Kombinat Brest je
prvo leto reforme uspešno zaključil

TEMELJITE EBfPBAVE 80 VPLIVALE NA USPELE OBČNE ZBORE SINDIKALNIH PODRUŽNIC

V pripravah na  tetešnjc občna /.bore  sindikalnih podružnic
v etogitii C&katea, m  je večji del vodstev podružnic odločilo, da
«WjnŽijo v vsebinske in kadrovske priprave celotno članstvo.
V te namm  je v podružnicah vsak član izpolnil anketo In sicer,
kaj je nnjno, da se obravnava na občnem zboru, koga predlaga
za novega predsednika podružnice in koga za člane novega iz¬
vršnega odbora, V sindikalni podružnici Gradišče- Cerknica
pa je anketa vsebovala poleg omenjenih vprašanj, še vprašanje
v zvezi s samonpravijanjem, delitvijo po vloženem delu in vpra¬
šanja v zvezi z medsebojnimi odnosi,

P*i  izpolnjevanj« ankete so Člani pokazali (razen zelo red¬
kih izjemi vso resnost, saj so predlagali za obravnavo na občnih
zborih zelo pomembna vprašanja, ki so tesno povezana z izva¬
janjem gospodarske in družbene relorme — s prizadevanjem za
hitrejši razvoj samoupravljanja, doslednejšo delitvijo po vlože¬
nem detn, vprašanja v zvezi s skrbjo za delovnega človeka in
doslednejšo vlogo sindikate v delovni organizaciji.

Tudi pri izbiri novega predsednika in članov IO so člani
dobro premislili, saj so predlagali za novo vodstvo res sposobne
-ter prizadevne člane.

Ni dvoma, da so tako poglobljene priprave imele vpliv tudi
na same občne zbore in ni slučajno, da v večini primerov glede
kvalitete občnih zborov prav podružnic, ki so šle v tako poglob¬
ljene priprave, izstopajo. Sicer so letošnji občni zbori na sploh
bolj kvalitetni kot prejšnje leto. Kvaliteta se kaže predvsem v
skrbno pripravljenih poročilih predsednikov, v zelo pestrih raz¬
pravah in skrbno izbranih novih vodstvih podružnic.

Čeprav je še določeno število manjših podružnic in to večji
del v družbenih službah, v katerih še iščejo mesto in vlogo sin¬
dikata, so sklepi občnih zborov, predvsem pa novo izvoljena vod¬
stva sindikalnih podružnic upanje, da bodo sindikati v naši ob¬
čini le prispevali svoj delež pri uresničitvi gospodarske in druž¬
bene reforme.

T. BAVDEK

Osmi marec

Vezilo za 8. marec... le čemu iskati bolj toplih besed, kot
jih bo vsakdo izmed nas našel tega dne: čestitamo, iz vsega srca
čestitamo! In še veliko, veliko uspehov!

Že zdavnaj smo priznali žensko in proizvajalko za povsem
enakopravno v procesu snovanja naših ekonomskih in družbe¬
nih odnosov in še ob vsakem 8. marcu smo lahko ugotavljali
novo prevrednotenje te enakopravnosti. Splošno volilno pravico
so se ženske v naši družbi na stežaj odprle vrata v javno druž¬
beno življenje, s prvimi delavskimi sveti in volitvami vanje je
enakopravnost dosegla novo potrditev in hkrati tudi dobila novo
kvaliteto. In letos moremo spet ugotoviti, da sta nova ustava in
v njej uzakonjeno načelo suverenega upravljanja in gospodarje¬
nja neposrednih proizvajalcev z ustvarjenim dohodkom vnovič
prevrednotila vlogo ženske v snovanju ekonomskih in družbenih
odnosov.

Danes problemov žensk ne moremo več obravnavati ločeno
od vseh drugih dogajanj v naši družbi. Ženska se je kot enako¬
vreden partner vključila v sistem delitve dohodka in v gospo¬
darjenje z ustvarjenimi sredstvi, njene pristojnosti in zato tudi
naloge in odgovornosti ne morejo biti ne večje in ne manjše
od drugih proizvajalcev. Problemi ženske so tako hkrati proble¬
mi delovne enote, delovne skupnosti, komune, republike in zve¬
ze, prav tako kot so problemi širše družbene skupnosti tudi njeni
problemi.

Naš kulturni
praznik

Mesec februar je potekal v pri¬
pravah na proslavljanje kultur¬
nega praznika. Šolska mladina in
drugi kulturniki so dali 8. febru¬
arju takšno obeležje, ki ga zasluži
le naša največja podoba sloven¬
ske poezije — Prešeren.

Prebivalce Grahovega in Stare¬
ga trga je tokrat seznanjal s stva¬
ritvami pesnika Klub notranjskih
študentov. Pri obeh proslavah je
imela vezno besedo prof. Boža
Brecelj. Pevski zbor in recitacije
Staneta Severja in Borisa Kralja
so dali jedro proslavi. Občane
Cerknice, Nove vasi in Rakeka pa
so seznanjali s kulturnim dnevom
in Prešernovimi stvaritvami go¬
jenci in profesorji glasbene šole
ter osemletk. Posebno priznanje
in pohvalo zaslužita Nada Polak,
ki je režirala in vodila dve pro¬
slavi na Rakeku in Slava Rupnik,
ki je vodila in režirala proslavo
v Cerknici. Profesorjem glasbene
šole, posebej tovarišici Reboljevi
in vsem nastopajočim vse pri¬
znanje, ker so znali Prešernovo
mojstrovino glasbeno opremiti ta¬
ko, da so nas njegove vzvišene
umetnine še bolj čustveno prežele.

To niso bili programi v kak¬
šnem strožjem klasičnem stilu,
nasprotno, v dinamičnosti vsebine
se je odražala bol pesnika in slo¬
venskega naroda te dobe, ki jo je
pesnik umetniško doživeto zdru¬
žil in tudi brez bojazni nakazal
zasužnjenemu narodu pot v svetle
dni bodočnosti. Prešeren je nam¬
reč videl svojo osebno srečo le v
sreči svobodnega slovenskega na¬
roda.

Mirko Šuligoj

»Mir iz  Breste

pogojena z ustrezno devizno po¬
litiko.) Polovico izvoza gre v ZDA.
ostali pomembnejši odjemalci pro¬
izvodov -Brest- pa so še: Fran¬
cozi. Zahodni in Vzhodni Nemci,
voza od skupne prodaje pohištva
iz nekaterih dežel čvrstih-konver-
tabilnih valut: ZDA 0.26 l9 , Fran¬
cija 3.4 " Zah Nemčija 5,5%
Italija 3.1% VeL Britanija 1.7° o,
Avstrija 1.4® g. Jugoslovansko po¬
prečje izvoza lesnih proizvodov
nasproti skupni prodaji znaša
21,5 ® $ in slovensko 42%. Ti po¬
datki nam kažejo, da proizvajajo
industrialci z zahoda pohištvo
skoraj v celoti za potrebe doma¬
čih tržišč, kar -Brestu- široka
mreža sorodnih podjetij v Jugo¬
slaviji ne omogoča in na to. s
kakšno konkurenco se kombinat
srečuje, če računamo še na visoke
stroške transporta in zapornih
ctirin, ki jih subvencija države
v obliki premij za izvoz nepokri-
va_ Porasta cen v izvozu v letu
1966 skorajda ni bilo. medtem ko
so delno porasle cene na doma¬
čem trgu in ostale še do danes
pod vplivom zveznega zavoda za
cene blokirane.

Krstno leto vplivov gospodar¬
ske reforme, lahko rečemo, je
kombinat zaključil dokaj uspešno.

(Nadaljevanje na 3. str.)

Leto 1966 Je sicer že dva meseca za nami. ker pa nam knjigovod¬
ska tehnika ugotavljanja doseženih ekonomskih rezultatov v pretek¬
lem poslovnem letu nudi eksaktnejše pokazatelje šele v mesecu febru¬
arju. so bile v naših delavskih svetih razprave o rezultatih doseženih
v letu 1966 najjiivahnejše prav v tem mesecu. Iz zaključnega računa
lesnoindustrijskega kombinata -Brest- Cerknica, ki se svojimi 6.180
milijoni starih dinarjev celotnega dohodka, doseženega v letu 1966,
uvršča med največje jugoslovanske proizvajalce finalnih izdelkov po¬
hištvene proizvodnje, povzemam le nekaj bistvenih značilnosti gospo¬
darjenja v letu 1966.

USI članski kolektiv kombina¬
ta -Brest- je v primerjavi z le¬
tom 1965 dosegel lani take rezul¬
tate:

• povečal je obseg proizvodnje
za 3% na 6.809 mili.) S din.

• povečal .je izvoz za 11 %,

• povečal je produktivnost mer¬
jeno v neto produkm na zapo¬
slenega za 5'"*,

0 zmanjšal je ekonomičnost za

1 %

• povečal je osebne dohodke za

itd.

Vsekakor mam umora MM jasno,
da tak® malega rasla obsega pro¬
izvodnje, kot je bilo značilno ra
prejšnja leta, za leta izgradnje
naše industrije, v času stabiliza¬
cije gospodarstva. v urejenih trž¬
nih razmerah, ne moremo več
pričakovati. Zato ni slučaj, da
znava  porast industrijske proiz¬
vodnje v naši republiki v letu
1965 4®, ii. v temi industriji pa le
2 * j. Značilna za proizvodnjo po¬
slovnih enot kombinata Brest v
letu 196 pa je kljub temu ugodno
povečana rast proizvodnje final¬
nih izdelkov — pohištva za 6 %
in zmanjšanje ali enak nivo pro¬
izvodnje primarnih proizvodov, ki
je pogojem bodisi z razpoložljivo
surovinsko bazo (hlodovina) ali
pa z maksimalno izkoriščenostjo
obstoječih kapacitet (iveme plo¬
šče). Belima preorientacija proiz¬
vodnje pohištva je bila tudi zna¬
čilna za leto 1966 zlasti za TP
Martinjak (stilno pohištvo), ki so
diktirale razmere na tržišču; slab¬
še povpraševanje In povečana
konkurenca na tržiščih konver-
tabilmlb valut, predvsem s strani
Italijani SZ, Švicarji. Madžari,
Angleži, Belgijci Itd. V  Ilustracijo
navajam, kolikšen .je odstotek iz-
nekaterih vzhodnoevropskih dežel.

Prav v porastu proizvodnje pa
je v prihodnjih letih ena ključ¬
nih rešitev za možnost povečeva¬
nja življenjskega standarda zapo¬
slenih preko optimalizacije izko¬
riščanja proizvodnih kapacitet. V
to so bila v letu 1966 tudi usmer¬
jena prizadevanja na področju
investiranja: v modernizacijo pro¬
izvodnih postopkov in odpravo
ozkih grl proizvodnje, seveda ob
možnostih, ki so jih v zaostreni
kreditni politiki po reformi dovo¬
ljevala lastna sredstva.

Na področju prodaje so se po
stagnaciji pred in po reformi v
letu 1965 začeli v letu 1966 pro¬
dajni posli normalizirati. Kombi¬
nat je v letu 1966 izvozil od skup
ne realizacije 43 % svojih proiz¬
vodov. Od skupnega izvoza pa je
prodal na konvertabilna področja
kar 82'", }  svojih izdelkov. (Taka
usmeritev izvoza je bila nujno

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 1. marec 1967

V naši občini se zmanjšuje število nesreč pri delu

Na podlagi določil Temeljnega
zakona o delovnih razmerjih in
na osnovi določil zakona o var¬
stvu pri delu, so vse delovne or¬
ganizacije dolžne poleg tega, da
se borijo za zvečanje delovne sto¬
rilnosti, skrbeti tudi za zdravje,
življenje in za nadaljnjo proiz¬
vodno sposobnost delovnih ljudi.
Delovne skupnosti, še posebno pa
delavski sveti, upravni odbori in
sindikalne organizacije, so odgo¬
vorni za zdravje delavcev ter za
zmanjševanje obratnih nesreč in
poklicnih obolenj. V sedanjem ča¬
su je to vprašanje vprašanje še
toliko bolj aktualno, ker je pred
celotno drubeno skupnostjo po¬
novno postavljen problem, da
moramo skrbneje in gospodarneje
upravljati z družbenimi skladi so¬
cialnega zavarovanja.

Po podatkih medobčinske in¬
špekcije dela je bilo lani 287 de¬
lovnih nezgod, med tem ko jih je
bilo leto prej nekoliko več in si¬
cer 297. Že ta podatek nam pri¬
kazuje, da se je število nezgod
zmanjšalo, čeprav je število za¬
poslenih isto. Tudi število izgub¬
ljenih dni zaradi poklicnih bolez¬
ni je v zadnjem letu nekoliko
padlo. Ti podatki kažejo, da se
delovne organizacije čedalje bolj
trudijo, da bi. izboljšale delovne
pogoje ter tudi kar najbolje ure¬
dile varstveno tehnično in higien¬
sko tehnično zaščito v svojih obra¬
tih. Pri svojih pregledih je de¬
lovni inšpektor ugotovil, da sicer
še vedno obstajajo na posamez¬
nih delovnih mestih nepravilnosti,
ker delovna mesta niso dovolj za¬
varovana. Večina teh pomanjklji¬
vosti je takih, da jih lahko de¬
lovne organizacije brez večje ma¬
terialne škode odpravijo le v dalj¬
šem obdobju.

Pri nezavarovanih delovnih me¬
stih so posamezne nepravilnosti
in pomanjkljivosti zlasti na ža¬

gah, kjer niso dovolj zavarovane
pogonske jermenice, na krožnih
žagah niso zavarovani posamezni
listi itd. Na nekaterih obratih je
tudi neustrezno in pomanjkljivo
urejena ventilacija. Kljub zgoraj
navedenim pomanjkljivostim ni
glavni vzrok za povzročene de¬
lovne nezgode v preteklem letu,
pomanjkljiva higiensko tehnična
zaščita. Mnogo večji odstotek ne¬
zgod je pripisati krivdi nepravil¬
nemu obnašanju delavcev pri
strojih, ker ali dovolj ne poznajo
nevarnosti pri delu na konkretnih
delovnih mestih ali pa so dušev¬
no in telesno nesposobni, da bi
se v posameznih slučajih izognili
nezgodi.

Prav na tem področju čaka de¬
lovne organizacije in njihove
strokovne službe še veliko dela.
Tista podjetja, ki še nimajo or¬
ganiziranih strokovnih služb za
varstvo pri delu, morajo te čim-
prej organizirati. Tam, kjer stro¬
kovne službe že obstajajo, pa mo¬
rajo le-te posvetiti več pozornosti
vzgoji ter uporabi osebnih zaščit¬
nih sredstev. Enako pozornost
morajo samoupravni organi v de¬
lovnih organizacijah posvetiti tu¬
di vprašanju higiene pri delu. Pri
marsikaterem obratu še nimajo
zadostne količine sveže vode, gar¬
derobnih omaric in druge napra¬
ve, ki morajo po veljavnih pred¬
pisih biti v vsakem obratu.

Težjih poškodb pri delu v obra¬
tih na območju naše občine v
preteklem letu ni bilo veliko. Ne¬
katere poškodbe so bile le pri
Gozdnem obratu Cerknica in
Snežnik. Lani je bilo v gozdovih
še mnogo podrtega lesa po vihar¬
ju, ki so ga delavci v težkih po¬
gojih izdelovali, pa v mnogih pri¬
merih niso mogli uporabljati niti
vseh zaščitnih sredstev.

Teh nekaj misli iz poročila de¬
lovnega inšpektorja sem hotel
nanizati z namenom vzpodbude,
da ne bi organi samoupravljanja
ostali ravnodušni in da postavijo
na dnevne rede zasedanj samo¬
upravnih organov tudi vprašanje
varstva pri delu. Ta problema¬
tika je še toliko bolj aktualna v
sedanjem času, ko prihajajo na
delo neizkušeni mladi delavci.

L. J.

Tečaj prve pomoči
na Brestu

Lesno industrijski kombinat
Brest je v sodelovanju z Delavsko
univerzo Cerknica priredil tečaj
prve pomoči za skupino 16 čla¬
nov kolektiva iz njihovih poslov¬
nih enot. Tečaj bo trajal 30 ur
predavanj in konsultacij.

Tečaj vodi dr. Pirčeva, zdrav¬
nica iz zdravstvenega doma Cerk¬
nica in medicinska sestra, ki de¬
monstrira pri praktičnem delu
programa.

Slušatelji bodo po končanem
tečaju polagali izpit pred izpitno
komisijo sestavljeno iz predstav¬
nikov RK, podjetja in predava¬
telja.

S. M.

Skupino delavcev Cestnega podjetja Ljubljana smo zmotili pri njiho¬
vem delu, ko so na Jermendolu postavljali odtočne cevi v globoko
zmrznjeno in stlačeno cestišče republiške ceste, ki po tej strani našo
republiko povezuje s sosednjo Hrvatsko. Povedali so, da bo njihovih
skrbi konec takrat, ko bo cesta asfaltirana. O tem, kdaj naj bi to bilo,
pa smo lahko ugibali. Seveda tudi mi želimo, da bi bilo čimprej.

Pismo uredništvu

Zakaj Loška
zbornika

Zadnja leta nekateri kraji,
občine zbirajo vestno gradivo
iz NOB. Objavljajo zbornike,
pišejo in brskajo za vsem, kar
je v zvezi z našo revolucijo iz
NOB. Ce temeljito, jasno, ana¬
litično, dosledno in pošteno
ocenimo kraje in dogajanja
med NOB, lahko pridemo do
sklepa, da je bila prav Loška
dolina v prvi vrsti in eno naj¬
bolj razgibanih področij na
Slovenskem v NOB in sloven¬
ski revoluciji. O tem smo ne¬
kateri dosti pisali. Loško do¬
lino sem na temelju lastnih
izkušenj in zapažanj opisal
1963. leta v romanu "Ljudje
na prelomnici«. Na 339 stra¬
neh opisujem in analiziram
dogodke v Loški dolini maj—
september 1942. Ob prebiranju
popisov v drugih knjigah, je
pisec tega sestavka že leta 1958
imel za potrebno, da sestavi
načrt za zbornik (Loška doli¬
na v NOB). Na načrtu sem
delal več tednov v Ljubljani
pozno v noč. V kolektivno pi¬
sanje Zbornika Loške doline
sem predlagal 24 ljudi iz Lo¬
ške doline, bork in borcev od
1941. leta, ki so bili aktivni ob
rojstvu slovenske revolucije in
ves čas NOB. Vsebina Zborni¬
ka iz NOB bi vsebovala na¬
slednje: Delavsko gibanje in
žage 1900—1941. Stavke. Delo
kulturnega društva »Svoboda«
(edinega na Notranjskem) 1919
do 1939. Začetki OF 1941. Delo
rajonov, vaških aktivov, okrož¬
ja. Ofenzive: italijanska julij-
avgust 1942. Požigi, ropu Delo
žena med NOB. Delo mladine
med NOB. Internacije. Agrar¬
na reforma 1942. Svobodno
ozemlje in delo na njem.

Omeniti je potrebno, da je
Loška dolina dala vrsto bor¬
cev za čete, bataljone, briga¬
de, divizije, korpuse, kadre za

dolina nima
iz NOB?

tehnike, rajone, okrožja, kurir¬
je itd. Zbornik bi lahko obse¬
gal 300 do 500 strani in slike
padlih. Zbornik bi pisci napi¬
sali brezplačno. Za papir in ti¬
skarno bi prispevale takratne
zadruge, katerih je bilo 1 na
območju bivše občine Loška
dolina in druga podjetja.

Zbornik Loška dolina med
NOB bi lahko imela vsaka hi¬
ša. Načrt je bil napravljen le¬
ta 1958. Zbornik bi izšel ob
20-Ietnici revolucije 1961. Ljud¬
je, kakor mladina, so prikraj¬
šani za zbornik od 1961. leta
dalje. Na stotine mladih ljudi
bi se iz zbornika nekaj na¬
učilo. Zbornika za Loško do¬
lino pa ni še v letu 1967. Pii
tem imam čisto vest.

Ljudje pa, ki se sploh ne za¬
vedajo, kaj pomeni ta zbornik,
je boljše, da molčijo. Za čas,
ko je šel načrt Zbornika po
vodi zaradi nerazumevanja ne¬
katerih poslancev iz Loške do¬
line, lahko rečem, da sem sam
napisal v tem obdobju že pri¬
bližno 2500 strani o vsebini iz
NOB iz raznih krajev sloven¬
ske dežele.

Ce se bodo v bodoče sestali
trije do štirje solidni ljudje —
bivši borci, ki bodo mož bese¬
da. bo lahko Zbornik napisan
za 30-Ietnico vstaje slovenske¬
ga naroda. Rečem pa nasled¬
nje: Tisti, ki ne bo hotel pri
Zborniku sodelovati, naj mol¬
či. Skušal bom v bodoče, da
bi se k Zborniku pritegnilo
ostale kraje in ljudi, ki žive
na območju od Cerknice do
Loške doline. K meni prihaja
šolska mladina po podatke iz
NOB in še celo iz Ljubljane
so prišli. Vse to bi dobila mla¬
dina v Zborniku, če bi bilo
malo razumevanja.

Matevž Hace

AMD in varnost na cesti

0  Krvni davek na naših cestah neprestano narašča! — Kaj je vzrok
0  tolikim prometnim nesrečam s smrtnim izidom? — Ali dovolj
0  poznamo svoja vozila v različnih situacijah? — Počasi se daleč
0 pride! — Mladost je norost! — Manjvrednostni kompleksi vozni-
0 kov malobitražnih osebnih avtomobilov! — Dajte ljudem avto-
0 mobile in prenehajte z vojnami — smrtnost se bo povečala!

Da, da! Prav ste prečitali! Taki
in podobni naslovi polnijo časo¬
pisne stolpce, obenem pa taki in
podobni naslovi dajo slutiti, da
moramo nekaj storiti za varnost
na naših cestah.

Spomnimo se: Hitrost naj se
prilagodi stanju cestišča, voznika
in vozila. To je samo ena ugoto¬
vitev in resnic, ki so jih nas učili
inštruktorji, toda kolikojih je, ki
smo jih pozabili? Prav gotovo ve¬
liko, veliko pa je tudi še ljudi,
zlasti mladih, ki jih še niso imeli
prilike nikoli zvedeti.

Zaradi nas in zaradi njih, zara¬
di motoriziranih in zaradi tistih,
ki še niso, za kolesarje in pešce,
skratka, za vse uporabnike ceste
naj bo koristno delovanje AMD.

Da, tudi to je res, da smo Avto-
moto društvo že imeli. Bili smo
priča njegovim začetnim težavam,
ko se je kot dojenček prebijalo
in uveljavljalo, se tudi dejansko
uveljavilo in tudi finančno stabi¬
liziralo. Društvo je bilo na naj¬
boljši poti, da postane primer
drugim društvom in organizaci¬
jam, kako se lahko s požrtvoval¬
nostjo doseže marsikaj.

Potem se začenja žalostna zgo¬
dovina propadanja, ki je posledi¬
ca nevestnega poslovanja, neres¬
nosti ... naprej ne bom našteval,
ker sem prepričan, da bo sodba
v imenu ljudstva pravična in dala
vsaj delček zadoščenja mnogim
entuzijastom, ki so sodelovali v
delu AMD v Cerknici.

Kljub vsemu so entuzijasti še
vedno pripravljeni delovati v dru¬
štvu in dvigniti njegov ugled. Za¬
vedajo se težav, zavedajo pa se
tudi tega, da niso nepremagljive.

V mesecu marcu bo občni zbor
društva, izvoljeno bo novo vod¬

stvo, ki ga bo čakala odgovorna
naloga.

Vsi stari člani bodo dobili oseb¬
na vabila, obenem pa vabimo vse,
ki jih veseli delo v društvu, da
se mu pridružijo in zastavijo vse
sile za njegovo uveljavljanje.

In kaj nudi članom AMD?

— Brezplačne usluge cestne služ¬
be.

— »Pomoč — informacije«, doma
in v inozemstvu.

— Popust pri plačilu uslug vlečne
službe.

— Usluge tehničnih centrov avto-
moto zveze.

— Servisne usluge v vseh delav¬
nicah avto-moto društev v dr¬
žavi po znižanih cenah.

— Usluge AMD pri registraciji in
zavarovanju vozil.

—< Brezplačno pravno pomoč.

— Nabavo Kreditnega pisma za
potovanje v inozemstvo in po
Jugoslaviji.

— Nabavo mednarodnega Cam-
ping karneta za popust v tujih
campingih, zavarovanje proti
škodi, itd.

— Popust pri nabavi inozemskih
bencinskih bonov, carinskih
dokumentov, popust pri naba¬
vi mednarodne vozniške knji¬
žice.

Verjemite, da bi še lahko našte¬
val, vendar bodi dovolj. Za konec
samo še vabilo:

Včlanite se v naše avto-moto
društvo. Čim bolj številna bo na¬
ša organizacija, tem bolj se bodo
širile ugodnosti in usluge, lem
večja bo pomoč, ki je danes po¬
trebna prav vsakemu udeležencu
v prometu.

F. II.

Stolpec naših
rojakov iz tujine

Tokrat so se nam zopet številni
rojaki oglasili s svojimi pismi, v
katerih nam sporočajo svoja mne¬
nja o našem časopisu. Vseh ne
moremo objaviti zaradi pomanj¬
kanja prostora, zato bomo to sku¬
šali v prihodnji številki.

FRANCKA MLINAR, 19315
Chukasaw, Cleveland 19. Ohio
USA nam piše:

Cenjeno uredništvo Glasa No¬
tranjske! Dobila sem že več va¬
ših številk in so mi prav všeč,
posebno še zato, ker mi je Cerk¬
nica močno poznana, ker sem tam
služila, doma pa sem iz Kožljeka.
Verjemite mi, da zelo rada slišim
novice iz teh krajev in sem vese¬
la, da ste dobili moj naslov. Tu¬
kaj vam prilagam denar za na¬
ročnino, osebno pa se bom ogla¬
sila, ko pridem v Cerknico to po¬
letje. S spoštovanjem!

ANNA ZIMMERMAN, 184
Brush Rd. Cleveland, Ohio 44132
USA nam piše:

Cenjeni urednik! Sicer se vam
moram zahvaliti že za nekaj šte¬
vilk Glasa Notranjske. Vendar
vas prosim, da popravite naslov,
ker je priimek napačno napisan.
Ker mi list in njegova vsebina
ugajata želim biti stalno naro¬
čena. Žal sem že tako dolgo proč
od rojstnega kraja! Naša genera¬
cija je izpregla, mlajših ne po¬
znam, vendar z zanimanjem za¬
sledujem napredek naše nekdaj
bolj revne Loške doline.

Veseli me, da imate sedaj vi,
ki ste prišli za nami, več možno¬
sti za boljšo bodočnost, kot smo
jo imeli mi. Ko bi bil življenjski
standard v Sloveniji takrat, ko
sem bila mlada, tak kot je danes
pri vas, ne bi šla v Ameriko.
Želim vam mnogo uspeha pri
urejanju lista in prosim mnogo
lepih novic tudi za nas.

VALENTIN MLAKAR, La Lan-
delle par Beauvais 60., Francija,
piše:

Drago uredništvo! Tokrat sem
vam primoran pisati in vas opo¬
zoriti, da mi je nehal prihajati
časopis Glas Notranjske, katere¬
ga tako rad berem. Dobil sem
samo deveto številko, potem pa
je nehal prihajati, čeprav sem
redno poravnal naročnino in dal
tudi pomoč časopisu. Takrat sem
vas opomnil, da moj naslov po¬
pravite, ker ni bil natančen.

(P. S. uredništva: Lepo se vam
opravičujemo, ker se nam je v
naslovu pojavila napaka, katero
smo že popravili v tiskarni in
upamo, da boste 'odslej redno do¬
bivali časopis.)

JANEZ ŽNIDARŠIČ, Box 134.
James City Pa. 16734 USA piše:

Cenjeno uredništvo! Redno pre¬
jemam vaš Glas Notranjske, ka¬
terega zelo rad berem, ker je
opisanih toliko zanimivih dogod¬
kov. Prosim pošiljajte mi ga še
naprej in zato prilagam naročni¬
no. Pozdravljeni vsi skupaj!

ANTON BARAGA, 15322 Wa-
terloo Rd. Cleveland, Ohio 44110,
USA piše: Spoštovani! Prejel sem
že štiri številke vašega lista Glas
Notranjske, ki mi zelo ugaja, saj
zveva žena in jaz mnogo novic
in dogodkov o tem, kako napre¬
duje moj rodni kraj in njegova
okolica.. Odločil sem se, da po¬
stanem naročnik in vam v ta na¬
men pošiljam ček za naročnino.
Ko pa mi bo potekla, vam bom
spet poslal. Urednišvu lista že¬
lim mnogo uspehov, da bo ved¬
no tako pester, saj ga z veseljem
prebiramo in ga vedno težko ča¬
kamo, da pride preko velike lu¬
že. Sedaj pa vas lepo pozdrav¬
ljam. Vaš naročnik z ženo Tončko.

FRANK JUŽNA, 160 Charlotte
st. Painesville, Ohio 44077, USA
piše: Cenjeni urednik! Priloženo
vam pošiljam naročnino za eno
leto za Glas Notranjske, ker mi je
list zelo všeč, saj piše mnogo o
naših krajih. Doma sem iz Knežje
njive pri Starem trgu in bi želel,
da tudi od tam kaj napišete. V
Ameriko sem odšel 1920. leta in
se še vedno rad spominjam no¬
tranjskih krajev. Lepe pozdrave.

gt, 3 — 1. marec 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

Rezultati gospodarjenja trgovsko gostinskega
podjetja »Škocjan 1 * Rakek za leto 1966

Delavski svet Trgovskega in gostinskega podjetja »ŠKOCJAN«
Rakek je na svoji seji dne 14. 2. 1967 obravnaval rezultate gospodar¬
jenja v letu 1966. Iz poslovnega poročila in zaključnega računa je
razvidno, da je gospodarjenje in ustvarjenje dohodka v letu 1966 po¬
tekalo po začrtanem programu.

Postavljeni letni plan realiza¬
cije — prodaje za leto 1966 v vi¬
šini 18,500.000 N din je kolektiv
presegel za 2,27 % i n  tako uspel
doseči realizacijo v prodaji trgov¬
skega blaga in nudenju gostin¬
skih uslug v višini 18,921.570,99
N din, kar pa je nasproti letu

1965 višje za 3,446.622,20 N din
ali za 22,27 %• K doseganju tega
rezultata je vsekakor pripomogla
odločitev kolektiva, da je v letu

1966 razširil svojo prejšnjo trgov¬
sko dejavnost še na gostinsko de¬
javnost, ki ima ob istočasnem in¬
tenzivnem razvoju turizma v ob¬
čini Cerknica veliko perspektivo.

Iz poslovnega poročila izhaja,
da so na porast celotnega dohod¬
ka nasproti 1. 1965 vplivale pred¬
vsem dve stvari:

1. Porast produktivnosti dela, ki
je merjena po enotnih kazal¬
cih nasproti letu 1965 porastla
(indeks = 100):

a) promet na delavca 115

b) neto produkt na delavca 137

c) akumulacija na delavca 128

d) sredstva za sklad, na del. 122

2. Vključitev nekaterih novih pro¬
dajaln v obratovanje med le¬
tom 1966.

Na porast produktivnosti je vse¬
kakor vplivalo prizadevanje ko¬
lektiva po modernizaciji proda¬
jaln in gostinskih obratov. V tr¬
govini se to močno kaže v samo¬
postrežnem načinu prodaje, kjer
je kolektiv podjetja v zadnjem
obdobju dosegel lepe uspehe. V
letu 1966 je svojim petim samo¬
postrežbam priključil še 2 in to
na Rakeku in v Grahovem. Ta
način prodaje prav gotovo v do¬
ločeni meri sprošča delovno silo
glede na prejšnjo, klasično obliko
prodaje.

Za vsa vlaganja v moderniza¬
cijo trgovske mreže se je kolektiv
v preteklih letih zavestno odrekel
•višjim osebnim dohodkom, saj so
bili ti v merilu občine skoraj med
najslabšimi.

Iz ocene poslovanja za leto 1966
izhaja, da so na povečanje pro¬
daje v merilu podjetja med letom
negativno vplivala naslednja dej¬
stva:

1. Pomanjkanje kreditov za ob¬
časna obratna sredstva, kar je
imelo za posledico določeno de-
sortiranost obstoječih zalog in¬
dustrijskega blaga.

2. Odliv kupne moči s tukajšnje¬
ga področja v večje potrošne
centre glede na ugodne promet¬
ne zveze in razvoj motorizacije.

3. Močan padec pri nakupu oz.
prodaji industrijskega blaga na
račun povečane prodaje živil
in pijač.

Kljub navidezno visokim ce¬
nam trgovskega blaga, ki so po¬
sebno porastle s prenosom plače¬
vanja prometnega davka iz pro¬
izvodnje na končno potrošnjo, to
je na trgovino, se akumulacija
podjetja zaradi tega ni bistveno
spremenila.

Od celotne razlike v ceni, ki jo
doseže podjetje v okviru določe¬
nih oz. dovoljenih marž in sto¬
penj prometnih davkov, je v letu
1966 bilo dolžno plačati skupaj
1,721.950,77 N din prometnega dav¬
ka ali 36,45% celotne bruto aku¬
mulacije podjetja. Ta davek je
podjetje plačalo:

N din 971.331,74 na račun zvezne¬
ga prometnega davka,

N din 244.056,73 na račun republi¬
škega prometnega davka,

N din 506.562,30 na račun občin¬
skega prometnega davka.

Doseženi dohodek za kritje
osebnih dohodkov in skladov pod¬
jetja je nasproti letu 1965 v po¬
rastu za 27,19 %, izplačani oseb¬
ni dohodki kolektiva pa za 34%. ,
Poprečni mesečni osebni doho¬
dek, izračunan na podlagi kalku-
liranih delovnih ur, je znašal za
leto 1966 N din 670,85 in je na¬
sproti 1. 1965 v porastu za 33,36 %.

Osebni dohodek je glede na dej¬
stvo, da ima okoli 83 % članov
kolektiva zahtevano strokovnost,

to je poklicne šole, v primerjavi
z ostalimi dejavnostmi v občini
vsekakor nizek.

Delavski svet je ob potrjevanju
zaključnega računa in poslovnega
poročila istočasno ugotavljal vzro¬
ke in sprejel zaključke, da bo
povišanje osebnih dohodkov v
prihodnje možno doseči le z večjo
produktivnostjo, boljšo organiza¬
cijo dela in večjo strokovnostjo
posameznika na delovnem mestu.

Te naloge istočasno« narekuje
tudi novi zakon o blagovnem pro¬
metu, ki stopi v veljavo s 1. 3.
1967. S tem zakonom se blagovni
promet v celoti zelo sprošča, kar

predstavlja po drugi strani še
večjo odprtost tržišča, večjo in
ostrejšo konkurenco posebno, ker
se istočasno sprošča odkup direkt¬
no in individualnih kmetijskih
proizvajalcev. To predstavlja za
kolektiv trgovsko-gostinskega pod¬
jetja »Škocjan« še večje naloge
za hitrejše prilagajanje situaciji
tržišča, po drugi strani pa mu
omogoča večjo sproščenost pri
nakupu potrebnih kmetijskih pro¬
izvodov brez vsakega posrednika.

Poleg te sproščenosti blagovne¬
ga prometa pa se kolektiv teme¬
ljito pripravlja tudi na letošnje
mednarodno leto turizma, s tem
da bo pravočasno uredil oziroma
pripravil svoje gostinske obrate
in gostinske delavce na soliden
sprejem domačih in tujih turistov.

A. Klemenc

Hotel v Rakovem Škocjanu ima vsak dan več gostov

Kako se bodo

pri nas organizirali komunisti

Pred dnevi je bilo na Občinskem komiteju ZK posvetovanje o načinih reorganizacije Zveze komu¬
nistov na našem področju. — Sestanka so se udeležili člani komisije za organizacijo, nekaj članov Ob¬
činskega komiteja, nekateri sekretarji osnovnih organizacij in član Centralnega komiteja ZK Slovenije
Lojze Herman.

Osnovni poudarek v razgovoru je bil dan vsebinskemu delovanju
ZK pri njeni reorganizaciji, pri čemer niso prezrli nekaterih slabosti
pri sami organiziranosti komunistov v občini. Ugotovili so, da je struk¬
tura in socialni sestav posameznih osnovnih organizacij tak, da one¬
mogoča uspešno delovanje še tistemu delu članstva, ki je pripravljen,
da se čim uspešneje vključi v reševanje raznih problemov. Mnenja so
bili, da bi bila možna oblika za izboljšanje stanja v združitvi večjega
števila osnovnih organizacij. Tako naj bi bile na področju občine
osnovne organizacije v okviru krajevne skupnosti in sicer na Blokah,
Loški dolini, Grahovem, Cerknici in na Rakeku. V teh krajih naj bi
se organizirala politična žarišča, katerih naloga naj bo, da bodo orga¬
nizirala razne razprave in posvetovanja. V začetku formiranja takih
političnih žarišč jim bo moral občinski komite nuditi vso potrebno
pomoč predvsem pri zagotovitvi kvalitetnega kadrovskega sestava.

V tem okviru političnih žarišč
bi predvsem komunisti ugotavlja¬
li politične probleme, ki so zna¬
čilni tako za delovne organiza¬
cije, kakor tudi za področje Kra¬
jevnih skupnosti, pripravljali ma¬
teriale in organizirali razprave o
pomembnih vprašanjih. S takim
delovanjem je pričakovati, da bi
močno prerastli organizacijsko
razdrobljenost ZK v občini in do¬
segli določeno skladnost v aktiv¬
nosti članstva. Po drugi strani pa
bi dosegli vsebinsko enotno osnov¬
no organizacijo.

V okviru sedanjih osnovnih or¬
ganizacij pa naj bi se člani še
naprej sestajali in obravnavali
predvsem nastajajoča notranja
vprašanja odnosov, organizacijska
vprašanja in druge probleme, ki
so vezani na njihov delokrog.

Vsi navzoči so bili mnenja, da
bodo v združenih osnovnih orga¬
nizacijah razprave dobile večjo
širino, ker so se manjše organi¬
zacije ukvarjale doslej največ¬
krat z manj pomembnimi pro¬
blemi krajevne samouprave ali
vprašanji delovnega kolektiva.

Komunisti so poudarjali nuj¬
nost zagotovitve ideološkega iz¬
obraževanja članstva, če bomo
hoteli priti do čim bolj naprednih
stališč. Pomanjkanje znanja ko¬
munistov je na tem področju do¬
kajšnje in nanj se dalj časa v
pretežni meri le opozarja. In ven¬
dar gre za temeljni element reor¬
ganizacije, ki edini trdneje in -v
večji meri zagotavlja drugačno
delo ZK. Eden izmed navzočih
članov je poudaril staro resnico,
ki pravi: »Brez znanja tudi bor¬
benosti ni dovolj«. Članstvo ZK
bo sposobno oblikovati napredna
in pozitivna stališča le tedaj, ko
bo sposobno analizirati politično
situacijo, spoznavati družbene
procese, razne pojave ter na teh
spoznanjih spreminjati miselnost
v novo kvaliteto.

Nadalje so ocenili, kako se je
razvila javnost dela komunistov
na našem področju, kjer so bili
mnenja, da ta še ni dovolj razvita
in predlagali, da bi bilo treba

javno delovanje članstva okrepi¬
ti predvsem v delovnih organiza¬
cijah.

Razgovor se je precej zadržal
ob ugotovitvi pomembnosti infor¬
miranja članstva, kjer se je utr¬
dilo mnenje, da samo takojšnje
informacije o dogodkih izključu¬
jejo razne nepravilne govorice,
kar povzroča malodušje pri dolo¬
čenem številu članstva, ki se v
takih primerih pojavlja.

Danimir Mazi

Kombinat Brest je prvo leto
reforme uspešno zaključil

(Nadaljevanje s 1. str.)

Znano je, da je bil porast cen po
reformi znaten. Za »Brest« se je
gibalo povečanje nabavnih cen
surovinam, materialu in uslugam
v višini 20 do 25 %. V odvisnosti
ob občutnih povečanj cen je bila
dosežena tudi nekoliko slabša
ekonomičnost poslovanja. Le-ta bi
bila še slabša, če ne bi v letu 1966
izvedli nekaj pomembnih internih
ukrepov kot npr.: izpolnjevanje
sistemov stimulacij na znižanje
stroškov poslovanja, povečanje
lastnega uvoza in izvoza brez po¬
sredniških trgovinskih organiza¬
cij itd. To pa je pomembno vpli¬
valo tudi na povečanje neto pro¬
dukta na zaposlenega, s katerim
sem že uvodoma prikazal porast
produktivnosti za 5 %.

Po prikazanih izračunih v za¬
ključnem računu je sicer renta¬
bilnost padla za nekaj odstotkov,
vendar je važno omeniti, da je na
to vplivala revalorizacija osnov¬
nih sredstev konec leta 1966, ki
pa jo pri tem izračunu ne more¬
mo naprtiti zgolj na leto 1966. Ob
neupoštevanju vpliva revaloriza¬
cije znaša porast rentabilnosti
5 %, kot uspešnost boljšega iz¬
koriščanja vloženih sredstev iz
prejšnjih let.

Za najširši krog bralcev so prav
gotovo najzanimivejši podatki o
gibanju standarda zaposlenih.
Lahko rečem, da je bil porast
osebnih dohodkov v letu 1966 za
24% dokaj visok, vendar dose¬
žen v razmerju z nivojem pro¬
duktivnosti, prihrankom na zni¬
žanju lastne cene proizvodov in
zmanjšanjem proračunskega pri¬
spevka na osebne dohodke po
reformi. Računajoč na to, da so
življenjski stroški 4-članske dru¬
žine v Sloveniji porasli v 1. 1966
nasproti letu 1965 za 23 % (po po¬
datkih Zavoda za statistiko SRS)
pa vidimo, da je bil realen porast
življenjskega standarda zaposle-

Seminar za
samoupravne organe
podjetja »Brest«

Dvodnevni strnjen seminar za
predsednike delavskih svetov in
upravnih odborov podjetja in po¬
slovnih enot bo prav gotovo ve¬
liko pripomogel k reševanju go¬
spodarske problematike podjetja.

Čeprav kratek, je seminar dal
udeležencem veliko podlage, da
bodo lažje opravljali svoje odgo¬
vorno delo v samoupravnih orga¬
nih. Seminar je obsegal naslednje
teme iz notranje zakonodaje, bla¬
govne menjave in psihosocialnih
odnosov v kolektivu.

Na seminarju so predavali
predstavniki republiškega sindi¬
kalnega sveta, gospodarske zbor¬
nice in Zveze DU Slovenije.

Seminarja se je udeležilo 26
predstavnikov DS in UO podjet¬
ja, oz. poslovnih enot.

Na koncu seminarja je bila iz¬
vedena anketa o mnenju udele¬
žencev glede uspešnosti seminarja.

>?- Sterle

nih minimalen. Poprečni mesečni
neto posebni dohodki na zaposle¬
nega so znašali v letu 1965 55.900
S din, v letu 1966 pa 69.200 S din,
medtem ko so znašali neto'oseb¬
ni dohodki na zaposlenega v skup¬
ni slovenski industriji v prvih 11
mesecih 1966. leta 79.100 S din in
v slovenski lesni industriji prav
tako v obdobju prvih 11 mesecev
1966. leta 65.800 S din. Iz teh pri¬
merjav vidimo, da dosega kom¬
binat »Brest« v svoji stroki raz¬
meroma ugodno višino osebnih
dohodkov, vendar je treba pri¬
pomniti, da ima lesna industrija
v Sloveniji najnižje osebne do¬
hodke in da ima druga najslabša
industrija (tekstilna) v istem ob¬
dobju doseženo višino osebnih
dohodkov na zaposlenega 69.400
S din. Znaten del sredstev za po¬
trebe družbenega standarda pa je
kombinat porabil lani tudi iz
sredstev sklada skupne porabe.
Največ sredstev je porabil za
blokovsko in individualno grad¬
njo stanovanj, za šolstvo (24 mi¬
lijonov S din), prispevek v sklad
za borce (5 milijonov S din), za
rekreacijo in oddih (16 milijonov
S din), za gradnjo bolnišnice (5,5
milijonov S din), za izdajo Glasa
Notranjske (3 milijone), za šport¬
no in kulturno dejavnost (7,3 mi¬
lijone S din) itd.

Kaj lahko rečem na zaključku?
Predvsem to, da je kombinat po¬
slovno leto 1966 zaključil uspeš¬
no in da stoje pred njim nove,
še težje naloge II. etape gospo¬
darske reforme. Konec februarja
bodo organi upravljanja začrtali
preciznejšo politiko poslovanja v
letu 1967 z ukrepi, ki jih name¬
ravajo na področju gospodarje¬
nja izvršiti, da bi bili ekonomski
rezultati konec leta 1967 prav ta¬
ko ugodni in v odvisnosti od naj¬
širšega kroga proizvajalcev »Bre¬
sta«.

Danilo Mlinar

Avtomatizacija v proizvodnji —
pot k napredku

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 1 . marec 1967

V turističnem letu nova
avtobusna postaja v Cerknici

Popularni »Bencik«

Naš fotoreporter Milan Govekar je posnel na »delovnem mestu«
za volanom, šoferja Avtoprometa Gorica Doreta Breclja z Rake¬
ka. Mnogi Rakovčani, zlasti pa tisti, ki se zanimajo za šport, še
posebej za nogomet se ga spominjajo, kako je dolga leta branil
vrata, najprej vojaške ekipe, potem pa tudi rakovškega nogo¬
metnega kluba. Dore Brecelj je bil vratar rakovških nogometa¬
šev v njihovih »najboljših časih«. Zavoljo tega ni prav nič ne¬
navadnega, če so mu prijatelji nogometa pridali vzdevek »Ben¬
cik«, tako kot se je pisal popularni vratar nogometnega kluba
Odreda iz Ljubljane. Danes je Dore avtobusni šofer novogori¬
škega Avtoprometa in vozi na progi Postojna—Rakek—Nova
Vas—Stari trg—Rakek—Postojna. Zdaj prav z vsakim rad po¬
kramlja o dobrih starih časih rakovškega nogometa. Kaj več o
tem kramljanju pa bomo zapisali v prihodnji številki našega lista

Skrb za

V začetku februarja je bil sin¬
dikalni občni zbor (tovarne po¬
hištva BREST) v Cerknici. Na
zboru je bilo 76 delegatov.

2e dalj časa se šušlja, da bo
po dolgem času Cerknica le do¬
bila sodobno avtobusno postajo.
Sedanja poslovalnica SAP, ki je
skupaj s turistično zvezo v majh¬
ni sobi podjetja »Kino« Cerkni¬
ca, ne ustreza več svojemu na¬
menu. Stopil sem do šefa poslo¬
valnice tovariša Jožeta Trdana in
ga pobaral, ali njihovo podjetje
zagotovo planira gradnjo avtobus¬
ne postaje še v letošnjem letu.
Dobil sem ga, ko je razporejal
avtobuse po progah. Takoj je bil
pripravljen za razgovor in pove¬
dal:

»Naše podjetje ima že dalj časa
v planu, da zgradi sodobno avto¬
busno postajo, saj je spričo na¬
raščanja turizma na tem področju
nujna potreba. V proračunu je
namenjeno za postajo 80 milijo¬
nov starih dinarjev. Predvidoma
jo bomo pričeli graditi maja in
do jeseni bo dograjena in sposob¬
na za obratovanje. Postaja bo
imela v pritličju čakalnico, turi¬
stično in prometno pisarno, sejno
sobo in v nadstropju manjšo re¬
stavracijo, kjer bodo gostom, pot¬
nikom in vozniškemu osebju na
voljo razna jedila, kava, pijače in
cigarete. Restavracija bo obrato¬
vala v naši režiji. Na peronu bo
prostora za 8 avtobusov. Postaja
bo med stavbama pošte^ in občine.
Naše podjetje se je za ta korak
odločilo predvsem zato, ker so se
naše usluge že dobro uveljavile
na tem področju, saj imamo dnev¬
no šest rednih tranzitnih prog,
poleg rednih šolskih in delavskih
pa opravljamo še turistične pre¬
voze in druge izredne prevoze.

Kot naslednji korak pri nude¬
nju naših turističnih in prevoznih
uslug je ta, da bomo s prvim
marcem prevzeli vsa dela, ki jih
sedaj vodi turistična zveza. Ko bo
nova postaja gotova, predvideva¬
mo, da bo sedanji prostor služil
predvsem za počitek voznikov.«

»Kakšne težave vas tarejo v le¬
tošnji zimi na našem področju?«

»Posebnih težav sicer ni. Ce so,
jih povzročajo zameti. Sicer pa
bi o tem' lahko povedala naša
voznika, ki imata delavske proge
in se morata večkrat žrtvovati,
da delavci pravočasno pridejo na
delo.

»To bosta pa verjetno Urh in
Udovič,« sem ga vprašal.

»Ja, ta dva sta. Malo morate
počakati, da prideta z vožnje.«

Ni mi bilo treba dolgo čakati.
Pripeljala sta po voznem redu,
kljub ponoči osemnajstega febru¬
arja zapadlem snegu.

Predraga voda v Cerknici

Odjemalci vode iz eerkniško-
rakovškega vodovoda so vedno
bolj nezadovoljni zaradi slabe
vode in pa zato, ker je kljub te¬
mu še tako draga.

Glede na to, da nekateri od¬
jemalci trdijo, da je ta voda naj¬
dražja v Sloveniji, naj ponovimo,
da stane 1 m 3  vode 50 S din. Toli¬
ko plačujejo vodo tudi občani v
sosedni občini Postojna, v neka¬
terih občinah pa tudi več.

Vodna skupnost Cerknica je
komunalna delovna organizacija
in upravlja vodovod po ukinitvi
podjetja Komunalni servis od 1.
9. 1961. leta. Da so vodovodne
naprave stare 60 let, izrabljene,
ni treba več ponavljati.

Cena vode je bila do aprila
1964 za lm 3  po 25 S din od tega
datuma dalje pa je cena 50 S din.
Ceno je bilo treba povišati zaradi
stroškov, ki so nastali zaradi čr¬
panja vode iz potoka Cerknišca
in pa družbenih obveznosti, brez
katerih ni mogoče upravljati no¬
beni delovni organizaciji osnovna
sredstva.

Prav je, da imajo odjemalci
vode tudi podatke o višini stro¬
škov vzdrževanja vodovoda, da
ne bo trditev, da je cena vode
predraga in da imajo pri Vodni
skupnosti Cerknica najvišje oseb¬
ne dohodke v občini Cerknica.

Navedbe o predragi ceni vode
in o najvišjih osebnih dohodkih,
ki jih imajo zaposlene osebe pri
podjetju Vodna skupnost Cerkni¬
ca, je posredoval »letečemu ured¬
ništvu« časopisa TT tovariš Toni
Vinko, pedagog na osnovni šoli
v Cerknici.

Tovariš Toni Vinko je odjema¬
lec vode v stavbi stara šola v
Cerknici Partizanska cesta. Stav¬
ba je pod upravo stanovanjske
enote podjetja »GRADIŠČE« in
ima tudi vgrajen vodomer. V stav¬
bi stanuje več strank in pa uprav¬
ni organi SOB, Delavska univer-

Iz tega je razvidno, da vodari¬
na, ki je zbrana za vse leto 1966
v znesku 13 milijonov S din krije
le 78 % stroškov vzdrževanja vo¬
dovoda. Manjkajočih 22 % pa je
podjetje Vodna skupnost krilo iz
dohodka izven vodarine. Realna
cena bi torej bila 64 S din za 1 m 3
vode. Ce bi podjetje upoštevalo

za, Krajevna skupnost Cerknica.
Po dogovoru s SOB odpade na
gospodinstvo Toni Vinko za 4.
tromesečje 1966 27,60 m 3  porab¬
ljene vode po ceni 50 S din, kar
je 1.380 S din, ali mesečno 460
S din. Upravičeno se vprašujemo
ali predstavlja ta mesečni izda¬
tek zanj res tako velik znesek.
Poleg gospodinjske porabe vode
pa ima še kopalnico in WC na
izpiranje.

Denar, ki ga plačujejo potroš¬
niki vode od 1 m 3 , je porabljen
za naslednje namene:

tudi upravne stroške, ki jih ima z
zbiranjem vodarine, pa bi cena
vode narasla še za 11 %, oziroma
na 72 S din.

Glede na izjavo tovariša Tonija
Vinka »letečemu uredništvu« ča¬
sopisa TT želi s to analizo cene
vode samoupravni organ podjetja
Vodna skupnost Cerknica sezna¬

niti bralce Glasa Notranjske, da
bi vedeli, da vodarina ni uporab¬
ljena za osebne dohodke. Pač pa
se osebni dohodki delavcem iz¬
plačujejo le od opravljenega dela,
kot v vsaki delovni organizaciji.
Ce so to res na j višji osebni do¬
hodki, pa naj se raje prepriča iz
podatkov, ki mu jih lahko nudi
pristojni organ občinske skupšči¬
ne.

Ce že zdaj spomnimo na stro¬
ške, ki bodo nastali v letu 1967,
bo to gotovo povzročilo novo ne¬
zadovoljstvo med odjemalci vode.
Vendar stroški bodo, cena 50 S din
za 1 m 3  jih ne more pokrivati, za¬
to bo potrebno najti kakršnokoli
rešitev.

Delovni kolektiv komunalnega
podjetja Vodna skupnost Cerkni¬
ca dovoljuje vsakemu odjemalcu
vode iz vsakega vodovoda, da so¬
deluje pri samoupravljanju. Na¬
loga podjetja je vendar nuditi
vsakemu občanu zdravo in ne
predrago pitno vodo.

Skupno sodelovanje pa ima
uspeh le od spoznanja konkret¬
nih razmer, ki obstajajo, ne pa
od neresničnih, kot jih je posre¬
doval časopisu TT odjemalec vo¬
de tovariš Toni Vinko.

Delovni kolektiv
podjetja Vodna skupnost
Cerknica

1. Električni tok za črpanje vode

2. Anuitete na posojilo

3. Obresti na poslovni sklad

4. Amortizacija

5. Investicijsko vzdrževanje

6. Vodni prispevek v vodni sklad SRS

8 S din ali 12,5 %
10 S din ali 15,5 %
3 S din ali 4,7 %

8.5 S din ali 13 '%
19 S din ali 30 %

1.5 S din ali 2,3 %

Skupaj 50 S din ali 78 %

S sindikalnega občnega zbora v Brestu

človeka

Poglavitno vprašanje je bila
skrb za človeka. Obravnavali so
prevelike razlike v osebnih do¬
hodkih med posameznimi EE. Za
tovarno pohištva je tudi vpraša¬
nje uvedbe četrte izmene, ker
glavnino zaposlenih predstavljajo
ženske.

Zaskrbljujoč je tudi problem
zaposlitve mladine. Veliko je šte¬
vilo mladincev, ki po končani
osemletki ne more nadaljevati
šolanja. Vprašanje je, kje naj se
ti mladinci zaposlijo. Tovarna po¬
hištva trenutno ne bo razširila
proizvodnje na račun zaposlenih,
ampak z boljšo notranjo organi¬
zacijo. Delegati so bili seznanjeni
z investicijsko izgradnjo.

Iz diskusij se je izluščilo vpra¬
šanje zaščite pri delu. Pri uvaja¬
nju novih strojev je potrebno se¬
znaniti vse delavce z delovanjem
teh strojev. Na vsak način je po¬
trebno zmanjšati število nesreč
pri delu. To se lahko doseže tudi
s strokovnim šolanjem.

Na občnem zboru je bil dan
poudarek na osebno odgovornost
delavcev in nadrejenih do dela.
Obravnavali so tudi analitično
oceno delovnih mest.

Glede prehrane v delavski re¬
stavraciji so sprejeli sklep, da naj
napravi sindikalni odbor analizo
o količini in kaloričnosti hrane.

Za novega predsednika sindi¬
kalnega odbora je bil izvoljen to¬
variš Andrej Hribljan.

Novi odbor je sprejel sklep, da
bo bolj skrbel za delo mladinske¬
ga aktiva in mu pri delu poma¬
gal. Za svoje člane bo v bodoče
preskrbel več izletov v sorodna
podjetja. Skrbel bo za nadaljnje
izobraževanje ter za kulturno in
prosvetno življenje.

Janez Hren

Besedo ima STANE URH, ki
najdlje vozi delavce »Bresta« in
je za ovinke proti Rakitni že pra¬
vi virtuoz.

Anton Udovič,
voznik avtobusa Lj 12-05

Povprašal sem ga za njegov
najbolj tragični in vesel dogodek,
ki ga je doživel na vožnji Rakit¬
na—Cerknica in obratno.

»To bo zagotovo tisti dogodek,
ki se mi je zgodil pred nekaj leti.
Cez noč je zapadlo veliko snega,
da bi bila nesreča še hujša so na¬
stali zameti. Eden teh je moj
avtobus zadržal na Pikovniku. Z
vzratno vožjo sem ga mislil pre¬
biti, med tem pa mi je avtobus
zaradi slabo plužene ceste zdrs¬
nil v jarek. Zahvaliti se moram
okoliškim kmetom, ki so takoj
priskočili na pomoč in s sedem¬
najst (17) parov živine izvlekli av¬
tobus nazaj na cesto. To je zame
najbolj hud dogodek, ker sem se
ustrašil za avtobus in,najbolj ve¬
sel zato, ker na avtobusu ni bilo
nobene okvare.«

Besedo je povzel tovariš Anton
Udovič, ki sicer ne vozi dolgo na

naših progah, velja pa za zelo
vestnega voznika, saj večkrat
žrtvuje tudi svoj spanec, da pra¬
vočasno pripelje delavce na delo.

Kako je voznikom zagodel le¬
tošnji in posebno lanskoletni zgod¬
nji sneg, pove takole?

»Zame je zimski čas še posebno
neprijeten. Stanujem na Uncu,
avtobus pa parkiram v Cerknici!
Vsako jutro moram že ob tretji
uri »zbuditi« svojega »fička«, ki
me vsakodnevno neumorno pre¬
važa na moje delovno mesto v
Cerknico. Če je cesta po novo-
zapadlem snegu pravočasno oči¬
ščena, že gre. V novembru lan¬
skega leta pa nam je muhasta
zima res zagodla. Moj tovariš, Jo¬
že Hegler, ki je šel po delavce, je
ostal v zametih. Sel sem jaz, toda
tudi meni se je zgodila ista ne¬
zgoda. Čakala sva vso noč, šele
drugi dan so delavci Bresta do¬
besedno odkopali avtobusa iz
snega in tako omogočili, da smo
nadaljevali vožnjo.«

Takih in podobnih doživetij je
dovolj. Vozniško delo ni lahko,
Poleti vročina, pozimi mraz in
zameti, zato pozdrav srečno
vožnjo  res dobro de.

BOST

Jože Trdan,

šef poslovalnice SAP v Cerknici

gt 3 — 1. marec 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

je potekalo evidentiranje?

Kako

Prva faza volilnega postopka je
končana. Zbrani so možni kandi¬
dati za predstavniška telesa. Evi¬
dentiranje je potekalo na volilnih
konferencah SZDL, na občnih zbo¬
rih sindikalnih podružnic in na
posebnih ali izrednih konferencah
krajevnih organizacij SZDL. Evi¬
dentiranje se je vršilo ob pregle¬
du dela, uspehov in pomanjklji¬
vosti organizacij in društev. Taka
diskusija je omogočila, da so se
tudi izoblikovala merila, po kate¬
rih so bili kandidati izbrani.

Kot pomanjkljivost skoraj vseh
teh zborov je bila ta, da se je
pri evidentiranju možnih kandi¬
datov premalo upoštevalo struk¬
turo vsega prebivalstva, posebno
pa še struktura zaposlenih.

Ženske predstavljajo skoraj po¬
lovico vseh zaposlenih. Iz tega je
jasno, da jih tarejo problemi, ki
jim praktično onemogočajo nji¬
hovo aktivnejše vključevanje v
družbeno življenje.

Najbrž so ravno zato ženske pri¬
zadete in bi skupščina z njihovo
pomočjo lažje našla ustrezne re¬
šitve otroškega varstva, vključe¬

vanje mladine v celodnevno oskr¬
bo v šoli ipd.

Na kandidacijskih zborih voliv¬
cev bi morali o teh problemih še
razpravljati in se zavzemati, da
se pri delu v šoli ali tovarni, z
aktivnim sodelovanjem v organih
samoupravljanja, uveljavijo aktiv¬
ne ženske tudi v javnem življenju
in pri delu skupščine.

Ali smo pri evidentiranju do¬
sledno spoštovali kriterije, ki naj
odlikujejo kandidata za odborni¬
ka ali poslanca? Ugotoviti moram,
da se ta objektivna nujnost ni
dosledno upoštevala in da so del¬
no prevladali kriteriji, ki niso v
skladu z načeli socialistične de¬
mokracije. Vedeti namreč mo¬
ramo, da odbornik ni samo za¬
stopnik določenega kraja, oziroma
volilne enote, je zlasti človek, ki
se bo aktivno in konstruktivno
zavzemal v skupščini za čim pra¬
vilnejši razvoj področja v okviru
materialnih možnosti. Tudi ni
nujno, da se strinja z vsemi pred¬
laganimi rešitvami, toda nujno je,
da potem sam predlaga ustrez¬

nejši način, ki ga mora seveda
tudi dokumentirati.

Zakaj se zavzemajo, da morajo
imeti možni kandidati »spričevalo
iz šole samoupravljanja«? Prav
gotovo zato, ker smo se odločili,
da bomo našo družbo gradili na
principih samoupravne družbe in
ker so naša predstavniška telesa
najvišji samoupravni organ naše
družbe. Če hočemo torej te prin¬
cipe razvijati in ker to hočemo,
potem je zahteva o dosedanjem
aktivnem delovanju kandidata pri
razvijanju samoupravnega meha¬
nizma utemeljena.

Menim, da so to zahteve, ki jih
moramo upoštevati in se moramo
zaradi tega izvleči iz ozkih lo¬
kalnih spon, ki ne dovoljujejo
spoznavati in spoznati napredne
družbene orientacije. Gospodar¬
ska in družbena reforma sta prav
gotovo že do sedaj jasno pokaz-
zali, da naloge, ki nas čakajo,
niso ne lahke ne enostavne in da
so končno lahko tudi volitve zr¬
calo tega, kako resno smo se pri¬
pravljeni z vsem tem spoprijeti.

Franc Hvala

Ob zaključku polletja na
šolah v občini Cerknica

V Škocjanu se zavedajo odgovornosti

Tako je snežilo tisti dan, da skoraj nismo več vedeli, kje je cesta in
kdaj se bo naš avtomobil znašel v jarku ob njej. Slabo vreme pa ni
zmotilo Antona Obreze iz Iga vasi in Jaroslava Kibica iz Pudoba, da
ne bi odšla v gozd po drva. »Nekam dolgo se vleče tale zima in lahko
bi ostali brez kurjave,« sta nam povedala. Pomenka pa sta se najprej
kar prestrašila, ker sta mislila, da ju hočemo ponovno naročiti na Glas
Notranjske, čeprav vsak že prejema po en izvod v svojo hišo. Njima in
vsem ostalim v vednost: če koga zaustavimo morda na cesti in kaj
povprašamo, mu našega lista res ne mislimo vsiljevati! Veseli pa nas,
ko skoraj zmeraj izvemo, da svoj Glas pridno prebirajo...

Z letošnjim šolskim letom smo
pričeli s poučevanjem po novem
predmetniku in učnem načrtu. Za
učitelje in učence je to preizkusni
kamen. Polletje je mimo in delni
rezultati so že tu: V cerkniški ob¬
čini je bilo od 1791 šoloobveznih
otrok 1375 ali 76,8 % pozitivno
ocenjenih, 416 ali 23,2% negativ¬
no ocenjenih. S temi podatki pa
si še ne moremo ustvariti prave
slike. Učenci nižje stopnje — to
so učenci od prvega do četrtega
razreda — so dosegli 92,1 % učni
uspeh, medtem ko učenci višje
stopnje — od petega do osmega
razreda pa komaj 65,7 %.

Samo ob sebi se nam vsiljuje
vprašanje zakaj takšne razlike.
Saj v višje razrede pridejo učenci,
ki so predhodno prešli nižje. Zal
je tako pri nas in tudi na drugih

obveznih šolah ni drugače. Kje
je vzrok za to? Eden izmed vzro¬
kov bo gotovo v našem šolskem
zakonu, ki dovoljuje, da učenci
lahko napredujejo v višji razred
z eno nezadostno oceno. Obče
znan je tudi naravni zakon, ki
pove, da smo ljudje z dokaj raz¬
ličnimi sposobnostmi. Primerjaj¬
mo samo delovne rezultate po¬
sameznikov v proizvodnji in dru¬
gih panogah gospodarstva, pa bo¬
mo lahko to potrdili. Študija tega
nam pove, da nekateri dosegajo
rezultate z lahkoto, drugi s teža¬
vo, tretji da bi lahko dosegli za¬
vidljive uspehe, če bi hoteli; če¬
trti zopet, da ne zmorejo, pa če
tudi dajo od sebe vse sile... Tudi
ljudske resnice: »Bolje bi živel,
če bi hotel; živi kot lord; vsaka

zamisel mu gre po zlu...«, niso
brez pomena.

V šoli pa bi morali to pisano
množico interesov, sposobnosti,
volje in želja najprej uskladiti in
izenačiti. To bi bilo sicer idealno
ne samo za šolo ampak za celotno
družbo, saj bi tako izpadli vsi
očitki, da uživajo nekateri delov¬
ne dobrine drugega.

Šolski zakon je skušal te ele¬
mente uskladiti. Če je na eni
strani dovolil prestop učencev z
nezadostno oceno v višji razred,
je tem učencem tudi predpisal
dodatno pomoč. Celotna družba
s tem tudi soglaša, ko pa gre za
finansiranje te pomoči, odpadejo
prejšnji zaključki in rezultati na¬
šega »skupnega« prizadevanja so
v navedenih številkah.

Mirko Šuligoj

Bliža se turistična sezona. Se
dober mesec, pa bomo videli zo¬
pet nove — nepoznate ljudi. Tu¬
risti bodo prihajali iz raznih kra¬
jev. Teh obiskov smo vsi občani
lahko veseli, zlasti pa bi morali
biti veseli gostinski in trgovski
delavci in vsi tisti, ki delajo pri
pospeševanju turizma.

Ne zamerite, pričakovanja niso
iluzije, temveč realna stvarnost.
Odkar je nova asfaltirana cesta
nared iz Unca do Planine, tj. do
glavne cestne arterije Slovenije,
so se vrata v Cerknico na stežaj
odprla. Kdo bodo obiskovalci^na-
ših krajev? Poleg naših ljudi iz
Slovenije in Jugoslavije, ki bodo
prihajali k nam, bo še veliko
motoriziranih tujcev. Ker nam je
naj bližja Italija, lahko upravičeno
pričakujemo, tudi iz dosedanjih
izkušenj, največ obiskovalcev iz
Italije. Tega dejstva se prav do¬
bro zavedajo v trgovsko-gostin¬
skem podjetju Škocjan Rakek.

Poleg želje in veselega priča¬
kovanja tujcev v naše kraje, se
v Škocjanu zavedajo tudi velike
odgovornosti, ki jih čaka. Pot, ki
so jo ubrali v Škocjanu, je pra¬
vilna; njihovo delovanje je per¬
spektivno, progresivno in racio¬
nalno, ki bo imelo dalekosežne
pozitivne posledice.

Odločili so se za permanentno
izobraževanje in usposabljanje
svojih kadrov. Zavedajo se, da so
le sposobni kadri tisti, ki bodo
lahko kos predstoječim nalogam.

Sola in dom morata sodelovati

V Škocjanu želijo, da se čim
več njihovih ljudi nauči osnov
italijanščine tj. toliko italijanske¬
ga jezika, da bi se z njim lahko
služili delavci v trgovskih in go¬
stinskih obratih pri strežbi njiho¬
vih gostov.

Tečaj, ki so ga organizirali v
sodelovanju z Delavsko univerzo
Cerknica, obiskuje 19 njihovih
delavcev. V letošnji izobraževal¬
ni sezoni bo v tečaju zajeta snov
v 60 urah. Tečaj bo vodil profesor
iz Ljubljane. Program italijan¬
ščine je prilagojen specifičnim
potrebam trgovine in gostinstva.
Na tečaju se učijo tisto snov, ki
jo nujno potrebujejo pri delu v
svojem poklicu.

V Škocjanu se jim zdi potrebno,
da se njihovi ljudje izpopolnijo
v strežbi. Zato so v sodelovanju
z DU Cerknica organizirali se¬
minar o strežbi in mešanju alko¬
holnih pijač (coctailov).

Nadalje bodo organizirali v so¬
delovanju z DU Cerknica štiri¬
dnevni seminar o ekonomski psi¬
hologiji potrošnika oziroma gosta
in dvodnevni seminar za proda¬
jalce tehničnih artiklov.

Primer Škocjan je lep zgled
progresivnega gledanja na pred-
stoječe naloge, ki jih čakajo, tistim
delovnim organizacijam, ki se te¬
ga ne zavedajo.

Milan Sterle

Poleg trgovskega podjetja Škocjan ima precej trgovin v naši občini tudi
postojnsko podjetje NANOS. V poslovalnici tega podjetja v Iga vasi
sta zaposleni tudi Branislava Buh in Anica Žnidaršič, ki ju vidite na
naši sliki.

Šola in dom čutita, da morata
sodelovati pri svojem delu, če
hočeta doseči dober učni in vzgoj¬
ni uspeh in če hočeta pravilno
izbrati poklic za doraščajočega
otroka.

Nekatere oblike sodelovanja
šole in doma: šolski roditeljski
sestanek, razredni roditeljski se¬
stanek, oddelčni roditeljski sesta¬
nek, razgovori med starši in uči¬
telji.

Skupni roditeljski sestanek za
vso šolo je predvsem primeren za
manjše šole. Za manjše šole so

taki sestanki smotrni. Za večje
šole pa skupni sestanek ni najbolj
primeren, saj na njem ne moremo
obravnavati vprašanj vseh oddel¬
kov. Taki sestanki so lahko le in¬
formativni ali manifestativni, pri¬
merni za začetek leta, v polletju
ali ob koncu šolskega leta.

Mnogo več vsebinske možnosti
ima razredni roditeljski sestanek,
ker so problemi učnega in vzgoj¬
nega področja v istih razredih
zelo sorodni.

Najbolj pogosti pa so oddelčni
roditeljski sestanki, ki se jih naši
učitelji najraje poslužujejo, saj so
ti roditeljski sestanki najbolj
plodni. Skupine staršev so po od¬
delčnih roditeljskih sestankih naj¬
bolj homogene. Starši se kmalu

spoznajo, še posebej, če se več let
srečujejo na roditeljskih sestan¬
kih.

Individualni razgovori se v
praksi vse bolj uveljavljajo. Pri
govorilnih urah se srečata oče ali
mati z učiteljem, s katerim se po¬
govarjata o učnem in vzgojnem
uspehu, neuspehu in težavah svo¬
jega otroka. V tej obliki se je
mnogo lažje pogovarjati in obrav¬
navati vsa vprašanja, kakor pa
javno obravnavati določene teža¬
ve posameznega učenca. Tak na¬
čin obravnavanja posameznih te¬
žav je mnogo bolj human in spre¬
jemljiv.

Poleg tega spozna učitelj kak¬
šen je učenec doma, starši pa
spoznajo kakšen je učenec v šoli.

Osebni stiki med učiteljem in
starši imajo poseben vzgojni
vpliv. Taka oblika pedagoške po¬
moči staršem ima povsem dolo¬
čeno in konkretno obliko.

Šole se poslužujejo teh oblik
sodelovanja, mnogi starši tudi, so
pa še primeri, ko starši ne pridejo
na roditeljske sestanke ali govo¬
rilne ure, čeprav gre za njihovega
otroka. Zamislimo si koliko težav
ima učenec v šoli. Prvošolček
mora premagati vse črke in se
naučiti brati in računati do dvaj¬
set. Osmošolec si mora izbrati
življenjski poklic, koliko pa je
vmesnih težav. Zato naj ne bo
več roditeljskih sestankov ali go¬
vorilnih ur, ki so namenjene temu
ali onemu, da je ne bi obiskal.

Rado Hlebec

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 1 . marec 1967

Za kadilce ni preprek

Po zadnji podražitvi tobač¬
nih izdelkov je nekaj dni vla¬
dalo nekako napeto zatišje,
vendar samo pri tistih kadil¬
cih, ki so si pravočasno »ne
vedoč« za podražitev, preskr¬
beli male zaloge. A potem?
Kot ostali. Posamezniki so se
odločili za bolj poceni dim.
»Prešaltali« so s Filtra 57 na
Moravo, z Morave na Zeto,
Ibar in celo Dravo. Toda le za
kratek čas. Ni pomoči. Ce si
navajen na boljše, ti kar čez
noč ne zadiši slabše ... Odreči
se je treba čemu drugemu, da
se prihrani »drobiž« za ciga¬
reto.

Podražitev tobaka je nekate¬
re zakonske nekadilske po¬
lovice popolnoma spravila s
tira in padla je odločitev: »Pri
priči boš nehal kaditi!« To ne¬

vzdržno stanje je trajalo le
malo časa. Žene so se vdale...

Spet vlečemo in spuščamo v
zrak občutno dražji dim.

Od osvoboditve naprej je
sledilo več zvišanj cen tobač¬
nim izdelkom, toda zaman, ka-
dilcev je čedalje več.

Kako je brez tobaka, nam je
povedal v pogovoru nekdanji
interniranec. Dejal je: »Umi¬
rali smo od lakote, toda še
vedno smo zadnji košček kru¬
ha zamenjali za še tako maj¬
hen čik.«

Danes pa s kajenjem ne pri¬
rejamo samo užitka sebi in
podpiramo pridelovalce tobaka
in kolektive tobačnih tovarn,
temveč celo... (Glej karika¬
turo !)

BOST

Trudim se, trudim... Pomagam, da čimprej zberemo tisti denar
za pšenico (iz »Ježa«)

Uspel veleslalom na Slivnici

NOVICE IZ JELKE

Uspešno poslovanje v letu 1966

Lesno kovinska industrija Jelka
Rakek je uspešno zaključila svoje
poslovanje za leto 1966. Čeprav
je od 1. 1. 1966 poslovala brez
enote Transport, je podjetje do¬
seglo večji celotni dohodek, kot
v letu 1965. Spremenjen asorti¬
ment proizvodnje in podražitev
repromateriala so vzroki, da pod¬
jetje ni doseglo večji dohodek.

Doseženi neto produkt, dohodek
ter ostanek dohodka so v masi
nekoliko nižji, kot v letu 1965.
Vendar primerjava doseženih mas
ne daje pravih rezultatov zaradi
odtujitve enote Transport, zato je
treba primerjati dosežene rezul¬
tate na zaposlenega. Doseženi ne¬
to produkt na zaposlenega je v
letu 1966 večji za 18 % kot v letu
1966. Bruto osebni dohodki na za¬
poslenega so v letu 1966 večji kot
v letu 1965 za 19 %•

Doseženi rezultat je obveznost, da
rezultati v letu 1967 ne smejo biti
slabši, čeprav so pogoji gospodar¬
jenja manj ugodni.

MODERNIZACIJA OBRATA
V BEGUNJAH

Zelo slabi delovni pogoji ter
neustrezni prostori za namenjeno
spremembo v proizvodnji so bili
vzrok, zaradi katerih se je pod¬
jetje odločilo za investicijske na¬
ložbe v enoti Begunje. V teku je

»Zelen klobuk še nosim, saj me
spominja na gozdove, v katerih
sem preživel vse življenje,« nam
je pripovedoval Janez Troha, po
domače Brusov iz Babnega polja.
Srečali smo ga blizu njegove do¬
mačije, ko se je vračal od kova¬
ča. »Veste, kar preživim se!« je
pripovedoval. »64.400 S din pokoj¬
nine je za naju z ženo za silo
dovolj, otroka pa sta že v službi.
Ko sem bil med vojno od prvih
dni v hosti si nisem mislil, da se
bo tako lepo izteklo.«

izgradnja kotlovnice ter sušilnice
in napeljava ogrevanja. Predvide¬
vamo, da bodo omenjena dela
končana do konca meseca marca.

POŽAR V ENOTI UNEC

V mesecu januarju je izbruhnil
požar v skladišču enote Unec. Na¬
stala škoda znaša 22 milij. S din.
Zgorel in pa delno uničen je pred¬
vsem repromaterial ter drobni in¬
ventar. Vzrok požara (po mnenju
TNZ) je peč v skladiščni pisarni.
Pri gašenju požara so zelo uspeš¬
no intervenirali gasilci Unca.

B. Mišič

Odprli so trgovino
z gradbenim materialom

Te dni so v SGP »Gradišču« v
Cerknici odprli specializirano tr¬
govino z gradbenim materialom.
Občani so že doslej večkrat ku¬
povali posamezne kritične mate¬
riale, kot je cement in železo, pri
gradbenem podjetju. Za letošnje
leto pa se je podjetje odločilo
prodajati vse vrste gradbenih ma¬
terialov v posebni trgovini. Poleg
trgovine bo delovala tudi stro¬
kovna služba, na katero se bodo
lahko graditelji obračali za na¬
svete o uporabi različnih gradbe¬
nih materialov. Predložili bodo
lahko samo načrt za svojo grad¬
njo, služba pa jim bo predlagala
najbolj primeren material in po¬
trebno količino. Vse materiale bo
trgovina s svojimi prevoznimi
sredstvi dostavila na gradbišča
kupcev. Nedvomno bodo na ta
način dane graditeljem stanovanj¬
skih hiš velike ugodnosti, saj jim
ne bo potrebno izgubljati časa pri
iskanju materialov okrog proiz¬
vajalcev in organiziranju prevo¬
zov materiala.

Delo pred nekaj meseci usta¬
novljenega Kluba notranjskih štu¬
dentov iz Cerknice je zelo razgi¬
bano. Mimo raznih uspelih kul¬
turnih prireditev, študentje cerk¬
niške občine tudi niso pdzabili na
šport. Tako so bili organizirali že
dva košarkarska turnirja v občin¬
skem merilu, v začetku februarja
pa je bilo na Slivnici nad Cerk¬
nico prvenstvo Notranjske v ve¬
leslalomu za ekipe in posamezni¬
ke. Organizatorju Notranjskemu
študentskemu klubu (NŠK) se je
prijavilo 36 tekmovalcev in sicer:
ljubljanskega Akademika, Vrhni¬
ke, Logatca, Starega trga, Cerk¬
nice in pa seveda tudi člani NSK.

Proga za veleslalom, dolga pri¬
bližno 1100 m, z višinsko razliko
160 metrov in z 41 vratci, je bila
odlično pripravljena in sicer na
zelo posrečenem terenu na sever¬
ni strani Slivnice, in vse je že
kazalo, da bo tekmovanje no¬
tranjskih smučarjev v veleslalo¬
mu kar najbolj uspelo. Vendar,
kot že mnogokrat prej in kot je
že običaj pri nas, tekmovalcem
tudi tokrat vreme ni bilo naklo¬
njeno. Že nekaj ur pred začetkom

KRATKE NOVICE IZ BRESTA

20. oktobra letos poteče 20 let,

odkar je podpisan akt o ustano¬
vitvi lesnoindustrijskega kombi¬
nata »Brest« Cerknica.

Ta zgodovinska 20-letnica se bo
slavila vse leto 1967. Posebna ko¬
misija je že sestavila predlog, ki
je v javni razpravi. Predvidela
je vrsto športnih in drugih prire¬
ditev. Nagradili bodo člane kolek¬
tiva, ki so v podjetju že od nje¬
govega obstoja, predlagali zasluž¬
ne delavce za odlikovanja, izdali
bodo posebno brošuro o razvoju
»Bresta«, organizirali slikovno
razstavo, v kateri bo prikazan
razvoj podjetja in organizirali
vrsto tekmovanj, v katerih bodo
lahko sodelovala tudi druga pod¬
jetja.

Končane so volitve v organe
samoupravljanja. Za predsednika
Centralnega delavskega sveta je
ponovno izvoljen FRANC MELE,
za njegovega namestnika pa JO¬
ŽE LIPOVEC.

Sprejet je pravilnik o nadome¬
stilu osebnega dohodka za čas bo¬
lezni in zdravljenja. Pravilnik
med drugim predvideva: 70 u /o
nadomestila, kadar gre delavec
na medicinske preiskave, 50 %, če
se je ponesrečil pri delu, ker za¬
radi malomarnosti ni uporabljal
zaščitnih naprav, 70%, če se je
ponesrečil izven delovnega časa,
vendar samo v primeru, če ni bil
vinjen, v nasprotnem primeru le
50 %, 80 %, če je delavec na bol¬
niški zaradi splošne obolelosti,
70%, če neguje obolelega družin¬
skega člana ali če se po predpisih
zdravi kot invalid in 100 %, če se
je delavec ponesrečil na delu ali
na poti z dela in če je nastopila
poklicna bolezen.

Zaradi neredne dobave hlodo¬
vine so morali v tovarni lesnih
izdelkov Stari trg zmanjšati dru¬
go izmeno. Zaradi tega je trinajst
delavcev ostalo začasno brez de¬
lovnih mest.

Delavci so bili službeno preme¬
ščeni v Tovarno pohištva Marti¬
njak in Cerknica. Premestitev je
sprejelo samo pet delavcev in že
delajo na novih delovnih mestih.

BOST

tekmovanja je namreč začelo sne¬
žiti in za nameček se je pojavila
še močna burja. Vendar močan
snežni metež kljub temu ni bil
ovira, da tekmovanje ne bi ne¬
moteno potekalo. Seveda je slaba
vidljivost zahtevala na progi tudi
svoje žrtve. Tako je kar osem
tekmovalcev odstopilo, trije pa so
bili diskvalificirani zaradi napak
med vratci, medtem ko si je član
cerkniške ekipe Kaplan prav v
vratih, kjer je bilo največ odsto¬
pov »prismučal« mavec na nogo.
Vsekakor je bila najbolj nesreč¬
na ekipa prav ekipa cerkniškega
Partizana. Saj sta se od celotne
ekipe (6) uvrstila samo Vidovič
na drugo mesto in Glavaš na 25.
Vsi drugi pa so ostali brez uvrsti¬
tve, tako, da je ostal Partizan
Cerknica tudi brez plasmaja med
ekipami.

Rezultati: 1. Benčina (NSK I.)
1:18,7; 2. Vidovič (Cerk.) 1:20,00;
3.—4. Lavrenčič (Vrhnika) in Za¬
gožen (NSK I.) 1:20,80 ...; 7. Arko
(Rakek) 1:25,00 ...; 16. Debevec R.
(Grahovo) 1:31,90 ...; 20. Urbas T.

(NSK I.) 1:45,10...; 22. Skuk T.
(NŠK I.) 2:15,80 23. Mramor M.
(NSK II.) 2:17,50, 24. Zakrajšek
M. (NSK II.) 2:41,00; 25. Glavaš
(TVD Cerknica) 3:11,50.

Med ekipami pa je s časom
4:08,9 zmagalo moštvo Vrhnike
pred Logatcem II. 4:14,80 in NSK
I. 4:24,60. Ekipa Vrhnike si je s
tem priborila za eno leto prehod-

licenci cerkniške

O smučarskem tečaju učencev
višjih razredov cerkniške osem¬
letke v Žilcah, katerega se je ude¬
ležilo okrog 40 fantov in deklet,
smo že poročali, vendar ne bo
odveč, če sedaj navedemo še re¬
zultate smučarskega tekmovanja
ob zaključku tečaja. Tako fantje
kot dekleta so tekmovali v sla¬
lomu in smuku, rezultati pa so
naslednji:

Fantje :

smuk: 1. Rudolf Janez 0:18,00; 2.

ni pokal organizatorja veleslalo¬
ma, zmagovalec med posamezniki
pa je dobil pokal v trajno last.

Na koncu naj še v imenu kluba
Notranjskih študentov iz Cerkni¬
ce izrečem zahvalo Trgovsko-go-
stinskemu podjetju »Škocjan« z
Rakeka za vsestransko pomoč or¬
ganizatorju veleslaloma.

Janez Telič

šole so tekmovali

Kvaternik Dušan 0:18,20; 3. Ivan
Knap 0:19,00;

slalom: 1. Rudolf Janez 0:19,00;
2. Rudolf Marjan 0:19,20; 3. Kva¬
ternik Dušan 0:20,20.

Dekleta  :

smuk: 1. Rudolf Mira 0:19,60; 2.
Golob Brona 0:19,80; 3.—4. Mu¬
lec Helena in Cimperman Magda
0:22,80;

slalom: Rudolf Mira 0:22,40; 2.
Mulec Helena 0:24,00; 3. Golob
Brona 0:34,40. Janez Telič

TONE ŠEPEC

Žena, vidim te žena,
vidim te skozi vse čase,
vidim te, ko si bila zaskrbljena,
vidim te, ko si pomislila nase.

Vidim te, ko v siromaštvu povila
si dete, — da je siromaka rodilo,
vidim te, ko si v obupu klonila,
ko ti moža je v tujini ubilo.

ŽENAM

Lačnim otrokom si kruhek delila,
kruhek, — trd in črn kot krtina,
pa se ti zopet je skrb povrnila:
kaj le prinesla bo jutrišnja dnina?

Šestnajsturno delo telo ti je izpilo,
hčerko ti kruta je jetika vzela,
možu bilo je edino zdravilo,
da je po krčmah posedal, — brez dela.

Bila si le bitje, leta, stoletja,
zatirano bitje, — ki je govorilo
zatirano bitje brez sebe, — brez cvetja
radosti, ki ni, ni klonilo.

OBČINSKI KOMITE ZMS
OBČINSKA KONFERENCA SZDL in
OBČINSKI SINDIKALNI SVET

obveščajo, da bodo
v počastitev dneva mladosti
športna tekmovanja

Tekmovalo se bo v atletiki, košarki, odbojki, nogometu, šahu,
namiznem tenisu, strelstvu, balinanju, keglanju in drugem. Tek¬
movanje bo posebej za pionirje, mladince in člane.

Podrobnejši razpis tekmovanja bo objavljen v naslednji številki
Glasa Notranjske. Vsi, ki želijo tekmovati, naj pričnejo s tre¬
ningi, da bo tekmovanje kvalitetno.

gt_ 3  — 1. marec 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

Kamniti cvet v Rakovem Škocjanu

Nekako tako začenjajo pravljice: »V samotni gori
leži čudežni vrt, ki ga čuvajo vile in le redkim iz¬
brancem je dano, da ugledajo njegovo krasoto.«

In ta ko so še pred desetimi leti opisovali o ču¬
doviti samoti sredi Javorniških gozdov malo znan
in obiskovan Rakov Škocjan.

Čas hitro beži...

Turizem odkriva tudi take samotne in skrite ko¬
ščke sveta in jih skuša približati ljudem. Ljudem
s srčno kulturo, ki znajo vrednotiti te prirodne le¬
pote še neoskrunjene narave.

Rakov Škocjan: Ime je dobil po sv. Kancijanu.
Razvalina cerkvice, ki je stala še v Valvazorjevih
časih, ima na zazidanem okencu letnico 1616. Iz

Izza velikega naravnega mostu izgine potok Rak
v podzemlje

listin je razvidno, da je poleg nje stala še kapelica
sv. Benedikta, obe obdani z zidom. (Povsod v kra-
škem svetu, kjer so jame, zasledimo ime Škocjan:
mogočni udori pri Divači, na krašltem svetil pri
Turjaku, v dolini, ki jo poplavljata Rača in Ra¬
domlje.) Edino cerkvica v Škocjanu je bila delo
človeka, ko je bil ves odkrit ob graditvi južne že¬
leznice, speljane skozi naše kraje 1857 leta. (Thaleo
jamo in Veliki naravni most je opisal že Valvazor.)
Vendar je bilo le redkim dano obiskati ta svet, ki
so ga zase hranili ljudje »modre« krvi — knezi
Windischgrat'zi. V ta bogata lovišča, ki so jih skrb¬
no urejevali, so vabili svoje goste na lov. Po nego¬
vanih stezah se je sprehajala grajska gospoda.

Po prvi svetovni vojni je Rakov Škocjan pripadal
Italijanom. Zaradi bližnje meje in vojaških potreb
je bil tako nedostopen. Le tihotapci so skozenj spe¬
ljali številne steze. Tudi otrokom je bil ta svet

skrivnosten, a zanimiv, saj so pravili, da štorklje iz
jam prinašajo otroke ...

Končno je bil vsem Škocjan dostopen šele po
osvoboditvi. Sele takrat nam je ta svet razgalil vso
svojo površinsko lepoto. Po dolini se vije dobra 2 km
potok Rak, ki prihaja iz zadnjih ali Zelških jam.
Potok Rak tako predstavlja vodno zvezo med Cer-
niškim in Planinskim poljem. Kjer stopa Rak iz
podzemlja je Mali naravni most. To je prirodni
obok nekdanjega jamskega stropa, ki se je ohranil,
čeprav se danes pretaka voda že 70 m niže. Nekdaj
sklenjen strop je močno preluknjan, saj je mogoče
priti s površja do vode še skozi 7 brezen in udornih
dolin. Ob vodi navzdol mimo zelenih jas, ki kar bo¬
žajo oko, ali po cesti, dospemo do Velikega narav¬
nega mostu. Tudi to je ohranjeni del nekdanjega
stropa, šorak vsaj deset metrov, debel pa še več. Za
mostom teče voda skozi kanjon (slika 1) in izgine
v Tkalci jami. Vse vode iz Javornikov pa prihajajo
pod zemljo iz kotla in kotličev, ki se kmalu priklju¬
čijo Rakeku.

ZELŠKE JAME

Zapustimo površje in se z jamarji spustimo skozi
udor pri Malem naravnem mostu do Raka. Sledimo
toku Raka navzgor, kmalu smo v podzemlju. Pri¬
žgemo jamske svetilke. Nadaljnjo peš hojo nam za¬
pira 20 m široko in okrog 200 m dolgo Veliko jezero.
V gumijastih dvosedežnih čolnih veslamo počasi
proti drugemu bregu. Črne stene nad nami nam
pričajo, da jih visoke vode zalijejo. Vendar stropa
ne dosegajo, pa zato iz njega vise snežno beli kap¬
niki. Voda, ki prihaja iz vodnega severovzhodnega
rova- iz Cerkniškega jezera, bobni preko brzice, ki
jo obidemo. Ze smo na obali suhega južnega rova.
To je tisti 830 m dolgi rov, ki bo turistično urejen.
Zato mu posvetimo vso pozornost.

Hodnik s palčki

Za začetek mednarodnega turističnega leta naša serija člankov:

0 otroku, ki ga imajo vsi radi nihče pa
zanj ni odgovoren (II)

Na naš prvi in uvodni prispevek pod tem naslovom smo prejeli
veliko pripomb. Vse so si edine v tem, da je prav, če poskušamo tudi
v našem listu bolj celovito obravnavati to problematiko kot pa smo
jo doslej. Zamerijo pa nam, da se preveč zviška lotevamo teh zadev,
da v povišanje vnašamo senzacionalizem in nestrpnost.

Kakor nas veseli ugoden od¬
mev med bralci, ki ga je vzbudila
napovedana serija člankov ob za¬
četku mednarodnega turističnega
leta, smo hvaležni tudi za druge
pripombe, čeprav največkrat me¬
jijo na hude očitke, ki najbrž iz¬
virajo iz prevelike občutljivosti
nekaterih naših, sicer dobrona¬
mernih bralcev in sodelavcev. V
opravičilo in zagovor, če je to
sploh potrebno, bi zapisali le to,
da v uvodnem prispevku nismo
zapisali nič drugega kot resnico
o nekaterih zadevah, o katerih
govorijo naši občani; o zadevah’
ki jih kakorkoli prizadevajo in
zato s sedanjim stanjem ne mo¬
rejo biti zadovoljni. Da pa res¬
nica marsikdaj bode v oči, vemo
vsi...

Toliko za uvod v današnji pri¬
spevek, v katerem najprej povze¬
mamo nekaj misli iz pisma tova¬
riša Mihajla Mišiča, tajnika Ob¬
činske turistične zveze Cerknica:

»Ne bo držalo, da asfaltiranje
ceste in obsežna reklama pomeni
vse, kar smo doslej uresničili iz¬
med vseh turističnih napovedi.
Turistična zveza Cerknica je ve¬
liko pripomogla tudi k temu, da
smo lahko opravili popolno inven¬
tarizacijo valorizacijo tistih naših
objektov, ki bi se lahko vključili
v turistični promet. Temu je sle¬
dila valorizacija kriterijev za ka¬
tegorizacijo objektov in končno
še konkreten program vključeva¬
nja teh objektov v turistični pro¬
met. Turistična zveza Cerknica
se je — razen drugega — aktivno
vključila tudi v razprave o ure¬
ditvi Cerkniškega jezera, pri če¬
mer so — kakor je vsem dobro
znano — sodelovale naše naj višje
znanstvene ustanove. Za svoje de¬
lo je Turistična zveza Cerknica
prejela številna priznanja naših
in tujih strokovnjakov. Zelo pozi¬
tivno pa so njena prizadevanja
ocenili tudi domači in tuji tisk,
radio in televizija.

Ce bomo v prihodnje uspeli od¬
praviti tudi pomanjkljivosti v na¬
šem delu, predvsem pri aktivno¬
sti turističnih društev v Cerknici
in na Rakeku, si prav gotovo lah¬
ko obetamo še več. Za druga dru¬
štva v občini namreč ni mogoče
izreči drugega kot pohvalo.«

K pismu tovariša Mišiča pripo¬
minjamo samo to, da smo v na¬
šem prvem prispevku spregovorili
o nekaterih splošnih problemih
vseh storitvenih dejavnosti in še
posebej turizma v naši občini;
problemih, s katerimi se pri svo¬

jem delu srečujejo tudi turistična
društva. O njihovi vlogi in delu
smo nameravali podrobneje spre¬
govoriti v eni naslednjih številk
Glasu Notranjske. Zdaj, ko nas
je pismo tovariša Mišiča nekako
»prehitelo,« pa lahko zapišemo
samo še to, da se z večino nje¬
govih misli strinjamo, saj smo o
nekaterih zadevah (kategorizacija
lokalov itd.) že pisali, čeprav pri
tem nismo omenili konkretnega
dela Občinske turistične zveze.

Za tokrat dolgujemo še odgo¬
vor na našo prvo napoved iz
prejšnje številke: kaj naj bi letos
res uresničili izmed vseh turistič¬
nih obetov?

Turistična zveza Cerknica je že
založila poseben prospekt-kuverto
in šest kombiniranih barvnih raz¬
glednic s podobami Cerknice, Ra¬
keka, Cerkniškega jezera, Loške
doline, Blok in Žile. Skupno s
Kraško propagandno skupnostjo
bodo izdali nov kraški prospekt.
Z RTV Ljubljana so se dogovorili
za več turističnih reportaž, med
katerimi naj bi nekatere posre¬
dovali tudi Evroviziji. Še pred
glavno turistično sezono naj bi
občino obiskali tudi domači in tuji
novinarji.

Sicer pa bo Turistično društvo
v Loški dolini tudi letos priredilo
tradicionalni piknik pred Križno
jamo. Za prvi maj bo Trgovsko
gostinsko podjetje »Škocjan« pri¬
pravilo piknik na jezeru, julija
in avgusta pa še dva večja pik¬
nika v Rakovem Škocjanu. V ba¬
ru v Hotelu Rakov Škocjan naj
bi bil skozi vse leto redni med¬
narodni program. Turistično dru¬
štvo v Žilcah bo skupaj s tedni¬
kom TT organiziralo tekmovanje
v izdelovanju zobotrebcev, ki bo
prav gotovo pritegnilo številne
turiste v zanje še neznan in ne¬
odkrit kraj. Skupaj z drugimi or¬
ganizacijami naj bi Turistična
zveza Cerknica končno le začela
izvajati tudi odlok o zunanjem
videzu naselij.

To je za zdaj vse, kar bo za¬
nesljivo uresničeno v letošnjem
mednarodnem turističnem letu.
Je to dovolj ali pa bi zmogli več?
To bomo lahko ugotovili ob kon¬
cu sezone in ob zaključku turi¬
stičnega leta. Upajmo le, da bodo
ugotovitve spodbudne.

Prihodnjič:

• Cerkniško jezero — spet brez
»očetov?«

• Kaj smo videli v Hotelu Ra¬
kov Škocjan?

Kapniki v dvorani ponvic

S stropa ob vhodu nas pozdravljajo raznobarvni
in različno oblikovani kapniki, na dnu so ponvice iz
mehke sige. Ponvice so ponekod suhe, druge napol¬
njene s kristalno čisto vodo. Voda v ponvicah je
.kapnica. Tukaj bo potrebno dvigniti turistično pot,
da ne uničimo to čudovito stkano delo narave. Prav
številne ponvice, ki nas spremljajo, so značilnost
Zelških jam! Rov se nato zoži 2—4 m. Iz sivih sten
se spuščajo k tlom osamljeni kapniki, bele in rume¬
ne barve. Ko se tako oziramo in osvetljujemo posa¬
mezne kamnite tvorbe, smo že v najlepšem delu
Zelških jam. Rov se razširi v večjo dvorano, kjer
s stropa vise stalaktiti. In kaj je to? Okamenjeni
slap, ki se je izlil iz stranskega kamina. Ves je po¬
sut z neštetimi kristali. Dalje so nežne, tenke zavese.
Še več je kratkih, stranskih odcepov, ki pa ne vo¬
dijo daleč. Pri prehodih iz večjih dvoran skozi rove,
ki jih bo potrebno razširiti, krepko upognemo hrbet,
ponekod se plazimo po trebuhu, da s čeladami drsi¬
mo po vlažnem stropu. Pred izhodom nekaj netopir¬
jev. Motimo njih mir. Pestra je tu jamska flora in
fauna, a ji ne znamo določiti niti imena. Še okrog
300 m je rova, ki je dosegljiv le s čolni, vendar nas
vabijo medli prameni svetlobe, ki prihajajo skozi
umetno skopan rov.

Zares lepe ste Zelške jame! Obhaja me želja, da
bi bil vaš čudovito ubran splet kamnitega sveta čim-
preje dostopen ljudem, ki bodo znali vrednotiti vse
te lepote in strah, da ne uničimo del tega, za kar
je narava potrebovala milijone let...

Vojo Rajčevič

Mladinski klub na Rakeku

Že dolgo časa smo slišali govo¬
rice, da bo na Rakeku odprt mla¬
dinski klub. Vendar želje mladih
so bile daleč od stvarnosti. Naj¬
prej pomanjkanje prostorov, po¬
zneje pa sredstev, ni oviralo mla¬
dih Rakovčanov. Na mladinskih
sestankih so diskutirali o svojih
željah in problemih, s katerimi
se bodo srečavali. Upornost, da
dosežejo svojo zamisel, je bila
močnejša od nastalih problemov.

Pri svojem delu so ostali osam¬
ljeni, kajti drugim organizacijam
se ni zdelo potrebno, da bi jim
pomagali (čeprav vedno omenjajo
problem mladih kot resen).

Klub je pričel z delom že v za¬
četku leta 1967, vendar se je v
zadnjem času že močno afirmiral.
Ob četrtkih in nedeljah so klub¬
ski večeri, kjer se razpravlja o
nastalih problemih, pleše, čitajo
časopisi in pripovedujejo razne
dogodivščine. Včasih je na dnev¬
nem redu tudi kakšno predava¬
nje, kateremu poleg mladih pri¬
sostvujejo še starejši.

Naredili bomo še več, zatrjujejo
mladi Rakovčani. Verjamem jim,

saj so z dosedanjim delom doka¬
zali, da jim lahko zaupamo.

B. Mišič

ŠAHOVSKO DRUŠTVO
CERKNICA JE AKTIVNO

Že nekaj mesecev traja šahov¬
ski turnir v Cerknici. Na turnirju
sodeluje 14 članov društva. Tur¬
nir bo kmalu končan. Že sedaj
imamo približno predstavo, kak¬
šen bo vrstni red.

Šahisti šahovskega društva so
že v lanskem letu veliko tekmo¬
vali v občinskem merilu in izven
občine. Rezultati, ki so jih do¬
segli, so bili zadovoljivi.

V februarju je bil izveden tudi
brzoturnir v Cerknici. Na turnir¬
ju je sodelovalo 10 šahistov, torej
premalo, pričakovali smo, da jih
bo vsaj še enkrat več.

Pokal je osvojil Simičak Toni
— star izkušen šahist. Udeležen¬
ci turnirja so prejeli praktične
nagrade, nekateri boljše, drugi
slabše, odvisno kako se je kateri
uvrstil v hudi konkurenci.

S. M.

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 1. marec 1967


KINO CERKNICA

Spored filmov za mesec marec

2. III. amer. film »DAVID IN
LIZA«;

4. III. kubanski film »MLADI
UPORNIK«;

5. III. amer. film »NEDELJA V
NEW YORKU«

9. III. amer. film »EN KROM¬
PIR, DVA KROMPIRJA«;

11. III. domači film »PRITI IN
OSTATI«;

12. III. amer. film »GOLI IN
MRTVI«;

16. III. italij. film »VČERAJ,
DANES, JUTRI«;

18. III. amer. film »VESELA
PARADA«;

19. III. franc, film »ČRNI TU¬
LIPAN«;

23. III. franc, film »NEVARNE
VEZI«;

25. III. domači film »ČLOVEK
IN PTICA«;

26. III. amer. film »STRELCI
RANCA ČASA GRANDE«

30. III. italij. film »NEVARNI
OVINKI«;

Predstave so vsak četrtek in so¬
boto od 19.30, ob nedeljah pa ob
16.00 in 19.30 uri.

KINO RAKEK

4.-5. ra. amer. film »MOZ Z
ZLATO PIŠTOLO«;

11.-12. III. amer. film »NA
MUHI«;

18.-19. III. fran. film »POLKOV¬
NIKOVE PUSTOLOVŠČINE«;

25.-26. III. amer. film »PLAM¬
TEČA ZVEZDA«;

Predstave so vsako soboto ob
19.30, v nedeljo pa ob 17.00 uri.

Mati agtasi

Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, popravilo gospodinjskih stro¬
jev in aparatov Vam kvalitetno
izvaja

ELEKTROMEHANSKA
Vinko Brezec,

Rakek,

Stara cesta 19

Prodam

2 kompletni postelji z vložki in
žimnicami

1 štedilnik za vzidati, levi

2 jermiča za kravjo vprego skoraj
nova

1 slamoreznico (trugo)

Vse zelo ugodno prodam.

J. PETRIČ,
Cerknica,
Cesta 4. maja 79

IZŽREBANE NAGRADE

za rešitev križanke »Znana slo¬
venska mesta in kraji«, objavlje¬
ne v 2. številki Glasa Notranjske,
dne 15. 2. 1967.

Prispelo je 21 rešenih križank,
od katerih je komisija v sestavu:
D. Klančar, J. Milharič in Zdenke
Trampuž izžrebala 10 za nagrado,
toda izmed vseh prispelih križank
so bile samo 4 pravilno rešene in
sicer :

1. Mlakar Darko, Iga vas, p. Stari
trg pri Ložu,

2. Štritof Karolina, Rudolfovo,
Žilce, p. Cajnarje pri Cerknici,

3. Opeka Franc, UL Prekomor¬
skih brigad 3/V. Izola,

4. Strle Franc, Občinski komite
ZMS Cerknica.

Vsi štirje nagrajenci prejmejo
po 10 N din.

Podobnih

V mesecu februarju je kombi¬
nat »Borovo« znižal cene od 30 do
60% 230 modelom spomladanske
obutve.

Trgovino »Borovo« v Cerknici
so nekaj dni kupci dobesedno ob¬
legali in pokupili vse, kar je bilo
na voljo.

Poprosil sem upravnico trgovi¬
ne tovarišico LAHOVO, da pove
za naše bralce nekaj informacij
o njihovem podjetju in o znižanju
cen. Rada je privolila in pove¬
dala;

Loška dolina je dobila
pitno vodo iz vodovoda

Ob novem letu 1967, je v L02U
in STAREM TRGU pritekla voda
iz pip vodovoda, ki je zgrajen kot
I. etapa vodooskrbe v Loški do¬
lini.

S tem pa še ni rešeno vpraša¬
nje vodooskrbe celotne Loške do¬
line. Občani si pomagajo z vodo
iz lastnih vodnjakov, pa tudi iz
potoka Obrh, ki teče po središču
doline in izginja v Golobino pri
naselju Dane. Ob sušnih poletjih
so bili v Loški dolini primeri
obolenj, prišlo je celo do epide¬
mije tifusa zaradi uživanja ne¬
zdrave vode iz potoka. Gradnja
vodnjaka zahteva za eno gospo¬
darstvo precejšnja sredstva, vsa¬
ko gospodarstvo si ne zmore
zgraditi lastnega vodnjaka ali se
oskrbeti s kapnico.

Urejena vodooskrba v Loški
dolini za vsa naselja je mogoča
edinole z zgraditvijo vodovoda
pri izviru potoka Obrh nad na¬
seljem VRHNIKA. Idejni projekt
o novem vodovodu predvideva
15.000 metrov glavnega omrežja
in 6 rezervoarjev s čistilno na¬

pravo in glavnim zajetjem. Že
zgrajeno omrežje in rezervoar za
naselje LOŽ in STARI TRG je
del uresničitve idejnega progra¬
ma vodooskrbe Loške doline.

Za gradnjo vodovoda II. etape
Vrhnika—Stari trg in dalje so
stroški na en meter glavnega
omrežja okrog 250 N din. Ta šte¬
vilka seveda ni majhna.

Prebivalci Loške doline spada¬
jo med organizatorje raznih akcij
in so jih v preteklosti prav tako
v sedanjosti znali uspešno izpe¬
ljati. Ta borbena volja občanov
naj ne bi bila prav nič manjša
tudi ob akciji za gradnjo vodo¬
voda II. etape in tudi nadaljnjih
etap.

Loško dolino obkrožajo obsež¬
ne površine gozdov zasebnega in
družbenega sektorja, prav tako je
razvita v dolini tudi lesna in ko¬
vinska industrija. Ob sodelovanju
vseh bi akcija za gradnjo vodovo¬
da II. etape v nekaj letih ures¬
ničila dobavo pitne vode iz vodo¬
voda tudi občanom v naseljih, po
katerih jo vsi čakajo.

Jaka Sile

VSEM PREBIVALCEM CERKNICE!

Pred časom je svet Krajevne skupnosti Cerknica, v soglasju
s SOB Cerknica, odredil mesto ob stari cesti, proti Rakeku, ka¬
mor naj bi se odvažale smeti. Občani tega razglasa ne upošte¬
vajo, ter odlagajo smeti po vseh mogočih krajih, kar dela sra¬
moto celi Cerknici.

Občane opozarjamo, da se sme v dolino pod Taborom, ki se
jo zasipava odlagati le gramoz, zemlja in pepel, a vse druge
odpadke pa je treba odvažati na smetišče ob stari cesti.

Kršilce, ki ne bodo odvažali smeti na smetišče ob stari cesti,
bomo prijavili sodniku za prekrške.

Svet Krajevne skupnosti
Cerknica

Ciklus predavanj za organizacije SZDL

Na pobudo občinskega odbora
SZDL je delavska univerza izde¬
lala program ciklusa predavanj
za predstavnike krajevnih organi¬
zacij SZDL in Krajevnih skupno¬
sti.

V programu so zajete štiri naj¬
bolj aktualne teme in to:

— Vloga in naloge SZDL pri raz¬
vijanju in graditvi samouprav¬
nega sistema;

— Krajevne skupnosti v našem
družbenem sistemu, ter oblika
dela Krajevnih skupnosti;

— Formiranje dohodka v občini.
Delitev sredstev za širše druž¬
bene potrebe;

— Odnosi ter sodelovanje gospo¬
darske organizacije in šole.

O prvih dveh temah je že bilo
predavanje. Predavala sta dva
predavatelja iz Glavnega odbora
SZDL Slovenije tov. Miha Riba¬
rič in Jože Ciglar, vsak po eno
temo v Cerknici in Starem trgu.

Naslednji dve temi bosta obde¬
lani v mesecu marcu. Predavala
bosta strokovnjaka iz [Republi¬
škega sindikalnega sveta tov. Slav¬
ko Bohinec in iz uprave SOb
Cerknica tov. Slavko Tornič. Ta¬
ke oblike predavanj in krajših
seminarjev so zelo potrebne, ki
si jih tudi občani želijo.

Milan Strle

SGP »GRADIŠČE« CERKNICA
je odprlo
specializirano trgovino z
GRADBENIM MATERIALOM

♦ Trgovina je oskrbljena z vsemi vrstami gradbenih materia¬
lov, katere dostavlja s svojimi prevozi na gradbišča kupcev.

♦ Organizirana je svetovalna služba o uporabi posameznih ma¬
terialov in potrebnih količinah.

Graditelji stanovanjskih hiš!

♦ Oglasite se z načrti v trgovini, kjer boste dobili strokovne
nasvete o uporabnosti posameznih materialov in potrebni
količini! Ves potrebni material vam bomo po ugodnih cenah
preskrbeli in pripeljali na vaše gradbišče.

♦ Trgovina ima svoje prostore pri upravni stavbi podjetja in
obratuje od 7. ure zjutraj do 15. ure popoldne.

znižanj cen si še želimo

»Kombinat ima več kot enajst
tisoč zaposlenih delavcev. V drža¬
vi imamo 535 prodajaln, v kate¬
rih je zaposleno čez 2000 proda¬
jalcev. Lanskoletni promet v kom¬
binatu je bil 50 milijard S din.
V naši trgovini delamo tri. Ob
meni še pomočnica in učenka.
Za letošnje leto imamo plan pro¬
daje v znesku 50 milijonov S din.
Upamo, da bomo plan dosegle.

Kar se pa tiče znižanja cen,
vam lahko povem, da je to prvo
letošnje znižanje, sledilo jih bo
pa še več.

Vsakih 10 dni dobimo novo po¬
šiljko raznovrstnih artiklov, ki
gredo zvečina vsi v prodajo. Bi¬
stvenih zastojev ni.

To znižanje cen je kupce zelo
privabilo, saj so nam v nekaj
dneh domala izpraznili trgovino.«

Res so bili predali in police v
glavnem prazni, kar je razumlji¬
vo, saj so bile cene pristopne za
večino naših ljudi, ki morajo do¬
bro premisliti preden sežejo v
žep.

BOST

Letos je bil Pust zgodaj, zato smo že skoraj pozabili na letošnje
pustne norčije. Vendar pa danes objavljamo še dva posnetka
s tradicionalnega pokopavanja Pusta v Cerknici

Mimohod karnevala po Notranjski cesti. — Žalostni in veseli del
Udeleženci pustnega karnevala so si privoščili tudi uvedbo strip
teasa v hotelu »Rakov Škocjan«

Z VESELEGA POKOPAVANJA PUSTA V CERKNICI

V večerni osnovni šoli
bodo kmalu izpiti

V oktobru mesecu je Delavska
univerza v Cerknici organizirala
v okviru dopolnilnega izobraže¬
vanja staršev osnovno šolo za od¬
rasle.

Slušatelji, ki so se vpisali v ta
oddelek, bodo končali sedmi in
osmi razred in si tako pridobili
izobrazbo popolne osnovne šole.
V oddelek se je vpisalo 19 sluša¬
teljev. Pouk imajo v popoldan¬
skem in večernem času, dnevno
po pet učnih ur. Zahteve znanja
so izenačene z redno osnovno šolo
pri vseh predmetih, razen tujega
jezika, telesne vzgoje, tehničnega
pouka in gospodinjstva, ki niso
obvezni. Slušatelji in predavate¬
lji so oskrbljeni s potrebno lite¬
raturo. Slušatelji so dovolj resni
za delo in v glavnem redno obi-

NAŠI GRADBINCI DELAJO
PRI MORJU

V februarju sta dve večji sku¬
pini gradbenih delavcev SGP
»Gradišča« pričeli delati v Poreču
in Kraljeviči. Ker je na našem
področju še tako neprimeren čas
za gradbena dela, so si gradbinci
v teh nesezonskih mesecih ves čas
prizadevali čim bolj zmanjšati
zimske delovne zastoje. V janu¬
arju so delali razne polizdelke za
gradbene objekte in montažne
opaže v delavnicah. Pri morju bo¬
do ostali do začetka gradbene se¬
zone. Tam delajo na rekonstruk¬
cijah turističnih objektov.

skujejo šolo, čeprav so še poleg
šole redno zaposleni v delovnih
organzaicijah.

Mesečna šolnina za slušatelja
znaša 60,00 N din. Ta sredstva pa
ne pokrivajo stroškov za redno
delo v oddelku. Potrebno bo najti
še nekaj'dodatnih sredstev za to
vrsto izobraževanja.

V oddelku predavajo domači
predavatelji. Predavatelji so se
odločili, da bodo pri posameznih
predmetih kmalu nehali s preda¬
vanji. Takoj po končanem preda¬
vanju pri posameznem predmetu,
bodo imeli slušatelji izpite iz tega
predmeta.

Rado Hlebec

Izhaja mesečno - Izdaja Občinski od¬
bor SZDL Cerknica - Urejuje uredniški
odbor: Slavko Berglez, Danilo Mlinar,
Janez Logar, Mihael Mišič, Srečo Lon-
čar, Milan Strle, Štefan Bogovčič, dr.
Boris Kravanja, Mirko Šuligoj, Srečo
Krašovec Milan Govekar in Milan 2iv-
kovič — Glavni in odgovorni urednik:
Danimir Mazi — Tehnični urednik: Da¬
nilo Domajnko (Delavska enotnost) —
Naslov uredništva in uprave: »Glas
Notranjske«*, Obč. odbor SZDL Cerkni¬
ca - Žiro račun: NB Rakek, 5051-678-108

- Letna naročnina je 6 N din (600 S
din), posamezni izvod 50 par (50 S din)

- Za tujino 1 USA $  — Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za slušno in

govorne prizadete v Ljubljani