I leto XV. 1 Ir 28 | TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON OPRAVE 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 48—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 Maribor, torek 4. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Prelemao v upravi ali do do št) M din. Dostavljen na dom 16 din. mlina 30 din. P Os TNT C P K O V NI PACUN? U.409 Cena din 1*— Boji v Valonskem zalivu Po zadnjih poročilih so grške čete na obalnem frontnem odseku dosegle obalo Valonskega zaliva in stoje 16 km pred Valono — Komentarji o pomenu Valonskega zaliva in Keravnskega polotoka NAPREDOVANJE OB MORJU BEOGRAD, 4. febr. UP. Grki so zasedli zadnje italijanske utrjene postojanke pred Valono. V južnem sektorju albanske ironte so grške čete včeraj do. segle južnovzhodni rob Valonskega za-l'va, ob izlivu rečice Dukati ter so le še 16 km oddaljene od Valone Jame, Zadnja utrdba je stala tik pred zalivom. POMEN VDORA V ZALIV ATENE, 4. febr. ZPV. Zadnji uspeli levega krila grške vojske, ki je operiral % ob obali, smatrajo v vojaških krogih 2a zelo pomembnega. Južna grška voj-ska, ki je manevrirala po padcu Santi Kvaranti, Porto Palerma in Himare ves čas po težko prehodnem Keravnskem SOrovju, ki se vleče tik obale, na vsej dolžini od Porto Palerma do kraja Keravnskega polotoka ob Valonskem zalivu, je z vztrajnim prediranjem stalno ogražala sovražnika, zasidranega pred Tepelenijem v globokem klinu na vzhod, Čim so se grške čete povzpeie na vrho. ve Logare planine in se od tod spustile v niže ležeči predel pred Dukatljem, je postal položaj za nasprotnika po gorah ob gornjem toku rečice Dukati nevzdržen. Pritisk grških čet severnozahodno od Klisure, v smeri k Beratu, je to stanje še poslabšal Nasprotnikov namen, z močnim predorom pri Tepeleniju prisiliti Grke, da se v vsem obmorskem pasu umaknejo k Santi Kvaranti, ni uspel. Pro-tlsunek ob morju je dovedel grške čete v neposredno okolico Valone, s skorajšnjo zasedbo Keravnskega polotoka pa so prišle grške čete do najzahodnejše celinske točke Albanije, do rta Glosse, tik pred otokom Saseno. Tako je ogrožen ves Valonski zaliv, luka in petrolejski rezervoarji v Valoni so v neposredni do- segi grških poljskih topov. OTRANTSKA VRATA ODPRTA ATENE, 4. febr. AP. Po najnovejših poročilih so dosegli Grki nov velik uspeh: posrečilo se jim je na obmorskem odseku napredovati do Valonskega aH Dukaškega zaliva na jugu, da so s tem oddaljene le še dobrih 15 km od same Valone. Ni še znano, ali so se Italijani umaknili s Keravnskega polotoka, najza-bodnejše celinske točke vse Albanije, pred katerim leži otok Sasena, ali ne, Ako se niso umaknili, potem jim ostang za umik samo še morska pot. S tem napredovanjem je prešel vzhodni obalni del Otrantske morske ožine, ki zapira Jadransko morje, v grške roke in Otrant-ski zaliv je izgubil pomen, ki ga je doslej imel za Italijane kot vrata, ki so jih v danem primeru lahko zaprli In onemogočili sovražniku vdor v Jadransko Po zavzetju Barantala Dan po zavzetju Agordata so angieSke imperijalne čete vkorakale v drugo erltrefsko mesto »arentu in nadaljujejo pot proti vzhodu in iugu — Vojne operacije na severu, zahodu in jugu Abesinije OPERACIJE V ERITREJI IN ABESIN1JI KAHIRA, 4. febr. ZPV.^Kakor je agenda Reuter včeraj objavila, je angleško uradno sporočilo javilo, da so angleške imperijalne čete zavzele v Eritreji mesto Trentu, ležeče južneje od Agordata. Z ^vzetjem Barentuja se ne le odpira angleški vojski pot naprej proti vzhodu, ampak tudi proti jugu v Abesinijo čez Aduo. Dejansko so angleške čete iz italijanske Eritreje že prekoračile staro eri-^jsko-abesinsko mejo in stop‘le tudi s ^era na abesinska tla. Vzhodno od Agordata se nadaljuje napredovanje angleških imperijalnih čet proti Kerenu in Asmari. Napredovanje bo tam težavnejše, ^er bodo morale angleške čete čez go-r°vja, ki potekajo v severnojužni smeri jjjed Rdečim morjem in notranjostjo Eri-"eje. Po poročilih, ki so prispela v Kliar-”Uu, se nadaljuje tudi v severnozahodni Abesiniji pohod abesinskih In angleških ItaFjani so se umaknili proti Gon-dariu, ki leži vzhodno od Tanskega je-*era. Abesinske In angleške čete jim sle-tesno ter stalno obstreljujejo cesto, P° kateri se umikajo. Ni še razvidno, ali Italijani skušali Gondar braniti ali Zelo naglo se nadaljuje tudi pohod Južnoafriških čet iz Kenije v južnozahod-Abesinijo In ital'jansko Somalijo. Ta-"O korakajo angleške In abesinske čete v Abesinijo s treh strani. KAHIRA. 4. febr. UP. Angleške sudan-*e čete so zasedle Barentu, ki leži 120 globoko v Eritreji. Mesto je padlo *-4 ur po zasedbi Agordata. Je važno ^tno križišče za zvezo z Abesinijo hi v*hodno Eritrejo. Italijani se umikajo rT0*! vzhodu ined močnim bombardlra-angleških letal. V Abesiniji predl-.a*° čete Halle Selaslja v notranjost de-0 in krepko pomagalo brltsklm četam ®JO,
  • lo tudi s kenijske strani. kAH1Ra, 4. febr. Reuter, V uradnem P°roČil,j javHaio, da se italijanske čete v j/^ji in Abesiniji dalie umikajo, posebne po padcu At?ordnta in Barentuje. PRIPRAVE ZA NAPAD V LIBIJI JKAHIRA, 4. febr. AP Angleške Čete na-^Jujejo napredovanje proti Ben gh asi ju. lijani, ki so se tam postavili v bran, da bi zadržali napredovanje s te strani, so dobile ojačanja in je treba pričakovati vsak trenutek angleški naskok na italijanske pozicije. Medtem dovršujejo Angleži priprave za transportne zveze z zaledjem in fronto, dovažajo čete na' prednje postojanke in urejajo letalske baze. Verjetno je, da bo poteklo še nekaj dni, preden bodo te jiriprave za odločilni nadaljnji pohod doUšene. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 4. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo z bojišč v Afriki: Severna Afrika: Naša letala so z uspehom bombardirala kolone britanskih srednjih mehaniziranih sredstev. Vzhodna Afrika: Tudi včeraj so se nadaljevali ogorčeni boji im področju Agordata in Barenta. Naše letalstvo se ie odlikovalo po svojem ve- likem pogumu. Sovražnikovi letalci so leteli nad Sardinijo In metali bombe, vrgli pa so tudi dve torpedi na nasip pri Tl-risu, toda brez vsakih posledic. Druge bombe so padle na odprto polje in pri tej priliki ni bilo niti žrtev niti tvarne škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo zadeto •n sestreljeno. Zbila ga je na tla protiletalska baterija, posadka je ujeta. En angleški lovec enokrilnik vrste »Spitiire« je padel v bližini Via Regina na tla. Pilot jo ujet, USODA G1ARABUBA RIM, 4. febr. Ass. Press. List »Milicia Fasc ki so se pri Džebelu spopadle z Ita-1 sporazumu ni bilo govora. V Moskvi ni j govinske mornarice. DANSKE LADJE V SLUŽBI ANGLIJE NE\V YORK. 4. febr. Ass. Press. Po-nedeljska izdaja »The World Telegram« poroča, da je vlada odobrila 3S danskim ladjam, s skupno tonažo 250.000 ton, da spet prevažajo blago za Veliko Britanijo. V dodatku je nadaljnjim 20 danskim ladjam. zasidranim v lukah Južne Amerike ki imajo 200.000 ton. dovoljeno, da stopijo v službo Velike Britanije in nje tr- Mirovna poga*anfa Siam - Indokina RIM, 4. febr. ZPV. Dopisnik agencije Stefani poroča iz Tokia, da so v glavnem že dovršene priprave za pričetek mirovne konference med Siamom in francosko Indokino, na kateri bodo delovali opol-nomočeni delegati Siama in Francije. Konferenca se bo sešla v ponedeljek, 10, t. m., v Tokiu v palači japonskega zunanjega ministrstva. Delegati Siama iu Indoi • *o dopotovali v Tokio nai-brže že v petek. VVILLK1E v avdienci MANCHESTER, 4. febr. Ass. Press. VVendel VVillkie se je vrnil s pregle*dova-nja industrijskih objektov. Danes bo sprejet pr) kralju in kraljici, nakar bo odletel v Amerika. ITALIJA NE BO IZPRAZNILA KOLONIJ RIM. 4. febr DNB Na uradnem italijanskem mestu označujejo vesti neke ameriške agencije, da se Italija pripravlja ■" * . UH JV UMIIJU (JI IJ/, U na izpraznitev vseh svojih afriških kolonij, kot groteskne in smešne. Izza kulis legionarske vstaje Uradno potrdilo, da so organizirali vstajo v Romuniji Horia Sima, Petrovicescu in Ghica — Zanimive ugotovitve vlade BUKAREŠTA, 4. febr. Rador. Uradno je objavljeno, da je mir upostavljen. Aretiranih je bilo še nekaj oseb. Krivda za zadnje upore pada na bivšega podpredsednika vlade Horio Simo, bivšega notranjega ministra Betrovicesca in bivšega generalnega policijskega direktorja Ghiko ter večje število manj ambicioznih pristašev. Ti so oborožili uporne bande, čeprav so prisegli prej zvestobo domovini, kralju in upravitelju države. Objavljeni dokumenti jasno pridajo, da so pripravljali vstajo že mnogo prej ter da so izkoristili za svoje namene orožje in strelivo, dobljeno s pomočjo policijskih oblastev, češ da ga potrebujejo za legionarsko policijo. To orožje je bilo med uporom uporabljeno proti vojski. Med listinami je tudi pismo pokojnega očeta Codreana, v katerem pravi, da so se bivši vodje legionarskega gibanja oddaljili od smernic poštenih in moralnih utemeljiteljev železne garde. V pismu legionarjem pravi oče ubitega Codreana dne 18. januarja 1941. naslednje: »Lažni legionar in sedanji vodi a Horia Sima me sovraži zara di tega, ker ne morem dovoliti, da se izkoriščajo in failsifieirajo poštena in moralna načela CorntHja Codreana.« BUKAREŠTA, 4. febr. Rador. Vojaško sodišče je obsodilo 44 vstašev, in sicer 33 na kazen od treh do petih let in denarno kazen od 2000 do 100.000 lejev. Osem obtožencev je oproščenih. BUKAREŠTA, 4. febr. DNB. Za generalnega direktorja radio Bukarešte je imenovan odvetnik j on esc u. Ker je obenem rezervni častnik, je imenovan tudi za vojaškega poveljnika radia Bukarešte. Sporazum med Berlinom in Vichvjem Med francosko in nemško vlado je bil včeraj dosežen sporazum, po katerem ostane Petain še nadalje na čelu države, Laval, Darlan, Baudoin in Hutzinger pa na čelu vlade BERLIN, 4. iebr. Ass'. Press. Dopisnik nemške agencije DNB v Parizu javlja, da je francoski mornariški minister Darlan včeraj dolgo časa konleriral z Lava-iom. Sestanek je bil v hotelu Matignonu v navzočnosti Fernanda de Brinona. Posvetovali so se o politiki francoskega naroda, dostavlja dopisnik. VICMY, 4. febr. UP. Včerajšnja konferenca med admiralom Darlanom, posebnim odposlancem Petaina, Lavalom in nemškim poslanikom Abetzom v Parizu je dovedla do praktičnega rezultata. V sinočnem komunikeju javljajo, da je s tem 50-dnevna kriza irancosko-nemških odnošajev likvidirana. Nesporazumi so rešeni tako, da bo poslej maršal Petain ostal na čelu države, vlado pa bodo vodili Laval, admiral Darlan, Paul Baudoin in general Charles Hutzinger. VICHY, 4. febr. Ass. Press. Prihod Petainovega odposlanca, admirala Darla-na v Pariz so smatrali kot željo, da sc Laval spet vrne v viehyjsko vlado. VICHY, 4. febr. Ass. Press. Ameriški poslanik, admiral Leahy je v ponedeljek razpravljali s francoskim zunanjim ministrom Flandinom o novo nastalem polo- Dogodki na zahodnem bojišču BERLIN, 4. febr. DNB. Nemško vr-iiovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Posamezna bojna letala so izvedla včeraj uspešne napade na letališča, tovarne, druge naprave, skladišča in železniške naprave v jugovzhodni Angliji. Nemška letala so uničila sovražnikova bojna letata, ki So bila uvrščena na nekem ietališču. Na istem letališču je bil zadet tudi en han-sar. Južno od Southenda je bil izveden napad na neko trgovsko ladjo, ua kateri je izbruhnil požar. Na neko drugo trgovsko ladjo jugovzhodno od Harvidia je bilo vrženih več bomb. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. Eno je bilo. sestreljeno pri spopadu v zraku, drugo je zbila na tla protiletalska artilerija, eno pa je bilo prisiljeno pristati. V okviru oboro-ženlh izvidniških poletov jo bilo včeraj bombardirano letališče Mildenhail. Dve letali, ki sta bili na tleh, sta bili razbiti, ugotovili pa so tudi zadetke na hangarjih. Letala so napadla tudi neki sovražni trgovski parnik (4000 ton) in je bil parnik tako zadet, da je takoj zagorel. Tudi neki drugi sovražni trgovski parnik (3000 ton) je bil zažgan na isti način. LONDON, 4. febr. Ass. Press. Včerajšnji napadi na Anglijo so bili namenjeni Londonu, Kentu in severnovzhodni Angliji in srednji škotski. V poročilu se naglasa, da je v »miru pred invazijo« bila tudi noč brez dogodkov. NEW YORK, 4. febr. DNB. Britskš 5198,tonski tovorni parnik »Urla« je b'ii minilo nedeljo potopljen 475 milj zahodno od Irske. Prevažal je vojni material iz Kanade v Anglijo. Francija ne prizna zasedbe Tangerja NEW YORK, 4. iebr. Tass. »New York Times« poročajo, da spor zaradi Tangar-ja, katerega se je polastila Španija, še ni likvidiran, Francozi odklanjajo zahtevo, da bi prepustili Špancem carinsko upravo in sodstvo brez odobritve glavnega francoskega namestnika, ki pa doslej še ni hotel vzeti na znanje španske aneksije. Na istem stališču stoji tudi maroški sultan. Dalje pa poroča list, da je dovoz ameriškega sladkorja, moke in drugih življenjskih potrebščin za enkrat preprečil veliko pomanjkanje, ki je grozilo Tan-gerju. Izjava avstralskega premierja JERUZALEM, 4. febr. Reuter. Predsednik avstralske vlade Menzis, ki biva trenutno tu, je dejal, da je angleški imperij zdaj složen bolj kot je bil kdaj koli poprej. Vojni stroj britskega cesarstva postaja iz dneva v dan popolnejši. Avstralija bo storila vse, da končno Velika Britanija zmaga. Izseljevanje litvanskih Nemcev KoNKjSBERG, 4. febr. DNB. Včeraj popoldne je prispe! iz Litve pivi transport Nemcev, 527 izseljencev. Na obmejni postaji jih je pozdravilo mnogo ljudi s predstavniki oblastev na čelu, V prihodnjih dneh bodo dospeli novi transporti litvanskih Nemcev. NARAŠČANJE DONAVE BUDIMPEŠTA, 4. febr. Reuter. Donava je zelo narasla in poplavila nižje dele Budimpešte. DONOVAN POTUJE V PALESTINO ANKARA, 4. febr. Reuter. Posebni odposlanec Roosevelta, polkovnik Dono-van, se je v teku včerajšnjega dne raztovarjal s predsednikom republike lsme-tom Inonijem, zunanjim ministrom Sarad-žoglom in načelnikom generalnega šfa-ba, maršalom čakmakom. Danes bo Do-novan odpotoval v Palestino. BURMANSKA CESTA POŠKODOVANA HONGKONG, 4. febr. UP. Promet na burmanski cesti je znova ustavljen, ker so japonska letala ponekod poškodovala zvezo. Mostovi na Mekongu so deloma porušeni. NOV NAPAD NA MALTO LA VALETTE, 4. febr. Reuter. Sovražna letala so vrgla sinoči na otok bombe. Protiletalske baterije so jih kmalu pregnale. '458 NAPADOV NA LONDON RIM, 4, febr. ZPV. \/, Lizbone poročajo. da je angleška vlada objavila uradno poročilo o 'bombardiranju Londona, v katerem pravi, da je doživela angleška prestolnica do konca januarja skuaaj nemških letalskimi ri)r”':v. V januar]" ie bi! London napaden 51 krat. žaju. Flandin je Leahyju zagotovil, da se bodo z novim sporazumom uredile vse prilike z Nemčijo v korist Francije, TOULOUSE, 4. febr. Havas. V Mar-seilleu in Toulouseu je bilo aretiranih več oseb zaradi širjenja komunistične propagande. Nekatere izmed njih so že obsodili. LYON, 4. febr. Iiavais. Tisk prinaša članke o težkočah prehrane Francije in ugotavlja, da po junaškem odporu vojske in trpljenju v ujetništvu Francija ni zaslužila, da njeni starčki, žene in otroci stradajo. Industrijska konjunktura v USA NEW YORK. 4. febr. TASS. Vojne priprave delujejo vedno močneje na gospo darstvo Zedinjenih držav‘Severne Amerike, zlasti na težko industrijo. Po podatkih, ki so na razpolago, je produkcija železa, jekla in elektriških naprav presegla vse dosedanje konjunkture. Delo v ladjedelnicah je že doseglo višino dela za časa svetovne vojne. Produkcija ladjedelnic dosega nepričakovane rekorde. Na drugi, strani pa nazaduje rapidno ameriško poljedelstvo, v posebne težkoče je pa zašlo pridelovanje bombaža, ki ga ni mogoče prodati. V poljedelstvu je zaradi tega brezposelnost tako narasla, da se splošna brezposelnost tudi 'zapadi konjunkture v industriji dejansko ni zmanjšala. ampak kvečjemu še povečala, kar povzroča na odločujočih mestih zaskrbljenost. , . VOJVODINJA VVINDSORSKA BREZ GUB NEW YORK, 4. febr. Stefani. »Daily News« poroča, da so v nekem kozme-tično-kirurškem zavodu v Nasavi operirali obraz vojvodinje VVindsorske in ji na ta način odstranili gube. Vojvodinja je zelo vesela, ker se sedaj na njenem Obrazu ne pozna več njenih 45 let. ŠTEVILO NEMŠKIH PODMORNIC RIM, 4. febr. ZPV. Italijanski listi objavljajo mnenje nekega švedskega vojaškega strokovnjaka, ki pravi, da sc proii-blokada, ki jo vodita Nemčija in Italija proti Angliji, vedno bolj poostruje, ker stavi Nemčija v akcijo stalno nove podmornice, izdelane po najnovejših izsledki!) gradbene tehnike. Število podmornic s katerimi sedaj razpolaga Nemčija, je štirikrat večje kakor je bilo ono ob ci-četku sedanje vojne, NESREČA AMERIŠKEGA BOMBNIKA NVASHINGTON, 4, febr. Reuter. Velik bombnik, ki so ga pogrešali od 16. januarja dalje, so zdaj našli blizu Olimpije. Bil je ves v razvalinah; vsi čiatii posadke I sedem mož, so ubiti. Mariborska napoved. Oblačno in sneg. Obula sc izboljšanje* vremena Višina -snega je bila danes zjutraj .'53 cin. Včeraj j.- bila maksimalna temperatura 1 '2. danes’ minimalna 1 5, opoldne • f. Količina padavin iu od raztopljenega snega ji- 15.5 mm. Borza. C ur i h , 4. februarja. Dev i- !Za&a/ in IcaUo is so iszgutoili čtomovim® Francosko letalsko poveljstvo je opominjalo svet, posebno Ameriko, o težkem položaju. Konec maja smo bili vojtu dopisniki sprejeti pri treh letalskih generalih v C'hantiHyju. Pripovedovali so nam zanimive stvari o delovanju francoskega letalstva, vsi pa so zatrjevali, da je nemških letal desetkrat več. Kadar koli sem napisal to številko v svoje poročilo, mi ga je cenzor brisal. Izvrstni letalci pa slabi stroji Francoski letalci so bili izvrstni, toda njih letala so bila mnogo počasnejša od nemških. Loyska letala tipa »Morane« so imela malo izgledov proti nemškim »Messerschmittom«; šele proti koncu vojne so prihajala ameriška letala v do-voljnem številu. Še manj letal pa je ostalo po nemškem bombardiranju 10. maja. Pri nemškem vkorakanju na Holandsko in v Belgijo so bila francoska letališča prvič bombardirana. Nemški letalci so natančno vedeli, kje so francoska letališča. Tega dne sem bil v Nancyiu. Na bližnjem letališču Toni je bilo uničenili najmanj 10 letal in tako tudi verjetno povsod' drugod, Od takrat naprej je bik> veliko napadov na francoska letališča, s katerih so potem tudi prestavljali letala, kar pa je povzročilo dezorganizacijo. . Velike težkoče pilotov Neki letalski častnik v Chartresu mi je pripovedoval: »Kadar koli smo se selili na drogo letališče, in to je bilo vsaka dva do tri dni, nam je pomožno osebje •moralo slediti z vlaki ali z avtomobili. Ker je bilo malo vlakov in ker so bile ceste bombardirane ali p^ polne beguncev, je pomožno osebje prišlo za nami šele, ko smo odšli na novo letališče. Naše posadke, ki so že bile izčrpane zaradi dolgih poletov, so morale nakladati bombe, polniti bencin in opraviti |e pohjo drugega dela. Razen tega je več naših pilotov odskočilo na popolnoma zapuščeno ozemlje, ki so ga civilisti v begu zapustili. Več dni so potem potrebovali, da so prišli do svojih oporišč. Jaz na primer sem moral odskočiti po bombardiranja Montcorneta. Srečno smo pristali, toda tam nismo našli žive duše. Le krave so mirno mulile travo. Hodili smo nekaj ur po cesti skozi vasi, kjer ni bilo n&dga'r. ki nam bi pokazal pot ali pa nam posodil kolo. Končno smo našli neko vas, kjer je bil neki starec. Ta se je odločil, da ostane v vasi, tudi če bi prišli Nemci Še nikoli nisem bil tako srečen, ko seffl zagledal človeka, kakor to pot, kajti pokazal nam je, kje so kolesa in z njim' smo prišli na svoje oporišče prej, preden smo ga menjali.« Pri eskadrilji bombnikov Proti koncu maja sem se v Nangis11 sprijateljil s polkovnikom Francoisom-poveljnikom nočne bombne eskadrilja Pokazal mi jc zemljevide, ki jih je iinc* |pribite na 'steni in na katerih je bila zaznamovana vsakodnevna pozicija nemških čet. Vsak večer je bila nova nemška črta vrisana, stara pa izbrisana. Oko'1 6. zvečer so prihajala povelja za nflčne operacije. Bila so kratka in jasna. Naziia-čevala so objekte, ki jih je treba bombardirati, pot, število in težo bomb *el’ točke, ki naj jih izvidnik opaža. Ko »mP študirali zemljevide, mi jc prišlo na misel, da bi lahko napisal izvrstno poročilo, če bi me vzeli s seboj na bombne111 letalu. Vedel pa sem. da bo to le s težavo dosegljivo, ker je bilo strogo pi'c' povedano prevažati novinarje z letali P1'1 bombnih ali lovskih poletih. Vpraša! sen1 polkovnika: v Ali grem lahko nocoj zraven?« »Zakaj pa ne«, je odgovoril." Šel sem k svojemu avtomobilu, da vzamem steklenico konjaka, kajti smatral sem, da jc ta uspeli treba proslavit1; Edini novinar bom, ki boni prisostvov,,!l bombardiranju nemških pozicij. Tay’,,r Henry od »Associated Pressa- je bil * menoj, toda ni hote! leteti, ker je menil- z e : Beograd 10, Pariz 8.12^. London | da bi lahko nastale sitnosti, če bi ko j 10.08, Ne\vyork 4.31, Milan 27.70.'-. Ber-ŠAmeričan letel s francoskim letalom |ia lin 172.50. Sofija -1.25, Budimpešta X5,|nemškimi črtami Bukarešta 2.12'M. ■ . (Dalie^ Kako se bo Velika Britanija braniSa pred invazijo Na otok h so tr< več e armi ske skupine in dvanajst sanostoin h prot leta skih okrožij Velika Britanija ima mimo močnih sil v zaledju dobre obalne utrdbe, ki varujejo vsa važnejša pristanišča; kjer v notranjosti teh utrab m, tam je globoka mreža protiletalskih topov. Okrog Londona je izven tega cela zavesa baražnih balonov, ki jih je blizu pet tisoč, in s katerimi upravlja posadka 7000 mož. Sistem obalne utrdbe je dopolnjen z močnimi obalnimi baterijami, kalibra do 30 cm, dalje z minskimi polji, protiletalskimi baterijami, aparati za prisluškovanje in reflektorji. Po izkušnjah na Holandskem in v Belgiji so Angleži svojo obalno obrambo izpopolnili še z vsenii sredstvi, ki so potrebna za obrambo pred invazijo. V globino 30 km so razvrščene najrazličnejše barikade, pasti za tanke, bunkerji, podzemna zaklonišča in strojniška gnezda. Protiletalska obramba Anglije je razdeljena na 12 samostojnih okrožij. K tej spadajo še lokalne prostovoljne čete za ‘boj proti padalcem in saboterjem, ki štejejo nad 400.000 mož. Prva in glavna skrb angleške obrambe je, preprečiti sovražniku izkrcanje. Izkušnje na Norveškem so namreč pokazale, da je kasneje kaj težko pregnati sovražnika i'z zemlje, če se je v njej že zasidral. Površina Anglije je v ostalem p&voljna za obrambo. Strme obale varujejo londonsko kotlino z juga in zahoda. Sreanja Anglija j« hribovita in valovita. Wales je težko prehoden masiv, škotska je vsa razjedena in presekana z globokimi fjordi Zelo dobra in gosta železniška in cestna mreža pripomore k naglemu posredovanju na katerem koli delu otoka. Na otoku ima Anglija blizu 1,200.000 mož dobro oborožene vojske, brez domovinske straže. Z njo vred je v pripravlje- Dunajska kuh nia in »politična11 potovanja Beograjska ..Politiku" prinaša med drugim: ..Bolgarski poslanik v Berlinu, Draganov je zanikal vse vesti, ki so hotele vedeti, 'da je šel prof. Filov iz političnih i'azlogov na Dunaj. Obiskal je tam le specialista prof. Epingerja, ki je predlagal pacientu zanimivo diagnozo. Mlov, ki boleha na jetrih, naj se namreč po tem receptu zdravi. Zdravnik je jjovabil gospo Hlovo v kuhinjo, kjer prirejajo hrano za njegove paciente. Prosil jo je, naj skrbno gleda, kako se kuha, ker je takšnim bolnikom navadno treba le premenjati hrano. Prav tako ji je pokazal konserviranjo hrane za na jetrih bolnim. Ga. Filova je ostala nekaj 'časa v kuhinji in ko se je seznanila z recepti, je odšla še v zdravnikovo pekarijo ter si ogledala, kako se Pripravlja kruh za lakšne bolnike. Ko se je opremila z dovoljnimi recepti, je prof. Gpinger povedel gospo k soprogu in mu dejal: — Zdaj, mislim, smo gotovi. Tu j 'mate zdravnika, ki vas bo dalje zdravil .. nosti 3,500.000 do 4,000.000 mož. V tem ni všteto moštvo vojne mornarice, ki je tudi budno na straži. Izmed 40 elitnih divizij, med katerimi so tudi motorizirane, so se mnoge že borile v Flandriji. Mimo teh so še zavezniške čete Poljakov, Francozov, Norvežanov in Holandcev. Svoje oborožene sile Anglija gotovo ne bo raztegnila po 900 km dolgem obrambnem pasu, nego jih bo držala v treh večjih armijskih skupinah. ■ Obrambni potencial Velike Britanije terja tedaj od napadalca ogromne človeške sile, če se hoče izkrcati. Posebno še, če računamo, da terja vsak vojak, ki bo šel preko morja, zase najmanj eno tono materiala, če hoče uspeti po izkrcanju. Važna je tudi nadaljnja zagotovitev zveze z bazami za dovoz. Kako naj se vse to posreči, bo pokazal invazijski poizkus, ki bo vsekakor eden največjih podvigov v zgodovini vojn. Ponesrečena invazi a in kompromisni mir V francoskem listu »Gringoire« je napisal Raymond Recouly članek, v katerem pravi, da je’ težko premagati Anglijo z blokado. Na'vsak način je tako težko- doseči naglo odločitev. Hipoteze o bliskovitem napadu na otok ne smemo zavreči. Francoske fronte tudi ni bilo lahko prebiti in če bi kdo dejal Francozom lani v aprilu, da bodo Nemci s svojimi tanki tik po predoru dospeli do Laona in Kanala, bi jim nihče ne verjel. Če bi Nemci zasedli angleško otočje, bi bilo to gotovo odločilno za vojno. Po za- sedbi prestolnice in matice bi imeli lahko Angleži le še šibke nade na nadaljnji uspeh. Če pa nemška ofenziva na otoke izpodleti, se lahko primeri, da obe stranki skleneta kompromisni mir, kar bi ne bilo prvič v zgodovini vojn. Mnogi so mnenja, da bi v tem primeru morala plačati Francija Ivude posledice. Vendar bi tak mir ne škodil republiki. Skrbeti bi sicer morala, da si z lastnimi silami pomaga na noge, postala bi pa nadalje spet sila Evrope s položajem, kakor ji gre.« Senzacija z ameriškimi pritlikavimi rušilci Ameriška mornarica je zgradila nov tip ladij, majhne oklepne čolne, ki hite z brzino 80 km na uro po morju ter napadajo sovražnika s torpedi, globinskimi bombami in topovi. Ti » Moški to-čolni«, ki so najnevarnejše orožje v pomorski vojni, so dolgi 21 m, ne segajo globoko v vodo, zato jih sovražni torpedo ne .nore zadeti. Preko minskih polj plovejo brez nevarnosti. So to najmodernejši rušilci, močneje oboroženi, kakor so bile pred 30 leti majhne križarke. Čolni imajo s seboj aparate za stvarjanje umetne megle. V manj kakor 15 sekundah se čoln lahko obrne in že drvi v nasprotni srneri, v teku 8 sekund poveča hitrost od 8 rva 40 vozlov, v treh sekundah jo spet zmanjša na tri vozle. Bombardira- f/ToUr JBarce •V* j -x." 'MjBkeli ' / r -v .—-X., <... S.Omar.* ti SemjnSSV^,,- N V. I & \ '-j o .'—^•'Saunnu < . \• M»gd*l«naljSc*fl9* / ,lr ° ♦AcJedabija \ ^ \ -§ ^Meira J ; »Elaga ,0jr o-kojni srbski komediograf Branislav Nušk; ludi v tej komediji srbsko javno, v prvi vrsti politično in državnoupravno življenje. Tokrat v Srbiji Obrenovieev. Z neizprosnostjo brezpogojne odkritosrčnosti je postavil na oder sreskega kapetana (policij., sko-političnega načelnika okraja) Jerotijo Panliča in celokupno uradništvo ter osta- lo osebje tega urada, skupaj z zasebnim načelnikovim življenjem in njegovo družino. Vsi ti ljudje, ki pojmujejo samovoljno svoj položaj in svoji* naloge, so dobro karak-lerizirani, čeprav gre ta karakterizacija včasih že v karikaturo, kakor je pri Nu-šiču po večini navada. Režiser g. Skrbinšek je hotel s svojo režijo poudariti prav to karakterizacijo, obenem s karakterizacijo okolja in splošnih razmer, v katerih in zaradi katerih je komedija nastala. Pri tem se je moral boriti z vsemi tistimi težkočarai, Hi naslajajo vedno pri slovenskih uprizoritvah Nuši-čevih komedij, ki ne slone samo na dogajanju in karakterizaciji oseb, ampak tudi v veliki meri na srbski frazeologiji, ki je v slovehšeino ni mogoče prevesti. Pri tem je vendarle ustvaril večino tistega, kar je mogoče doseči, in »Sumljiva oseba" je dosegla pri premieri v soboto zvečer v našem, mariborskem gledališču lep uspeh. Ta uspeh gre ludi na račun preproste, realistični', :t skrbne režijske postavitve in inscenacije. Glavna leža predstave je tokrat ležala na g. Danilu Ci o r i n š k u, ki je ustvarja! Jerotijo Pantiča. Zamislil si ga jo že po zunanjosti in maski posrečeno. Prav tako mu je dal tudi igralsko vso tislp karakterizacijo, ki nam j>a je lahko prepričljivo približala. Gorinšek je znova pokazal, da je dober interpret Mušiča. Karakterno izvrstno figuro je ustvaril dalje g. Milan Košič v pisarju 2iki. Pokazal se nam je tokrat deloma s povsem nove strani in šteje Ziko po pravici lahko med svoje najboljše odrski' ustvaritve. Tretji v tej glavni trojici, pisar Viča, je našel v g. justu Košuti prav tako oblikovalca, ki mu je znal vdihnili potrebne lastnosti. V vlogi pisarja Milisava, ki je sicer bolj pasivnega značaja, je. prav dobro uspel g. Lj. C mo bori. Nad vse originalno je postavil g. Franjo Blaž svojega praktikanta Taso. G. Blaž se sploh vedno bolj razvija v smeri igralca takih ostro orisanih karakternih vlog. Drugi tak original je g. Racla Nakrsla gazda Miladin, pravi reprezentant „uaroda“. Zelo dobro pogodena sla „sreski špijoir g. Aniona II a r a s to v i e ;( in pandur g. Danila T u r -k'a, a v ostalo družbo sla sc s popolnim uspehom včlenila ludi g. Stanko Ledinek kot Djoka in g. Mijan Venišnik kot gazda Spasa, čeprav sta njuni vlogi bolj pasivnega značaja. Poleg gospodov sta nastopili še ga. Mileva Zakrajškova kol kapetanova žena Andja in ga. Rasber-g c r - V c r d o n i k o v a kol hči Marica. Obe sla ustvarili vsaka svoj dovršen lik matere, odnosno hčere in tako s svoje strani obilo doprinesli do celotnega uspeha. Gledališče je bilo pri premieri polno in kontakt med odrod in občinstvom je bil najboljši. —r k .Nov srednješolski lisi. Pred dnevi je izšla prva številka »Srednješolca'-, novega mladinskega lista, ki ga je namenila izdajati ali vsaj pisali slovenska srednješolska mladina sama. Uvodu, kjer dijaški uredniški odbor sporoča bralcem, da v stolpcih njihovega lista ne bo prostora za modrovanje, temveč za preprosti pomenek o srednješolskem življenju, delu in potrebah, sledijo leposlovni prispevki (Ivan Ribič: Grbavce. Tone Majdič: Otroci iz Podgozda, Knapov Matevž: Dekleta itd.) poleg katerih ji' treba omenili predvsem tudi članek o nameravani anketi iz življenja slovenskega srednješolca. —- Listu, ki ga daje »na svetlo*’ slovenska srednješolska mladina s pomočjo svojih profesorjev (za upravo odg. prof. Venceslav Co-| p ir. Ljubljana, Čopova ul. 21-1.) je želeli I le čim večjega razmaha' nje iz zraka jim ne more do živemu, rlo-ilje teh »Moskitov« so že spravili v promet. podobne ima že Anglija ?dai bo do- ■ bila še popolnejše, piše »Der Bund«. Za pokojnega Metaxasa je žrtvovala ena izmed njegovih hčera svojo kri. Transfuzija pa ni pomagala. Z Dunaja je bil poklican specialist dr. Eckner. Grško vojno letalo ga je prepeljalo iz Beograda v Atene, prišel je pa prepozno. Kazen dveh milijonov frankov je naložila nemška okupacijska oblast mestu Bordeauxu, ker so meščani napadli nemškega vojaka pri izvrševanju njegovih nalog. Kazen je morala biti takoj izplačana. piše »Neue Ziircher Zeitung«. 1012 spahijev s 747 konji je že dospelo iz ujetniškega taborišča v Švici v Francijo. III—|^————WW1———W „Ruski komunizem ni naš brat11 »Vemo, da je med nami peščica ljudi, ki deluje proti občini narodnim interesom, ki je pod tujim vodstvom in se prizadeva za tujimi cilji. Vsem tem elementom napovedujemo vojno ter hočemo močne roke, ki bo pregnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja. Ruski narod je naš bratski slovanski narod, toda, ruski komunizem ni naš brat, Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, hočemo delati za dobro kralja, naroda in naše velike in močne države Jugoslavije. Mi nočemo biti ono, kar je zraslo na tujih tleh«, je dejai minister dr. Kulovec na zborovanju v Celju. »Slovenec« pa dostavlja v uvodniku naslednji komentar: »Z levičarstvom in komunizmom ne poznano izmirjenja. Komunizem in miselni boljševizem, ki ga danes širijo med ljudstvo od tujine plačani agenti, gosposki sinovi, ki so se preobjedli belega kruha, in fali-rani študentje, ki- iz dolgočasja in objestnosti iščejo skrajnosti gesel in krilatic, je kuga moderne družbe. Komunistični agenti neprestano groze, kako bodo vse pobesili in postrelili, ko pride »njihov čas«. Družba je opravičena, ako se pred njimi brani. Ne mislimo pa, da bi jih bilo treba pobijati. Dovolj bo, ako družba te izgubljene ljudi prisili k poštenemu in resničnemu delu. Delo je že marsikoga ozdravilo bolnih fantazij, in ga spet postavilo na trdna tla življenjske resničnosti. Čim si bodo naši komunisti s poštenim delom služili svoj kruh, namesto da lenobno posedajo po kavarnah, debatirajo po klubih in razširjajo tajne boljše-viške proklamacije med ljudstvo, pa bodo že bliže stvarnosti in bo vsak na pol ozdravljen privida o komunističnem paradižu na zemlji.« Za velike in resne položaje ozke strankarske vlade ne zadoščajo. Tudi ne za stare politično zrele družbe, ki so bile navajene, da se obči interes sajednice, interes države razlikuje od interesa stranke. Posebno ne pri nas, kjer se to razlikovanje sploh ne izvaja, ali pa selo težko in izjemoma, (»Napred«,) Narod, ki živi od danes do jutri Zelo slabo spričevalo si dajejo sebi in kaj slabe izglede za bodočnost si napravljajo oni narodi, ki stavljajo svo.o splošno stvar v službo predhodnih idej domačega ali zunanjega strankarsko-političnega položaja. Tako žive od danes do jutri, menjavajoč svoj splošni politični kurz, brez potrebne povezanosti. Začne-io tedaj, ko bi morali nadaljevati, menjajo staro z novim, pa slabšim. Zaradi pohodnega' političnega manevra, na ljubo 'renutno močnega soseda in po diktatu vladajoče strankarske idologije, po želji nekega oblastneža napravljajo obširne operacije v gospodarski, socialni, politični, kulturni m verski organizaciji Splošno narodna stvar pa terja, da je vselej neodvisna od strank in organizacij. Zato narod ne more živeti od danes do jutri, zato tudi ne sme dopustiti, da se nad njim st var jato razni eksperimenti, ki so danes aktualni jutri že ne več. Načela, ki vodijo narod, morajo biti trajnejša od ljudi in ideologij strank. (»Jugosla venska Pošta«), 6osrooarsfce vest# Pogoji in ovire naše kmetijske proizvodnje ter prizadevanja za evropsko žitno avtarkijo V zadnjem času pri nas mnogo govorijo o mtenzifikaciji agrarne proizvodnje posebno v zvezi z ugotovitvami nemških strokovnjakov, ki računajo, da bi se mogla z intenzifikacijo agrarne proizvodnje v jugovzhodnih državah rešiti vprašanje žitne avtarkije, ki jo skuša doseči nemško gospodarstvo. Tudi na tem mestu smo se že večkrat dotaknili vprašanja zvišanja naše agrarne proizvodnje, ki je gotovo možno in tudi nujno. Vendar pa ne bi bilo dobro, če bi se vdajali po tolikih letih skoraj neodpustljive brezbrižnosti prevelikemu optimizmu in utvaram. Zato bo prav, če slišimo tudi drugo plat, ne zato, da bi držali roke križem, temveč da bi delo pravilno usmerili. Milan Novakovič je napisal v »Politiki« zanimiv članek, kjer opozarja na dejstvo, da smo mi v predelu, kjer ie vpliv klime na pridelek žitaric večji od vpliva, ki ga lahko ima človek, To velja predvsem za pšenico, oves in nekoliko manj za koruzo. Pri nas je zato pridelek pšenice včasih dvakrat večji, kot je bil prejšnje leto, tudi v najboljših letinah pa ni tako velik, kot je; na pr. na severu. Tako v Evropi, kot v Ameriki, je pridelek na ha vedno manjši, čimbolj proti jugu gremo: v Jugoslaviji in Italiji povprečno na leto 11 mtc, na češkem 16, na Švedskem 20, na Danskem 27, na Nizozemskem 28 mtc. Prav tako v Argentini 9 mtc. v USA U. mtc, v Kanadi pa 12. Jugoslavija ima večji povprečni letni pridelek pšenice kot USA. Večji je tudi pridelek v Kanadi, dasi tudi tam gotuvo ne obdelujejo zemlje bolje od USA. Pri nas posevke pritisne kmalu pomladanska vročina in suša, zato prehitro dozore ter imajo premalo časa, da bi klasje dozorelo ter dala mnogo in dobro razvitega semena. Na severu in severozapadu ni takih klimatskih nasprotij in je vegetacijska peloda daljša kot pri nas, kar je posledica tople golfske struje. Zato so proti severu plodnejše pšenične vrste, dasi so slabše notranje kvalitete. Nobena takih plodnih vrst pšenice pri :ias ne uspeva. Koruza pa je rastlina naših predelov. Pri nas jo tudi odlično obdelujejo :n ii dobro gnoje. Umetna gnojila za pšenico in koruzo pri nas malo uporabljajo. Umetna gnojila v toplih in suhih klimah nimajo takega učinka, kot ga 'majo vedno • išje proti severu. V zelo vročem in suhem letu lahko imajo celo negativen rezultat. Vendar je njihova uporaba rastla hi padala s cenami pšenice. Koruza se siabo odziva.umetnim gnojilom. Povečano na- laganje kapitala in dela v poljedelstvo je mogoče samo z dviganjem cen proizvodom in to dviganje cen mora biti tem večje, čim neugodnejši so priredili pogoji proizvodnje. Presežki v proizvodnji, doseženi tako preko določene normale, bi bili nerentabilni in bi bilo bolje, če bi iih kupili, kot pa proizvajali. Kljub temu se bo s splošnim napredkom povečal tudi oridelek, toda z vsakim dnem rasejo tudi naše domače potrebe zaradi naraščanja prebivalstva in zaradi povečanja standarda. Velik del prebivalstva ne je pšeničnega kruha niti tedaj, ko pšenico izvažamo. Zato bi biio prikladneje, da bi nemški strokovnjaki, ki iščejo rešitev gospodarske avtarkije v jugovzhodni Evropi, to raje poiskali doma s povečanjem proizvodnje od sedanjih 18 mtc na nizozemsko ali dansko povprečje od 27—28 mtc ali vsaj na belgijsko od 25 mtc po ha. Tako bi na predvojni s pšenico in ržjo zasejani površini, ki je znašala 8,000.000 ha povečali proizvodnjo za 800.000 vagonov, več kot znaša uvoz krušnih žit v Nemčijo. Tam bi laže dosegli uspeh zaradi večje stabilnosti pridelka, posebno ker imajo danes na razpolago prav tako površino, kot jo imajo vse štiri jugovzhodne države skupno. Cene ržene moke ne sme'o biti viš|e kot za pšenično moko Referat za kontrolo cen pri banski upravi ugotavlja, da se je v trgovini pojavila ržena in soržična moka po znatno višjih cenah, kakor so določene za pšenično in krušno moko. To moko kupujejo po večini v okrajih Murska Sobota in Dolnja Lendava, kjer se nudijo za rženo in*soržično moko cene, ki so daleč višje od predpisanih cen za pšenično moko. Tudi za pšenico in rž se plačujejo v teh okrajih cene, ki so nedopustno visoke. Glede na to opozarja referat za kontrolo cen trgovine z mlevskimi izdelki, da so moke vseh vrst, torej tudi ržene in soržične, v kolikor gre za prodajo na debelo, pod kontrolo cen. Trgovci, ki to moko kupujejo, morajo zaprositi za odo britev cene pri banski upravi, ki pa načelno ne bo odobravala za rženo ali soržično moko višjih cen, kakor za pšenično moko. Proti trgovcem in zadrugam, ki bi prodajali od dneva te objave na debelo rženo ali soržično moko brez odobritve po višjih cenah, kakdr so določene za krušno pšenično moko, bo uvedep kazenski postopek po uredbi o kontroli cen. Drobne rp&mee SOVJETSKI TRGOVINSKI DELEGAT ZOPET V SLOVENIJI Že v soboto smo poročali, da se je mudil v Celju in v Žalcu zastopnik sovjetskega trgovinskega predstavništva g. Aleksej K. Sokolov, ravnatelj importne-ga odseka trgovinskega predstavništva SSSR v Jugoslaviji. Gospod Sokolov se je ponovno vrnil v Žalec, kjer je nakupil velike količine hmelja, ki bo poslan v Sovjetsko zvezo. Zaključene pa bodo še nove kupčije. To bo največja partija, do-sedaj prodanega hmelja. ZAHTEVE JAVNIH IN DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV Zvišanje plač sorazmerno z draginjo V Zagrebu je bil sestanek zastopnikov vseh organizacij, včlanjeni!! v oclbovu javnih nameščencev v Zagiebu, v katerem je zastopanih 18 državnih in banovinskih organizacij. Soglasno so zavzeli stališče glede podvzetih ukrepov za preskrbo državnih in javnm uradnikov s sedmimi vrstami življenjskih potrebščin po nekoliko nižjih cenah. Taka preskrba ne bi uspela, če se prejemki ne bodo dv gnili sorazmerno s cenami življenjskih potrebščin in ostalih potreb. Zato odbor takih akcij ne bo podpiral. (Po Jut. listu) g .Maksimalna Slednjo napovedujejo tudi >ri izrednih državnih izdatkih. Finančne ludi pri izrecnim ciržavmn lzaaiiun. riuančno ministrstvo hoče v novem lmdželu uvesti največjo slednjo, da bi razbremenilo Narodno banko, ki je edini upnik izrednih državnih potreb. Tako hoče zmanjšati denarni obtok ler najti vire za kritje izrednih državnih izdatkov. g Nov sklad. Predpisana so navodila za upravljanje in razpolaganje z gotovino na posebnem računu po sklepu min. sveta st. Ril od I V. 1939. Iz sklada bodo iz plačevali dopolnitve dotacij posebnim cestnim skladom, krili stroške za nabavo plovnih objektov in prevoznih sredstev, popravila, -nabavo ppgonskega materiala, v kolikor služi carinskim oblastem, nagrade osebam, ki služijo na teh sredstvih itd g Načrt uredbe a uvozu kemijskih in lekarniških proizvodov obsega 60 različnih predmetov. , g 23 milijard mark hranilnih vlog jevlo. j ženili v nemških bankah. Vlagateljev je 1 -10 milijonov n Kralj je bil boler devetemu sinu ui enajstemu otroku občinskega dneviiicaiju v liijeljiiii Smaje Rustica. Otroku, ki J muslimanske vere, so dali ime Menine • Kralja je zastopal podpolkovnik kopacin, sodelovala pa je ludi polkovna glasba. n Oblak se j? utrgal in voda j,- naredila ogromno škodo v bližini Prizrena. \o < je preplavila polja in podrla dva mostova, katerih nadomestitev bo stala nehaj milijonov din. n Pesek iz Afrike je bil primešan snegu, ki je padal ob zadnji sneženi vihri v beo-gradu. Sličen pojav so opazili tudi n* Madžarskem. Barva snega je bila zalo temnejša. n Uhane nosijo sinovi — edinci v mnogih krajih Šumadije. da bi se na la rjaein razlikovali od ostalih mladeničev. Dekleta si namreč zaradi pomanjkanja zemlje najraje izbirajo edince. n Proslave Gubčeve smrti bodo ‘J. \-m. po vseh šolah banovine Iirvatske. njimi v zvezi bo istočasno tudi proslava obletnice A. Radičeve smrti. n Za narodna svetinjo hočejo proglasili kmetje lakozvani .,Savin izvor P« vasi Vrbovec v okolici Daru var a .katerega nastanek spravljajo v zvezo s Sv. Savom. „Savm izvor'- ni zamrznil niti v naj hujšem mrazu. Zanimivo je .da izvira v njeni voda na zemljišču, ki je 2 m višjo oi potoka. n Velik olirlniški dam bodo zgradili so letos v Petrinji. n Meningitis so ponovno ugotovili v Varaždinu n N#v sanatorij za tuberkulozne nameravajo zgraditi na Kraljeviči. Imel bo prostora za' 100 bolnikov. n Šahovski dam nameravajo zgraditi zagrebški šahisti. V njem bi imeli prostore vsi zagrebški šahisti, organizirani po svojih klubih. n Prašiča s težo 25« kg. dolgega 2 ni, visokega Ko cm, starega 2 in pol leti, J® vzgojil Vekoslav Kieler v Kosovcu pn N o* vi Gradiški. Prašič je angleške vorkširsKi-pasme ter ni rejen. Radio Sreda, 5. februarja Ljubljana: 12. simfonične slike pl. .; lo.O-plošče;' 17.:S0 R. NVagner ..Kienzi uvertu: ra (pl.); 17.45 zvočna igra; 111.10 ..Obisk pri severnih Slovanih' (pl.): 20.15 prenos koncerta orkestralnega odseka Glasbene tiče v Mariboru. Beograd: 12. Kon- cert ruskega ork. in zborov; 17.25 havajski kvartet': 18. harmonika: 20. prenos opere iz gledališča. Zagreli: 20.30 plesna gl.; 21.30 Zagrebški madrigalisti izvajajo 'slovensko zborovsko gl. Praga: Ui-* P. 1. Čajkovskega koncert za gosli m orkester; 18.25 in 1!). zabavna gl.: 22.1 češka gl. Sofija: 12.50. 1!).. 10.50 in 21.3« ltihka in plesna gl Ankara: 20. lahka g!.; 23.15 plesna gl. Anglija: 10.20 sohsU, zabavna in plesna gl.; 20. večerni sporeči, 12.15 pisun koncert: 23.15 plesna gl. ; . Beramiinster: 17. Ro; 20.05 staroitalijansM terceti in madrigali. Franciju: Ki J 5 solisti; 17. zabavna gl. Italija: 10.15 sim- fonični konc.; 18.10 zabavna gl.; 1!).30inc-nos operi' iz milanske „Scale". • Nenn*< posluje: 11.15 lahka gl.; 15. iz Wagnerje-vih oper; 18.20 in 21.15 zabavni končen- \V. E. BAHTUELL: 39 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz V stiski! V trpki stiski! Bcuta je uprla obraz v dlani. Ali nd^se, vse zgrešeno? ... Ah, kako smešno, kako pro-taški je vendar svet! Davi ji je prinesla Vlav/asa številko »Times of India« — v časopisu je bila Beatina podoba in spodaj je bilo z velikimi črkami natiskano: »V žrelu džungle!« Vlissis Beata Wilgard je našla sled :,a svojim otrokom!« 'Tistih 12 lovcev je najbrž izklepetalo .-.vojo pustolovščino. Časnik je dobil sporočilo o tem, vprašal in raziskal — in objavil vso zgodbo. ■Tej junaški materi bi morali postaviti spomenik«, je pisal list. »Missis Wil-gard, jasnovidka«, le bil naslov nekega drugega članka. Beata sc je okrenila od nejevolje. Njen pretresljiv doživljaj na skalah nad prepadom, najdba verižice, njena vizija, vse to so izumetničeno in napihnjeno podali v časopisu. Lastništvo lista je vprašalo nekega znanstvenika o možnostih jasnovidstva. List je prinese! primere, pojasnjeval .spiritistične, okultistične, teozofske, energetske teo--ijc. Beata je postala velika senzacija Njen preprost, naraven duševni doživljaj so prenletli s tisočerimi vprašanji. Vrgli so ga v javnost, ga secirali, opiso- INDIJB vali so Beatino zunanjost in prinašali vedno znova njeno ime v zvezo s Hen-ryjem Forrestom. Globoko, proseče čustvo proti staremu Jamesu Wilgardu je vstalo v Beati. Kako ga mora žaliti to objavljanje njenega doživljaja! — Beata ni več vzdržala. Nemir jo je dvignil. Njeni živci so bili razrvani — bila je bolna. In kaj potem, če resnično odpove? Ce usahnejo njene moči popolnoma? — Ali je storila prav, da je odbila Henryja Forresta? Ali ne bi bila morala zaradi Agnes postati njegova žena, da bi tako mogla nadaljevati s svojim iskanjem? — Ne! Njegove poštene snubitve 'ni mogla sprejeti z enako poštenim čustvom. Ce je bil kdaj zaživel v njej topel'občutek zanj... zdaj je bil mrtev in hladen. Njeno življenje ie veljajo samo ubogi Agnes. »Mavvasa!« je zafhrmrala. Njena roka je komaj našla zvonec. Indijka je prišla. »Mawasa, na zrak moram — tu se še zadušim!« »O, mem-sahib, takšna gneča ie po ulicah. Nekaj ranjenih so že odneljali v bolnišnico, tako burno je zunaj!« »Poizkusiva uriti tia na ubalo - jaz moram ven!« Zaman se .ie trudila Mavvasa. da bi jo obdržala doma. »Ti nisi pri moči, mem-sahib — ne počutiš se dobro.« Beata ni poslušala. Mavvasa je ubogala in jo peljala na ulico. Cim bolj sta se oddaljevali od hotela, tem bolj je naraščalo drenjanje. Morje človeških glav jc valovalo nad trgi — visoki turbani, fesi, evropski klobuki, šali Hindov, pajčolani mohamedank, pariški modeli na angleških damskih glavah. Oglušujoči hrup, divji nemir je kipel iz množice. Vedno znova se je glasil klic: Mahatma! Množica je silila proti nekemu cilju. Neprestano se je gibala. Glave, noge, roke, telesa — vse se .ie drenjalo, vso ie kričalo, vse rjovelo. »Mahatma!« Razburjenje gigantske človeške množice se je dojmilo Beate. Drenjala se je z ostalimi naprci, Njene oči so se iskrile. Mavvasiuo plaho ugovarjanje se jc izgubljalo v hrumenju — v gneči bi se bila skoro izgubila. Pred njimi se pojavi trg. Iz drugih ulic so drli vanj novi tokovi ljudi. Tu so se kopičili valovi, sem so sc izlivale kakeft v neko morje brezštevilne glave. Množica je valovala in se pregibala. Zmešnjava človeških teles, nezaslišana zmešnjava glasqy, klicev, vreščečih krikov. i Kapljica v kipečem moriti: Beata. Omamljena od omame množice. Brez c*' Ija, brez odpora. Sproščena vsega, kar je ležalo za njo. Zapah po znojni množici, romarjev in beračev ji je stopilo v glavo. Njen obraz je žarel. Njene rokc so drhtele. — Mrzlica se je prijemlje, je mislila Mavvasa ,ki se je nemo in p[as' no oklepala obleke svoje gospodarico-Od časa do časa je Beata goltnila, njea« grlo je bilo suho, koža njenih ustnic razpokana in groba. Nič več ni vedela, da velja to navdušenje ljudstva Mabatn1-1-Utvarjala si je, da se klic. ki jc odmeva^ nad strehami božjega mesta, glas).-Agnes. In nenadoma zakriči tudi ona '■ ostalimi, zakriči glasno, rezko, razvneto-»Agnes!« Vedno dalje jo je nosilo kipeče nio Kakor da jo nosi neka nevidna sila prot središču. Vedno globlje je tičala v mno žici. Lasje so se ji ztnršili in neurejeno padali po plečih. Obleka sc,ji je raztrgala. Ljudje so drhteli, vzdihovali, hrk^u Zdai je Beata spoznala, kje je. L1'” zgoraj je poslopje poleg vrta: to ie : ' rail Khusru... brezplačno zavetišče popotne... Pred hišo je zrasel iz morja valui<)-> množice turbanov, fesov, klobukov, ovo_ jev, tcnčic mož — počasi, kakor da ga porajala volja neštetih okoli ‘,je£.V Zadonel je mogočen krik iz hripavih grl — bilo je, kakor da liep-iz račje od podzemeljskega bobnenja. Mož na stopnici seraila — pravkar u ga moža še ni bilo tam Umrljivost dojenčkov v ptujskem okraju Življenjska bilanca petnajstih let i>o vojni dokazuje, da število Slovencev sorazmerno racionalno narašča, tako da naravni prirastek ni posledica velikega števila rojstev pri visokem številu smrti, ^ajnegativnejšo sliko v tem smislu daje Ptujski okrai. V tem okraju se je rodnost znižala v manjši meri kot sicer v Sloveniji, zvišala pa se je tudi umrljivost. Z ozir'-— na umrljivost dojenčkov, ki :-e ie Pri nas v povojnih letih popravila, stoji danes najslabše ptujski okrai. K starim bolezenskim nadlogam se je Pridružilo novo poslabšanje na prav tistih področjih zdravstvenega skrbstva, kjer so bili doseženi v Sloveniji najznat-lleiši uspehi. Upravičeno smatrajo ptujski okraj za okraj z najnižjim zdravstvenim standardom v Sloveniji. V tem predelu so se strnile v karakteristično bolezensko sliko skoraj vse posamezne komponente, ki igrajo najvažnejšo vlogo v Problemu umrljivosti dojenčkov, v' Halozah, kjer,marstkdaj stradajo, je gatejšem Polju. V predvojnih letih je bila umrljivost dojenčkov v Halozah 17%, na Ptujskem polju pa 20.3%. Umrljivost dojenčkov je visoka zahodno od Ptuja in okoli Sv. Marka na vzhodnem Dravskem polju, to je tam, kjer ie Polje najširše in najbolj izrazito. Nizka umrljivost dojenčkov med Ormožem in Središčem ne bo presenetila nikogar, kdor pozna tamkajšnje napredne kraje, ki leže vsi na samem robu ali tik ob vznožju Slovenskih goric. V Halozah se je umrljivost dojenčkov v času od prvih povojnih let pa do prvih let zadnje gospodarske kri- ze popravila. Umrljivost v Halozah je večja v predelili, kjer je odstotek '.nje zemljiške posesti večji, kjer je naseljenost na kv. km manjša in kjer prevladujejo kočarji nad posestniki. V Slovenskih goricah se je umrljivost dojenčkov poslabšala predvsem v dveh okoliših (Pesniška dolina in Jeruzalemska gorice), kjer je večinoma vinogradniška zemlja, s katere ’'"Wejo najbo:,ra-tejše dohodke zemljiški lastniki — nigeta dr. Fedor Miki*' 'i'\ Bhvko Šala m u n v zadnjem »Zdravniškem vestniku«. Za mladino gorskega kmeta Začasna državna uprava v Črni je darovala za mladino siromašnega gorskega kmeta šol. kuhinjam na področju občin pridobiteljic razlaščenih gozdov gozdne uprave Orna in revirja Plešič 23.000 din, in sicer šolam v občini Črna, Koprivna, Podpeca, Javorje in Tolsti vrh skupaj umrljivost dojenčkov nižja kakor na bo- (8.000 din, ljudski in meščanski šoli v me-1 ’ žiški občini 4.000 din, v občini Prevalje ; 3.000 din, v šentlovrenški občini 2.000 din in šolam v -selniški občini 6000 din. j S tem je darovateljica poskrbela za na-: šo revno kmečko mladino, ki mora v teh : krajih hoditi v šolo iz več ur oddaljenih j goratih predelov. Strela ga je ubila sredi zime ZARADI STRELE POPOKALI ZIDOVI — VEČ OSEB NEVARNO RANJENIH Nad Šibenikom je divjala na Svečnico j se je stresla. Vest o nenavadni nesreči huda ura, z gromom in treskom. Med ’ se je hitro razširila po okolici. Ljudje so v>harjem je udarjala strela kakor sredi1 prihajali kropit nesrečnega dečka in to-Poletja. V dalmatinski vasi Podglavici je j lažit hudo prizadeto družino, ki se je mo-streia udarila v hišo posestnika Mata I rala zateči v šibeniško bolnišnico. Tak-/ivkoviča in na mestu ubila 13 letnega j šnega divjanja strele sredi zime domačini •siua Antona. Oče, mati in dva druga si- : sploh ne pomnijo in si ga ljudje-po svoje nova so dobili zelo hude opekline. Za- ^razlagajo, radi strele so popokali zidovi in vsa hiša! Ban za teden zimske pomoči V soboto zvečer je govoril v ljubljanskem radiu ban g. dr. Natlačen o tednu zimske pomoči. V svojem govoru je orisal vse važnejše probleme preskrbe naše Prehrane in pomoči revnejšim slojem. Pozival je zlasti premožnejše kroge, in-dustrjice, trgovce in bančnike, naj pomagajo po svojih močeh in po svoji vesti siromakom zlasti v tednu zimske ponio-ei- Naj bi ne bilo nikogar* ki bi v tem tednu ne daroval vsaj dinarja za svojega sotrpina. SNEŽNI METEŽI V .jUŽNI SRBIJI Zadnje dni je zapadel tudi v Južni Srbiji visok sneg. Snežni viharji močno °virajo železniški in cestni promet. Zveze med Tetovim in Skopljem so prekinjene, ker je ponekod do I m visok sneg. C el'c c Teden zimske pomoči je. Ne odklanjajte Nabiralcev, darujte vsak po svoji moči! c Premeščen je v Srbijo poveljnik celjske orožniške čele kapetan Artur Svetlič. ~a novega poveljnika je imenovan kapetan ‘Ulilo Ko pri vica c Legija koroških borcev, krajevna organi-nacija Celje, vabi člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. t. m., ob 0. dopoldne, v hotelu ■Evropa« v Celju. c Male oglase sprejema uprava »Veternika : v Celju, Prešernova ulica 3. Sprejemajo se uidi novi naročniki. c Aretiran je bil 19 letni trg. pomočnik urez posla Adolf K. iz Nove cerkve. Na vesti inia več tatvin koles. Oddan je bil sodišču. c Kronika nesreč. Rebra si je zlomila pri Padcu 48 letna Uršula Pivec iz Loke pri Zus-jnu- — Pri smučanju si je zlomil rebra in C r 'etn’ *r8- pomočnik Rupert Pirher iz Ja- Drevo je padlo na 32 letnega hlapca1 Alojzija Skalickega iz Tremerja pri Lasna? 'n težko poškodovalo. — Hlod je Padel na nogo in jo zlomil 35 letnemu hlap-,u Ivanu Forstnerju iz Šmartnega v Rožni uoiint. . p{( padcu si je zlomil nogo 31 letni 1 os- sin Anton Cizej iz Sv. Petra v Sav. dol. »lu P .Občinstvo je /. velikim zadovoljstvom •Prejelo vest, da spet obratuje avtobus na "aloski progi. P Konji so se splašiti. Nekemu vozniku iz o ii)r' 8U jL“ pripetila huda nesreča. V pekarni v Rogoznici je ustavil konje pred kiadovma, opeke in odšel. Medtem se je P°rušila opeka. Konji so se splašili in zdirjali neko jamo, kjer so obležali s polomljenim °zem. Oba konja sta poginila. deček iz in si LjubHana a Angleški poslanik na našem (tvoru .Mi. Ronald Cambell je obiskal v spremstvu zagrebškega generalnega konzula Mr. Kupna Ljubljano. V spremstvu novega ljubljanskega angleškega konzula Pettitta je poslanik obiskal predstavnike civilnih in vojaških oblasti, liit je ludi gosi Angleškega društva v Ljubljani. IJ^)ln najlepših' vtisov se je g. poslanik zvečer vrnit v Beograd.1 a Ljubljansko sokolsko okrožje, ki šteje 16 društev in 5 čet ter je največje v Sloveniji, je imelo zborovanje v telovadnici Ljubljanskega Sokola ob veliki udeležbi članstva. Zborovanje je vodil načelnik Ljubljanskega Sokola dr. Pustišek, ki je razložil naloge okrožne organizacije v tekočem letu, ki jo čaka veliko dela /lasti s pripravo župnega zleta. Izvoljeno je bilo okrožno vodstvo z dr. Puslovškom na čelu, nato je bilo sklenjeno prirediti 2. marca okrožne tekme moškega članstva in naraščaja v srednjem in nižjem oddelku. Tekme bodo v dvorani Sokolskega doma na Taboru. Nadalje je bilo sklenjeno, naj se čim prej skliče zbor društvenih načelnikov pri župi. ki naj pripravi vse potrebno za župni zlet začetkom junija v Trnovem. Ta zlet naj bi bil temeljita priprava za zvezni zlet, ki bo lelos v Beogradu. Kino * KINO UNION, l i l 22-21 Danko 1'išla. Muzikalni velefilni v gl. vi. Javor Pal. * KINO SLOGA. Tel 27-30. El gato. Jane Withers i/. ..Cigančka'. (Danes zadnjikrat). * KINO MATICA. Tel. 22-11. Čarovnik iz Oza. Glasbeni tehnikolor-film iz kraljestva pravljice. .Iudy Garland, bran k Morgan. . P Nesreča. Hlupič Milan, 7 leten deče rega, je padel na razbito steklenico ii rerezal žile na toki a Sinočnji veliki koncert v korist zimske pomoči in hkrati v počastitev spomina pokojnega dr. Aniona Korošca je bil ena izmed najsijajnejših prireditev letošnje koncertne sezone. Ljubljanska filharmonija in zbor Glasbene Malice s sodelo- VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VECERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NA-ROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. vanjem solistov ljubljanske in beograjske opere sla pod vodstvom dirigenta Poliča izvajala Verdijev Rekviem, z dovršenostjo, ki je pokazala njune visoke umetniške, kvalitete .Velika unionska dvorana je bila razprodana. Zbrano je bilo najodličnejše ljubljansko občinstvo, navzoeni tudi minister dr. Kulovec, ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adle-šič in predstavniki vseh civilnih in vojaških oblastev. o Za doktorja ekonomsko-komercialne znanosti je promoviral v Zagrebu g. Mirko Pi-brovec. o Iz sodne službe. Upokojen je višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Prevaljah Fran Ferjančič; za pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Konjicah pa je imenovan višji oficial Milan Vončina. o V Zagorju je umrla 91 letna vdova Marjeta Primanova, ki je bila ena izmed najstarejših žena Posavja. o Guštanj je imel te dni preračunsko občinsko sejo, na kateri je bil sprejet preračun, ki predvideva 687.924 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Občinske doklade znašajo 128%. o Trbovlje. V času od 2(>. januarja do 31. marca bo TPD polagala zaradi za-slrupljenja nezaščitene divjačine cyaminov sirup v plazovju pod Retjem in' na obronkih Bukove gore v oddaljenosti 100 m od hiš in 200 m od javnih poti. Opozarjamo, da je nevarno najdeno poginulo divjačino uživali in drugače uporabljati. o Zdravniško službo razpisuje banska uprava za bolnišnico v Slovenjgradcu. Prošnje je treba poslali do 10. februarja, bila. Plačujte naročnino za MVečernik“ brez opominov! Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločili smo se, da tolike težave in izdatke rad; nerodnosti nekaterih naročnikov na vsak način odpravimo. Zato opozarjamo ceni. naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim plačnikom naročnine zaračunali po din 10.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevniku, ki je — brez pretiravanja — razmeroma najcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10,000.—, za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VEČERN1K« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike: Plačujte naročnino za »VEČERNIK« brez opominov! Uprava »VEČERNIKA,. Maribor, Kopališka 6/ nusii-T-a. o ..Vzajemnost" v Trbovljah priredi v torek, 1. t m., ob 18.30 prosvetni večer s pesi rim programom. o S soboške gimnazije je bil pro.me-ščen pot. Liska Janko ter dodeljen v Ptuj. Na njegovo mesto pa pride znani; pisatelj Tone Šifrer iz Ptuja. o Prekmursko muzejsko društvo bo imelo občni zbor v nedeljo, S)., febr., ob 10. dop. v društveni sobi osnovne šole. o Učiteljsko zborovanje za soboški okraj bo 8. I. m. v Sokolskem domu v Murski Soboti. RESOLUCIJA SELNIŠKE PODRUŽNICE KMEČKE ZVEZE Krajevni odbor Kmečke zveze v Samici je v imenu obmejnega ljudstva predloži! glavnemu odboru zveze in Kmetijski zbornici posebno resolucijo, Ki se zavzema za večjo možnost nabave moke tudi srednjim in večjim kmetom. Poudarja. da je selniška občina in tudi ves kobanski okraj pasivnega značaja ter da nimajo niti največji posestniki vač živi! kot za 4 mesece. V občini je 4148 oseb, ki bi ix> nakaznicah morale prejeti za februar 15.730 kg moke. Občina pa je prejela izkaznic za 5.190 kg moke. To ni dovolj niti za 494 družin brez orne zemlje. Resolucija predlaga, da se zaradi izjemnih razmer dovoli letno posekati in prodati 50 m3 brez komisij ter se zavzema za razdelitev petroleja oo številu prostorov, ki morajo biti razsvetljeni, ne po številu oseb. Omogoči naj se dobava breztrošarinsikega cementa. Banu je po-|!ana posebna resolucija, ki slika položaj na Slemenu, kjer je letos toča vse p«- Odbor za kulturne prireditve v Soboti Zadnje gostovanje Mariborskega gle-iuoviti še manj pa vzdrževati, diletant-dališča s Kozakovo »Lepo Vido« je po- skega odra. To vrzel je, sedaj izpopolnil kazalo, kako so Sobočanci željni gleda-j odbor, katerega sestavljajo zastopniki H škili iger, katere včasih .prireja tudi vseh društev, ki imajo v načrtu kulturno Sokolsko društvo, ali ne more zadovoljiti- kulturnih potreb. Sobota sama ne j more zaradi neprestanih spletka rij usta-1 stalna gostovanja. delo. Upati je, da se odbor ne razide, preden bi izpolnil svojo nalogo, prirejati Pomorska bitka pri Lastovu smrtnih žrtev bitke med italijanskim remorkerjem in tujo podmornico — italijanski mornarji pokopani na Hvaru Te dni se je razvila med italijanskim remorkerjem »Ursus« in neko tujo podmornico pri Lastovu bitka, v kateri je bi! remorker zadet od topovskih strelov m potopljen. Od posadke se je rešilo samo pet članov, ki so priplavali na našo obalo na livarn, a so kacneje umrli. Poškodbam je podlegel tudi častnik remor-kerja. Morje je naplavilo pri svetilniku Pokojni dol še dve trupli italijanskih mornarjev, na obali Milve na Hvaru pa Še šest trupel. V nedeljo so na Hvaru z vojaškimi častmi pokopali devet italijanskih mornarjev. Pri pogrebu je bil tudi zastopnik italijanske vlade, ki je izkazal mornarjem zadnjo čast. O tej pomorski bitki so znane še naslednje podrobnosti: Neka tuja podmornica je napadla italijanski remorker, ki je vlekel za seboj še oboroženo italijansko ladjo nosilnosti 100 rt. Cim je oddala podmornica topovske strele na re-morker, so ladjo odvezali in valovi so jo zanesli na našo obalo na Hvaru. Prt življenju je ostal en sam mornar, ki je hudo ranjen. Obiskal ga je generalni konzul Italije v Splitu, kateremu je mornar pripovedoval o hudi pomorski bitki. Ranjenim mornarjem so naši ribiči prožili prvo pomoč, vendar so kmalu umrli. Na hvarsko obalo je morje naplavilo več italijanskih čolnov. Eden izmed njih jc bil prerešetan od strojniških izstrelkov. V njem sla bili dve trupli italijanskih mornarjev. Dognali so, da pripada ta čoln neki večji italijanski trgovinski ladji. V Luko Sumartin na Braču so se zatekli trije italijanski remorkerji s tovori, ki so se rešili v naše vode že v petek po bitki pri Lastovu. Neki remorker se je rešil v našo luko Bar, njegov tovor pa se je razbil na bližnjih čereh. Ni še ugotovljeno, če je bilo pri tem kaj človeških žrtev. Cefe, ki so Jih pripeka a Setala Zanmtvosti mmmmmamm—mm mm Ustava, hi !o le rodila iratfnvalinosl Madžarska magna charta. po kateri e me o p emstv© travico do oboroženega upor« Madžarska, s katero se naši odnošaji so se krčili dohodki države, kar je mora!! Dokler je Andrej H. hodi! v Sveti de. vedno' bolj normalizirajo, je država, ki nadomestit, spet kmečki človek. | žel. so konjunktur sti m plemiči do do- ima — razen Anglije — najstarejšo usta- V takih obupnih razmerah se je Andrej bra izrabili priliko Medtem, ko so oni vo v livropi Zlata bula (bulla aurea) - odločil, da bo izpolnil svojo dano obljubo sirno obogateli, je prišlo kmečko judstvo tako se imenuje ta pisana ustava mac- in vodil križarsko vojsko v Sveto deželo.' na rnb propada. žarska magna charta — vsebuje 31 skle- Za tako akcijo pa je potreben denar. Te- Ob vrnitvi iz Svete 'iežele je našel An-pov državnega zbora iz leta 1222. Angie- ga pa kralj ni imel Zato je dal v najem drej H. £vojo državo v pravi anarhiji. Teži so torej prehiteli Madžare le za 7 let. vsa državna samotrštva verižn:kom. ki so daj je pod prit skom s;na Bele :n iavneg? Zlata bu:a je bila izdana v 7 izvodih, ki znall dobro izkoristiti konjunkturo. , mnenja ki mu je že grozilo s detronacijo pa so se porazgubili, ostal je le 1 overov- _________________________________ ljen prepis. Zlato bulo so poklicale v življenje težke gospodarske in siabe politične razmere ki so vladale na Madžarskem v začetku 13. stoletja. Za vlade Andreja II. (1205—35) je nezadovoljstvo doseglo tako -nerc da je bila država v razsuta. Vzroki nezadovoljstva so bili različni in številni. Veliko ogorčenje in nevoljo je izzvalo žf to. da je žena Andreja Gertrud vse važne drž. službe izsilila za svoje rojake. T številni in nadležni tujci so uživali popolno zaščito dvora in njihovi sa-mopašnosti ni bilo meje. Zmedo in nezadovoljstvo je še stopnjevala tsmopašnost domačega visokega plemstva in iz tega izvirajoče težko socialno stanje kmečkega ljudstva. Ljudstvo je ječalo pod težo velikih in nepravičnih davkov in drugih dajatev. Da bi si kralj pridobil oholo visoko plemstvo, ki je preziralo njegovo oblast, jim je daroval ogromne komplekse zemlje. Na ta način --------------------------------Majhne bi b:ie rade ve‘ike, velike pa ma*hne leta 1222. si< ca. ržavri. zoor. Va te* zboru ,e bi u .ca.1 jrž&vn /uoi ka erega se .ahno u e>el/! vsak plemič: brc>: nred! o J. nega poziva nt sm■ r/hf; biti a^erran in kaznovan: ole-ni č ne p rčuje davka: ena oseoa ie srnL‘ imet dve siužbi; poc urjena iržavna premožen! •. se morajo vrnit' državi. Naivaž« neiš- je zadnr sk'ep zlate bule. Ta daje prav cc plemstvu za oborožen upor ako kralj ne bi upošteva! zlate Du e Razumljivo je, na je Andre> 11. zav'ač?-val uve’javlianje z'atc bule. Borba med kraljevsko oblastjo in plemstvom se ie nada1ieva’a dok’er vladar ni po 'legel in bi! primoran leta 1231 ponovno ootr^it* zlato bulo. S tem si je p’emstvo zboie-va!o ’ak po'ožaj in on1 a st v državi s katero ie moral vsakratni kralj računati. —ar Pre?res,;fv» 'ragediia v Rimu Giovanniu Valenzanu v Rimu je težko obolel njegov sin Oronzo. Ko so zdravniki pregledali bolnega fanta, so sporočili očetu, da bo ostal sin slep, mimo Lega pa mu bodo morali še amputirati nogo. Ta vesi jo očeta neznansko potrla. Nekaj dni je bil ves iz sebe/ nato pa je četrto noč Liho vstal, vzel samokres ter najprej ustrelil ženo in dva otroka, ki so spali z njim v isti sobi. Koti blazen je nato slekel še v drugo sobo, kjer sla spala še dva sin/a, ter ju ustrelil. Ko je opravil krvavi družinski pokolj, ga je zadela srčna kap. Iz kameno dobe — (.iospod urednik, zakaj prav za prav ne vračate neuporabnih rokopisov? — V kratkem nameravam zidati hišo! Težko je ustreči ljudem. Skoraj vedno pogrešamo to, česar nimamo. Na žalost nas je narava prikrojila po najrazličnejših merah. Nekaterim je dala par centimetrov več, nekaterim par centimetrov manj od tako zvatie zlate sredine, ki si jo zamišljamo za vzor telesne višine. Možje so se s tem v toliko boli sprijaznili, ker si le majhni želijo, da bi bili večji, dočim je pri ženskah mnogo slabše: majhne bi bile rade velike, velike pa majhne ali vsaj manjše. Vprašanje je v tem, katera je na boljšem oziroma katera je zadovoljnejša: j majhna ali velika. Vzemimo na primer ! žensko, ki meri v višino svojih 180 cm. Ta ne more razumeti, kako se more počutiti nesrečno ona, ki jih ima za 20—25 manj. Ta »velikanka« je popolnoma nesrečna. Če pride v kino ali kavarno, se ji dozdeva, da gledajo vsi le njo in da so za hip kar umolknili, ko je vstopila. Komaj čaka, da pride do stola in se »poniža«. V gledališču zapira sedečim pogled, v majhnem avtomobilu nima kam Reza Kutzinger: Kandidat smrti Kmet Peter, je hofet zaklati svojega petelina. Njegova žena je namreč včeraj rodila hčerko, pa se je možakar moral pobrigati za primerno krstno gostijo. Sočen komati mesa je že ležal pripravljen, manjkala je samo krepka, dobra juha. Kokošji pomladek je že lepo odrasel in ker kmet Peter ni več potreboval petelina, ga je pač enostavno obsodil na smrt. In tako sta se kmet Peter in njegov sin, oborožena z noži, plazila za petelinom. Plaziti sta se morala radi tega, ker je v sosednji hiši stanovala znana vaška dobrotnica Marija. V desetih letih, odkar se je bila naselila v vasi, je obnovila kapelico in gasilski dom, vsem novorojenčicam pa je bila botra. S sosedo Marijo pa seveda mhcc ne bi raci prišel navzkriž, kajti vsakomur je bila pred očmi mastna vložna knjižica, ki jih je podarjala za hotrinski dar Sicer je bilo z njo enostavno živeti v prijateljskem razmerju. 2aJ pa je bila soseda Marija zagrizeno prepričana vegetarijanka, ki bi se najmanj onesvestila, če bi slišala smrtne živalske krike. V vasi so radi tega klali živali skrivaj, da ni tega ne izvedela dobrotljiva soseda Marija. Gromska strela, poganska žival! Petelin je prav kar zdrvel proti sosednji Sliši. Hlapec Lojz je stekel za njim in ga j,e pravočasno zgrabil za rep. — Dobro jutro, gospa soseda, — je nenadoma vzkliknil kmet Peter, da bi tako opozoril I.ojza Petelin pa jo je ucvrl kot bi ga nosilo sto vragov — Dobro jutro, sosed Kaj pa je danes z vašim petelinom? — Bog mi je priča, da ne vem, — se te hitro zlapal kmet. - Z Lojzom se čn . Katedrala je obložena z vrečami Veliki zemljevidi na stenah kažejo bojisc > ljudje stojijo tiho pred njimi. Živahne] . v kavarnah, kjer se predajajo Milana ^ zaljubljenim komadom glasbe. Is0 vozijo več, lepe železne ograje z izginile, na mesto njih so leseni P'ot°er ali navadil?1 bodeča žica, poročajo » Nachrichten«. Marmbor Polletni uspehi na srednjih šolah l e dni se jc zaključilo na naših srednjih šolah prvo polletje ter so dijaki do-cili svoja izpričevala. Učni uspeli v prvi Polovici letošnjega šolskega leta na mariborskih šolah ni preveč zadovoljiv, sIična pa so poročila tudi od drugod. Zanimivo je, da so pokazale dijakinje v ocenah boljše uspehe kot dijaki. Morda je v današnjih časih vzrok temu iskati v okolnosti, da dijaki bolj spremljajo razvoj svetovnih dogodkov kot dijakinje ter so zaradi tega tudi nekoliko bolj nervozni Pri študiju. Pri letošnjih statistikah prvega polletja, ki so jih izdali posamezni l>2ni zavodi, preseneča tudi ponekod ve- liko število neocenjenih, pa tudi odpuščenih dijakov, to je takih, ki so pokazali doslej preslab uspeh. Rezultati na posameznih šolah razen II. drž. realne gimnazije, o kateri smo že včeraj poročali, so sledeči: Klasična gimnazija je imela 748 dijakov in dijakinj, od tega jih jc izdelalo 432 (57.75%), padlo 312 (41.72%), neocenjeni so ostali 4 (0.53%), zaradi slabega uspeha jih je bilo odpuščenih 9. I. drž. realna gimnazija je štela 752 dijakov in dijalkinj, od njih jih je izdelalo 338 (44.9%), padlo 410 (54.32%), neoce- njeni so ostali 4, odpustili so jih 18. odličnjakov je bilo med njimi 27. Na državnem učiteljišču je bilo razen dijakov V. letnika, ki so že v januarju polagali zrelostni izpit, 267 dijakov in dijakinj, od tega jih je izdelalo 191 (71%), cadlo 76 (29%), odličnjakov pa je bilo 9. Na Trgovski akademiji je vsega 201 dijak (-inja). Učni uspeli ob zaključku tečaja: izdelalo jih je 127 ali 63.19%. ni jih izdelalo 74 ali 36.81%, odličnjakov je bilo 8 ali 3.9%, zaradi slabega uspeha ni bil nihče odpuščen. Na lem zavodu so bili ocenjeni vsi dijaki in dijakinje. Uspešno delo studenškega Sokola V Sokolskem domu v Studencih je bil °bčni zbor Sokola, ki je bil prav dobro °biskan. Zbor je otvoril in vodil starostu br. Jože Vokač. Studenški Sokol deduje v težkih prilikah z razveseljivimi uspehi. Iz poročil poedimh funkcionarjev ie razvidno, da je bilo delo tega društva tiho. a vendar uspešno. Delo v telovadnici je vsled različnih zaprek pri dveh oddelkih res nekoliko trpelo, kar v današnjih dneh pač ni čudno. Denarni promet je iznašal 124.959 din (dohodki: 64.283 din, izdatki: 60.676 din, Presežek 3.607 din). Skoraj 85% dohodkov je plod marljivega dela. Posebno aktiven je dramatski odsek, ki je vprizoril v minulem letu 16 iger. Ta odsek si je Pridobil s svojim delom dober glas in veliko število prijateljev. Tudi Gašper-ček je zabaval studenško mladino z 16 igrami. — Knjižnica, o kateri je naš list že večkrat poročal, je največja v sok. savezu (šteje čez 8000 knjig) in vrši s svojim javnim poslovanjem pohvalno nacionalno nalogo, saj so knjige samo slo- venske odnosno slovanske. Da bi se knjižnici osigural še večji razmah, je zahteval občni zbor od uprave, da se za knjižnico preuredijo v domu novi — večji prostori. Društvena imovina, ki vsako leto narašča, se ceni nad 300.000 din. V domu so se izvršila mnoga popravila. Nadalje se je v društvu ustanovil socialni sklad za podpiranje najrevnejših pripadnikov. Po debati, pri kateri so bile izuešene zanimive ugotovitve, je bila izbrana, nova uprava z br. Vokačem Jožetom na čelu. Za načelnika je bil izbran br. Kavčič N. Sicer so ostali sami stari funkcionarji, v odbor je bilo izvoljenih nekaj novih članov. S temperamentnim nagovorom je nato zaključil starosta uspeli občni zbor. Studenški Sokol opravlja v našem predmestju važno nacionalno an prosvetno delo, zato zasluži vso pažnio naše nacionalne javnosti. Otvoritev »Slomškovega dijaškega doma" V prostorih nekdanje kavarne »Promenade« v Tomšičevem drevoredu so izvršili potrebne preureditve, tako da slu-poslopje danes popolnoma drugemu namenil — postalo ie dijaški dom, v katerem je doslej prostora za 12 dijakov, so se že vselili, za drugo šolsko leto Pa bodo izvršene adaptacije, ki bodo dale Prostora nadaljnjim 18 dijakom. Za ustanovitev »Slomškovega dijaškega doma« le Prišla pobuda iz vrst kmečkega Ijud-stva in našega učiteljstva, vso podporo Pa ie nudil tudi lavantinski knezoškof dr. Tomažič ter kralj, banska uprava v Ljubljani. Blagoslovitvi novega dijaškega doma le Prisostvovalo mnogo odličnikov. Otvo- ritveni govor je imel prof. Pavle Živort-nik, predsednik zadruge »Slomškov dijaški dom v Mariboru«, ki se je zahvalil vsem za podporo pri delu, nato je spregovoril knezoškof dr. Tomažič, ki je poudaril važnost vzgoje, šole in učitelja ter izrekel priznanje vsem, ki so novo ustanovo omogočili. Po slovesni blagoslovitvi je izpregvoril v imenu bana prosvetni inšpektor dr. Žitnik in drugi govorniki. Končno so si zbrani odličniki in gostje ogledali dom, ki je namenjen predvsem kmetskim fantom, ki se hočejo posvetiti učiteljskemu poklicu. Gospodinjstvo v zavodu so prevzele mariborske šolske sestre, prvi ravnatelj zavoda pa je dr. J. Schondorfcr. Iz zgodovine mariborske stolnice Na Ljudski univerzi jc predaval univ. i>rof. dr. France Stele, znani poznavalec naših umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, o mariborski stolnici kot priči naše preteklosti. Uvodoma je prikazal razliko med rotovžem kot zgradbo mariborskega meščanstva, zvezano z enakomerno sestavo hiš, ob prometnem trgu ter med osamljenim položajem stolnice "a trgu, kjer je bilo nekoč pokopališče. 'Jri prvi stavbi jc poudarek na izrednosti n'ed enoličnostjo — rotovž jc prvi med enakimi. Odlična osamljenost stolnice pa ze s tem poudarja svoj položaj duhovne akropole. Nato jc karakteriziral Maribor U)t tipično srednjeevropsko mesto, na-Malo v .srednjem veku. Prvotno jedro Mariborske stolnice najlaže ugotovimo z ■azčjcmbo tlorisa. Predavatelj jc s ski-°Ptičninii slikami razložil posebnost slojev (južni kvadratasti, severni pravokotni), osi arkad, ki se ne strinjajo, po-^pbnosti obeli stranski!*! ladij, ki sta prizidani k prvotnemu prostoru, različnost '•bokov itd. ter ugotovil, da številni ne-r)|‘ganski dostavki niso mogli biti plod Enotne zasnove. Mnenja je, da je morala 'ti prvotna zgradba zidana v rotnan-^ke»i slogu, poznejša pa je prevzela že gotske oblike. Navaja nekaj zgodovinskih Podatkov, ki podpirajo to domnevo, ka- ko; T tudi domneve, da sta bili prvotno dve cerkvi, in sicer najstarejša cerkev sv. Tomaža in pozneje prizidana cerkev sv. Janeza (zadnja zidana najkasneje v 13, stoletju). Za 13. stoletje je značilno mešanje romanskega in gotskega sloga, zato bi bilo možno tudi, da bi bila cerkev zidana istočasno, samo po dveh stavbenikih, ki sta zidala v različnem slogu. Predavatelj je nato spremljal z razlagami vse poznejše prezidave in dozidave cerkve vse do novejših časov, opozarjal na redko umetniško vrednost različnih figur, slik in na arhitektonske posebnosti, navajajoč pri tem posebno vse, kar nam pomaga pri odkrivanju prvotnega jedra stavbe. Največ napak pripisuje tako zvani regotizaciji ob koncu prejšnjega in začetkom tega stoletja, ki je bila izvedena pod graškimi kulturnimi vplivi ter utemeljuje sedanja prizadevanja, ki so v notranjščini odstranila poznejšo lažno gotsko navlako. Zavzema se za načrt arhitekta Marjana Mušiča, katerega izvedba bi dala stavbi tudi odgovarjajočo vnanjost. Odstranite neznosne radijske motnje Stanovalci iz bloka med Stolno in Lekarniško ulico nas naprošajo za naslednjo objavo: »Že mesece in mesece opažamo, da je sprejem radijskih oddaj zelo otežkočen zaradi motenj. Zadnje tedne pa so postale motnje tako hude, da nekaterih postaj sploh ni več mogoče poslušati. Tozadevno je najslabše glede radijsike postaje Ljubljana, ki je niti ob najlepšem vremenu, niti ob nedeljah ni mogoče več vključiti v radijski sprejemnik. Kot radijski naročniki ponovno apeliramo na poštno direkcijo v Ljubljani — tja- nas namreč pošilja tukajšnji radijski poštni oddelek —, naj slednjič vendarle ugodi naši upravičeni želji ter pošlje svojega strokovnjaka, da »očisti« motnje, radi katerih smo že toliko časa skrajno nejevoljni.« m. K zadnjemu počitku so položili včeraj na studenškem pokopališču Romana Bendeta, zavednega slovenskega narodnjaka, ki je ob prevratu zelo aktivno sodeloval pri osvobo-jenju mesta Maribora v vrstah Maistrovih borcev. Pozneje se je udejstvoval tudi kot časnikar, sodeloval je pri raznih dnevnikih, nekaj časa po prevratu je izdajal v Gornji Radgoni »Mursko stražo«, pred leti pa na Ptuju humorističen list »Pavliha«. Svoja pesniška dela je zbral v zbirki »Pohojena greda«. V življenju je kot idealist doživel bridke preizkušnje. vedno pa je bil pripravljen, pomagati bližnjemu. O njegovi prijlubljenosti je pričala udeležba na včerajšnjem pogrebu, ofi-eielno je bil zastopan tudi Mariborski novinarski klub. tn Premeščen je z mariborske klasične gimnazije v Banjaluko prof. Slavko Vimpol šek, iz Banjaluke v Maribor na klasično gimnazijo pa prof. Rafael Stauber. ni Počastitev spomina narodnega šolnika. Mariborska slarokatoliška cerkvena občina je počastila spomin prvega predsednik a, zaslužnega narodnega preporodi-lelja Studencev Aniona Hrena, ob priliki petletnice njegove smrti. Piclelni svečanosti je prisostvovalo lepo število pokojnikovih prijateljev in tovarišev, bila pa so zastopana tudi nekatera društva in korporacije. Spominski govor jc imel župnik i‘ ran Šegula, sodeloval je tudi pevski zbor „Drave“. m »Vinjen se je vračal...« K včerajšnjemu našemu poročilu pod gornjim naslovom prinašamo sledeči popravek: Ko se je trg. pomočnik Boris Monjac vračal z neke veselice s Pobrežja preko državnega mostu, je opazil nekega neznanega moža, ki je čepel na Kralja Petra trgu. V prepričanju, da se je ponesrečil, mu je hotel pomagati s tem, da bi ga spravil domov. Ko sta prišla do Mariborskega dvora, je vinjeni mož izjavil, da še ne gre spat. Vrnila sta se na Ruško cesto, kjer mu je neznanec hotel dati svojo vizitko ter mu je razkazoval listine. Pri tem je začel razgrajati, češ da mu manjka denar. Poklicala sta stražnika, po preiskavi na licu mesta, so odšli vsi na stražnico. Ker se je izkazalo, da se ne Vi, kje je izgubil denar, je policija zadevo likvidirala s tem, da je oba odpustila. Na Kralja Petra trgu, ko sta se ločila, je Boris Monjac nekaj korakov pred M. j. opazil na tleh 1000 dinarski bankovec, nakar je poklical stražnika, ki ga je pobral Iz. tega je jasno, da je vinjeni M. J. denar sam izgubil in da ga je pošteno dobil zopet nazaj. Pri celem dogodku je torej Monjac Boris žrtev v dvojnem pogledu, prvič ker je hotel pomagati domnevnemu ponesrečencu, drugič . pa zaradi tega, ker je pošteno pomagal vinjenemu možu do izgubljenega denarja. Kljub temu svojemu dvojnemu dobremu delu je Monjac Boris kmalu postal žrtev. Ker mislimo, da smo Borisu Monjacu napravili z včerajšnjim netočnim poročilom krivico, kar nikakor ni v našem interesu, ga z današnjo objavo popravljamo ter prinašamo razvoj dogodkov tako, kakor je bil v resnici. Darujte za zimsko pomoč! m Cenj ,občinstvo opozarjamo, da prične simfonični koncert Glasbene Malice 5. tebr. zaradi radio-prcnosa ločno ob 20. in prosimo poslušalce, da pravočasno zasedejo svoja mesta. m Neprevidnost z orožjem. Včeraj kmalu po poldnevu je nekdo ustrelil z levega bri ga Drave v Koroškem predmestju iz samokresa ali iiobertovke kal. 6.36 mm preko reke ter zadel 50 lelnega občinskega delavca Ivana Habera, ki je kidal sneg na Obrežni cesli. Krogla mu je prebila desno lice ter mu obtičala v ustni duplini. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. Oblasti so lako.j uvedle preiskavo, ki pa jc otežkočena zaradi lega, ker je le malo ljudi slišalo strel. CITAJTE „MALE OGLASE" m Prevara. K mesarju Anionu Radiju na Meljski cesti je prišla neka ženska z listkom, češ da jo pošilja neki njegov stalni odjemalec iz Zimice pri Sv. Barbari po 2 kg prekajenih svinjskih rebrc. Mesar ji je zahtevano dal, prevaro je odkril šele, ko jc od domnevnega odjemalca zahteval denar. m Jerlnts s praznimi vrči za mleko je odnesel neznani storilec posestniku Josipu Lauferju z dvokolesa v veži nekega mariborskega urada. Odnesel mu jc tudi nekaj drugih stvari ler ga oškodovat za 170 din. m Opozarjamo na nocojšnje gostovanje ljubljanskih igralcev v izvrstni komediji „Ljubim Te“. m Gamizonska uprava v Mariboru kupuje vsako količino slame in slabo kvalitetno seno po 85 para kg. m Pri keglanju se je ponesrečil 321elni enzaposleni postavljač kegljev Ciril Kobal. Padel jc na keglje in si strl več reber. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Več žeieznih predmetov iz rimske dobe so našli pri kopanju temeljev za neko hišo v Studencih, žal pa so jih delavci zavrgli razen zlatega rimskega novca iz dobe cesarja Marka Avrelija. m Konj se je nenadoma zgrudil včeraj pred poldnevom v Kopališki ulici. Živino-zdravnik je ugotovil, da je v voz s premogom vpreženega konja zadela kap. CITAJTE „MALE OGLASE" * Gumij Moravec, Kopališka 8 nasproti kopališča. Skladišče gumija. Popravila snežk. * Drevi ko predaval v dvorani na Aleksandrovi ccsli 6 prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Povedel nas bo v zanimivem predavanju ob skioptičnih slikali na ,,Potovanje od Zingarice preko Triglava 111 Cme prsti v,Bohinj". * PUTNIKOV IZLET V BUDIMPEŠTO od ‘12.—2G. februarja. Zahtevajte prospekte! m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 1. do vključno 7. februarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cestni, tel. 21-79. Narodno gledališče Torek, l. febr., ob 20.: ,Ljubim Te". Bd C. Gostovanje ge. Juvanove in «. Jana, članov ljubljanske drame. Sreda, 5. febr,: zaprto. (Simfonični koncert Glasbeno Matice v Sokolski dvorani 7.a red A.) Četrtek, 6. febr., ob 20.: Plesni večer Moharjeve in Pilala. Red 15. Dva zanimiva večera v mariborskem gledališču. Ta teden gostujejo i člani ljubljanskem gledališču v Mariboru. V torek se ponovi že od Zagrebčanov podana in zelo simpatično sprejeta komedija ..Ljubim le.“, tokrat podana jx> ljubljanskih umetnikih Juvanove in Jana, ki sta v Ljubljani pri lej veseloigri žela sijajen uspeli. V če-trick pa se ponovi že prvič zelo uspeli plesni večer Moharjave in Pilata, pri katerem bosta dodala prejšnjemu sporedi; šc eno novo humoristično točko, Štritofov „En par iz prejšnjega stoletja". Kino * Grajski kino. Danes znameniti ruski zgodovinski velefilm ,,Stjenka Hazln" izborna igra, krasno petje o Volgi. * KINO ESPLANADE. Izredno lep odličen francoski velefilm Nemoral". Gal>y Sisvian, Paul Cambo, hraneoise Rosay. * KINO UNION. Od danes do četrtka .,Itoža velemesta". Tyronc Power, Aliču JKaye in znani Al Jolson. Smučarska poročila („Putnik“, Maribor, 1. februarja) Sv. Lovrenc na Pohorju: —1 C, sneži, 15 cm pršiča na 13 cm podlage. Ribnica na Pohorju: —4 C. oblačno, 27 cm pršiča. Senjorjev dom: 6 C, sneži, 10 cm prši- ča na podlagi 60 cm. Rimski vrelec: —4 C, sneži, 25 cm pršiča na podlagi 24 cm. Peca: 0 (C. sneži, 10 cm pršiča na podlagi i55 cm. Griž (Oset): 2 C. sneži. 20 cm pršiča na podlagi 20 cm. Maribor: —2 C, sneži, IM crn pršiča. Smuka povsod odlična! 111 Letošnji redni ohčni zbor podružnice j Jugoslovanskega turing kluba v Mariboru bo v torek, 18. februarja, ob 18. v lovski sobi hotela ..Orel" z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga vabljeni! Udjmek: ■HV MfMHfiif nurtt opitost v „Ueietkihm" l ni GLASBILA OBRT - TRGOVINA ? VOZILA > POHIŠTVO-OPREMA MALI OGLASI SLUŽBO IŠČE VAJEN CI-(KE) SOBO ODDA POSEST do 20 besed 15 din. vsaka nadaliUM beseda 1 din 2—3000 kg JABOLK pol gnilih, za prešanie oz. za predelavo prodam. Ogleda se lahko vSak dan od 11-12. ure v Kopitarjevi 0. Maribor- 1o £0 besed 15 din vsako nodallaln beseda ’ din Ugodno se proda RADIO APARAT »Orion«. Vprašati Jelačičeva ul. 14 22514-20 do ?n besed 20 din. vsako nadaljnja besedp ? din HALO TRGOVCI! Potrudite se za nakup kolobarjev dokler še traja zaloga- Nekaj sto jih jo še. Cena na skladišču din 7-25. Dokl Prane, Ruše 66- 22515-13 Plačana, da vsako leto obiskuje grob Rudolfa Valentina ParK zelenja in spominov« je eno izmed tom na stotisoče ljudi iz vseh delov sveta, Ki hollywoodskih pokopališč v ozadju filmske prinašajo dragocene vence in poklanjajo za metropole na vrhu nekega hribčka. Mnogo je njegov grob velike vsote, tam grobov, mnogo lepih in žalostnih sporni- Našel se je podjeten človek, ki je priljub-nov veže tisoče ljudi s to božjo njivico, ki pač ljenost umrlega zvezdnika znal izrabiti v svojo malo ali skoraj nič ne spminja na pokopališče, korist. Dan za dnem pošilja na grob damo v Lep moderno urejen park s sprehajališči in črnini z gostim črnim pajčolanom preko obra-stopnicami, tu pa tam razkošen spomenik, ki za. Dolgo stoji ta dama ob grobu, nemo gleda je bolj podoben spomeniku na kakšnem vele- v zemljo in prižiga svečke ter polaga k spo-mestnemu trgu kakor pa nagrobniku. Na naj- meniku vence. Nekoč je neki turist vprašal ču-lepšem mestu tega filmskega pokopališča je varja' pokopa,ic.ča, če hodi ta žena iz neuteše-grob ljubljenca vseh žena, film. zvezdn. Rud tie ljubezni za igralcem na niegov grob »Kaj Valentina. Na njegov grob prihaja leto za le- še«, je odgovoril, »ona je plačana za te obiske, da privablja tunste, ki .ajO na grobu težke LINDA DARNELL — LJUBLJENKA AME- dso-ake in bogate darove,-RIŠKIH ŠTUDENTOV ' Sedemnajstletna filmska zvezdnica 20-th Centurjr Foxa, Linda Darneli, ki jo imajo za najlepše dekle Amerike, je prejela na Colum-hia univerzi največje število giasov kot ljub-Jenka ameriških študentov. Drugo nagrado je dobha komičarka • \v'ithere. Lindina diplo- svili ter je prava dragocenost. Diplomo so iz- nKggjggj!' _ delale dude v prostem času. Linda Dar- t >fWŽl?4 nell je vedno bolj slavna v Ameriki in so jo ,v nekajeri časniki že proglasili za »tipično amc- jBEBsaP*" riško dekle št. 1 jESsa*?? « do 20 bc.-ed 20 din. vsaka nadail»9 beseda 2 din Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila ŠPECERIJSKO TRGOVINO na Meljski cesti 9. katero sem do sedaj vodila na Slomškovem trgu 14. Se priporoča Jožica Rajšp 22524--6 do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din OPEL-OLYMPIA limuzina- v odličnem slanju, z dobrimi gumi. Taksa za leto 1941 plačana, je za z dobrimi gumami. Taksa za 18.500 din naprodaj. Jugo-generator- Aleksandrova 51. 22521-22 Jo 20 besed IS din. vsaka adalinia beseda 1 din PISALNI STROJ moderen, za 2.400 din na prodaj. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 22519-14 jr ?0 besed 15 din vsaka nadalini beseda J din Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din KODAK-RETINA (foto aparat), nov, z vsem priborom, za 1600 din naprodaj, Naslov v ogl odd. »Večernika«. 22520-2S MODERNO SPALNICO Nogavice trajne pa .Nlmola« kopeli »— popolnoma novo, 11 komadov, prodam za gotovino 5400 din. Mizarstvo Belak, Frankopanova 23. 22513-17 »“IMELA. \ / / ' preprečuje \ J spuščanja |\./' i potelj (zank) / M Din 30--»NIMELA« SAM0PR0DAJA CELJE, poštni predal 2 KLUB FILMSKIH FANATIKOV Sredi Nev Yorka v 34. nadstrojiju nekega nebotičnika jrosluje eno izmed nabolj nevsakdanjih društev. .Klub filmskih fanatikov«, Poleg članov tega društva so v poslovnih prostorih frizerji, maserji in kirurgi. Naloga teh je, da napravijo iz društvenih članov po njiho- vi želji tega ali onega filmskega zvezdnika ali zvezdnico. Ta posel opravljajo po različni tarifi. Ce hočete biti podobni lledy Lamarjgvi, plačate 250 dolarjev, Greta Garbo je že cenejša,. prav tako tudi joan Gravvfordova. Če hočete biti podobni Anabelli, morate plačati 175 dolarjev. Čim plačate določeno vsoto, se približajo frizerji, maserji in kirurgi, ki vas bodo spremenili po vaši želji. Danes ste na ta način lahko podobni tej, jutri spet drugi slavni zvezdnici. Večer za večerom so v teii prostorih bučni sestanki, čajanke in družabne prireditve, na katerih se sklepajo znanstva in zakoni za Maribor je odlična Kle-pičeva damska kapela, ki nastopa vsak dan v restavraciji ..Ljutomer", Rotovšk trg • Dobi sc v drogerijah in trgovinah Od ŽMorave do Save od 3)onave do 3)rave oioti kašlju vzemi Trajni kodr samo pt# Pavli, rpe-ciaiiteta trajne brez voda* ondu-lacijc, 6 nn sečna pismena jjaian-aija. Najmodernejši salon Najboljša postrežba po nižjih cenah. Salon „Pav1a“ Koroška 6 /ARAH LEANDKH 'Ufa *oo rt Zavojček din 5'* v apotekah Fisino prvenstvo v sta fetnem teku f Ameriška »Miss Sex Appeal No. 1« ie lledy Lamarr, ki igra poleg Spencer Tracyjn glavno vlogo v MGM filmu »Valovi strasti . f Hol!ywoodski rekord »Rendez-vousa« ima mlada zvezdnica 20-th Century Foxa Ar-leen Whelanova, ki ima v beležnici ure sestankov svojimi oboževalci že ves mesec vnaprej. f Za najlepšo ženo je bila proglašena filmska zvezdnica Madelaine Čarali, ki je igrala glavno vlogo v filmu »Konjeniška policija na Severu«. f Lana Turner, znana temperamentna zvezd nica MGM, igra vlogo lepe zapeljivke v najnovejšem filmu »Zabloda dr. Kildarea«. Kol druga konkurenca na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu v Cortinr tFAinpczzo je bilo včeraj tekmovanje v slufelnem loku 4 : 10 km. Tekmovalo je (i s lafet, ki so dosegle sledeči vrstni reu: I. I inska 2:31.117, 2. švedska 2:32.15, 3. Kalija, 1. Nemčija, 5. Švica, (5. Slovaška. Borba za zmago je bila jako ostra. Do prve predajo so vodili Italijani, najo jia so prevzeli vodstvo Finci, ki so do konca svoj naskok še povečali. Zanimivo je, da je lclos najboljše srednjeevropsko moštvo postavila Italija. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo s slalomom za moške in ženske. POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM WIENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941 Poljedelstvo (vsi poljedelski strod) — vrtnarstvo — sadjarstvo vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila in navodila dajejo: J. Kulhanek, počastili zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, tel. 51.85. H. PfannenstTl, gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, tel 30-881. Popusti na vseh železnicah. do 20 besed stanejo /. davkoui vred 15.-— din. Vsaka nadaljnja beseda I.— din. Kdor liče službo, plača /a tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi /a ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo pa stanejo namesto 15,— din 20.- - din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stanc 2. - din. '/a pismene odgovore glede naslovov v malih oglasili zna Ja posebna pristojbina 3, din. kateri znesek jc treba priložiti v znamkah. Male oglase ie treh« plačat! takoj pri naročilu. Pri pismenih naročilih so lahko plača v mamkah. Z« vse male oglase* čc so debelo tiskani, velja dvojna tarila. STAVBENO PARCELO kupim v okolici Mhribora do 15.000 din, Plačani takoj. Naj rajši v Košakih ali Počehovi Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »15.000«. 22390111 In ?0 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din FRIZERKA mlajša moč, dobra delavka, išče službe s takojšnjim nastopom. Ponudbe na Počivalnik, Dravogradska 43- 22523-3 lo ?0 besed 15 din. vsaka tiadfillnia beseda 1 din FRIZERSKO POMOČNICO in vajenko sprejme v stalno službo Salon Drlievic Valvazorjeva 30. 22525-4 Jo 20 bcscil 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din Oddam takoj PRAZNO SOBO v centru mesta, separirano, starejši, boljši osebi. Ponudbe pod »Centrum Maribora« na oglasni oddelek »Večernika«. 23510-8 Opremljena, sončna. SOBA sc odda tiikoi. Frančiškanska ul. 214. levo._________ 22517-8 toliko izrazov 'sočustvovanja in prijateljstva, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posamezniku, izrekamo tem potom vsem naj prisrčne j šo zahvalo, posebno se zahvaljujemo: g. primariju dr. Lutmanu in g. dr. Klincu za vso požrtvovalnost, č. sestram v splošni bolnišnici zn skrb, katero so nudile pokojnemu. Prisrčna hvala čč. duhovščini, nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu Zarja , kakor tudi g. Milanu Klemenčiču za tolažilne be- sede, pevskemu društvu »Krilato kolo«, godbenemu društvu »Drava«, gasilski četi Pobrežje ter vsem prijateljem in znancem, ki so darovaii krasne vence in cvetje ter prihiteli h! blizu in daleč, da spremijo pokojnega na zadnji poti. Vsem prisrčen Bog plačaj. "ARIBOR. POBREŽJE, 4. februarja 11)41. » ŽALUJOČI OSTALI. Oglasi po eoiku dokup Foštu) čekovni račuu »tev 11