PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri posti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin St. 50 Maribor, petek 8.11.2019 OBČINA BENEDIKT 1155. Odlok o rebalansu proračuna Občine Benedikt za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 76/16- odl. US,11/18-ZSPDSLS-1, 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011- UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617, 80/16-ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18), 63. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2018) in 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 7.redni seji, dne 6. novembra 2019 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen V Odloku o proračunu Občine Benedikt za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin 12/19) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: in se A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.541.329,21 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 1.704.623,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.565.243,00 703 Davki na premoženje 94.958,00 704 Domači davki na blago in storitve 44.422,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 332.456,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 139.526,00 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 2.900,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 58.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 128.530,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 341.559,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 100,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 341.459,00 73 PREJETE DONACIJE 150,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 150,00 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 162.541,21 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 162.541,21 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1804 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.304.369,58 40 TEKOČI ODHODKI 924.206,59 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 173.109,04 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 30.954,09 402 Izdatki za blago in storitve 681.087,62 403 Plačila domačih obresti 21.920,00 409 Rezerve 17.135,84 41 TEKOČI TRANSFERI 1.032.332,46 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 660.750,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 98.355,16 413 Drugi tekoči domači transferi 273.227,30 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 337.522,34 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 337.522,34 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 10.308,19 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 10.308,19 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 236.959,63 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 72.294,00 500 Domače zadolževanje 72.294,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 159.737,62 550 Odplačilo domačega dolga 159.737,62 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 149.516,01 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -87.443,62 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX)=-III.) -236.959,63 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2018 9009 Splošni sklad za drugo -298,63 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavljata na spletni strani Občine Benedikt. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 41002-009/2018-23 Datum: 1. 11. 2019 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan 1156. Odlok za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta: energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) ter 11., 36. in 40. člena Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1805 Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Benedikt na 7. redni seji dne 6.11.2019 sprejel ODLOK ZA IZVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA ZA IZVEDBO PROJEKTA: ENERGETSKA SANACIJA JAVNE RAZSVETLJAVE IN RAZSVETLJAVE V ŠPORTNI DVORANI V OBČINI BENEDIKT I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva pri izvedbi projekta »Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt« v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju: ZJZP). (2) S tem aktom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva. 2. člen (opredelitev ključnih pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: a. »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Benedikt; b. »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; c. »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve; d. »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Benediktu; e. »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev; (2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. Ugotovitev javnega interesa 3. člen (javni interes) Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, 43/19), Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13), Lokalnega energetskega koncepta Občine Benedikt, Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za projekt »Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt«, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane Ocene o upravičenosti javno-zasebnega partnerstva za projekt Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt, Občina Benedikt ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt. III. Model, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva 4. člen (model javno-zasebnega partnerstva) Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev. 5. člen (predmet koncesije) Predmet izvajanja koncesije storitev je izvajanje storitev kvalitetne, v skladu s standardi in energetsko varčne osvetljenosti javnih površin z javno razsvetljavo in površin v športni dvorani po principu energetskega pogodbeništva oziroma pogodbenega zagotavljanja prihranka energije na infrastrukturi javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani koncedenta, kot so opredeljene v 6. členu tega odloka. 6. člen (območje izvajanja) (1) Območje izvajanja koncesije obsega infrastrukturo javne razsvetljave in razsvetljavo v športni dvorani v občini Benedikt, kot je razvidno iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Natančen seznam razsvetljave mora biti priloga koncesijske pogodbe. (2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatno infrastrukturo javne razsvetljave, ki konceptualno ustreza programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. (3) Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta. (4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet. 7. člen (čas trajanja) (1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi. (2) Koncesija se podeli za največ 10 let. (3) Rok trajanja koncesije v primeru, da: a. koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati, b. je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, se lahko podaljša s sklenitvijo dodatka k pogodbi. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku, vključno s časom podaljšanja, v zvezi s čemer je potrebno spoštovati določbo četrtega odstavka 71. člena ZJZP. Dodatek k pogodbi sklene župan na podlagi sklepa občinskega sveta. (4) Koncesijsko razmerje lahko predčasno preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in koncesijski pogodbi. IV. Financiranje 8. člen (financiranje) (1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz: Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1806 a. sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov, b. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti, c. lastnih sredstev koncesionarja in d. drugih virov (nepovratna ali druga sofinancerska sredstva). (2) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenjih energetskih prihrankih. (3) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru koncesijske pogodbe. V. Obveznosti koncedenta in koncesionarja 9. člen (obveznosti koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti: a. izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje osvetljenosti in energetskega upravljanja na območju izvajanja koncesije iz 6. člena tega odloka; b. izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika; c. izvajanje drugih obveznosti, ki bodo opredeljene v koncesijski pogodbi; (2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije in nižje stroške vzdrževanja ter upravljanja na obnovljeni infrastrukturi javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje prihrankov energije; (3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov, vključno s tveganjem za dosego pogodbeno dogovorjene količine prihrankov energije. (4) Koncesionar in koncedent se po preteku koncesijskega obdobja dogovorita o obsegu in načinu prenosa infrastrukture in opreme v last in upravljanje koncedenta. Infrastruktura, naprave in oprema morajo biti ob koncu koncesijske dobe v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi. (5) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis. 10. člen (obveznosti koncedenta) (1) Obveznosti koncedenta so zlasti: a. koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije; b. koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta; c. koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti; d. v skladu z določbami koncesijske pogodbe preverjati dosežene prihranke in zagotavljati plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov. 11. člen (druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja) (1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. (2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. VI. Postopek izbire koncesionarja 12. člen (javni razpis, pogoji in merila za izbor) (1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Objava javnega razpisa mora določati: a. navedbo pravne podlage, vključno s tem aktom; b. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; c. ime in sedež koncedenta; d. predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije; e. začetek in predvideni čas trajanja koncesije; f. postopek izbire koncesionarja; g. pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; h. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; i. zahteve glede vsebine vlog; j. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; k. pogoje za predložitev skupne vloge; l. merila za izbiro najugodnejšega kandidata; m. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; n. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; o. druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo. (3) V postopku izbire koncedent preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da: a. je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, b. ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije, c. ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. (4) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a. višina prihrankov električne energije, b. trajanje koncesijskega razmerja, c. višina stroškov upravljanja in vzdrževanja, d. višina investicije. (5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga. 13. člen (strokovna komisija) (1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1807 (2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. (3) Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (4) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. (5) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. (6) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. (7) Strokovna komisija sodeluje v vseh fazah postopka izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter pošlje poročilo občinskemu svetu Občine Benedikt. (8) Na podlagi poročila strokovne komisije o izboru koncesionarja, po potrditvi občinskega sveta, odloči župan. (9) Na podlagi določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati javno službo (koncesionirano dejavnost). Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni. 14. člen (postopek izbire) (1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki bo potekalo v treh fazah: a. faza preverjanja usposobljenosti, b. faza dialoga, c. ponudbena faza. (2) V fazi preverjanja usposobljenosti bo strokovna komisija preverila usposobljenost prijaviteljev, pri čemer bo usposobljenost priznana vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga. (3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. (4) Med prijavitelji, ki jim je bila priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde(-jo) rešitev (rešitve), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta. (5) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe. (6) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (7) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme občinska uprava. (8) Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje županu. 15. člen (koncesijska pogodba) (1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem potrdi občinski svet, v imenu koncedenta pa jo sklene župan. (2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. (3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejena v tem aktu. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. (4) V primeru neskladja med določbami akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega akta. 16. člen (sprememba koncesijske pogodbe) (1) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v primerih: • spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe, • spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe, • če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. VII. Prilagoditev razmerij 17. člen (prilagoditev razmerij) (1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo. (2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1808 18. člen (enostranski ukrepi v javnem interesu) (1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes. (2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: • uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe, • izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju, • začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo, • izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti posodobljene infrastrukture, • odvzem koncesije. (3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. (4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. VIII. Poročanje in nadzor 19. člen (dolžnost poročanja) (1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku, ki je opredeljen v zahtevi. (2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi. (3) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe se koncedent in koncesionar dogovorita o lastništvu vgrajene opreme (drogovi, svetilke), ostalo infrastrukturo (kable in odjemna mesta/prižigališča) pa je koncesionar dolžan v celoti prenesti v last in posest koncedentu, brezplačno pa izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.). 20. člen (nadzor nad izvajanjem pogodbe) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. (2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik. (3) Natančnejša vsebina in način izvajanja nadzora se lahko podrobneje določita v koncesijski pogodbi. IX. Prenehanje koncesijskega razmerja 21. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: a. s prenehanjem koncesijske pogodbe, b. z odkupom koncesije, c. z odvzemom koncesije ali d. s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo. 22. člen (izločitvena pravica) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije (infrastrukturo in opremo), ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. X. Prehodne in končne določbe 23. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki javne infrastrukture se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 24. člen (uporaba drugih določb) Za okoliščine, ki jih ta akt ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. 25. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 36001-008/2019-6 Datum: 7. november 2019 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan 1157. Sklep o uporabi sredstev proračunske rezerve Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18), 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) in Odloka o proračunu Občine Benedikt za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/19) je Občinski svet Občine Benedikt na 7. redni seji, dne 6. 11. 2019 sprejel SKLEP O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE Za sanacijo škode po neurju v mesecu juliju 2019 na območju Občine Benedikt, se iz sredstev rezervnega sklada Občine Benedikt v letu 2019 namenijo sredstva v višini 7.835,69 EUR. Številka: 41002-009/2018-24 Datum: 7. 11. 2019 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1809 OBČINA CERKVENJAK 1158. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak za leto 2020 Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak (UGSO, št. 60/17) je župan sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI CERKVENJAK ZA LETO 2020 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v Občini Cerkvenjak za leto 2020 znaša 0,002495 EUR. Vrednost točke se pri izračunu zaokroži na šest decimalnih mest. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020. Številka: 42306-001/99 Datum: 24. 10. 2019 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 1159. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2019 -številka 2 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 7. redni seji dne, 29. 10. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2019 - številka 2 1. člen V Odloku o spremembah odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 33/2019) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.070.923 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.485.195 70 DAVČNI PRIHODKI 2.786.121 700 Davki na dohodek in dobiček 2.200.186 703 Davki na premoženje 399.054 704 Domači davki na blago in storitve 186.881 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 699.075 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 301.325 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 3.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 328.807 714 Drugi nedavčni prihodki 62.643 72 KAPITALSKI PRIHODKI 347.554 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 210.727 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 136.827 73 PREJETE DONACIJE 60.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 60.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.178.173 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.894.880 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 283.293 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.298.686 40 TEKOČI ODHODKI 1.663.816 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 294.692 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 57.524 402 Izdatki za blago in storitve 1.267.147 403 Plačila domačih obresti 8.453 409 Rezerve 36.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.328.039 410 Subvencije 24.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 721.166 Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1810 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 187.333 413 Drugi tekoči domači transferi 389.035 414 Tekoči transferi v tujino 6.505 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.259.841 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.259.841 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 46.990 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 33.080 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.910 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -227.763 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 207.021 50 ZADOLŽEVANJE 207.021 500 Domače zadolževanje 207.021 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 224.643 55 ODPLAČILA DOLGA 224.643 550 Odplačila domačega dolga 224.643 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -245.385 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -17.622 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 227.763 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA -245.385 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2019 ostanejo nespremenjena. 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0007/2018-29 Datum: 30. 10. 2019 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, župan 1160. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja ter novogradnje občinskih javnih cest v Občini Črna na Koroškem Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011) 4. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Črna na Koroškem ( Uradno glasilo št. 29/2018) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo št. 12/2017, 59/2017), je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 7. redni seji dne, 29. 10. 2019 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE REDNEGA IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA TER NOVOGRADNJE OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1811 vzdrževanja ter novogradnje občinskih javnih cest v Občini Črna na Koroškem (v nadaljevanju: občina) (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve: • redno letno in zimsko vzdrževanje občinskih javnih cest, • investicijsko vzdrževanje občinskih javnih cest , • novogradnjo občinskih javnih cest v skladu s programom izgradnje. (2)Redno vzdrževanje javnih cest obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: redno vzdrževanje javnih cest). (3) Investicijsko vzdrževanje občinskih javnih cest obsega obnovitvena dela na javnih cestah. (4) Novogradnja občinskih javnih cest obsega gradnjo cest po posebnem programu. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine . 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da je finančno sposoben izvesti investicijsko vzdrževalna dela in novogradnjo cest po programu, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti: • izvedbeni program rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini z oceno stroškov, • izvedbeni program izvajanja zimske službe z oceno stroškov, • izvedbeni program obnovitvenih del in novogradnje občinskih javnih cest. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje cest in zakonom, ki ureja področje varnosti cestnega prometa ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. Koncesionar prevzame odgovornost za stalno prevoznost cest. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju iz 1. člena tega odloka. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar VIII. Začetek in čas trajanja koncesije Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1812 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz proračuna občine in iz drugih virov. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajata občinska uprava in občinski svet. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje občinska uprava. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Občine Črna na Koroškem. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. Kot merilo se lahko določi le ekonomsko najugodnejša ponudba. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno prijav in ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1813 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere mestna uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 014-0003/2019 Datum: 30. 10. 2019 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, župan 1161. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2020 Na podlagi 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 135/2003, 27/2008, 90/2011, 53/2012; UGSO, št. 9/2013) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 7. redni seji dne, 29. 10. 2019 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2020 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2020 znaša letno 0,004960 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2020 naprej. Številka: 422-0005/2019 Datum: 30.10. 2019 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1814 1162. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2020 Na podlagi 16. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88, 8/89, Ur. list RS, št. 48/90, 8/91, 14/92 -ZOMZO, 7/93, 18/96 - ZDavP, 91/98 - ZDavP-C, 1/99 -ZNIDC, 117/06 - ZDVP, 117/06 - ZDDD, 24/08 -ZDDKIS, 101/13 - ZdavNepr, in 22/14 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 7. redni seji dne, 29. 10. 2019 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO DAVKA NA PREMOŽENJE NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2020 I. Vrednost točke za odmero davka na premoženje na območju občine Črna na Koroškem za leto 2020 znaša letno 3,5118 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2020 naprej. Številka: 422-0004/2019 Datum: 30.10. 2019 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, župan OBČINA KIDRIČEVO 1163. Odlok o določitvi imena parkov na območju Občine Kidričevo Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na 8. redni seji, dne 24.10.2019, na predlog župana sprejel ODLOK O DOLOČITVI IMENA PARKOV NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO 1. člen Na območju Občine Kidričevo se v naselju Kidričevo na novo imenujeta naslednja parka in določi njuna površina: 1. Park generacij - park obsega zelene in urbane površine, ki so locirane na nepremičninah parc. št. 1011/90 in 1011/121, obe k.o. (425) Lovrenc na Dr. polju; 2. Park mladosti - park obsega zelene in urbane površine, ki so locirane na nepremičnini parc. št. 1019/116, k.o. (425) Lovrenc na Dr. polju, s tem, da je iz opisanega območja izvzeta površina, ki na zahodu poteka med Domom upokojencev Ptuj -enota Kidričevo in večstanovanjsko stavbo Mladinska ulica 9 ter se na stiku s Kajuhovo ulico nadaljuje levo pred Domom upokojencev Ptuj -enota Kidričevo in desno pred večstanovanjsko stavbo Mladinska ulica 9. 2. člen Parka se ne evidentirata v registru prostorskih enot. 3. člen Občina Kidričevo zagotovi finančna sredstva za postavitev napisnih tabel. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-6/2019 Datum: 25.10.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 1164. Odlok o imenovanju ulice »Ulica Jožeta Pučnika« v naselju Njiverce Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na 8. redni seji, dne 24.10.2019, na predlog župana sprejel ODLOK O IMENOVANJU ULICE »ULICA JOŽETA PUČNIKA« V NASELJU NJIVERCE 1. člen S tem odlokom se določa nova ulica na območju Občine Kidričevo v naselju Njiverce. Nova ulica se imenuje Ulica Jožeta Pučnika. 2. člen Ulica poteka v novem stanovanjskem naselju, po nepremičninah parc. št. 724/59 in 724/58, obe k.o. (394) Gerečja vas, do priključitve na regionalno cesto R2-432, odsek 6276 Apaški križ - Kidričevo. 3. člen Natančen prikaz poteka ulice je razviden iz kartografskega prikaza registra prostorskih enot in je sestavni del tega odloka. 4. člen Geodetska uprava Republike Slovenije izvede po uveljavitvi tega odloka vse spremembe v registru prostorskih enot. 5. člen Stroški izdelave napisnih tabel bremenijo proračun Občine Kidričevo, tablice s hišnimi številkami pa investitorja. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-13/2019 Datum: 25.10.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1815 OBČINA LJUTOMER 1165. Ugotovitveni sklep Ob upoštevanju, da je članu Občinskega sveta Občine Ljutomer, Franju KARLOVČECU, roj. 20. 4. 1965, stanujočemu Ulica Jana Baukarta 19, 9240 Ljutomer, na podlagi 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) zaradi odstopa, prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Ljutomer, je Občinska volilna komisija Občine Ljutomer, na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 45/2008, 83/2012 in 68/17) UGOTOVILA da je mandat člana Občinskega sveta Občine Ljutomer prešel na naslednjega kandidata z liste SD - Socialni demokrati v I. volilni enoti, to je: DAMJAN BOGDAN, roj. 21. 9. 1974, stanujoč Ulica Ludvika Bratuša 10, 9240 Ljutomer. Kandidat je dne 23. 10. 2019 podal izjavo, ki jo je volilna komisija prejela dne 24. 10. 2019, da sprejema funkcijo člana Občinskega sveta Občine Ljutomer za preostanek mandatne dobe. Številka: 032-13/2019-4021-9 Datum: 29. 10. 2019 Občina Ljutomer Oton Nemec, predsednik Občinske volilne komisije OBČINA MISLINJA 1166. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora -ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 8. redni seji sveta, dne 17.10.2019. 2019 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Ukine se status javnega dobra na nepremičninah s parc. št. 1393/25, 1393/22, 1393/24, 1396/2, 1370/2, 1393/23, 1393/18 in 1393/19, k.o. 868 - Kozjak, II. Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičninah iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 - do celote (1/1). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-05/2019, 371-091/2006 Datum: 18.10.2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA PODLEHNIK 1167. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je župan Občine Podlehnik sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PO5 V OBČINI PODLEHNIK 1. (potrditev izhodišč) S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik (v nadaljevanju: Izhodišča za pripravo OPPN), ki jih je izdelal Sapo d.o.o. pod št. projekta 3/2019-OPNN z datumom julij 2019. 2. (območje načrtovanja) Območje načrtovanja zajema zemljišča, ki so z Občinskim prostorskim načrtom Občine Podlehnik zajeta v enoto urejanja prostora (EUP) z oznako PO5. Območje načrtovanja obsega površino velikosti 3,5 ha. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 257/12, 256/6, 821/7, 255/9, 256/7, 255/10, 814/42 - del, 257/15, 257/13, 257/16, 242/5, 241/3, 240/1, 256/8, 255/8, 257/2, 257/3, 821/6, 256/2, 256/9, 261/5 in 257/5, vse k.o. Podlehnik. Zaradi potreb načrtovanja se območje OPPN v nadaljnjih fazah izdelave lahko tudi delno spremeni. 3. (predmet načrtovanja) Predmet načrtovanja je območje EUP z oznako PO5, za katerega je z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 44/14; v nadaljevanju: OPN) določena namenska raba prostora z oznako CU (osrednja območja centralnih dejavnosti) v južnem delu območja in z namensko rabo SS (območje stanovanjske gradnje) v zgornjem delu območja in zanj je zahtevana izdelava OPPN. OPPN se pripravi v skladu z določili OPN, ki so zapisana v poglavju »3.11 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN«. V tem poglavju so v tretji točki drugega odstavka 123. člena določeni dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN za EUP PO5. Območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta je namenjeno aktivaciji centralnih dejavnosti, ki zajemajo umestitev medgeneracijskega centra, doma starejših, hotela in podobno. Predvidena pozidava v centralnem delu območja bo maksimalne etažnosti K+P+2 ( medgeneracijski center) in K+P+1+M za poslovne objekte. V območju je predvidena tudi gradnja varovanih stanovanj, socialnih stanovanj in tudi stanovanjske Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1816 gradnje. V preostalem delu območja je predvidena večstanovanjska pozidava in tudi individualna stanovanjska gradnja dveh različnih tipov - strnjena stanovanjska gradnja (vrstne hiše) in prostostoječa stanovanjska gradnja. V območju strnjene stanovanjske gradnje bodo objekti maksimalne etažnosti P+1, oblikovani bodo z ravnimi strehami ali s kombinacijo dvokapne in ravne strehe. V območju prostostoječe gradnje bodo objekti maksimalne etažnosti P+1+M, oblikovani kot sodobne stanovanjske stavbe z dvokapnimi strehami. V delu območja je predvidena tudi umestitev odprte javne površine (trg, tržnica) z možnostjo paviljonske pozidave. Dostop do območja je iz obstoječih lokalnih cest. OPPN bo podrobno definiral pozidavo oziroma rabo posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja novih zemljiških parcel. V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave, v skladu s pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora. Načrtovan dostop in dovoz na območje OPPN je iz obstoječe lokalne ceste na severni strani območja. Rešitve v OPPN bodo izhajale iz potrjenih Izhodišč za pripravo OPPN in strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega podrobnega načrta. 4. (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Program opremljanja zemljišč za območje OPPN se izdela na podlagi OPPN in elaborata ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Ureditev območja bo natančneje določil OPPN, ki bo tudi določil možnost dopustnih odstopanj. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta. OPPN se izdela tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem. 5. (vrsta postopka) Priprava OPPN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115). 6. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki: • izhodišča za pripravo OPPN (pri oblikovanju izhodišč vključitev zainteresirane javnosti) in začetek priprave elaborata ekonomike: julij 2019, • sklep o pripravi OPPN: oktober 2019, • posredovanje sklepa o pripravi OPPN in izhodišč za pripravo OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: oktober 2019; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 1425, • javna objava sklepa o pripravi OPPN skupaj z izhodišči za pripravo OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava izhodišč za pripravo OPPn na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva, • poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva, • ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • priprava osnutka OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO, • če je za OPPN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni, • objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • dopolnitev osnutka OPPN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek cPvO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, • objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1817 • izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu, • ob javni razgrnitvi osnutka OPPN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije), • priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve, • prva obravnava in sprejem osnutka OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve, • javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • priprava predloga OPPN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • objava predloga OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • (če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, • priprava predloga OPPN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora, • objava predloga OPPN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • druga obravnava in sprejem predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu, • objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu, • priprava končnega OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka, • posredovanje končnega OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor: 7 dni po pridobitvi končnega OPPN. Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo. 7. (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda), • Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave), • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine), • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (v vednost za področje varstva kulturne dediščine), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (za področje socialnih zadev, socialnega razvoja in varstva), • Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravstvenega varstva), • DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana • Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), • Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo in odvajanja odplak), • Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije), • Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik (za področje prometa za občinske ceste), • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za pridobitev odločitev glede postopka CPVO). V primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja. 8. (načrt vključevanja javnosti) Ob izdelavi Izhodišč za pripravo OPPN so le-ta bila razgrnjena na sedežu Občine Podlehnik, izvedena je bila tudi javna predstavitev, kjer je zainteresirana javnost imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč. V okviru priprave osnutka OPPN se ponovno vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka OPPN, v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka OPPn. Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku, (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO) se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1818 osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO). Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti. 9. (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Investitorji/lastniki parcel financirajo pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, elaborat ekonomike in program opremljanja zemljišč, skladno s pogodbo o medsebojnih obveznostih, ki jo sklenejo v ta namen. Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju tri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov. 10. (objava sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnem naslovu Občine Podlehnik (www.podlehnik.si). Številka: 350-1/2019 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1425 Datum: 15. 10. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1168. Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je župan Občine Podlehnik sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA JUŽNI DEL OBMOČJA P21-S1/1 V NASELJU PODLEHNIK 1. (potrditev izhodišč) S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo Sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik (v nadaljevanju: Izhodišča za pripravo SD OLN), ki jih je izdelal Sapo d.o.o. pod št. projekta 4/2019-OPNN z datumom junij 2019. 2. (območje načrtovanja) Območje obravnavanih sprememb in dopolnitev podrobnega načrta sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta z oznako EUP PO1. V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu občine Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 44/14 - v nadaljevanju: OPN), je v 125. členu (prostorski akti, ki ostanejo v veljavi) določeno, da po uveljavitvi odloka o OPN ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo: v 2. točki (občinski prostorski akti) je naveden Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik (Uradni list RS, št. 98/05 - v nadaljevanju; odlok o OLN), (EUP PO1). Območje sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: SD OLN) bo izvedeno na površinah, ki pripadajo nepremičninam s parc. št. 257/6, 257/7, 257/8, 257/9, 257/10, 257/11, 259/2, 286/4 in 286/5, vse k.o. Podlehnik. Površina celotnega območja sprememb prostorskega načrta meri 1,4 ha, povzeta po veljavnem občinskem lokacijskem načrtu. Območje Sd OLN se v fazi izdelave lahko tudi delno spremeni. 3. (predmet načrtovanja) Predmet načrtovanja je območje EUP z oznako PO1, za katerega je še vedno v veljavi odlok o OLN. Predmet načrtovanja se nanaša na spremembo oblikovanja in lociranja objektov na predvidene parcele in tudi ustrezno spremembo prometnih navezav s sosednjim območjem - EUP PO5. Za navedeno območje EUP PO5 je Občina pristopila k aktivaciji nepozidanih površin za potrebe razvoja centralnih dejavnosti in posledično se spreminjajo tudi potrebe v območju obdelave (območje SD OLN), saj obe območji skupaj tvorita prostorsko povezano celoto, ki se načrtuje sočasno. Območje je že delno pozidano, predlog sprememb in dopolnitev pa umešča izgradnjo poslovno stanovanjskih in turističnih objektov, ki bodo maksimalne etažnosti K+P+2+M, ki so locirani za že izgrajenim nizom ob glavni cesti. Za obstoječim trgovsko poslovnim objektom se predvidi dozidava poslovno skladiščnega objekta, ki se bo višinsko prilagajal obstoječemu objektu. Del območja na SV robu se nameni večstanovanjski pozidavi maksimalne etažnosti K+P+2+M in strnjeni stanovanjski gradnji. V območju strnjene stanovanjske gradnje bodo objekti maksimalne etažnosti P+1, oblikovani bodo z ravnimi strehami ali s kombinacijo dvokapne in ravne strehe. V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave, v skladu s pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora. Načrtovan dostop in dovoz na območje SD OLN je iz obstoječe lokalne ceste na zahodni strani območja. Rešitve v SD OLN bodo izhajale iz potrjenih Izhodišč za pripravo SD OLN in strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. SD OLN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja SD OLN pa niso predmet tega podrobnega načrta. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1819 4. (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec SD OLN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Program opremljanja zemljišč za območje SD OLN se izdela na podlagi SD OLN in elaborata ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Ureditev območja bodo natančneje določile SD OLN, ki bodo tudi določile možnost dopustnih odstopanj. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta. SD OLN se izdelajo tudi v digitalni obliki, pripravljene skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem. 5. (vrsta postopka) Priprava SD OLN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115). 6. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) V postopku priprave SD oLn so predvideni naslednji roki: • izhodišča za pripravo SD OLN (pri oblikovanju izhodišč vključitev zainteresirane javnosti) in začetek priprave elaborata ekonomike: julij 2019, • sklep o pripravi SD OLN: oktober 2019, • posredovanje sklepa o pripravi SD OLN in izhodišč za pripravo SD OLN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: oktober 2019; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 1424, • javna objava sklepa o pripravi SD OLN skupaj z izhodišči za pripravo SD OLN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi SD OLN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava izhodišč za pripravo SD OLN na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva, • poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov SD OLN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva, • ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • priprava osnutka SD OLN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO, • če je za SD OLN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni, • objava osnutka SD OLN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka SD oLn (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OLN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • dopolnitev osnutka SD OLN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek CPVO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, • objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka SD OLN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna objava osnutka SD OLN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve, • izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu, • ob javni razgrnitvi osnutka SD OLN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije), • priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve, • prva obravnava in sprejem osnutka SD OLN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve, • javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • priprava predloga SD OLN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • objava predloga SD OLN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga SD oLn (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OLN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1820 osnutek SD OLN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • (če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga SD OLN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, • priprava predloga SD OLN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora, • objava predloga SD OLN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • druga obravnava in sprejem predloga SD OLN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu, • objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu, • priprava končnega SD OLN: v času do začetka veljavnosti odloka, • posredovanje končnega SD OLN ministrstvu, pristojnemu za prostor: 7 dni po pridobitvi končnega SD OLN. Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo. 7. (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda), • Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave), • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine), • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (v vednost za področje varstva kulturne dediščine), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (za področje socialnih zadev, socialnega razvoja in varstva), • Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravstvenega varstva), • DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana • Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), • Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo in odvajanja odplak), • Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije), • Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik (za področje prometa za občinske ceste), • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za pridobitev odločitev glede postopka CPVO). V primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja. 8. (načrt vključevanja javnosti) Ob izdelavi Izhodišč za pripravo SD OLN so le-ta bila razgrnjena na sedežu Občine Podlehnik, izvedena je bila tudi javna predstavitev, kjer je zainteresirana javnost imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč. V okviru priprave osnutka SD OLN se ponovno vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka SD OLN, v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka SD OLN. Osnutek SD OLN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku, (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO) se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: izhodišča za pripravo SD OLN, sklep o pripravi, osnutek SD OLN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog SD OLN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO). Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti. 9. (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Investitorji/lastniki parcel financirajo pripravo in izdelavo SD OLN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, elaborat ekonomike in program opremljanja zemljišč, skladno s pogodbo o medsebojnih obveznostih, ki jo sklenejo v ta namen. Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju tri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov. 10. (objava sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnem naslovu Občine Podlehnik (www.podlehnik.si). Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1821 Številka: 350-3/2019 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1424 Datum: 15. 10. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1169. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave Maribor Na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2011, 8/2014 in 12/2019), 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasili slovenskih občin, št. 22/2018), 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2016), 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2010, 32/2011 in 24/2015), 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018), 16. člena Statuta Občine Kungota (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2018), 16. člena Statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/2010, 8/2011 in 31/2017), 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), 14. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (Medobčinski uradni vestnik, št. 24/2015 in 16/2017), 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019), 15. člena Statuta Občine Rače-Fram (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/2011 in 5/2015), 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2018), 16. člena Statuta Občine Selnica ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, št. 35/2017 - UPB1), 16. člena Statuta Občine Starše (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/2017 - UPB1 in 35/2017), 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2019), 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/2010, 12/2014, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017 in 3/2019), 16. člena Statuta Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/2018), 16. člena Statuta Občine Šentilj (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/2009 in 23/2010) so Mestni svet Mestne občine Maribor na_redni seji dne Občinski svet Občine Benedikt na _ redni seji dne Občinski svet Občine Cerkvenjak na_redni seji dne Občinski svet Občine Duplek na _ redni seji dne Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na_redni seji dne Občinski svet Občine Kungota na _ redni seji dne Občinski svet Občine Lenart na_redni seji dne_, Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na_ redni seji dne_, Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na_ redni seji dne_, Občinski svet Občine Pesnica na _ redni seji dne Občinski svet Občine Rače-Fram na_redni seji dne Občinski svet Občine Ruše na_redni seji dne_, Občinski svet Občine Selnica ob Dravi na_redni seji dne_, Občinski svet Občine Starše na_redni seji dne_, Občinski svet Občine Sveta Ana na_ redni seji dne Občinski svet Občine Sveta Trojica v slovenskih goricah na 8. redni seji dne 23.10.2019 Občinski svet Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah na _redni seji dne_, Občinski svet Občine Šentilj na_redni seji dne_, v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18) sprejeli naslednji ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje sledečih nalog: • občinskega inšpekcijskega nadzorstva; • občinskega redarstva; • pravne službe; • občinskega odvetništva; • notranje revizije; • proračunskega računovodstva; • varstva okolja; • urejanja prostora; • civilne zaščite; • požarnega varstva in • urejanja prometa. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1822 3. člen (1) Skupna uprava bo pričela z delom, dne 01.01.2020. (2) Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se lahko opravljajo v obliki notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne uprave, kot jih opredeljuje 6. člen tega odloka. (3) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. (4) NOE imajo sedež v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor ali v posamezni občini ustanoviteljici, in sicer na lokacijah, ki jih določijo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. O sedežu in uradnih urah posamezne NOE sedežna občina izda javno obvestilo na svoji spletni strani, lahko pa tudi preko sredstev javnega obveščanja. (5) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem krogu naslov Ulica heroja Staneta I, v sredini pa napis Maribor. (6) Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv posamezne NOE, v notranjem krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor. (7) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU Maribor. 4. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni mestni svet in občinski sveti. (2) Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine. Šteje se, da je zadostno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave podano, ko k slednjemu poda soglasje 2/3 županov občin ustanoviteljic. (3) Župani sprejmejo letni program dela, finančni načrt in kadrovski načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. (4) Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega odstavka tega člena sprejmejo in izvršujejo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. II. Naloge in organizacija dela 5. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. (3) Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih sredstev za posamezno nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so pristopile k izvajanju posamezne naloge, določena z letnim programom dela in s finančnim načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo stroškov po posameznih občinah ustanoviteljicah. 6. člen Skupna uprava je lahko sestavljena iz naslednjih NOE: • Medobčinska inšpekcija, • Medobčinsko redarstvo, • Skupna pravna služba, • Medobčinsko odvetništvo, • Skupna notranja revizijska služba, • Skupno proračunsko računovodstvo, • Skupna služba varstva okolja, • Skupna služba urejanja prostora, • Skupna služba civilne zaščite, • Skupna služba požarnega varstva, • Skupna služba urejanja prometa. 7. člen Medobčinska inšpekcija (1) Medobčinska inšpekcija je nadzorni in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo na področju izvajanja nalog občinske inšpekcije. (2) Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. (3) Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo prekrškovne postopke in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določene z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. (4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (5) Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske inšpekcije. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska inšpekcija izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 8. člen Medobčinsko redarstvo (1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva. (2) Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. (3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva. (4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe. (5) Pri opravljanju nalog občinski redarji izrekajo opozorila in globe ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje z zakoni in občinskimi predpisi. (6) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 9. člen Skupna pravna služba (1) Skupna pravna služba opravlja naloge pravne službe za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju pravne službe. (2) Naloge pravne službe so: • priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv, • zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv, • vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov, • samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv, • priprava gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih svetov, odborov in komisij, • vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov, • priprava in pregled različnih vrst pogodb, • varstvo osebnih podatkov, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1823 • opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave, • druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne službe. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 10. člen Medobčinsko odvetništvo (1) Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica. (2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Naloge medobčinskega odvetništva so: • vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.), • zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih, • izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov, • zastopanje občine pred upravnimi organi, • sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila, • sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih, • vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, • pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic, • druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. (5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. (6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila. (7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 11. člen Skupna notranja revizijska služba (1) Skupna notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega revidiranja za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju notranjega revidiranja. (2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno, kot NOE, ki je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi in katerim tudi neposredno poroča. (3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v skupno notranjo revizijsko službo. (4) Naloge skupne notranje revizijske službe so: • priprava dolgoročnega in letnega načrta dela, • izvajanje rednih in izrednih revizij, • svetovanje, • izdelava letnih poročil o delovanju službe, • sodelovanje z zunanjimi revizorji ter • druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi. (5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe. 12. člen Skupno proračunsko računovodstvo (1) Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju proračunskega računovodstva. (2) Naloge proračunskega računovodstva so: • sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika, • izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet, • pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, • pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, • priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine, • samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc, • samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki, • usklajevanje analitične in sintetične evidence, • pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur), • sodelovanje z nadzornimi institucijami, • preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje, Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1824 • sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje, • izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije, • shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev, • izvajanje plačilnega prometa, • mesečna poročila skladno s področno zakonodajo, • izstavljanje računov ter zahtevkov, • obračun in vodenje evidenc DDV, • obračun davkov in prispevkov, • obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini, • druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja skupnega proračunskega računovodstva. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. 13. člen Skupna služba varstva okolja (1) Skupna služba varstva okolja opravlja strokovne, upravne in pospeševalne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju varstva okolja. (2) Naloge varstva okolja so: • upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, • zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, • pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja, • zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj s področja varstva okolja, • izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja varstva okolja. (3) Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne službe varstva okolja. (4) Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva okolja izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 14. člen Skupna služba urejanja prostora (1) Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge urejanja prostora za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prostora. (2) Naloge urejanja prostora so: • vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, • sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, • sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, • priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, • podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, • vodenje postopkov lokacijske preveritve, • izvajanje nalog občinskega urbanista, • izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, • priprava začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja, • priprava in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni, • sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, • priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, • priprava aktov o predkupni pravici, • priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, • priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, • strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, • izdajanje informacij iz uradnih evidenc, • naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, • druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo urejanja prostora vodi vodja skupne službe urejanja prostora. (4) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice. 15. člen Skupna služba civilne zaščite (1) Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge civilne zaščite za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju civilne zaščite. (2) Naloge civilne zaščite so: • urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo, • zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom, • načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, • izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, • organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, • organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine, • določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, • določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena, • usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo, • določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini, • mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo, • druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne službe civilne zaščite. Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1825 (4) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 16. člen Skupna služba požarnega varstva (1) Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge požarnega varstva za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju požarnega varstva. (2) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Skupno službo požarnega varstva vodi vodja skupne službe požarnega varstva. (4) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 17. člen Skupna služba urejanja prometa (1) Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge urejanja prometa za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prometa. (2) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. (3) Naloge urejanja prometa so: • določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij, • določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, • določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa, • določitev omejitev hitrosti vozil, • ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav, • ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, • določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce, • določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu, • določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa, • načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, • načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah, • načrtovanje ukrepov umirjanja prometa, • druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Skupno službo urejanja prometa vodi vodja skupne službe urejanja prometa. (5) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. (6) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. III. Način dela, pooblastila in odgovornosti 18. člen (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice. (3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe NOE imajo v glavi naziv skupne uprave in NOE ter sedež NOE. (3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. (4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. 19. člen Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. 20. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev. (2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo zahtevano stopnjo izobrazbe in smeri: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj sedem let delovnih izkušenj. 21. člen (1) Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave. (2) Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave oziroma občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. 22. člen Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. IV. Sredstva za delo Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1826 23. člen (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela oziroma, če so se župani občin ustanoviteljic tako dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3. člena tega odloka. (2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine oziroma občinska uprava posamezne občine ustanoviteljice znotraj NOE. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za nabavo opreme, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način, določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v bodoče skupaj odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov, ki bodo nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka. 24. člen (1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi drugače, in sicer glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost programov, ki se izvajajo na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov. (2) Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. (3) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah, v finančnem načrtu in kadrovskem načrtu. (4) Letni program dela, finančni načrt, kadrovski načrt za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave. 25. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. (3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. (4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine. (5) Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne uprave, izračunano skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine ustanoviteljice nakazati sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči mesec. (6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. (7) Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta. (8) Vodja skupne uprave pripravi predlog programa dela, finančni načrt in kadrovski načrt in jih posreduje županom občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posamezne naloge, najpozneje do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto. V. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 26. člen (1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. (2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne uprave. 27. člen Pristop občine k skupni upravi (1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem svetu oziroma na občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 28. člen Izstop občine iz skupne uprave 1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev. 29. člen Pristop občine k opravljanju posamezne naloge (1) Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra tekočega leta za naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1827 upravo. Svoj interes pisno napove vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 30. člen Odstop občine od opravljanja posamezne naloge 1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo. (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. 31. člen Prenehanje skupne uprave (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerega se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih svetih. (2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. (3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi. (4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, se medsebojno dogovorijo župani občin ustanoviteljic o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. (5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. VI. Prehodne in končne določbe 32. člen (1) Do pričetka dela skupne uprave se naloge v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave nemoteno opravljajo ter tekoče naloge zaključijo v skladu s predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega odloka. (2) Do pričetka dela skupne uprave se naloge iz prejšnjega odstavka tega člena nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi obeh organov skupne občinske uprave. 33. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah. 34. člen (1) Skupna uprava prevzame javne uslužbence zaposlene v: • Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in • Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave. (2) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je akt o sistemizaciji delovnih mest sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. (3) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski načrt sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave. (4) Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se izdajo sklepi o razporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z razporeditvijo na delovna mesta v skupni upravi ne more poslabšati njihov dotedanji delovnopravni položaj. (5) Za javne uslužbence zaposlene v organih skupne občinske uprave iz prvega odstavka tega člena velja, da se v skupni upravi razporedijo na delovna mesta na način, da javni uslužbenci iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Medobčinska inšpekcija in NOE skupne uprave Medobčinsko redarstvo ter da javni uslužbenci iz Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1828 v Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Skupna služba varstva okolja. 35. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/2011 in13/2014) in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2010, 7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do pričetka delovanja skupne uprave. (2) Z dnem pričetka delovanja skupne uprave se prenehata uporabljati Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor«, št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012 in Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave«, št. 35900-80/2008 030202, z dne 06.10.2010. 36. člen Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s 01.01.2020. Številka: Datum: Mestna občina Maribor Aleksander Saša Arsenovič, župan Številka: Datum: Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan Številka: Datum: Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan Številka: Datum: Občina Duplek Mitja Horvat, župan Številka: Datum: Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Številka: Datum: Občina Kungota Tamara Šnofl, županja Številka: Datum: Številka: Datum: Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan Številka: Datum: Občina Miklavž na Dravskem polju mag. Egon Repnik, župan Številka: Datum: Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan Številka: Datum: Občina Rače-Fram Branko Ledinek, župan Številka: Datum: Občina Ruše Urška Repolusk, župan Številka: Datum: Občina Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, župan Številka: Datum: Občina Starše Bojan Kirbiš, župan Številka: Datum: Občina Sveta Ana Silvo Slaček, župan Številka:032-3/2019 Datum: 23.10.2019 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan Številka: Datum: Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec, župan Številka: Datum: Občina Šentilj mag. Štefan Žvab, župan Občina Lenart mag. Janez Kramberger, župan Št. 46/11.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1829 OBČINA VIDEM 1170. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v občini Videm Na podlagi 16. člena Statuta občine Videm - UPB2 (Uradno glasilo slovenskih občin 11/2016 in 45/17) je Občinski svet Občine Videm na svoji 7. seji dne 5.11.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI VIDEM 1. člen V Sklepu o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Videm, štev. sklepa 3551/2019-11, z dne 24.6.2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2019), se 3. člen odpravi in se nadomesti z novim 3. členom, ki glasi: » Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 1.11.2019.« 2. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:07-1/2019-15 Datum: 05.11.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 1171. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 7. redni seji dne 05.11.2019 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra • parc. št. 346, k.o. 488-Trdobojci in se pri navedeni parceli vknjiži lastninska pravica v korist pravne osebe: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, matična številka: 5883423 do celote. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-04/2019-014 Datum: 05.11.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan PREKLIC OBJAVE 1172. Preklic objave Odloka o izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb »oskrba s pitno vodo«, »odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« in »zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov« v Občini Škofja Loka Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin objavlja PREKLIC OBJAVE ODLOKA O IZVAJANJU OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB »OSKRBA S PITNO VODO«, »ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE« IN »ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV« V OBČINI ŠKOFJA LOKA ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin številka 49/2019, dne 30.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo 1173. Preklic objave Sklepa o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Hajdina Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin objavlja PREKLIC OBJAVE SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINI HAJDINA ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin številka 48/2019, dne 25.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo Št. 49/30.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1830 OBČINA BENEDIKT Stran 1155. Odlok o rebalansu proračuna Občine 1803 Benedikt za leto 2019 1156. Odlok za izvedbo javno-zasebnega 1804 partnerstva za izvedbo projekta: energetska sanacija javne razsvetljave in razsvetljave v športni dvorani v Občini Benedikt 1157. Sklep o uporabi sredstev proračunske 1808 rezerve OBČINA CERKVENJAK Stran 1158. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti 1809 točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak za leto 2020 PREKLICI OBJAV 1172 Preklic objave Odloka o izvajanju 1829 obveznih občinskih gospodarskih javnih služb »oskrba s pitno vodo«, »odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« in »zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov« v Občini Škofja Loka 1173 Preklic objave Sklepa o spremembi 1829 Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v Občini Hajdina OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 1159. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2019 - številka 2 1160. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja ter novogradnje občinskih javnih cest v Občini Črna na Koroškem 1161. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2020 1162. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2020 Stran 1809 1810 1813 1814 OBČINA KIDRIČEVO Stran 1163. Odlok o določitvi imena parkov na 1814 območju Občine Kidričevo 1164. Odlok o imenovanju ulice »Ulica Jožeta 1814 Pučnika« v naselju Njiverce OBČINA LJUTOMER 1165. Ugotovitveni sklep Stran 1815 OBČINA MISLINJA Stran 1166. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1815 OBČINA PODLEHNIK 1167. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik 1168. Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za južni del območja P21 -S1/1 v naselju Podlehnik Stran 1815 1818 OBČINA SVETA TROJICA V Stran SLOVENSKIH GORICAH 1169. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske 1821 uprave Maribor OBČINA VIDEM 1170. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v občini Videm 1171. Sklep o ukinitvi javnega dobra Stran 1829 1788