LJUBLJANA, OKTOBER 1983 LETO XXII. ST. 10 - 127 ---------------------------------ff19£3?7------------------------ Naše skladišče v Murski Soboti TA CAS... JE NAJPOMEMBNEJŠE - prisluh-niti ljudem, ločiti ustvarjalno kritiko od kritizerstva, predvsem pa uresničiti naloge nedavne 8. seje CK ZK Slovenije. V zaključni besedi je o tej seji ANDREJ MARINC dejal: ,,Mislim, da je bila osma seja CK ZK Slovenije zelo pomembna. Ne gre za zlom nekega liberalizma oziroma neke liberalne politike, kot je bilo slišati med razpravo. Seja je pomembna predvsem kot ena bistvenih faz v 'naših prizadevanjih za uresničevanje gospodarske stabilizacije, torej programa, ki smo ga sprejeli v najodgovornejših organih v federaciji, in usmeritev, ki smo jih sprejeli tudi na tej seji. Zato mora pomeniti mobilizacijo vseh organiziranih subjektivnih sil za aktivnost in cilje našega delavskega razreda in naših delovnih ljudi. Komunisti nimamo nikaršnih svojih ciljev in posebnih interesov. Naši cilji in interesi so cilji in interesi delavskega razreda in delovnih ljudi, da v sistemu naše socialistične in politične demokracije prevzamejo oblast v svoje roke, za kar si moramo prizadevati. Ob tem moramo upoštevati naš politični sistem, svobodo in demokracijo, kakršno zahtevamo, ne pa takšno, kot nam jo ponujajo ostanki meščanskih, buržuaznih in drugih struktur. Zato smo tudi z usmeritvijo te seje sprožili vse več resnič- nih drobnih bitk za uresničitev kratkoročnih in dolgoročnih interesov naših delovnih ljudi. S tem bomo potrjevali tudi našo vodilno vlogo, najtesneje povezani z delavskim razredom in delovnimi ljudmi, in v teh bitkah je potrebna idejnopolitična in akcijska diferenciacija, da bomo lahko uspešnejše spreminjali razmere, predvsem pa uveljavili vodilno vlogo in poslanstvo Zveze komunistov v našem sistemu in naši družbi." Pripis! Preberite poudarke iz referata Andreja Marinca na 8. seji, ki jih objavljamo na drugi strani. (Iz referata Andreja Marinca na 8. seji CK ZKS) — Naše delo se ni pričelo v juliju 1983, ko smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Frontne sile in ves politični sistem so spodbujali delovne ljudi in občane. Imamo tudi že rezultate, ki ohrabrujejo. — Za aktiviranje velikih rezerv, ki jih imamo še na skoraj vseh področjih, ne potrebujemo pomembnejših vlaganj, treba je le odgovorno in prizadeto uporabljati v proizvodnji in šolah pridobljeno znanje. — Kdor nima druge možnosti, bo moral sprejeti, vsaj začasno, delo kjerkoli v Sloveniji, in delo, ki je na razpolago, in tudi v praksi dokazati, da je odnos do dela ena od naših temeljnih vrednot, iz katere izvirajo tudi pravice in obveznosti. — Vztrajati moramo pri usmeritvi, da samoupravno združevanje dela in sredstev pomeni, kljub zastojem in zapletom, edino možnost za to, da bodo delavci v združenem delu lahko prevzeli v roke odločanje o celotni reprodukciji. — 'Pogostno smo dopuščali ohranjanje izkrivljene zavesti in družbene prakse, da socializem zmore vse, da lahko prehitevamo razvoj, da, skratka, lahko živimo nad možnostmi. Podlaga za to sta bila prevelika zadolžitev in inflatorno financiranje. Sedaj prihajajo računi za takšno ravnanje. — Odgovornost moramo uveljavljati le konkretno, sicer je to le prazno govorjenje, kjer se kaže na druge. — Ni res, da pri nas nismo uveljavljali odgovornosti in kadrovskih menjav, kot to želijo nekateri prikazovati javnosti. — Ni več mogoče izstavljati računov za neorganski razvoj in za napačne odločitve drugim — bodisi kolektivom bodisi občinam ali republikam in avtonomnima pokrajinama. — Komunisti v sindikatih in gospodarski zbornici so dolžni odločno pomagati kolektivom, da bodo sprejeli takšne sisteme in modele vrednotenja dela in nagrajevanja, ki bodo sprostili ustvarjalno pobudo delavcev in strokovnjakov. — Odločno kaže zavrniti pojave in tendence, ki jih je zaznati v nekaterih javnih nastopih in v sredstvih informiranja in ki odkrito zahtevajo spremembe temeljev in ustavne zasnove političnega sistema. — Koncept komune pri stabilizacijskih programih podcenjujemo in preveč smo strpni do slabosti in neracionalnosti, ki se dogajajo v nekaterih regijah in občinah. — Delavec, ki resnično dela, mora biti zaščiten pred vsakršnimi zlorabami, še posebej, kadar opozraja na slabosti in sam prispeva k učinkovitemu razvoju in upravljanju z družbenimi sredstvi. — Naša 8. seja je skupna priprava na to, da bomo člani CK ZKS, vsi organi, organizacije in predvsem vsi člani ZK delovali med ljudmi in se skupaj z vsemi, ki jim je pri srcu to, kar smo dosegli do sedaj, in ki so pripravljeni soustvarjati boljše življenje, borili za dosledno in demokratično spoštovanje ter pošteno uresničevanje dogovorjenega. IZ 6. SEJE DS TOZD POS Šesta seja delavsekga sveta TOZD POS je bila 17. oktobra 1983. Sejo je vodil predsednik DS, Franc Predanič. Seji niso prisostvovali: dva delegata iz Celja, dva delegata iz Kranja, dva delegata iz Maribora, en delegat iz Kopra in en delegat iz Pivke. Seja je bila sklepčna. Seji je prisostvoval tudi novi direktor TOZD POS, RAZPOTNIK ing. MARJAN. Navzočim članom delavskega sveta je novega direktorja predstavil predsednik delavsekga sveta. Tovariš Razpotnik pa se je delegatom zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali z imenovanjem za direktorja tozda. Na dnevnem redu 6. seje je bilo 18. točk. NOVA DELOVNA NALOGA TOZD POS V TOZD POS se je pokazala potreba po iskanju novih sekundarnih surovin iz predelanih koristnih odpadkov živega in neživega izvora (organskega in anorganskega) ter razvijanje praktične izvedbe, izdelave, proizvodnje takih novih sekundarnih surovin. O tem so razpravljali tudi zbori delavcev TOZD POS, ki so z nekaj pripombami sprejeli ponujen predlog. Sklep o dopolnitvi Razvida del in opravil TOZD POS, ki so ga v skladu s pripombami zborov delavcev člani delavskega sveta sprejeli se glasi: NAZIV DEL IN NALOG — samostojna tehnološka dela OPIS DEL IN NALOG — razvijanje novih vrst sekundarnih surovin iz koristnih odpadkov anorganskega in organskega izvora in praktična izvedba. — sodelovanje z OZD in instituti ter pristojnimi organi, ki so na tem področju že opravljali razne raziskave in študije, — sodelovanje z gospodarskimi zbornicami, komisijami za varstvo okolja ter drugimi, ki opravljajo dejavnost reciklaže koristnih odpadkov anorganskega in organskega izvora na področju kemije. POGOJI Visoka ali višja strokovna izobrazba kemijske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj. Ocena po posameznih kriterijih in pogojih za omenjene naloge in opravila ter za samostojna tehnološka dela znaša 414 točk. Praktična izvedba, omenjena v opisu del in nalog, pomeni, da so delovne zadolžitve razširjene na strokovno sodelovanje pri konkretnem delu nastajanja novih vrst sekundarnih surovin za potrebe primarne proizvodnje. O rezultatih uspešnosti nove zadolžitve TOZD POS mora strokovna služba poročati delavskemu svetu štirikrat na leto, ob vsakem periodičnem obračunu in ob sprejemanju zaključnega računa TOZD POS oziroma DO DINOS. —eska— PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 126 MASKER REM ARKADE VENE LEAN SAIGON POSLOVALNICE NESTANO-VITNEŽ SPIRANT RILA GALE KALEŠA MIRK CA IR OŠINE BAC ODIRAČ MARE KALENDER GAJ IVI MATI ALDO MORO NEKTAR CIMA ZARJA EGARTE ARAK ALAIN RAZPOTNIK NOVI DIREKTOR TOZD POS Ing. MARJAN RAZPOTNIK Po preteku mandata ing. Rafaelu KRAVCARJU, kot direktorju naše temeljne organizacije Priprava odpadnih surovin, je delavski svet TOZD POS po rednem raz- pisnem postopku za novega direktorja imenoval ing. Marjana RAZPOTNIKA iz Zagorja. Ing. Marjan RAZPOTNIK je rojen 3. maja 1945 v Razpotju pri Izlakah, v občini Zagorje. Stanuje v Zagorju, Cesta 9. avgusta št. 21. V šolskem letu 1963/64 je uspešno končal tehnično šolo za strojno stroko in se takoj zaposlil v Tovarni elek-troporcelana na Izlakah, kot konstruktor orodij. Po od-služenju vojaščine je šel na specializacijo na Poljsko, kjer je dobil izkušnje pri obdelavi in žganju porcelana. Po vrnitvi domov je delal v investicijski skupini tovarne. Od leta 1968 je bil vodja samostojnega obrata za vzdrževanje in energetiko, nato pa je prevzel vodstvo tozda za proizvodnjo. V letu 1973 je ob delu uspešno končal I. stopnjo Viš je tehnične šole v Mariboru in pridobil usposobljenost inženirja strojništva, na kar se je zaposlil pri IBT Trbovlje kot vodja enote ,,Strojni obrati" s 170 zaposlenimi. V letu 1979 se je odločil za ožjo specializacijo na področju razvoja in projektiranja najsodobnejših tehnoloških postopkov in opreme za industrijsko longistiko v temeljni organizaciji ,,Projektira''1- v Trbovljah. V tem času je opravil tudi strokovni izpit po zakonu o gradnji objektov. Ima skupno. 17 let delovnih izkušenj, med katerimi je 9 let opravljal naloge s posebnimi pooblastili. V NEKAJ BESEDAH OBLIKOVANJE SKLEPOV DS TOZD POS je na 6. seji, dne 17. oktobra 1983, na predlog Marjana Razpotnika, novega direktorja TOZD POS, sprejel sklep, po katerem so strokovne službe pri sestavi predlogov in osnutkov sklepov, ki naj bi jih sprejel delavski svet, dolžne le-te oblikovati tako, da bodo dokončni, ker naknadnih dopolnitev in sprememb delavski svet ne bo več sprejemal. V tem sklepu tudi piše, da mora predlagatelj pri sestavljanju vsebine predloga ali osnutka sklepa svoje delo opraviti vestno in strokovno, zavedajoč se celovite odgovornosti zanj. Vsak predlog ali osnutek sklepa mora biti tudi podpisan. ZA VEČJO ODGOVORNOST DS TOZD POS je na 6. seji na predlog Marjana Razpotnika sprejel sklep, po katerem so vodje poslovnih enot in skladišč dolžni delo tako organizirati, da bodo njihovi delegati lahko odšli na seje samoupravnih organov. Morebitne opravičene izostanke delegatov morajo sporočiti tajništvu samoupravnih organov 2 dni pred sejo zaradi ugotavljanja sklepčnosti in v izogib stroškov, ki bi nastali zaradi nesklepčnosti seje. Vodje poslovnih enot in skladišč so tudi dolžni zagotoviti izboljšanje delovanja našega delegatskega sistema. (To pomeni: skrb, da bi delegati prihajali na seje ,,oboroženi" z mnenji in predlogi delavcev, ki sojih izvolili za delegate. Opomba S.K.) BLAGAJNIŠKI MAKSIMUM Našemu skladišču v Škofji Loki smo zvišali blagajniški maksimum iz dosedanjih 10.000,00 din na 20.000,00 din (sklep DS TOZD POS št. 132/IV). DELOVNI ČAS Strokovne službe DSSS morajo ugotoviti kdaj se začenja delovni čas v vseh naših enotah, (sklenjeno na 6. seji DS TOZD POS) nato pa pripraviti ustezen predlog za morebitne spremembe začetka delovnega časa. Predlog morajo pripraviti do 8. seje DS TOZD POS. V družbenopolitično,delo se le vključil kot član ZSMS. nato pa kot član delavskega sveta, različnih organov delavskega sveta in sindikalne organizacije. Nekajkrat je bil predsednik delavskega sveta. Aktiven je bil tudi v krajevni skupnosti in občini. V letu 1972 je bil sprejet v ZK. Družbenopolitično.se je izobrazil v seminarju za poslovodne in samoupravne organe pri OK Z K Trbovlje. Uspešno je zaključil tudi enoletno dopisno šolo marksizma in enoletno politično šolo pri CK ZKS v Ljubljani. Ing. Marjan Razpotnik je delo direktorja TOZD POS začel 26. septembra 1983. REKOSNTRUKCIJA SKLADIŠČA PAPIRJA V KRANJU Zaradi manipuliranja vozila z dvigalom v kranjski balir-nici starega papirja je bilo potrebno dvigniti strešno konstrukcijo za 1 meter in povečati odprtino za vrata. Istočasno so bila izvedena dela na obnovitvi elektro-instalacij v balirnici. Izvajalec: SGP ,,GRADBINEC" KRANJ Vrednost investicije: 632.879,50 din Pričetek del: 30.8. 1982 Zaključek del: 30. 9. 1983 BAN 3. SEJA ODBORA ZA OBVEŠČANJE Odbor za obveščanje ima naša sindikalna konferenca na ravni delovne organizacije. Zdaj odboru teče drugi mandat. Člani odbora prvega mandata so na drugi seji, 29. decembra 1982 sklenili, da naj bodo člani odbora drugega mandata: — predstavnik sindikata TOZD ROS — predstavnik sindikata TOZD RET — predstavnik sindikata DSSS — predstavnik sindikalne konference DO Dinos in — predstavnik Dinosove mladinske organizacije — ZSMS. Novi odbor se je sestal 23. septembra 1983 v Ljubljani. Ugotovil je, da so v odbor izvoljeni: — VOJTEH FINK iz TOZD ROS, — RADOŠ UKMAR iz TOZD RET, - MARIJA ŽORŽ iz DSSS, - IVAN PETERNEL iz DO Dinos, - OLGA MITROVIČ iz ZSMS. Vsi so iz Ljubljane, le Peternel je iz Kranja. Seje so se udeležili trije. Manjkala sta Olga Mitrovič in Radoš Ukmar. Sejo je vodil dotedanji predsednik odbora, Ivan Peternel. Za novega predsednika odbora so izvolili Olgo Mitrovič, ki je sicer tajnica direktorja TOZD P OS. Ivan Peternel je na seji med drugim povedal, da je večletni program odbora, ki ga je odbor sprejel na 1. seji leta 1981, še vedno aktualen in da je letni načrt dela, ki so ga sprejeli obenem z več letnim programom, skoraj v celoti uresničen, razen točke, ki je predvidevala izdajanje Dinosovega vestnika in letaka. Tem dvem pismenim oblikam obveščanja, je re- OLGA MITROVIČ nova predsednica odbora za obveščanje kel, smo se zavestno odpovedali, zaradi varčevanja. Na seji so med drugim ugotovili, da se v zadnjem času število avtorjev prispevkov oziroma dopisnikov glasila manjša. Ko pa so ocenjevali glasilo, so ugotovili, da je odraz stanja v naši delovni organizaciji. Ko so govorili o nalogah odbora, je bilo rečeno, da mora dati več poudarka konkretnim problemom v naši delovni organizaciji in da mora iskati nove motivacije za pridobivanje dopisnikov. Imel naj bi tudi več stikov z uredništvom glasila in zato so predlagali, da naj uredništvo na svoje seje vabi predsednika Odbora za obveščanje. Z namenom, da bi uredništvo glasila pokrivalo vsa delovna področja Dinosa je odbor sklenil sprejeti predlog uredništva, da se vključi v uredništvo še vodja področja za splošne in kadrovske zadeve Silvestra Učakarja in vodjo komerciale Dušana Burgerja. To pa je le predlog DS DO DINOS, ker on imenuje člane uredništva. Po zapisniku napisal S.K. O NEKATERIH NALOGAH ODBORA ZA OBVEŠČANJE Moj vtis o 3. seji Odbora za obveščanje, ki je bila 23. septembra 1983, je, da je bila sklicana zaradi formalnih razlogov. Prvič zato, da bi se v letu dni odbor vsaj enkrat sestal, drugič zato, da se novi člani odbora, ki so bili že pred časom izbrani, vendarle sestanejo in tretjič zato, da se izbere novega predsednika odbora. Če bi sejo narekovali vsebinski razlogi, potem bi na seji verjetno najprej obravnavali stanje in stopnjo informiranja delavcev v primerjavi s stanjem in stopnjo na primer pred ustanovitvijo Odbora za obveščanje. Pri obravnavi tega vprašanja pa se ne bi omejili le na glasilo, kajti obveščanje delavcev je veliko več kot to. Obveščanje je informiranje, ki ga opravljamo predvsem zaradi pravilnega odločanja o poslovanju, gospodarjenju in samoupravljanju. Informacije za odločanje o tem pa so predvsem v gradivih za seje delavskih svetov in njihovih komisij pa tudi za seje in sestanke družbenopolitičnih organizacij in njihovih organov, izvršnih odborov in komisij. Odbor bi verjetno najprej analiziral in ocenil takšno informiranje, nato informiranje s pogovarjanjem delegatov z delavci in potem, na primer, z našim glasilom. In ko bi analiziral in ocenil prispevke, objavljene v našem glasilu, bi verjetno ocenil, koliko glasilo prispeva k pravilnemu odločanju po gospodarskih in samoupravnih vprašanjih, toda tudi k reševanju drugih vprašanj, s katerimi se delavci srečujejo v vsakdanjem življenju in delu. To so vprašanja socialnega počutja, medsebojnega spoznavanja, vplivanja na razpoloženje in veselja do dela, za zadovoljevanje kulturnih in sploh rekreacijskih potreb in ne nazadnje, koliko prispeva k utrjevanju pripadnosti stroki in firmi. Z drugimi besedami, ocenil bi, če glasilo objavlja takšne prispevke, kot je zapisano v vsebinski zasnovi glasila, ki je zapisana v Pravilniku o urejanju in izdajanju glasila delovne organizacije DINOS, ki ga je sprejel delavski svet. Če bi bila seja sklicana iz vsebinskih razlogov, potem bi verjetno na njej sprejeli tudi letni delovni načrt, ki bi ga sestavili na podlagi večletnega programa odbora. Naj ta večletni program, ki je še vedno aktualen, tu ponovno odtisnemo. 1. Stalno prizadevanje, da bodo vsi delavci seznanjeni z informacijami, nujnimi za gospodarjenje in samoupravljanje. 2. Dopolnitev statutarnih določil o obveščanju delavcev na podlagi izkušenj. 3. Spremembe določil Pravilnika o urejanju in izdajanju glasila delovne organizacije na podlagi nove organiziranosti obveščanja in izkušenj. 4. Širjenje oblik in načinov obveščanja delavcev ter poglabljanje kvalitete vsebine obveščanja s povratnimi informacijami. 5. Stalna skrb za razumljivost gradiva, ki ga strokovne službe izdajajo delavcem zaradi obveščanja. 6. Stalno ocenjevanje uspešnosti različnih oblik in načinov obveščanja ter razširjenosti branja tiskanih informacij. Sprejemanje ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti. 7. Poglabljanje kvalitete in pestrosti glasila delovne organizacije. 8. Iskanje motivacij za pridobivanje novih sodelavcev glasila, dopisnikov in fotoreporterjev. Širjenje dopisniške mreže. 9. Stalno ocenjevanje, kako s prispevki v glasilu uresničujemo naloge na področju obveščanja. 10. Usmerjanje uredništva glede vsebine posameznih številk glasila. 11. Zagotavljanje materialne stimulacije članov uredništva, dopisnikov in fotoreporterjev. Letni delovni načrt odbora bi se lahko dotaknil vsake točke tega večletnega programa, vsekakor pa bi se, po mojem mnenju, moral dotakniti 3., 4., 7. in 8. točke programa. Za konec naj še enkrat poudarim: obveščanje ni samo glasilo. Informacije zaradi odločanja in zaradi širjenja vedenja in znanja se prenaša tudi ustno, preko telefona, preko razglasne deske, preko delegatskih gradiv, sej in sestankov. Vsi, ki združujejo delo, nosijo svoj delež odgovornosti za obveščanje oziroma informiranje. Znotraj te odgovornosti pa je tudi odgovornost za glasilo delovne organizacije. Odbor za obveščanje bi torej moral pri obravnavi stanja in stopnje obveščanja v delovni organizaciji analizirati to vprašanje v njegovi celotni razsežnosti. Da pa bi analize in ocene imele svoj namen, bi moral sprejemati tudi konkretne delovne načrte za napredek informiranja oziroma obveščanja. V takih obdobjih kot ga doživljamo sedaj, to je v kriznih obdobjih, ima dobro in pravočasno obveščanje neprecenljiv pomen. Glasilo delovne organizacije lahko na svoje rame prevzame velik del odgovornosti za dobro obveščanje delavcev, ne pa tudi za pravočasno obveščanje, ker izhaja enkrat mesečno. Stane Koman Z NAŠIM KAMIONOM V SOVJETSKO ZVEZO V Sovjetski zvezi, v Moskvi, prirejajo velik sejem, na katerem bo razstavljala tudi Jugoslavija in v okviru nje delovna organizacija RIKO iz Ribnice. Na sejmu bo razstavljala svoje izdelke komunalne opreme. Razstavljala bo toliko svojih izdelkov, da jih bodo tja prepeljali s petimi vozili. Naša delovna organizacija že veliko let dobro sodeluje z RIKO in tako je prišlo med direktorjem RIKA, tovarišem Dolinškom in našim namestnikom direktorja TOZD POS, tovarišem Goljo do sporazuma o najemu našega vozila FAP 16/16. To vozilo ima nekaj takih tehničnih posebnosti, da gaje vredno pokazati tudi na moskovskem sejmu. Ti posebni dodatki pa so seveda izdelki delovne organizacije RIKO. Z našim Fapom se bo v Moskvo prepeljalo nekaj razstavnih predmetov, nato pa bo tudi sam kamion razstavni eksponat. Naš kamion bo v Moskvo vozil naš voznik, tisti, ki je imel najboljši odnos do tega vozila. To zaupanje naj bi mu bila nagrada za njegovo požrtvovalno delo. Vožnja pa bo naporna. V 4 dneh bo konvoj petih vozil prevozil pot, dolgo okrog 3 tisoč kilometrov. Gotovo pa bo ta vožnja tudi zanimiva, saj bo potekala preko nekaj držav in skozi mnogo zanimivih krajev. Nič ne bi bilo narobe, če bi naše glasilo, po vrnitvi našega delavca iz Moskve, objavilo kakšen prispevek o njegovih vtisih in doživljajih s te poti. Golan te’*’ J0T Slika v prejšnji številki našega glasila o tem, kako voznik Lebar iz Maribora naklada na kamion, ki je poln alu-odpadkov, še avtomobilsko ohišje, ni kdo ve kako uspela, zato objavljamo še eno. (Foto Ivanek) REPORTAŽA IZ MURSKE SOBOTE sestanke. Lahko bi bila tudi jedilnica, če delavci ne bi malicali v bližnji gostilni. Nekdo pa mi je na uho povedal, da bo prišla prav tudi za proslavljanje rojstnih dnevov delavcev. Ko sem bil tam, sem opazoval delavce pri delu in v pogovorih. Imel sem občutek, da so zelo zadovoljni, če ne kar ponosni na tako urejeno in obnovljeno skladišče. Vodja skladišča tovariš Ška-lič je bil nekje na terenu, ko sem prišel k njim. Sprejela me je knjigovodkinja Marta Križan, ki je pri nas od 1. novembra 1982 in ki je zamenjala Marijo Kardoš. Marija je šla prav zdaj v pokoj, pri nas pa je bila 23 let. V razgovoru s tovarišico Križanovo sem dobil vtis, da je Dinos zopet dobil eno sodelavko, ki rada dela in ki zna delati. Že nekaj takšnih tovarišic imamo, ki lahko v odsotnosti ,,svojega šefa" vodijo skladišče, da ne rečem celo poslovalnice, in to tako, da nas nikakor ne more biti sram. Čakajoč na Škaliča, sem se sprehodil po skladišču in slikal; naenkrat pa zagledal vodjo mariborske poslovalnice Ivana Kušarja in mariborskega vzdrževalca strojev Franca Kološo. Pred novim skladiščem sta se pogovarjala z dvema tovarišema iz nabavne službe Tovarne lepenke Ceršak, Dragom Marcem in Ferkom. Pred skladiščem je bil tudi njihov kamion na katerega so nalagali papir. Ko se je vrnil Škalič, smo vsi odšli v novo sejno sobo, kjer se je med Kušarjem in Škali-čem na eni strani ter Marcem in Ferkom na drugi razvil pogovor o kvaliteti starega papirja in o pošiljkah Tovarni lepenke Ceršak. Trenutno je namreč tovarna v veliki stiski zaradi premajhnih količin starega papirja. Zaloga ji je pošla in tovariša iz nabavne službe sta vzela ,,pot pod noge", da bi ugotovila, koliko več starega papirja bi se dalo, kar se da hitro, odpremiti v Ceršak. Seveda pogovor rii tekel samo o tem. Škalič se je na primer zavzemal za to, da bi v novo skladišče dobil veliko stiskalnico za papir, obenem pa je razmišljal o tem, kako bi bilo, če bi v novem skladišču začeli papir resnično Pritrjevanje napisne table na leseno hišico, pred katero je decimalna tehtnica za droben odkup in nakup Mislim, da je naše skladišče v Murski Soboti najbolj dolgo čakalo na dokončno ureditev. Takole, pred kakšnimi 20 leti smo ga začeli graditi, letos pa končali. Zdaj daje res lep videz. Poslovna stavba, ki ima na oknih cvetje in ki so zavarovana s kovanim železom, daje celo vtis večje vikend hiše, nekje na Gorenjskem. Povsem novo je skladišče za papir, barvne kovine, repro-material in garažiranje vozil. Nova je tudi hišica, namenjena drobnemu odkupu. Velik del skladišča, 500 m2, je asfaltiranega. Nova je ograja okrog skladišča, ki še ni povsem narejena in nova je zelenica na levi strani vhoda v skladišče. V obnovljeni upravni stavbi imajo trije uslužbenci, vodja skladišča Vladimir Škalič, knjigovodkinja Marta Križan in blagajničarka Kristina Serec, vsak svojo pisarno. V njej so garderobe z omaricami, tuši in ,,veceji" ter ta-koimenovana sejna soba ali večnamenska soba. V njej ima 15-članski kolektiv MARTA KRIŽAN, knjigovodkinja skladišča v Murski Soboti sortirati. Mimogrede je povedal, da je lansko leto odpre-mil 3.200 ton starega papirja, tovariša iz Ceršaka pa sta povedala, da sta zelo zainteresirana za sortirane odpadke starega papirja, kakor tudi za čist in suh papir. Ko sta se Harc in Ferk poslovila, je Ivan Kušar začel razgovor s Škaličem o tem, zakaj so murskosoboški delavci odpovedali prijavo za izlet „Po poteh AVNOJ". Dvodnevni avtobusni izlet je organizirala mariborska poslovalnica za člane svojih sindikalnih organizacij. Vsako leto organizirajo po en izlet. Lani ali predlanskim so šli celo v Beograd, letos pa bodo šli skozi Jasenovac, Kozaro, Banjo Luko, kanjon Vrbasa, Drvar, Bihač, Plitvice, Karlovac in Zagreb. Ivan KUŠAR, Jože FERK in Drago HARC iz Ceršaka in Vladimir ŠKALIČ na razgovoru v novi sejni sobi murskosoboškega skladišča Novo skladišče v Murski Soboti Obnovljena garderobno-upravna stavba našega skladišča v Murski Soboti Murskosobočani so se za izlet „Po poteh AVNOJ" najprej prijavili, potem pa prijavo odpovedali. Seveda so v Mariboru veliko razmišljali o tem, kaj naj bi bil pravi vzrok za odpoved, Škalič pa je Kušarju pojasnil, da je vzrok edinole — prepozna vrnitev v Maribor, od koder bi se lahko šele drugi dan zjutraj odpeljali v Mursko Soboto. Po kratkem premisleku -so našli takšno rešitev, po kateri bi bili Murskosobočani do polnoči doma in ker Škalič sam ni mogel zagotoviti, da bodo zdaj delavci šli na izlet, je po 14. uri vse delavce povabil v sejno sobo, kjer jim je vodja poslovalnice razložil rešitev njihovega problema. Obenem jim je povedal, zakaj je tako močno zainteresiran, da se izleta udeležijo delavci vseh skladišč poslovalnice oziroma če ne vsi, vsaj večji del. V bistvu je šlo za vprašanje stopnje harmonije celotnega kolektiva mariborske poslovalnice. Zanimivo pa je to. V Mariboru so sprejeli odločitev, da gredo lahko na izlet samo delavci in delavke Dinosa, ne (nadaljevanje na str. 8) (nadaljevanjesstr. 7) pa tudi na primer njihovi ožji ali daljni sorodniki. Nekateri, ti pa so v manjšini, zaradi takšne odločitve nočejo iti na izlet, drugi pa ne smejo ... Ko je bilo delavcem vse lepo pojasnjeno, so se odločili, da prekličejo odpoved. Razpoloženje po kratkem in plodnem sestanku je bilo dobro in zato je tudi predlog o skupni spominski fotografiji, pred obnovljeno upravno stavbo padel na ugodna tla. Ker s Škaličem še nisva bila sama, da bi se še kaj pogovorila, sva po delovnem času še nekaj časa ostala v njegovi pisarni. Zanimalo me je, kako je z zbiralnimi akcijami v murskosoboški občini in Škalič mi je povedal, da so zelo uspešne. Dosegel je, da imajo zbiralne akcije v programu vse osnovne šole pa tudi Društvo za varstvo okolja in medobčinska gospodarska zbornica. Akcija zbiranja teče skozi vse leto, in tako so na primer lansko leto učenci osnovnih šol zbrali 250 ton raznega odpadnega blaga. O teh akcijah in o Dinosu v Murski Soboti je bila tudi lokalna radijska oddaja „v živo". O tem pa je pisal tudi časopis Murske Sobote ..VESTNIK", in sicer 8. septembra 1983. Zaradi uspehov, ki jih je dosegal Škalič v Murski Soboti, so ga povabili v medobčinsko gospodarsko zbornico, kjer je član odbora za družbeno in prostorsko planiranje, varstvo okolja in sekundarne surovine. Seveda pa je tudi član vodstva Društva za varstvo okolja. Vse to delo in trud ni zaman. Delavci skladišča v Murski Soboti se ne bojijo, da ne bi realizirali svojega plana. Ga celo presegajo, tudi količinsko. Letos so na primer poleg drugega že od-premili v Maribor, k stiskal- Samohodni nakladalec, ki ima za obtežitev in ležišče spuščene nakladalne roke kvader iz železja, namesto njega pa bi lahko imel „kason" Franc Kološa, Ivan Kušar in Vladimir Škalič v razgovofu na skladišču v Murski Soboti Franček v razgovoru s soboškim voznikom kamiona Bela Beznecem niči ARNOLD, okrog 160 vagonov pločevine. Njihov kolektiv šteje trenutno 15 članov plus enega, ki je sedaj pri vojakih. Poleg nekaj stiskalnic za papir imajo 3 kamione, enega samohodnega nakladalca in enega viličarja. Mimogrede naj povem, da sem se o samohodnem nakladalcu, ko sem ga slikal, kako mu natovarjajo papirne rezance na ceršaški kamion, pogovarjal s Frančkom iz Maribora. Vprašal sem ga, zakaj je obtežen z veliko železno kocko, ko bi lahko bil obtežen s „kasonom" in bi služil tudi za prevoz določenih količin odpadnega blaga. Strinjal se je z menoj, da je takšna obtežitev, kakršna je, neekonomična za skladišče in povedal, da se je že zavzemal za to, da bi ,,kocko" zamenjali s „kaso-nom". Kako bi to bilo koristno, je povedal tudi Vladimir Škalič, vodja skladišča. Ko gredo nakladati v kakšno tovarno, nazaj grede nakladalec vozi ..prazen" za polnim ali prepolnim kamionom, namesto da bi še sam kaj pripeljal na skladišče. Stane Koman PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 125 AREST BRON OKTOBER AERO VARČEVANJA ME-TAKRITIK PV POGLED KAHLA AMOR ADRE-SANT AL SLAST PRE-DENCI RAPA SLA RIN CJ VID ANATOL ITAS ETNA KNIN VN KIDAČ ROTARI TONI ANINA OSEBEK ERIČ RANAR STROKA JAKA Vladimi ŠKALIČ na sestanku v novi sejni sobi Škalič v razgovoru z odkupovalcem na skladišču Karlom Kovačem v sejni sobi Izgradnja skladišča in obnova garderobno-upravne stavbe 1. Upravno-garderobni del: — dela, končana spomladi 1983 — vrednost del cca 2.500.000. Adaptacija je predstavljala povečanje gar-derobno-sanitarnih prostorov, ureditev jedilnice (skupne sobe) ter ureditev pisarniških prostorov, obnova fasade itd. Izvajalec: TEMELJ CANKOVA. 2. Skladišče: — dela, končana v spetembru 1983, — izvajalec TEMELJ CANKOVA, — vrednost del: 5.070.048,30 din, — objekt dimenzije 24 x 8 m - — namembnost: 100 m2 skl. za papir; 65 m2 garaže za tovornjake; 35 m2 skl. barvnih kovin. 3. Dela na zunanji ureditvi se zaključujejo; vrednot del je 1.000.000 din. Urejeno je 550 m2 asfaltiranih površin, cca 500 m2 utrjenih makadamskih površin, obnovljena pa je tudi ograja. ŽREBANJE NAGRADNIH KRIŽANK ŠT. 125 in 126 Žreb je bil 19. oktobra 1983. V komisiji so bili: Andreja Vrščaj, Štefka Durakovič, Cveta Meden in Stane Koman. Iz koška sta jemali rešene križanke Andreja in Štefka. Komisija se je sestala ob 15,25. uri v sobi glavnega in odgovornega urednika Staneta Mancinija. Z delom je končala ob 15,46. uri. Na uredništvo je prispelo 23 rešitev; od tega 11 za križanko št. 125 in 12 za križanko št. 126. Tokrat so reševalci pri obeh križankah vpisali več napačnih črk, tako da je zmanjkalo rešitev za 2x8 nagrad. Za št. 125 dobi po 100,00 din naslednjih 7 reševalcev: KLANČAR ANTON, upokojenec iz Ljubljana DOBRAVEC Ciril, upokojenec iz Ljubljane, GRAJZAR Miloš, iz Kranja, Pintarjeva 2, ŠMELCER Jože iz Kranja, Partizanska 17, GARIČ Marija iz DSSS, ROZINA Barbara iz Višnje gore, Dedni dol 24 ŠUM Tatjana iz DSSS. Za št. 126 dobi 6 reševalcev po 100,00 din: GRAJAZAR Jožica iz Kranja, Pintarjeva 2, ŠMELCER Jože iz Kranja, Partizanska 17, KLANČAR Anton, Upokojenec iz Ljubljane, ŠUM Tatjana iz DSSS, HIENG Vera iz DSSS, ROZINA Grega iz Višnje gore. Dedni dol 24. ČESTTITAMO! V pisarni Vladimirja Škaliča visi slika garderobno-upravne stavbe, karšna je bila skoraj dve desetletji IVANEK IMA NOVO PISARNO Pred leti smo za novo leto pisali o tistih naših skladiščih, na katerih imamo samo po enega delavca. Poimenovali smo jih za „naše Robinzone". Danes imamo, kolikor vem, še dva taka skladišča, v Gornji Radgoni in v Sežani. V prejšnji številki našega glasila smo sporočili, da bo Anton Ivanek, ki vodi skladišče v Gornji Radgoni, verjetno kmalu dobil kontejnerski bivalni blok, v katerega bo iz majhne lesene in neugledne barake preselil svojo pisarno. Ko sem bil sredi meseca septembra na našem skladišču v Murski Soboto, sem tam zvedel, da že ima novo pisarno in zato sem ga mimogrede obiskal. Bil je prav ponosen na novo pridobitev in hitel je razla- * 1 —ja Ivanek pred staro in novo pisarno ANTON IVANEK za pisalno mizo v novi pisarni S takšnim obvestilom Ivanek sporoča obiskovalcem skladišča, kdaj se bo vrnil, če je slučajno kje drugje gati, kako so kontejnerski blok razkladali in postavili. Dogodek je tudi fotografiral, slik pa še nima. Še ni porabil vseh posnetkov na barvnem filmu in zato ga še ni dal razviti. Obljubil pa je, da nam bo sliko poslal, ko jo bo imel in če bo dobra. Medtem ko sem čakal, da bo sonce kontejnerski blok bolj obsijalo in bo slika lepša, sva se o marsičem pogovarjala. Na primer o pločevini, ki jo ima veliko zunaj ograje in ki je že močno preraščena s visokim plevelom in drugimi samo sev ni mi rastlinami. Jaz sem menil, da je pločevine škoda, ker jo razjeda rja in jo je vedno manj, on pa je zagovarjal mnenje, da se škoda ne dela, ker je pločevina vsak dan več vredna. Seveda je povedal tudi pravi vzrok za takšno zalogo. Poslovna enota ima še vedno premalo prevoznih sredstev s katerimi vozi tako pločevino iz svojih skladišč.v Maribor, k stiskalnici ARNOLD. Še enega takega voznika bi poslovalnica morala imeti, je dvakrat omenil, kot je Lebar, in dodal, pa bi te zaloge kmalu izginile. V enem delu skladišča raste lep oreh. Ko je Ivanek prišel sem za skladiščnika, to je pred 18 leti, je bil tisti oreh visok slabega pol metra. Najmanj dvakrat smo ga zasuli z odpadnim blagom in vedno se je prebil skozi, je povedal Ivanek. Za ta 20-letni oreh lahko rečemo, daje Dinosgv in Ivanekov oziroma bolj Ivanekov kot Dinosov, kajti potem, ko se ni dal kar tako uničiti, je Ivanek začel nanj paziti. Na stebru, ki drži streho nad decimalno tehtnico, sem zagledal pločevinasto tablo z avtomobilsko parkirno uro in listkom, na katerem je pisalo: PRIDEM OB . . . Tako že veliko let obveščam stranke, kdaj se bom vrnil, če pridejo, ko me ni, je zadovoljen tomalčil, ko je videl, da se pripravljam to stvar slikati. Kadar grem na malico ali kadar moram v kakšno podjetje, naravnam kazalec na uro, ko menim, da se bom vrnil. In, vedno se vrnem točno ali pa še prej, je zatrjeval. Rekel je, da bi bila ta njegova domislica brez pomena, če bi zamujal. Stran- ke me počakajo zato, ker vedo, da sem točen, se je pohvalil. Nasproti skladišča so dan prej orali njivo in s traktorjem nanesli na s peskom posuto pot nekaj zemlje. Iva-nek je vzel grablje in začel cesto čistiti, da mu stranke ne bi nanosile zemlje v skladišče. Naj povem, da je pot takšna kakršna je, tudi Iva-. nekove zasluga. Makadamska je, to je res, toda ravna in primerno široka in brez blata. Nekdaj je bila blatna poljska pot. Stranke so zemljo prinašale tudi v pisarno, in to Ivaneku ni bilo prav. Pot je začel posipati in utrjevati, dokler ni dobila sedanjo kakovost in obliko. Ko sem odhajal, sem zvedel še za eno Ivanekovo domislico. Pospremil me je kakšnih 50 metrov in ko sem ga opozoril, da naj se vrne, ker ga lahko kdo pokliče po telefonu, mi je rekel, da bi zvonec slišal, četudi bi bil več kot 200 metrov daleč od skladišča. Še predno sem v to podvomil, je povedal, da ima zunaj pisarne še en zvonec, ki je podoben tistemu v telefonskemu aparatu, samo, da je močnejši. Tak je kot ga imajo na železniških postajah, je rekel, misleč, da sem ga gotovo že kdaj slišal ali videl. Ivanek je takšen zvonec nekje dobil, popravil, priključil k telefonu in montiral na zunanjo steno pisarne. Na takšno zamisel je prišel, ko se mu je zgodilo, da ga je nekdo klical po telefonu in potem razglašal, da ga ni bilo na skladišču. Pa je bil, samo zunaj je sortiral pripeljano odpadno blago in telefonskega zvonca ni slišal. Zdaj se mu to ne more več zgoditi, četudi bi na skladišču razkladali odpadno blago z velikim hrupom in truščem. Takšen je Ivanek iz Gornje Radgone. Ne moreš si kaj, da ne bi o njem mislil vse najboljše. Povsem je predan naši dejavnosti. Ponosen je nanjo in živi zanjo kot, da brez nje ne bi imel obstanka in čeprav mu je nekoliko „oštreala" zdravje. Revme se je nalezel, nekoliko pa si je tudi poškodoval hrbtenico. Ko sem prišel sem, sem bil še mlad in pretirano zagnan, je rekel. Dvigoval, razkladal in premeščal sem tudi pretežke stvari. Takrat nisem imel pojma, kako se težke stvari pravilno dviguje oziroma, kako se moraš pripogniti pri dvigovanju. Delal sem narobe in „na horuk", je v smehu povedal. Pri nas bi morali poučevati, kako se pravilno dviguje težke stvari, je menil in dodal, da naj to zapišem. Kljub dvigalom, ki jih imamo, je kdaj pa kdaj treba kaj ročno dvigniti, je rekel Ivanek, jaz pa n'č • • • Stane Koman Kontejner za star papir je že prepoln. Zadaj je oreh, ki je v dvajsetih letih zrasel na našem skladišču v Gornji Radgoni IZ SOBOŠKEGA DINOSA ,Odpadkov ni, je le neznanje!” Ku.ski znanstvenik Mcntlcljejev, avtor s Ujejo, avtor spoznanja, da ..odpadkov m. jv zgolj neznanje, kako odpadke izkoristili", je očitno že pred desetletji „vizionarsko" zaslutil, kam nas ho privedlo vnemamo odlaganje papirja, plastike, slekla, pločevine, železa in skar je podobnih koristnih odpadkov. Zdaj st* nam lastni nepreračunljivost in malomarnost dvojno otepata: najf*'**■ *"l“ ....-.....- ■* (vojno otepata: najprej pridušamo nad dodobra skaženim okoliei ? gOS| vii stno se > nič kaj hvale/nem položaju, ki v omogočeni spominja na slepo ulico, čeravno ne kaže vreči puške v koruzo. KAJ J K TO — DINOS? Daj industriji nazaj odpadne surovine, vč povedati vsak šolar, sicer pa gre za organizacijo, ki že dobro poltretje desetletje opravlja pomembno, dasi ne ravno lahko poslanstvo. Njena teme Ijna organizacija Priprava odpadnih surovin ima v naši republiki 12 poslovalnic, eno tudi v Murski Soboti. (Mimogrede: v naši republiki zbirajo papir in kajpada druge odpadne surovine tri delovne organizacije — ob Dinosu Še Unija papir servis in Surovina.) Ta šteje 16 zaposlenih — je torej neke vrste ,,žepna” organizacija — in po izračunih vodje enote Vladimirja Skaliča letno odkupijo po nekaj sto vagonov sekundarnih surovin. ,,V letošnjem šestmesečju smo zbrali 2850 ton ali 285 vagonov starega papirja, plastike, stekla, pločevine, železa, gum, akumulatorjev. avtomobilskih školjk in podobnega. Resda je to v primerjavi z lanskim istim obdobjem nekaj več, vendar je še vedno pod načrtovanim. Posameznikom in organizacijam znaten delež odpadnih materialov so dale šolske akcije in sploh akcije čiščenja okolja >mo /a to izplačali blizu 13 milijonov dinarjev, sami pa iztr /tli blizu 20 milijonov dmarjev. m je 1260 t Sladko] m m prodanim je za izkupiček od prodai Skalič. odukcijo. iodke in sklade,' odpadkov bojaznij posameznikov, med njimi tudi Romov. ki dokaj učinkovito in tako. da se gromov niško ivm in takoi nato soričo vse ,surovinske lakote", ki pesti naše gospodarstvo. Skratka, zna- velikti ’ zbirajo odpadne iale. Vendar pa s tem rti če obogatet . k v cčjemu pa namenjamo /a razširjeno stroške, osebne pojasnjuje Ko ga povprašamo, kaj sodi o odpiranju zasebnih zbiralnic in s tem povezano , da bi utegnili posamezniki obogateti, ostaja redkobeseden in meni, da je posredi vprašanje, s katerim sc v Pomurju posebej ne ukvarjamo, saj je že dokaj očiščeno sekundarnih surovin, če ga prav razumemo, se torej zasebne zbiralnice ne bi obnesle. .,Res pa je,” dodaja Skalič, ,,da imamo v mestu Murska Sobota kar nekaj Vodja poslovne enote Vladimir Škalič: ,,Prihodnje leto pri- čakujemo, da bomo odkupili manj sekundarnih surovin.” ndusttijsko Od /branega je šlo v prodajo 2260 ton, med drugim i recimo .im ko alt recimo -anju \ Man Razlika med Nm Dl nosovi poslovalnici v Murski Soboti se dnevno obrne po več naloženih tovornjakov in nekaj deset posameznih zbiralcev koristnih odpadkov OBNOVI IN NOVOGRADNJA i ansko jesen so začeli delavci < ankovskega Temelja na dvorišču Dinosove poslovalnice v Murski Soboti z gradnjo 26 krat 8 metrov velike hale, namenjene za skladiščenje in sortiranje odpadnih kovin ter prešanje starega papirja. \.7.c teta 1964 smo bili resen kandidat za prenovo in razširitev, a smo potlej iz določenih razlogov izpadli,” pravi vodja poslovalnice. ,,Naložbena politika v Dinosu se namreč ravna po načelu, da skoraj vsako leto načrtno uredimo eno od terenskih skladišč. Naše bo z obnovo pisarniških prostorov, garderobe in sejne sohe stalo približno staro milijardo dinarjev, gre pa v celoti za lastna sredstva. Vse skupaj sc /e kar malce vleče, vendar računamo, da bo otvoritev še to je- RAČUNIC A ZA VSAKOGAR V soboškem Dinosu vam za kilogram starega železa plačajo 4 dinarje, pločevine 2,5 do 3 dinarje, papirja 3 do 3,5 dinarje, plastike 3 dinarje in za kilogram stekla 0,15 do 0,35 dinarjev. Sc najbolj se splača zbirati baker, saj pri kilogramu vrže kar 80 dinarjev, medlem ko dobite pri avtomobilskem akumulatorju za kilogram 12 dinarjev. Tisti, ki imate zadrego z gumami, se napotite na Dinos in po kilogramu boste dobili najmanj 50 par in največ dinar. Skratka, to je računica, kakor /a koga in komu. Nerodno je le to. da lahko po dedci veljavni odredbi z.bir8fff""l^?gaffiz!aciic •a za denarni presežek odpreti v račun. Zdaj riatn manjka šaše to, da bi tudi zbiranje vndarnih surovin obdavčili!? Branko ZUNHt Foto: Milan SKI F D AR Iz soboškega VESTNIKA, ki je glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, 8. septembra 1983 DELAVSKO ŠPORTNO SREČANJE INOT - ROVINJ 83 naših delavcev — tekmoval- Če bomo šli drugo leto spet cev je izjavilo, da se pod ta- na igre, bomo šli tja že tret- kimi pogoji ne bodo več jič v istih trenirkah, udeleževali športnih srečanj. Tekmovalci INOS iz Beo- V Rovinju smo lahko gledali grada so bili teden dni na pravo modno revijo trenirk pripravah na Igalu. To se ostalih udeležencev, saj je pozna tudi na njihovih rezul- večina imela nove trenirke, tatih. PREGLED KONČNIH REZULTATOV Proizvod dosež. dosež. Skupaj delov. točke mesto točke mesto Delovna organizacija točke discipl. moški moški ženske ženske 1. INOS Beograd 237 — 161 1 76 3 2. DALMOS Split 226 61 74 5 91 2 3. UNIJA Zagreb 210 30 110 3 70 5 4. METIS Rijeka 200 54 73 6 73 4 5. OKTOBER Novi Sad 191 - 97 4 94 1 6. OBNOVA Osijek 182 27 114 2 41 8 7. OTPAD Pula 146 84 37 8 25 10 8. DINOS Ljubljana 121 8 45 7 68 6 9. SIROVINA Bačka Palanka 67 41 20 12-13 6 15 10. Sl BA Zrenjanin 66 12 30 9 24 11 11. OTPAD Subotica 57 6 6 17-18 45 7 12. NOVA SIROVINA Banja Luka 54 10 28 10 16 13 13. KOSOSIROVINA Titova Mitroviča 52 12 20 12-13 20 12 14. METAL Senta 49 — 14 14 35 9 15. SIROVINA Bihač 37 12 25 11 - - 16. KOVINA Visoko 24 20 4 19-21 - - 17. SIROVINA Sisak 17 9 4 19-21 4 16 18. JUGOSIROVINA Skopje 14 4 10 16 - - 19. SIROVINA Bjelovar 12 - 4 19-21 8 14 20. TRGOSITOVINA Sarajevo 12 - 12 15 - - 21. METALPROMET Slav. Požega 10 10 - 22 - — 22. SIROVINA Sombor 6 — 6 17-18 — — V prijetnem hotelsko-turi-stičnem naselju Vilos Rubin, 3 km iz Rovinja, smo se 39. 9., 1. 10. in 2. 10. srečali delavci naše stroke na 5. delavskih igrah. Sodelovalo je 22 delovnih organizacij oziroma 970 delavcev iz vse Jugoslavije. Prijetnemu vzdušju je pripomoglo zelo lepo sončno vreme, kar je bilo izredno dobrodošlo, saj so bila tekmovanja večinoma na prostem. Organizacija je bila zaupana delovni organizaciji OTPAD Pula, ki so svojo nalogo z manjšimi napakami v redu izvedli. Slabo je bilo obveščanje. Tekmovalci so za nekatere rezultate izvedeli šele drugi dan, lahko pa bi jih izobesili še isti dan na oglasni deski. Seveda je bilo to večkrat odvisno tudi od sodnikov. Vsak je bil seznanjen za svojo zadolžitev; za vsako panogo je bil določen vodja, tako da ni prišlo do nobenih nesporazumov. Tudi veseli del spada na taka srečanja, toda naši delavci se niso in niso mogli sprostiti. Že prišli so slabe volje, najbolj pa tisti, ki so se pripeljali z vlakom. Večina ni bila iz Ljubljane, tako da so porabili kar ves dan za potovanje. Vsi ostali udeleženci, npr. iz Skopja, Beograda so prišli s posebnim avtobusom. Mi, ki smo blizu Rovinja, pa smo bili vezani na vlak in njegov vozni red. Zato smo iz Rovinja morali oditi čim-prej, da so naši tekmovalci iz notranjosti Slovenije lahko na železniških križiščih dobili zvezo za povratek domov. Zadnji večer npr. se je zgodilo, da nas je prišel vodja tekmovalcev Sirovine iz Bjelovarja prosit, če se lahko eden njihovih delavcev pelje z nami do Ljubljane. Lepo smo mu odgovorili, da lahko, z rednim vlakom, ker nismo prišli s posebnim avtobusom. Zelo je bil presenečen in brez besed je odšel. Toda sprijazniti smo se morali, da Slovenci živimo v letu stabilizacije. Veliko Naši tekmovalci pa so se v posameznih panogah uvrstili tako: MOŠKI Športne discipline: Vlečenje vrvi izpad že pri prvi nasprotni ekipi. Kegljanje 6. mesto med 19 ekipami Skok z mesta 3. mesto med 20 ekipami Met krogle 9. mesto med 17 ekipami Delovne discipline: Manipuliranje s kontejnerjem 13. mesto med 17 uvrščenimi ekipami Rezanje železa 16. mesto med 21 ekipami Sortiranje papirja 6. mesto med 19. ekipami Sortiranje železa 14. mesto med 18. ekipami Namizni tenis 4. mesto med 8 ekipami Šah 9. mesto med 9 ekipami Streljanje 12. mesto med 21 ekipami Plavanje 5. mesto med 10 ekipami Kratek počitek naših tekmovalcev in tekmovalcev iz Splita. V ozadju panorama Rovinja ŽENSKE Športne discipline Namizni tenis 6. mesto med 8. ekipami Streljanje 11. mesto med 13 ekipami Plavanje 1. mesto med 9 ekipami Kegljanje 1. mesto med 9. ekipami Met krogle 10. mesto med 12. ekipami Skok z mesta 5. mesto med 10 ekipami Pikado 14. mesto med 16 ekipami Dosedanje Dinosove skupne uvrstitve na naših zveznih športnih srečanjih so: 1977 v Makarski 5. mesto 1978 v Poreču 6. mesto 1979 v Šibeniku 7. mesto 1982 v Rabcu 2. mesto 1983 v Rovinju 8. mesto Leta 1984 bo srečanje na Ohridu. Organizator bo JU-GOSI ROVI NA Skopje. Že v Rovinju smo se Dinosovi tekmovalci dogovorili, da se bomo iger udeležili in si obljubili, da bomo takoj začeli s treningi; z mesečnimi srečanji na kakšni poslovalnici pa ugotavljali dosežke. Ali bomo ,,mož beseda"? I Sonja Rahne PRIPIS UREDNIKA! Kritičen zapis o „že tretjič v istih trenirkah", lahko ublažimo z ugotovitvijo, da je to naš prispevek k stabilizaciji. Ob tem pa naj poudarimo, da smer bili na prvih treh srečanjih ,,oblikovalci mode" prav Dinosovci. K ugotovitvi, da so se Inosove! iz Beograda pripravljali na srečanje v Igalu in da se to pozna na njihovih tekmovalnih rezultatih, pa je potrebno povedati, da namen delavsko-športnih iger niso vrhunski rezultati, temveč pregled športne aktivnosti med letom v posameznih delovnih sredinah. Za naše igre velja olimpijsko pravilo: „Važno je sodelovati." Zaskrbljeni pogledi naših tekmovalcev na start, kjer sta se ,,pognali" v vodo naši tekmovalki Irena in Alenka IRENA PEKOLJ in ALENKA MAUSER neposredno po ekipni zmagi v plavanju na 50 metrov v Rovinju PRVIČ NA DELAVSKIH SREČANJIH INOT Ko se človek prvič povzpne na Triglav, ko prvič prekorači (preplove) ekvator, ko se vpiše na pomorsko šolo itd. je krščen. Kako je krščen, je odvisno od navad in okoliščin, vsekakor je to vesel dogodek. Eno vrsto krsta sem doživel tudi sam, kot zelenec na ,,športno-družabnih" igrah INOT-a. Moj prvi krst prvega dne je bil prijeten. Značilno zanj je velika količina popitega piva. Malo manj prijeten pa je bil krst naslednje jutro, ko so v moji glavi, vse do popoldneva veselo igrali oziroma razbijali „Štirje kovači". Druga posledica mojega prvega krsta je bila zamuda svečane otvoritve — slišati sem uspel le himno na koncu in še to od daleč. Tretja posledica je bila že bolj razveseljiva. S solidnim mačkom sem na tekmovanju v skoku v daljavo, z mesta skočil najdlje v mojem življenju, in tako doskočil celo na drugo mesto med jugoslovanskimi odpadaši. Kaj bi šele bilo, če bi se prejšnji večer obnašal bolj športno? Nekateri so na to vprašanje odgovorili, da bi lahko bilo še slabše. Kot vidite, smo začeli veselo, družabno in seveda športno. Tako je bilo tudi naslednja dva dni. Moram reči, da je bilo vzdušje in športni duh zares na taki višini, da nam jo lahko zavidajo marsikateri naši aktivni športniki. Seveda pri vsem tem ni manjkalo smeha zaradi duhovitih komentarjev, na skoraj vseh tekmovališčih. Največ smeha je bilo pri metu krogle, kjer so se pomerili najmočnejši Ino-tovci. Močnejši in težji, ko so fantje bili, manj so sunili kroglo. No, je bilo nekaj mojstrov, ki so tako sunili, da so bile že v nevarnosti sosednje strehe. Najbolj smo se nasmejali pri plavanju. Rafali smeha so se začeli že pri štartnem skoku v vodo. Med tekmovalci je bilo namreč tudi nekaj težkokategorikov, ki so ob skoku močno vzva- Trojka iz Pivke. Tone, Stanko in Berto, člani naše ekipe za vlečenje vrvi v Rovinju pred tekmovanjem (Po tekmovanju so imeli bolj kisle obraze) lovili vodo v bazenu. Prvih 50 m je bilo plavanje še kolikor toliko stilno korektno, toda po obratu na petde- Spominska fotografija, ki je bila posneta po izbirnem tekmovanju dinosovih kegljačev. Tekmovalci so slikani na stopnišču pred domom krajevne skupnosti Stadion v Ljubljani (Foto: Sonja Rahne) setih metrih so se začele predstave, kot jih lahko vidimo le še v risankah. Nekateri so se ustavljali in lovili sapo, drugi so mirno zaplavali žabico ali hrbtno, tretji pa so malo odplavali mrtveca in se odpočili. En tekmovalec je po obratu odplaval še 10 m v drugo smer, nato pa zamahnil z roko, se obrnil in odplaval nazaj, ker so bile namreč stopnice za izhod iz bazena na tej strani bližje. Ob teh dogodkih si lahko samo predstavljate, kaj se je dogajalo z gledalci. Iz mojega dosedanjega izvajanja lahko sodite, da mi je bilo všeč. Tako je, pa čeprav nekateri stari borci pravijo, da je bilo na prejšnjih igrah INOT-a boljše. Če je to res, potem je moralo biti res super. Srečanja pa nisem izkoristil le za športno-rekreativno dejavnost, pač pa sem na teh igrah spoznal celo vrsto ljudi, iz podjetij naše branže iz vse Jugoslavije. Pravim, da bi rabil še najmanj dve leti staža v stroki, da bi spoznal te iste ljudi, če se nebi udeležil teh iger. Z novimi znan- ci iz stroke pa smo se pogovarjali tudi o poslu in si dajali pobude za večje sodelovanje. Da pa ni ostalo le pri besedah, moram povedati, da smo tik pred realizacijo nekaj poslov, začetih v Rovinju. Še nekaj o športnih uspehih naše ekipe. Niso bili blesteči, kar pa tudi ni bilo pričakovati, saj so se nekateri intenzivno pripravljali na te igre. Navsezadnje pa menim, da je veliko pomembneje upoštevati olimpijsko načelo, ki se glasi: Pomembno je sodelovati. Če pa kdo meni, da je to izgovor mu zagotavljamo, da bomo drugo leto tudi na športnem področju uspešnejši. Za konec naj ponovim: na-plavali, natekli, naigrali, naplesali smo se, pa tudi spili smo kaj, le peli smo bolj slabo oziroma sploh nismo. Mnogi, zlasti iz drugih ekip so se čudili, kako to — Slovenci, pa nič ne pojo. Razloga za to ne vem, vem pa, da bi bilo veliko bolj spevno, če bi bil na igrah tovariši kot so: Mancini, Pesjak, Srečnik in še kdo. Nekdo takih, ki pogumno začne in ostale povleče za seboj. Dušan Burger ZA DOBRO VOLJO HLADNE PREDJEDI Maslo na glavi Nerešeni problemi v solati Člani komisije za ugotavljanje premoženja iz zmrzovalne skrinje Hladni medtozdovski odnosi TOPLE JEDI Rižota z ribicami iz tajništva JUHE IN ENOLONČNICE Pogled na naše skladišče v Murski Soboti s ceste Murskosoboški delovni kolektiv z vodjem poslovne enote vzdrževalcem strojev te enote, Francem Kološem Kisla juha iz prispevnih stopenj Lahko zelenjavna juha ..družbeni standard" Krepka disciplinska juha s šefovskim prežganjem GOTOVE JEDI Gospodarstvo v pikantni omaki Interni obračun na lovski način Podmazano priporočilo na jugoslovanski način Davčna mučkalica Tajniški možgani z jajčki Ocvrte občinske direktive SOLATE Kisli direktorji na kolegiju Masaža mišljenja v razsolu Vloženi funkcionarji SLADICE Maribor, Ivanom Kušarjem in Rolada iz brezhrbteničarjev Sladko režijsko življenje Medeni referendovski kolački Sladke seminarske rezine PIJAČE Limodana ,.referat" Obrekovana kava s smetano (Iz glasila STAVBENIKA Koper) PRVI NOVEMBER Dan mrtvih! Koliko misli in h kom vse polete? Žalostne misli. Ena bolj od druge, čeprav je smrt, bi rekel, enaka za vse. Ne, ni! Drugače je, če umre otrok, drugače če starček. Drugače, če umre civilist v miru, drugače, če vojak v vojni. Drugače, če umreš v prometni nesreči, drugače, če umreš bolan v postelji. Različne so misli žalostnega spomina, bolj ali manj težke, bolj ali manj grenke, toda grenke so vedno. Vsi objokujemo smrt otroka v pokončnem rovu skopanem za vodnjak, nobeden smrti stotine padlih vojakov na iransko-iraških frontah! Prvega novembra objokujemo tiste, ki so nam bili najdražji. Ko jim prižigamo svečke, naj majhni plamenčki zagorijo tudi tistim, ki jim sveč nihče ne prižiga in ki bi nam lahko bili prijatelji, če bi se poznali. Tudi tistim, ki so umrli zato, da mi lahko živimo. Tistim, katerih življenje je usahnilo, ko so bili boj za osvoboditev naše domovine in za oblast delovnih ljudi. Nikoli jih ne smemo pozabiti. Tudi zato ne, da nas ne bi zruvali viharji, kadar divjajo. Spomin nanje nam bo dajal moči, da ne bomo podlegli prividom o lepšem življenju, prinešenem na krožniku! —eska— IZŽREBANIH BO 8 PRAVILNIH REŠITEV IN NAGRAJENIH S PO 100,00 DIN. REŠENE KRIŽANKE OD-POŠLJITE NAJKASNEJE 10 DNI POTEM, KO PREJMETE TO GLASILO. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 127 Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredništvo. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Razmnožil: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana I j/ ODPADKI BLAGA PRI REZAUJU VRTUA RASTLINA ZA SOLATO' STAREJŠA AMER. IG-PALKA(ABE) OKSID. SP03IUA SRAMOTILNI SPIS; TUDI OBREKLJIVEC V0ZUIK0V BIČ. KI POKA OBROČ PRI SODU IME PEVKE AVSENAK VRSTA ZAČIMBE, MUŠKATU!.. NAREČNO Ž. IME /MODER TROJAUSKI JUNAK gj JEKLENA PLOŠČA PRI TAHKU NAPAMA, ZMOTA I r TATINSKA PTICA OPERA CARLA M. WWEBRA m o ■ SPORI Z LOPARJI UREZNIK .KIHTVIUHa IZ WU5C.UA STRESJE močvirni TRAVNIKI ► ŠOP DRAUA V ROKAH, UAROČJE TRAUCOS PISATELJ (CLAUDE I l IME SESTAVIL BRADEŠKO «A DOPISUJ V GLASILO! OFICIRSKA OZUAKA AM.IGRAL- IAISHAROU) INVESTI- CIJA 7IVLJEU- 5KASU0V POTI- SKANJE IJSKEGA H LAUDF BEOGRAJSKA KOU-FEKC1JA POLOVICA GLASILO ITAL. SOCIALISTOV EDEN OD MITOLOŠKI LETALEC NOVAK ANDREJ UČITELJ RETORIKE URIN5KI SVET ŽIDOVSKO t IME CE3K0 ,DA- ZAČETNIK ARI3AU- 5TVA TREUIUG, VADBA MESTO V ZAUOPNI ROMUHIJI 5L.TRG0V- 5UAHISA TRI KARTE PRI REMIJU DREVEUE L05T.0LE' SEUITEV ČARGO IVAH AUJA ZAVADLAV PIAUIUAV mrooHiii POSODA 5 PEPELOM UMRLEGA DRŽAVNA BLAGAJNA toRKaR IGOR ANTON NANUT CERKVEUO IZ0BČEUJE AUGL13A KVASAČ, JEZIKALO U0RVE5KI JEZIKO- SLOVEC UHL ŽALOST, JADIKOVALI JE