja, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MARIE ANNE LOTESTO. Ameriški dolar............ 1239.— Nemška marka ............. 741. Francoski frank........... 217.— Holandski florint ........ 661.—- Belgijski frank........... 34.-- - Funt šterling............. 2310.— Irski šterling............ 1950.— Danska krona.............. 190.— Grška drahma ................. 8,50 Kanadski dolar ............ 980.— razne prireditve Glasbena matica vabi na nastop jutri, 6. maja, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. KD Ivan Grbec - Škedenj, Ul. di Ser-vola 124, priredi jutri, 6. t. m., ob 20.30 razstavo oblikovanih krušnih loparjev BOGOMILE DOLJAK in koncert kitarista IGORJA STARCA. Vabljeni! Župnijska skupnost Devin-Štivan, Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo jutri, 6. t. m., ob 21. uri na KONCERT ZBORA HRAST iz Doberdoba v novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu. KD Kraški dom bo imel jutri, 6. t. m., v gosteh opensko dramsko skupino z BE-SEDO-OPERETO in MPZ TABOR. Kulturni večer bo v Bubničevem domu v Repnu s pričetkom ob 20.30. MAJENCA 88 in XXXII. občinska razstava domačih vin v Dolini 6., 7., 8., 9. in 10. maja. Jutri, 6.: od 18. do 22. ure ljudsko ocenjevanje vin v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu; v soboto, 7. : ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje, od 20. ure dalje postavljanje maja; v nedeljo, 8.: ob 15.30 začetek kulturnega sporeda z nastopom pihalnega orkestra Breg in beneških skupin, ob 19. uri prihod parterjev in parterc, ob 20. uri ples z ansamblom Marela iz Mengša; v ponedeljek, 9.: ob 20.30 ples z ansamblom Agropop iz Ljubljane; v torek, 10.: ob 18. uri nastop pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri slovesno podiranje maja. KD V. Vodnik prireja v okviru Majen-ce 88 RAZSTAVO SLIKARJEV AMATERJEV IZ BREGA v galeriji Torkla v Dolini. Otvoritev jutri, 6. t. m., ob 20.30 z nastopom OPZ V. Vodnik pod vodstvom Suzane Žerjal. Vabljeni! mali oglasi OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Toči belo in črno vino. OSMICO so odprli Čočevi v Doberdobu, Bratuževa ul. 6. Nudijo vino in domač prigrizek. OSMICO ima odprto Švara "v Trnovci št. 14. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto Stano Raubar v Repnu št. 2. Toči črno vino. OSMICO je odprl v Repnu Emil Purič. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. PRODAM zazidljivo zemljišče (1.600 kv. m) na Padričah. Tel. 212736 od 15. do 16. ure. PRODAM vespo PX 200, popolnoma preurejen motor, prevoženih komaj 300 km, za 650.000 lir. Tel. 228701 v večernih urah. PRODAM motor honda CB 400N, potreben morebitnih popravil. Cena po dogovoru. Tel. na št. 228918 ob večernih urah. PRODAM motor cagiva aletta oro 125, oktober 1985. Tel. 227240. PRODAM alfa sud, letnik 1987, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229255 ali 229451. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo z dvoriščem, tudi potrebno popravil, v Boljuncu, Dolini ali bližnji okolici. Tel. na št. 228918 ob večernih urah. PRILETEN moški želi žensko družbo. Tel. v večernih urah na št. 0481/489530. 16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. na št. 229523 ob večernih urah. LJUBITELJEM živali podarimo pet lepih muck. Tel. ob uri obedov na št. 200882. UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega uradnika/co za vodenje upravno-finančnega sektorja. Ponudbe nasloviti na uredništvo Primorskega dnevnika v Goriči, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Izkušen«. __________prispevki________________ V počastitev spomina Saškotove mame gospe Brune daruje Dragica Blaževič 25.000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti drage mame Karle Sedmak darujejo hči Marta in sinova Ančko in Danilo z družinami 60,000 lir za vzdrževanje kriškega Ljudskega doma. V spomin na Bruno Corradetti daruje Milena Verč 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Bruno Corradetti daruje Nada Može 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob fantovski Miloša Rebule je družba zbrala denar in ga darovala socialnemu centu Federico Milkovich na Opčinah. Japonski jen............... 9.— Švicarski frank ........... 891.— Avstrijski šiling.......... 105.— Norveška krona ............ 198.— Švedska krona.............. 208.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta................ 10,50 Avstralski dolar .......... 900.—- Debeli dinar................... 0,65 Drobni dinar................... 0,65 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 menjalnica 4. 5. 1988 VSI IZLETNIKI V AVSTRALIJO so vabljeni na družabnost s prikazom slik in diapozitivov jutri, 6. maja, ob 20.30 v gostilni Dolenc na Devinščini (Prosek) POHIŠTVO izredni popusti od 30 % do 50 % kuhinje —spalnice — dnevne sobe — sedežne garniture in drugo pohištvo obv. občini 22/3/88 Glasbeni tedni v Neaplju Vrsta uveljavljenih glasbenikov in orkestrov se bo v naslednjih tednih predstavila neapeljskemu občinstvun v okviru Mednarodnih glasbenih tednov. Med najbolj pričakovanimi dogodki te prireditve sta nedvomno nova postavitev Pulcinelle Igorja Stravinskega, ki jo bo vodil Roberto de Simone (premiera je predvidrena 10. maja v gledališču San Carlo), in skupen nastop dveh velikih glasbenikov, kot sta violinist Salvatore Accardo in pianist Maurizio Pollini. Prireditev bo trajala od 7. do 23. maja. Maurio Pollini (na sliki) bo kot solist nastopil na samem otvoritvenem večeru v gledališču San Carlo in bo predsta-VU Schubertove in Lisztove skladbe. Salvatore Accardo nestrpno pričakuje svoj nastop s Pollinijem: »Zelo me veseli, da se je Pollini spet približal komorni glasbi in sem navdušen, da bom lahko z njim nastopil...« je še povedal. Sicer je Salvatore Accardo odgovoren tudi za umetniško plat teh glasbenih tednov, v okviru katerih se bodo poleg že omenjenih zvrstili še zelo znani glasbeniki, kot Co-Liang Li (violina), Teresa Tunnicliii (klarinet), Mario Brunello (violončelo), Kim Kashkashian (viola) in hornist Robin Graham, pa še orkester RAI iz Turina, milanske Scale in Neapeljski mladinski orkester, ki mu,je bila poverjena izvedba Pulcinelle ob dirigentu Massimu de Bernartu. Orkester sestavljajo sicer izrazito mladi glasbeniki, ki pa imajo za seboj marsikatero izkušnjo in prav gotovo odlično šolanje. Neaplejski tedni imajo še nekaj posebnosti. V posebni sklop sodijo, recimo, koncerti komorne glasbe z naslovom Glasba skupaj, ki bodo v glavnem v muzeju Pignatelli. Predvidene so tudi "odprte vaje", katerih se lahko udeleži občinstvo. Prav ob zaključku pobude pa sta na sporedu gala koncert ciganske glasbe z Madžarskim narodnim orkestrom in koncert Filharmonije milanske Scaie . s skladbami Beethovna in Brahmsa - pod vodstvom Carla Maria Giulini-ia in s sodelovanjem Salvatoreja Accarda v gledališču San Carlo. sklad mit ja čuk jelka Cvelbar Težave ob drugačnih otrocih Dr. Maria Eggova si je svojo knjigo Moj otrok je drugačen zamislila kot kažipot staršem, vzgoiteljem in prijateljem duševno prizadetega otroka. Starši so za vsakega otroka prvi vzgojitelji. Pri njih otroci odraščajo - oni so podlaga, na kateri otroci rastejo. Otroci pa potrebujejo dobro podlago za to, da dobro uspevajo. Prav zaradi tega si morajo starši prizadetega otroka, ki je občutljivejši in nežnejši, še bolj prizadevati za trdnost svojega zakona. Tak otrok ju ne sme razdvajati, še bolj bi ju moral družiti, saj ljudje prenašamo bolečine lažje v skupnosti. Skupaj sta dobila tega otroka in nič ne bo pomagalo, če bosta vlekla vsak na svojo stran. Edina prava pot je v složnosti, v občutku, da skupno premagujeta težave. Prav gotovo je pot težka: vsak na svoj način trpi. Materinstvo pomeni med drugim tudi neke vrste ponos -veliko srečo, intimno zadovoljstvo. Prav v tem pa je bila mati prizadetega otroka ranjena. Z očetove strani pa naravna objektivnost moških lahko stori, da oče ne more tako kmalu čustveno sprejeti svojega prizadetega otroka, tudi čedna oblekica ga ne zmoti in vedno vidi, da je otrok drugačen. In vendar je potrebno, da drug ob dru- gem zakonca čutita, da nista vsak zase, da ob teh skrbeh nista sama. Pa tudi za otroka je zelo koristno, če se z njim ukvarjata oba starša. Oče je prav tako potreben otroku kot mati - ne le takrat, ko je mati preobremenjena. Kajti le s soudeleženostjo pri vzgoji bo oče vključen v družinsko skupnost in ne bo prišlo do odtujitve med zakoncema. Navadno je prvi znak take odtujitve ta, da se mati začne zatekati vedno bolj k otroku, med zakoncema je vendo manj skupnih točk. Nič več ne živita drug z drugim, pač pa drug ob drugem. V zakonu, kjer trpi eden, trpi tudi drugi. In tam kjer trpita starša, trpi tudi otrok. Vedno lahko dajemo le to, kar imamo. Če bomo nezadovoljni, nemirni, potem bo naša družina prav taka. Če bo v naših srcih mir, če bomo znali biti doma vedri, potem bo v naši družini mir. Največkrat je prav od matere odvisno, če bo znala družini posredovati svoj duševni mir. Z njim bo v oporo vsem članom, kajti razpoloženje v hiši je odvisno od staršev. In kako najti notranji mir ob prizadetem otroku? Truditi se moramo, da ga spoznamo in sprejmemo takega, kot je. Krute so te besede a resnične. In dolga je pot do tega, kajti ko smo ga sprejeli mi, bomo morali to spoznanje. posredovati še vrsti sorodnikov in prijateljev. Otrok in družina fiSvijA shuS*«« vzr>i\o- ccna pssamsznš 1 '■'» '9 Aprilska številka te revije za vzgojo nas vodi v dokaj aktualne teme. Romana Leskošek je prispevala zapis obiskov pri družinah, v katerih so očetje bili navzoči ob porodu. O družinski problematiki govori tudi članek z naslovom Če mame niso več mame. Dovolj zgovorne bodo misli ob zaključku sestavka. Otroci imajo težave: otroci mater, ki so se na novo poročile, otroci tistih, ki so bile ob porodu same, otroci duševnih bolnikov, otroci, ki so sad ljubezni med bratom in sestro, sirote brez staršev, sorodnikov in rejnikov, sirote s starimi rejniki, otroci Romov, priseljencev, alkoholikov in nikogaršnji otroci. Ne smemo jih takoj obsojati, ker se ne učijo, se pretepajo, kradejo - ne da bi se vprašali za vzroke. Poleg članka o utrinkih s poti po Maleziji in Singapuru, zasledimo v reviji že ustaljene rubrike. Pozdravljeni otroci! je vedno dobrodošla otroška priloga z bogato vsebino. O alternativni šoli Summerhill v Veliki Britaniji piše članek s prav takim naslovom. O hudih dilemah v družini beremo v rubriki Iz dnevnika socialne delavke. Zanimive in koristne odgovore dobimo v rubriki, pri kateri sodelu-. jeta prof. Slavica Pogačnik-Toličič in dr. Matej Kunaver. Nadaljujeta se zapisa o nosečnosti in prvih dnevih z novorojenčkom in članek o avtističnih otrocih S ptico v nebo. O spolni zlorabi piše dr. Pavao Brajša. Zanimiv je članek o pravi izbiri partnerja. V dobrih vesteh pa je nedvomno veliko novic in nasvetov, ki bodo bralcem koristni v vsakdanjem življenju. današnji televizijski in radijski sporedi C RAI 1 # RAI 2 RAI 3 ^ RTV Ijubljana ! ^P) TV Koper ^•15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10-30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nadaljevanka: Michele Strogoff 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Rubrika: Primissima 15.30 Rubrika: Italijanske kronike 16.00 Otroška oddaja: Big! 16.30 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 10.00 Dnevnik - Kratke vesti in ^ Kviz: Parola mia 19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 9-40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Gli spostati di North Ave-nue (kom., ZDA 1979, r. Bruce Bilson, i. Edward Herrmann, Barbara Herris, Susan Clark) 24.15 Nanizanka: Diciottanni 22-45 Dnevnik 22.55 Aktualno: Amerika od oceana do oceana u.10 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. odd.: Načrtno izobraževanje 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: II piacere di vivere 18.05 Šport: kolesarstvo 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, Linvestigatore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Lhngranaggio (r. Silve-rio Blasi, i. Flavio Bucci, Franco-is Erič Gendron, 2. del) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik, nato filmske novosti 24.00 Šport: mednarodni ženski teniški turnir Italije (iz Rima) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Televizijska zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: mednarodni ženski teniški turnir Italije (iz Rima) 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 17. spev (bere Giorgio Al-bertazzi) 20.30 Aktualna oddaja: Scenarij (pripravil Andrea Barbato, sodelujejo Franco Rinaldini, Luigi Bar-toccioni, Fernando Cancedda) 22.00 Film: 11 nostro agente Flint (krim., ZDA 1966, r. Daniel Mann, i. James Coburn, Lee J. Cobb, Gila Golan, 1. del) 22.55 Dnevnik 23.00 Film: II nostro agente Flint (2. del) 23.50 Filmske novosti 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 10.00 Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Slavko Mihelčič, Kulturna dediščina -Muzej neevropskih kultur, Goričane 11.10 Film: Piknik pri Hanging Rocku (dram., Avstral. 1975, r. Peter Weir, i. Rachel Roberts, Dominic Guard, Helen Morse, Jacki Wea-ver) 16.40 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Otroška nanizanka: Indijanske legende 18.15 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (po Thomasu Mannu, i. John Moudler-Brown, Mareike Carriere, Marie Colbin, 5. in zadnji del) 22.10 Dnevnik 22.25 Jubilejna teveteka 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: finale za pokal UEFA 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Z dneva Slovenije na Es-pomegu ŠPETER — Za dvojezično šolo ni deželnih sredstev GORICA — Natečaj Evropa za šole goriške pokrajine TRST — Predstavitev prvega Alpe-Adria Jazz Meetinga 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Donna Kopertina 20.30 Šport:, avtomobilizem, formula Cart (iz Phoenixa) 22.30 TVD Novice 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Športna oddaja: Juke box 23.30 Kolesarska dirka Španije G G00 Rubriki Italija G20 'Risanke 9-00 Naniza: 9.30 Nadalje >»■30 KSf! tando, i -o „ 11 pran 13.30 Nad.: S 14.30 Kviz: F 15.00 Film: I rio (ko Arthm Nani gue i >0 40 KvO »»■IS S n ^ lanze 0.30 Film: n mieri °-40 Nani cabil S TJ Pa G® » 00 pS co Guazzoni, i. Maria Gambadelli, Ennio Cerlesi) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flb, Mimi, Riff Raff 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: I due invincibili (vestern, ZDA 1969, r. Andrew V. McLaglen, i. John Wayne, Rock Hudson) 23.00 Aktualno: News Spe-ciali 23.30 Šport: golf 0.25 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile ITALIA1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 VVonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie s Angels, 13.20 Arnold 13.50 14.20 15.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.35 23.05 23.35 0.35 Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay Television Nanizanka: Chips Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town Film: Footloose (glas., ZDA 1984, r. Herbert Ross, i. Kevin Bacon, Lori Singer) Dokumentarna oddaja: Dirkanje za legendo - 1000 milj, italijanska zgodba Rubrika: Fish eye Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick Film: Quel giorno a New York (dram., ZDA 1978, r. Michael R. Le-wis, i. Bernie Casey, Stephen Macht) giajf TELEPAPOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke: Erculoidi, 18.00 Cpmbattler, 18.30 She-ra, 19.00 Masters 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Mio Dio, come sono caduta in basso! (kom., It. 1974, r. Luigi Comencini, i. L. Anto-nelli, M. Placido) 22.45 Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: boks 0.45 Film i % TELEFRIULI 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 14.30 Dražba 15.30 Šport: košarka 17.00 Nadaljevanki: Ellis Is-land, 18.15 Mamma li Turchi 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Delta 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Kuhajte z nami; 9.20 Zdravniški nasveti; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.15 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (47. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.45 Glasbeni telefon; 17.10 Primorska poje 88; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Kitarist Bojan Drobež; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Primorska poje 88; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.05, Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Espomego okno v Italijo in EGS za gospodarstvo iz vse Jugoslavije Obisk delegacije GZ Slovenije, Hrvaške in Makedonije "Naš interes je, da se podjetja iz naše republike prav preko možnosti, ki jih ponuja sejem Espomego povežejo s tukajšnjimi in italijanskimi operaterji in tudi s partnerji v drugih zahodnoevropskih deželah. Primer sodelovanja, ki ga predstavlja goriški sejem je izziv in spodbuda, da bi kaj takega skušali urediti tudi v odnosih med Skopjem in Solunom." Tako oceno je na včerajšnjem srečanju na Trgovinski zbornici v Gorici dal Predsednik Gospodarske zbornice Makedonije Vančo Zdravev, ki se je v delegaciji Gospodarske zbornice SR Slovenije in Gospodarske zbornice SR Hrvaške udeležil omenjenega srečanja na Trgovinski zbornici in kasnejšega obiska sejma in posebej razstave jugoslovanskih podjetij. Na sejmišču ob ločniškem mostu je bil namreč včeraj dan Slovenije, ki pa naj bi, kakor je v prijateljskem pogovoru na Trgovinski zbornici dejal vodja delegacije, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marko Bulc. ' Sejem Espomego, ki ga dobro poznamo v Sloveniji in Hrvaški je pomembno okno v Italijo in na področje EGS. Možnosti moramo razširiti tudi na druga področja Jugoslavije, saj bo le tako zadobil tisto pravo vlogo pospeševalca gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in ne bo omejen samo na prostor Alpe-Jadran." Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je nadalje ugodno ocenil potek blagovne menjave po avtonomnih računih ter izrazil željo, da bi vrednost menjave lahko v kratkem presegla tisoč milijard lir in da bi v duhu dosedanjega sodelovanja lahko reševali odprta vprašanja in se lotevali novih pobud. Ena takih pobud je tudi predlog za ustanovitev šolske strukture za postdiplomski študij. Tu naj bi se šolali strokovnjaki s področja gospodarstva zlasti kar zadeva vodenje in usmerjanje podjetij. Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua, gostitelj jugoslovanske delegacije, je predlog označil kot zanimiv in opredelil Gorico in Novo Gorico kot najbolj naravno središče take institucije. Predsednik Trgovinske zbornice je predstavnikom treh gospodarskih zbornic izročil spominsko kolajno. Sledil je obisk na sejmu in nato še sprejem, ki ga je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica iz Nove Gorice. Jugoslovansko delegacijo so sestavljali, poleg Marka Bulca in Vanča Zdraveva še Alojz Rožman, direktor GZJ v Trstu, Mirko Trivanovič, sekretar za ekonomske odnose s tujino pri GZ Hrvaške, Aljoša Mrak, sekretar za obmejno gospodarsko sodelovanje pri GZ Slovenije, predsednik Medobčinske GZ Nova Gorica Davorin Škara-bot, predsednik GZ Pula Šime Vidu-lin, Tomo Drtaškovič, direktor GZ Hrvaške, Aleksander Lovec, direktor Primorja Export in Tomaž Može, predsednik Medobčinske GZ Koper. Dopoldne so imeli nekateri člani delegacije pogovor s predstavniki SDGZ. Zanimiv spored prireditev na sejmu se obeta tudi danes. Predvsem velja opozoriti na mednarodno posvetovanje o pomenu informatike za razvoj obmejnih področij. Začelo se bo ob 9.30 v konferenčni dvorani na sejmu. Srečanje z delegacijo SDGZ v motelu Nanut »Beppa Grilla« in Primorski dnevnik »Primorski dnevnik me je iz moškega spremenil v žensko!« Tako je v nedeljo na Espomegu zakričal znani italijanski komik Beppe Grillo številnim gledalcem, ki so od blizu hoteli videti in slišati moža, ki se ga tako bojč številni italijanski politiki, saj vsakomur pove to, kar mu gre. No, Beppu Grillu so na Espomegu pokazali naš dnevnik, kjer je bilo napisano, da bo »nastop komika Beppa Grilla«. Hudomušni komik je v tej slovenski sklanjatvi hitro našel argument za svoj nastop: »Jaz naj bi bil Beppa Grilla! Ženska! Že res, da zaradi reklame moram jesti jogurt. Kaj takega, da sem se spremenil v žensko, pa mi ni še nihče rekel!« Seveda je Beppe Grillo vse to zabelil s svojo komičnostjo, tako da je vsa dvorana, pardon, ves šotor, bruhnil v smeh. Sicer pa se je lotil tudi drugih tukajšnjih listov. O videmskem dnevniku je dejal, da je najbolj zanimiv list, ter publiki pokazal celo stran osmrtnic s slikami. Lotil se je tudi goriške-ga župana. Pa še koga drugega v naši okolici. Pri Primorskem dnevniku smo seveda zadovoljni, saj nam je Beppe Grillo (tokrat se ne bo »jezil«, ko ga ne spreminjamo v žensko) naredil veliko reklamo. O livarni Danieli v Štandrežu govor tudi v občinskem svetu Možnost namestitve livarne za aluminijeve odpadke pri Štandrežu je na seji občinskega sveta izzvala več posegov. Beltramini (KD) je vprašal, koliko je možnosti, da pride do te namestitve, kakšna je nevarnost okuževanja okolja, kaj je ali namerava ukreniti občinska uprava. »Ne bi hotel,« je dejal, »da bi zapravili možnost novih delovnih mest samo zaradi načelnega nasprotovanja z nekaterih strani.« Župan mu je odgovoril, da je Občina dobila dokumentacijo podjetja Danieli o značilnostih obrata in morebitnih nevarnostih onesnaževanja. Predali so jo goriški KZE, ki bo morala oceniti predložene podatke. Socialist Waltritsch je soglašal s tem načinom postopka in dejal, da je treba vsekakor zbrati podatke^ o učinkih morebitne namestitve. »Štandrež ni načelno proti odpiranju novih obratov,« je podčrtal, »nasprotuje pa tovarni, za katero obstaja sum, da bo oku-ževala okolje in škodila zdravju.« Paulin (SSk) je dejal, da je sklep Konzorcija o namestitvi livarne bil preveč lahkomiseln in povsem prezrl negativne učinke tovarne. Ta bi zajela veliko površino, ki bi jo bolje izkoristili za namestitev več manjših tovarn. Opozoril je tudi na dogodek v Rupi, kjer je policija nastopila proti mladini, ki je prevažala mlaj in se pogovarjala po slovensko. Podoben dogodek naj bi se pred dnevi pripetil tudi na tržiški železniški postaji, kjer naj bi policijo motila slovenščina in naj bi žalili slovenske mladince s "ščavi". Župan je s tem v zvezi dejal, da ne pozna dogodkov, da pa je prepričan v korektno ravnanje policistov. Če ne razumejo slovenščine, imajo pravico zahtevati, da se vpričo njih govori italijansko. Kar pa se psovk tiče, je izrekel prepričanje, da jih policist ni mogel izreči. Vprašanje Deželi o dogodkih v Rupi Dogodek v Rupi 30. aprila zvečer je predmet vprašanja, ki so ga deželnemu odboru predstavili svetovalci KPI Bratina, Iskra, Padovan in Tarondo ter SSk Štoka. Po ugotovitvi, da je policija grozila mladincem, ki so se med sabo pogovarjali slovensko, z nesprejemljivo utemeljitvijo, "da se v Italiji govori italijansko", sprašujejo podpisniki, kaj meni deželni odbor o epizodi, ki se zdi, kot tudi nekatere druge, izraz širšega načrta za omejevanje rabe slovenščine v javnosti in celo na zasebni ravni. Nadalje želijo vedeti, če je Dežela posegla pri odgovornih oblasteh, da se ne bi posegi organov javne varnosti izrojevali v ustrahovanje. Začenja se ciklus glasbenih prireditev v okviru izmenjav Slovenija - Piemont V Novi Gorici nastop Mladinskega komornega orkestra Po uspešni predstavitvi osmih programov slovenskih in jugoslovanskih mladih glasbenikov pred italijanskim občinstvom v Turinu se nam v maju obeta srečanje z mladimi poustvarjalci iz dežele Piemont. V Novi Gorici, Zagrebu, Kopru, na dvorcu Zemono pri Vipavi, v Novem Sadu in Ljubljani bomo lahko prisluhnili šestim programom, ki jih je glasbena ustanova Ini-ziativa CAMT iz Turina pripravila v okviru izmenjave glasbenih dnevov Slovenija - Piemont. Prvi se bodo slovenskemu in hrvatskemu občinstvu predstavili člani Mladinskega komornega orkestra iz Turina, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz različnih glasbenih šol, bodoči poklicni instrumentalisti, ki se izpopolnjujejo v orkestrski igri. Ta edinstveni turinski sestav in eden redkih tovrstnih ansamblov v Italiji je redni gost nekaterih znanih glasbenih festivalov (npr. Piemonte in Musiča). V svojem sedanjem koncertnem programu se ansambel posveča predvsem glasbi baroka in zgodnje klasike. V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo turinski orkester drevi nastopil s skladbami F. Schuberta, J. S. Bacha, A. Vivaldija in L. Boccherinija. Solistka večera bo pianiska Susanna Sgrilli, zmagovalka nekaterih pomembnih glasbe-nih tekmovanj. Mladinskemu komornemu orkestru bo dirigiral Luciane Grandis. Jutri, 6. maja, se bodo mladi turinski glasbeniki predstavili še v Zagrebu. V tamkajšnjem Glasbenem zavodu bodo nastopili s skladbami Schuberta, Mozarta, Vivaldija in Boccherinija. V ponedeljek, 9. maja, bodo turinske glasbenike sprejeli v Kopru. V dvorani Glasbene šole bodo nastopili člani Tria Giarbella. Dvorec Zemono pri Vipavi bo 14. maja gostil pianista Gio-vannija Brollo. Priznani turinski flavtist Antonmario Semolini in novogoriška pianistka Ingrid Silič bosta glasbo skladateljev 20. stoletja "ponesla" v Novi Sad (13. maja) in Ljubljano (16. maja). Ciklus koncertov bosta zaokrožila večera v Novi Gorici in Ljubljani 20. maja. Novogoriškemu občinstvu se bo tedaj predstavil pianist Luigi Giac-hino, ljubljanskemu pa Jazz trio Neg-ro, Ciampini, Pescaglini. Današnji koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 20.30. Tatjana Gregorič Pokrajinski kongres FIOM-CGIL V petek, 6. maja, se bo na sedežu sindikata kovinarjev FLM, v Ulici Pa-cinotti 17 v Tržiču, pričel pokrajinski kongres sindikata FIOM-CGIL. Kongres se bo pričel ob 9. uri z umestitvijo predsedstva in raznih komisij, temu bo sledilo tajniško poročilo, ob 10.30 bodo na vrsti pozdravi gostov in pričetek razprave. Z opoldanskim odmorom se bo kongres nadaljeval do večera. V soboto ob 11. uri bo udeležencem kongresa spregovoril vsedržavni tajnik FIOM-CGIL Franco Petralia. Zatem bodo volitve delegatov za deželni kongres sindikata, delegatov v državno skupščino in imenovanje nadzornega odbora. Kongres se bo predvidoma zaključil v soboto okrog 14. ure. Razstava vin v Steverjanu Še nekaj dni, do nedelje, 8. maja, bo v Dvoru, v prostorni kleti posestva Tacco, odprta razstava in pokušnja briških vin v priredbi števerjanskih in oslovskih vinogradnikov. Na letošnji, ki so jo odprli 30. aprila, sodeluje enajst vinogradnikov, je pa že šestindvajseta po vrsti, kakor je na otvoritveni slovesnosti povedal Silvan Primožič v imenu prirediteljev. Udeležence sta na slovesnosti pozdravila tudi števerjanski župan Ivan Humar in predsednik Konzorcija za zaščito briških vin Douglas Attems. Humar je dejal, da ima prizadevanje briških vinogradnikov za širjenje slovesa kakovostnega pridelka pravzaprav stoletno tradicijo. Leta 1888 so namreč v Števerjanu pripravili prvo razstavo vina in sadja. Slovesnosti ob odprtju 26. razstave briških vin v Števerjanu, ki se uvršča v sklop prireditev ob letošnjem prvomajskem slavju, so se udeležili številni predstavniki društev, ustanov in organizacij, med temi tudi predsednik Briške gorske skupnosti Corsi. V Gorici nov sedež urada za motorizacijo Nova lokacija na mejnem postajališču Obnova ceste Tržič-Gradež bo stala kar 31 milijard lir Najbrž v kratkem času bodo na velikem asfaltiranem zemljišču obmejnega postajališča, ki je sedaj neizkoriščeno (gre za zemljišče v neposredni bližini goriškega pokopališča), začeli graditi nekaj stavb za potrebe pisarn Urada za motorizacijo. Uredili bodo tudi veliko dvorišče, kjer bodo preizkušali vse vrste vozil. Vse to sedaj opravljajo kar na ulici pred pisarno Urada za motorizacijo v Ulici Caprin. Več dni v tednu po nekaj sto vozil ovira normalni promet v ulicah Caprin ter Montesanto. Vse to seveda povzroča tudi nevšečnosti tamkajšnjim prebivalcem. Ze več let so si v tej goriški podružnici Ministrstva za prevoze prizadevali dobiti nov prostor. Pravzaprav se s takimi ali podobnimi vprašanji ubadajo v vsej državi. V veliko krajih so na lastne stroške že zgradili nove stavbe in tudi nova cestišča, na katerih opravijo to kar je treba. V Gorici so že pred časom zaprosili Občino, da bi jim odstopila prostor na obmejnem postajališču. Svojčas so v zvezi z izbiro lokacije bili nekateri pomisleki zaradi bližine pokopališča. Praviloma ne bi smeli 300 metrov od pokopališča graditi ničesar. KZE, ki je za to pristojna, je dala svoje privoljenje. Potem ko so stvar v občinskem svetu dvakrat odložili, so jo na zadnji seji, odobrili z večino glasov (trije svetovalci so bili proti). Za dostop na ta prostor bodo zgradili povezovalno cesto, ki se bo odcepila od sedanje široke ceste takoj za deteljico pred obmejnim postajališčem. Načrtovalcu so svetovalci predlagali, naj deloma spremeni prvotno zamisel. Pokrajinski svet je v torek odobril nekajw sklepov v zvezi z urejanjem cest. Že v ponedeljek so, kot smo poročali, najeli posojilo (5,2 milijard) za prve tri odseke obnove ceste Tržič-Gradež. Tokrat je bil govor o nekaterih popravkih pri izvršilnih načrtih teh prvih treh odsekov, pa tudi popravkih celotnega splošnega načrta za to cesto. Odbornik Bressan je potrebo po popravkih utemeljil s pripombami, ki jih je postavil Deželni tehnični urad. S tem se bo skupni strošek povi-šel od 18 na 31,5 milijard. To povečanje izdatkov je izzvalo oster napad načelnika KPI Poletta, ki je obtožil upravo, da ni sposobna načrtovati posegov in stroškov in da je 31 milijard za Pokrajino ogromna vsota. Bressan je odgovoril, da je tolikšno povečanje stroškov treba pripisati dokaj enostavnemu razlogu: v načrtu so bila med pokrajinsko in drugimi krajevnimi cestami predvidena navadna križišča, deželni tehniki pa so predpisali, da naj bodo vse križišča po sistemu "detelje" zaradi večje varnosti. Z novimi priključki in odseki je torej nujno krepko povečanje izdatkov pri skupnem načrtu, medtem ko ostaja strošek za prve tri odseke (kjer ni predvidenih takih križišč) nespremenjen. Pokrajina bo tudi preuredila zelo nevarno križišče med pokrajinskima cestama Koprivno-Gradišče in Šlov-renc-Marian. Odobrili so izvršilni načrt v vrednosti 600 milijonov lir in poverili odboru licitacijo za dodelitev del. Del vsote bodo porabili za ureditev voznih pasov, del pa za delno preusmeritev bližnjega namakalnega kanala. Na isti seji so nadalje poverili podjetju Tacchino prvo skupino del za cestno povezavo med ronškim letališčem in avtocesto Trst-Benetke. ____________izleti_____________ Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice prireja od 1. do 3. junija izlet na Koroško z obiskom krajev v Rožu, Podjuni in na Žili. Vpisovanje bo danes, 5. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva. ______________kino_________________ Gorica CORSO 18.30-22.00 »Uultimo imperato-re«. Režija Bernardo Bertolucci. VERDI 18.00-22.00 »Ultimo minuto«. VITTORIA 17.30-22.00, »Sensual ladies«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Irzic EXCELSIOR 17.30-22.00 »Torbide emozi-oni«. Prepovedan mladini pod 18. 1®' tom. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro, Ul. Carducci 33, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 723 __________pogrebi _ Danes v Gorici ob 9.30 Pierina Zorze non vd. Culot iz splošne bolnišnice cerkev in na pokopališče v Ločnik. KJHTUHN1 DOM Predstavitev zbirke poezij Toneta Pavčka GOLIČA VA Zbirko bo predstavil Ciril Zlobec. Sledi razgovor z avtorjem. Sodeluje Gledališka skupina Gorica KULTURNI DOM V GORICI, JUTRI, 6. MAJA, OB 18.30 Gostovanje Drame SNG iz Maribora v Kulturnem domu Predstava za smeha željno publiko V okviru abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča gostuje od včeraj v Kulturnem domu Drama SNG Iz Maribora. Do nedelje bo našemu občinstvu igrala Ženitno mešetarko Thorntona Wilderja, znanega ameriškega pisatelja in dramatika. Gre za odlično bulvarsko komedijo z ostro zarisanimi karakterji, ki se razživijo v številnih komičnih situacijah, kar je idealno za smeha željno publiko Nova velika pridobitev za uporabnike V piranski knjižnici izposoja videokaset Piranska Matična knjižnica je začela z letošnjim letom opravljati novo dejavnost - izposojo videokaset, v kratkem pa lahko pričakujemo, da bodo zaživele tudi videoteke v Izoli in Kopru. Videokasete sodijo med tiste vrste knjižničnega gradiva, ki v nekonvencionalni obliki zapisa posredujejo informacijo, hkrati pa sodijo v sklop gradiv z nedvomno umetniško vrednostjo. To je torej vrsta gradiva, ki ga je splošnoizobraževalna knjižnica dolžna nabavljati za potrebe svojih uporabnikov. Video je kot najnovejše medijsko odkritje že prisoten v družbenih in kulturnih porah našega vsakdanjika. Omogoča širšemu krogu uporabnikov, da v t. i. »hišnem kinu« sledi najnovejšim dosežkom iz sveta filma, glasbe ali športa. Video-umetnost (vi-deo-art) se je že pred leti uveljavila v povezavi z lingvističnimi raziskavami, značilnimi za teorijo in prakso konceptualne umetnosti. Sčasoma pa se je video osvobodil relativno zaprtega območja galerijske prezentacije, kjer je imel status elitne raritete, ki naj bi bila v nasprotju z vsem, kar predstavlja množičnost in univerzalnost. Video dejavnost je polagoma prodirala najprej v multimedialne centre, alternativne prostore, kjer je nastajala zlasti mladinska množična kultura. Video postaja danes vse bolj dostopen tudi posameznikom, predvsem zahvaljujoč se delovanju videotek, ki uporabnikom ponujajo pestro izbiro filmov. Zelo se je razširil »hišni vi- Pesmi štirih na kasetah posebne številke Dialogov [D)[M@ leto XXIV, 1988 Ob 35-letnici izida zbirke PESMI ŠTIRIH 'rr * a -f"/r * v Kajetan Kovic Ciril Zlobec Tone Pavček Janez Menart od °,n,ŠM Tev^va^ — tako bi lahko označili sedanje zanimanje za eno Kovič Pesniških zbirk v slovenski poeziji. Pesmi štirih, Kajetana 35-let- .r^a Zlobca, Toneta Pavčka in Janeza Menarta, so doživele ob kniižp1CI izida (izšle so kot prva knjiga serije Feniks pri Slovenskem mari/i Vne/n zavodu) ponatis pri Cankarjevi založbi, skoraj istočasno pa je štirih 'pesn ii6''^11 biologi (št. 3-4) izdala štiri kasete s posnetki pesmi skih nk8™- 80 se pojavile leta 1953, v času, ko so se v jugosiovan- ček sn VIrjk dogajale nekatere nove stvari... Kovič, Zlobec, Menart in Pav-reali/n^ “Okor feniks dvignili iz ohlajujočega se ognjišča socialističnega skonden " Bile so. zrnce, ki je dalo atmosferi intimizma možnost, da se Pungartnik1 nPh,« piše v uvodu te posebne številke Dialogov Marjan lani^nn ^.osuptkov na kasetah je s pesniškega večera, ki je bil 28. oktobra Menart ;n0nS,n-*ove,n srečan/u v Mariboru. Takrat so se Kovič, Zlobec, narodnenn a.v