VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec Verlag$po$tamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Er$cheinung$ort Klagenturt
Posamezni [zvod 3 šilinge	^
E mesečna naročnina 12 šilingov	§
E ceioietna naročnina 120 šilingov E
P. b. b.

LETNIK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 8. DECEMBER 1978
ŠTEV. 49 (189$)





,Znamenja novega časa*
v družbeno-političneml življenju Italije !
Kdor trenutni razvoj družbenopolitičnega življenja v Italiji pozna samo na podlagi poročanja avstrijskega tiska oz. radia in televizije, bo nujno prišel do prepričanja, da gre za državo, v kateri se ne dogaja ničesar drugega kot pa teroristični atentati. Brez dvoma je žalostna resnica, da je terorizem v Italiji zavzet že nevarne razsežnosti. Toda v isti Italiji se dogajajo še druge stvari, o katerih pa tukajšnji oblikovalci javnega mnenja najraje molčijo.
Eden izmed takih dogodkov je nedavna izvolitev novega predsednika deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine: na podlagi dogovora vseh strank in skupin, ki podpirajo sedanjo dežel-
no vlado, je bil za predsednikai deželne skupščine izvoljen komunist Mario Colli. Sam je svojo izvolitev v intervjuju, ki ga je dal Primorskemu dnevniku kot osrednjemu glasilu Slovencev v Italiji, ocenil kot .znamenje novega časa" v smislu razširitve skupnih prizadevanj vseh demokratičnih sil spričo zelo resnega gospodarskega in družbenega položaja ter vsestranske krize, ki je zajela vso Italijo in tudi deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
V določenem pomenu pa je znamenje novega časa tudi najnovejši odnos uradne Italije do tamkajšnje slovenske narodne manjšine. Nedavnemu sprejemu skupne slovenske delegacije pri predsedniku italijanske republike (o katerem smo
poročali v zadnji številki našega lista) je medtem sledil še obisk takega predstavništva Slovencev pri predsedniku italijanskega senata Fantaniju, ki je delegaciji obljubil, da se bo tako pri predsednikih senatnih komisij kakor tudi pri predsedniku vlade zavzel za hitrejše delo pri sprejemanju zakona o globalni zaščiti Slovencev. Trenutno je namreč v senatnih komisijah v teku dolgotrajna razprava o zakonskih osnutkih, ki sta jih za globalno zaščito Slovencev predložili komunistična in socialistična stranka; istočasno pa bo senat po zagotovilu predsednika Fanfanija proučeval tudi peticijo, ki jo je o vprašanju zaščite manjšin predložila slovenska skupnost. Delo teh komisij je v bistvu usmerjeno v to, da spodbudi vlado k hitrejšemu uresničevanju sprejetih obveznosti.
V tej smeri je pričakovati tudi aktivnejše zavzemanje dežele Furlanije-Julijske krajine. Novi predsednik deželnega sveta je vsekakor že opozoril na obvezo dežele, da odigra aktivno vlogo v odnosih z vlado in s parlamentom za globalno zaščito vprašanj Slovencev v deželi. V svojem nastopnem govoru je poudaril, da je naloga demokratične države in vseh njenih organov, da globalno rešijo vprašanjo Slovencev, ki živijo v treh pokrajinah dežele — v tržaški, goriški in videmski pokrajini — ter je zagotovil, da bo tudi kot predsednik deželnega sveta osebno sledil tem vprašanjem.
In v že omenjenem intervjuju je predsednik Colli v tej zvezi naglasil: Gotovo je, da se bo deželni svet moral o tem tako pomembnem vprašanju izraziti ne samo zaradi slovenske manjšine same, temveč zaradi splošnega demokratičnega razvoja vse dežele. Dati bo moral pozitiven prispevek rešitvi teh problemov v okviru pristojnosti dežel ter v širšem okviru načel republiške ustave, pa tudi v duhu osimskih sporazumov, ki so odprli novo stran ne samo na področju prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem področju, temveč tudi kar zadeva rešitev vprašanj narodnostnih manjšin.
DVOJNA MERILA AVSTRIJSKEGA SODSTVA:
Na Koroškem - obsodba na Dunaju - oprostitev
Kar dva primera sta bila prejšnji teden, ki sta jasna pokazaia, kako v avstrijskem sodstvu veljajo različna merila. Predvsem pa sta opozorila na dejstvo, da taka različna meriia obstajajo med Koroško na eni ter drugimi predeli Avstrije na drugi strani — zlasti kadar gre za odmerjanje pravice pripadnikom slovenske manjšine.
O prvem primeru, to je o zadevi Petra Wieserja, smo poročali ie v zadnji števiiki, ko smo predvsem opozorili tudi na utemeijitev, s katero je višje deželno sodišče v Gradcu zniiaio kazen, ki jo je prej izrekio sodišče v Celovcu: priznalo je namreč obtožencu, da je bil kot Slovenec emocionalno prizadet, ko je hotel braniti svojo narodnostno skupnost.
Drugi primer pa je bila obravnava pred deželnim sodiščem na Dunaju, ki je po deiegaciji iz Celovca kot prizivno sodišče obravnavalo priziv Mirka Perča in Jožeta Miilierja zoper obsodbo, ki jo je bilo izreklo okrajno sodišče v Veiikovcu. Medtem ko sodišču na Koroškem za obsodbo spioh niso biii potrebni dokazi o krivdi obtožencev, je dunajsko sodišče vzeio zadevo dosti bolj resno ter je na podlagi stališča obrambe (odvetnika dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc sta argumentirala, da je poskus obtožencev ostai brez po-siedic in da ni bil v njunem privatnem interesu, marveč je izražal politični protest narodnostne skupnosti, ki se je moraia proti grozečemu preštevanju braniti tudi s takimi sredstvi, kot je pisanje gesei; pri tem sta se posebej sklicevaia tudi na svobodo glede pisanja parol, kakor vlada na Južnem Tirolskem) prišlo do oprostilne sodbe. Mnenju obrambe se je pridružil tudi državni pravdnik, ki ni predlaga) kaznovanja, temveč je odiočitev prepustil sodišču, ki je ovrglo prvotno obsodbo, izrečeno na Koroškem, ter oba obtoženca oprostiio v smisiu § 47 kazenskega zakonika z utemeijitvijo, da gre ie za maienkostno krivdo in ker nista povzročila nobene škode.
Oba primera sta potrdila upravičenost dvoma v nepristranost koroškega sodstva, saj so sodišča izven Koroške prišla v enakih zadevah do bistveno drugačnih skiepov. Seveda pa sta to le dva procesa, sproženih oz. v teku pa je še cela vrsta drugih procesov zoper pripadnike siovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki jih tukajšnje obiasti dolžijo enakih aii podobnih .zločinov". Zato se bo šele pri nadaljnjih izrazito poiitičnih procesih izkazalo, ali gre res za uvidevnost avstrijskega sodstva, aii pa samo za .izjemo".
V zvezi z odločitvijo dunajskega sodišča pa je seveda treba videti tudi še drug moment: z oprostilno sodbo se je sodišče namreč izognilo važnemu in hkrati .kočljivemu" vprašanju — odločitvi glede priziva o vprašanju sio-venskega uradnega jezika pred šodiščem.
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
28. Slovenski ples
ki bo v soboto 13. januarja 1979 s pričetkom ob 20. url v Delavski zbornici v Celovcu
Vstopnice po šil. 50.— v predprodaji pri krajevnih pisarni SPZ in pri večerni blagajni.
Tokrat bosta za ples igralai znana in priljubljena
#	Veliki plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška s pevci solisti
O Narodno zabavni ansambel .Toneta Kmetca"
V kulturnem delu bo nastopil vokalni ansambel
*	.SLOVENSKI OKTET
prosvetnih društvih, v knjigarni .Naša knjiga", v Slovenska prosvetna zveza
Prej trJdesedrrzz' Jed — JO. decerrzLrg J94# — je gJgvrzg sLapščJrzg OZN sprejeJg Jrz oLjgvJJg ^p/ošrzo JeLJgrgcJjo o ČJoveLovJL prgvzcgL. Po je terrzeJjrzg JJsdrzg, na katere podjggz so M: teLorrz zgdrzjJL treL desetJedj sprejed rgzJJčrzJ rrzedrzgrodrzz JoLarrzerztJ, LorzverzcJje, JeLJgrgcJje Jrz prJ-; poporočJJg, LJ zgJevgjo ČJoveLove prgvzee. Predvserrz je Mg sprejetg Ev-ropsLg Lorrverzc/jg o zgščJd čJoveLovzL prgvze Jrz terrreJjrzJL svoMščzrz, Lgter/ je sJeJJJg EvropsLg socJgJrzg JJsdrzg,- v ZdražerzJL rzgrodJL pg so M:
I sprejed A/edrzgrodrzJ sporgzarrz o gospodgrsLJL, JražLerz/L Jrz LaJtarrzzL i prgvzcgL čJoveLg ter A/edrzgrodrzJ sporgzarrz o JržgvJjgrzsLJL zn poddčrzz'%?
prgvzcgL, rzgJgJje A/edrzgrodrzg JeJdgrgczjg o prgvzcgL otroLg ter Spo-i rgzarrz o odprgvJ useL oLJJL rgsrze Jzs^rzzzzzzzgczje. S terrz/ rrzedrzgrodrzJrrzž pogodLgrrzz so se držgve zgvze/e, dg Lodo spoštovg/e č/oveLg Jrz rzjegovo Jostojgrrstvo, rrjegove prgvzce.
V sporrzJrz rzg zgoJofžzzs^ž dogodek pred trzdesedrzzz Jed je M JO. de-cerrzLer rgzg/gšerz zg Dgrz ČJoveLovJL prgvze zrz gg prgzrzajerrzo vsgLo Jeto po vserrz sveta. Letos, M je rrzzrzJJo 30 Jet, odLgr je Mg sprejetg SpJošrzg } JeLJgrgcrjg o ČJoveLovJL prg-ozcgJr, pg je tg dgrz še poseMg prJJožrzost, ! Jg se zgrrzzsJJrrzo rzgd porrzerzorrz tegg doLarrzerztg Jrz Jg sLašgrrzo rzgprgvzd i oLrgčarz o doscdgrzjerrz aresrzzčevgrzja rzjegovJL JoJočJJ.
DeL/grgc/jg ČJoveLovJL pr-gvzc s LorzLretrz/rrz/ Jo/očZ/Z o zgvgrovgrzjzz č/oveLovegg žJvJjerzjg, prostosd zrz oseMosd, vLJjačrzo s poJzderrzrrtz, go-
'
Dan človekovih pravic
ob 30-letnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah
! spoJgrsJdrrrJ, JražLerzJrrzJ zrz LzdtarrzJrrzJ prgvZcgrrzZ, je Mg prgvzgprgv i sgrrro odsev ve/ZLZL JražLerzL prerrrzLov v sodoMerrr sveta. Verzdgr pg ! je Mg s to JeLJgrgcJjo prvzč v zgodov/rz/ č/oveštvg rrzedrzgrodrzg orggrzJ-{ zgcžjg zzrgJrzo pooL/gščerzg JreJed rzgd prgvZcgrrzZ č/oveLg. Jrz v teL tr/Je-setJL JetJL, LJ so rrzzrzJJg od 'Z^Jgfivvujg deLMgcrje, srrzo rrzorgJr' vedrzo spet agotgv/jgt/, Jg LJstvo čJovcLouJJr prgvze rzr toJJM v JeLJgrrrgrrrJr rzgeeJzJr, terrzvee je Mtvo predvserrz v spvšfovgrzjg zrz dejgrzsLerrz zzpoJ-i rzjevgrzjzz teJr rzgčej.
PrgvzJtzost te zzgotovztve potrjzzje rgzvoj zgdrzjzL JesetJetJj, v Mte-rz/r se je vedrzo spet, v rgzJJčrzzJr oJrJzLgJr zrz povsod v svetrz doggjgJo, Jg ) je JrzJo o čJoveMvzJr prgvžcgjr szcer vcJ/do govorg, Jg pg te prgvzee prgL-i derzo rzzso JzJe zggotovJjerze ozzrorrzg spoštovgrze. 7*g prepgd rrzed JresedgrrzJ ) zrz dejgrzjJ se vJeče Lot rdeeg rzzt vse v Jgrrgšrzjo stvgrrzost, L: je še vedrzo poJrzg rzgjrgzJzerzejšzJr przrrzerov zrz oML Lrgterzjg tzsdJr prgvze Jrz svoMščtrz, Lz' so se jzJr držgve že pred trzdesedrrzz Jed svečgrzo oLvezgJe spoštovgd zrz jr/? ) zzresrzzčevgtz' v vsgLdgrzjerrz žrv/jcrzjzr.
ŽgJostrzz/r doLgzov te pogod/rerze rzezvestoLe rzz treLg JsLgd v rrzzrzzzJJ/r ' desetJetjz/r — dovojj jz/r rzgjderrzo tzzdz Jgrzes zrz rzgjderrzo jz/r Jg/rLo povsod. 7*gL przrrzer rzJ sgrrzo /zzžrzg djrzLg, Ljer še vedrzo veJjgjo zgLorzz grzzzsrzegg gpgrt/rezdg, to je rgsrzegg rgzJJLovgrzjg z vserrzJ strgšrzzrrzJ o/rJzLgrrzz Jrz posJe-JJcgrrzJ vsestrgrzsLe dJsLrJrrzzrzgcJje. 7gL przrrzer tzzdz rzz Je ZŠJJžrzjz vz/rod, Ljer se že JesetJetjg vrsdjo o/rorožerzJ spopgdJ Jrz rrzzrovrzg poggjgrzjg, rze Jg JrJ rzgjMJj prJzgded — PgJestJrzcJ przšJz' do dorrzovzrzsLe prgvzee rzg svojJ zerrzJjJ. TgL przrrzer rzzso Je JgfJrzsLogrrrerzsLe dežeJe, Ljer vojgšLe JJLtgtzzre ] s sredstvj Lrg/rJgJrze sJJe LrezoLzJrrzo zgdrgjo Jjzzdstvg, L z sJ sMšgjo JzLoje-! vgtJ prgvzčrzo odrrzerjerz Los LrzzLg. 7'gL przrrzer so prgv tgLo trzd? vse trste držgve sredz Evrope, Lz se szcer sLJJcrtjejo rzg svojo derrzoLrgtzčrzo Jrz prgv-i rzo zzredztev, verzdgr pg LJjzzL terrzzz Jgrz zg drzerrz prgLtzerzo Jzvgjgjo JJsLrJ-rrzzrzgcJjsLo poJJdLo prod deJorrz svojJL držgv/jgrzov, jzrrz Lrgdjo rzjJLove I čJoveLove prgvzee — LodJsJ žgrgdJ poJJdčrzegg preprzegrzjg gJJ zgrgdz rzg-rodrzostrze przpgdrzosd.
ČJoveLove prgvzee pvvezrzjejo prgvzee sLzzprzostJ Jrz posgrrzezrzzLg; prg-vzcg pg, LJ zgrzzLzzje drago, astvgrjg LrJvzco. Zgovorrzo potrdJJo prgvJJ-rzosd tegg spozrzgrzjg so vsz' dsd prJrrrerJ, Lo poJztzerzo draggee asrrzerjerzegg eJoveLg erzostgvrzo progJgszjo zg terorzstg Jrz rrza Lot tgLerrza poterrz zgprejo vrgtg do doJočerzJL poLJJcev ozzrorrzg gg dražLerzo spJoL JzJoeJjo Jrz JzoJJ-rgjo. /Je zJgsd pg prgvzcg astvgrjg LrJvzco povsod tgrrz, Ljer jo z/orgL-Jjgjo v terrz srrzJsJa, Jg v Jrrzerza. prgvzee vcčzrze Lrgdjo erzgLoprgvrzost rrzgrzjšzrzgrrz.
Przrrzerov tgLegg zJorgLJjgrzjg prgvzee žgJ rzgjderrzo dovoJj tadJ v rzgš: držgvJ. Ko je zrzgrzz gvstrJjsLJ stroLovrzjgL rrzedrzgrodrzegg zrz rrzgrrjŠJrzsLegg prgvg ter predstgvrzJL ZvstrJje v LorrzJsJjJ OZN zg ČJoveLove prgve proj. Errrzgcorg zg 30-Jetrzzco JeLJgrgcJje o eJoveLovJL prgvzcgL pred rzedgvrzzrrz govorJJ v CeJovca, je svoje agotovztve o Lrgterzja eJoveLovJL prgvze orrzejJJ — oeJtrzo zgrgJJ .vročegg tererzg" — rzg spozrzgrzjg, Lz jz/r je zLrgJ rrzed JrJvgrzjerrz v ČJJa. Ko pg je Je rzeLgj drzj pozrzeje JrrzeJ podoMo p-redgvgrzje rzg Darzgja, je LrJdčrzo agotovJJ, dg tadJ v ZvstrJjz' vprgšgrzje spoštovgrzjg eJoveLovJL prgvze še rzzLgLor rzJ dosJedrzo Jrz zgdovoJjzvo rešerzo — Jrz je prj terrz Jzrecrzo opozorJJ rzg rrzgrzjšzrzsLo proLJerrzgdLo. Zg KorošLo Jrz erzgLo tadJ zg CrgdJščgrzsLo tgLg opozorJJg torej potrjajejo aprgvzčerzost Jrz prgvzJrzost agotovztev LorošLJL SJoverzcev Jrz grgdzsčgrzsLJ/r JJrvgtov, Lz rrzorgrrzo przstojrze dejgvrzJLe rzg JežeJrzJ Jrz držgvrzz rgvrzJ, rrzedrzgrodrze jo-rarrze ter dorrzgčo Jrz svetovrzo jgvrzvst žgJ še vedrzo opozgrjgd rzg dejstvo, dg vprgšgrzje rrzgrzjšzrzsLJL prgv/c v ^4vstrJjJ še rzz' arejerzo.
AJgrzjšzrzsLe prgvzee pg so predvserrr ČJoveLove prgvzee. 7*orej oL trJdesetJetrzzcJ ^pJošrze JeLJgrgcJje o čJoveLovJL prgvzcgL zlvstrjjg že z ozzrorrz rzg rrzgrzjšzrzsLo vprgšgrzje rze Lo rrzogJg dgtz pozztJvrzegg oLrgčarzg o spoštovgrzja Jrz JzpoJrzjevgrzja rrzedrzgrodrzJL pogodLerzJL oLvezrrosd. Zgto tadJ poseLej zg /Ivstrzjo veJjg pozJv gerzergJrzegg seLretgrjg OZN WgJd-LeJrrzg, LJ je oL JetošrzjJ 30-JetrzJcJ JeLJgrgcJje o ČJoveLovJL prgvzcgL zgLte-vgJ od vseL čJgrzzc, dg porrzgggjo odprgvJjgd grzasrzz pojgv rgsrze JJsLrJrrzJrzg-cJje — Lgjd tadJ dzsLrJrrzJrzgcJjg rzgrodrzJL rrzgrzjšJrz je grzaserz pojgv rgsrze dJsLrJrrzJrzgczje/
Brez socialne enakopravnosti
tudi ni narodne enakopravnosti
Partizanski pevski zbor
med dobitniki nagrad AVNOJ
Ob dnevu republike v poča!titev obletnice zgodovinskega zaseda-nja AVNOJ, kjer :o bili leta 1943 položeni temeiji nove Jugo:!avije, so tudi teto: podelili tradicionalne nagrade AVNOJ za .ustvarjalnost in delo splošnega pomena za razvoj SFRJ", tzmed 80 prediogov je odbor izbra! 16 nagrajencev, ki :o nagrade prejeli za dejavnost na področjih, kot so zgodovinske vede, književnost, naravosiovne vede, gledališka umetnost, glasbena umetnost, gospodarstvo, slikarstvo, tehniške vede in medicinske vede. Pri dodelitvi nagrad so bite upoštevane vse repubti-ke in pokrajine Jugostavije, nagrajeni pa so biti posamezniki kakor tudi skupine oziroma detovne organizacije.
V	Stoveniji sta tetos dva dobitnika nagrade AVNOJ: to je akademik prot. dr. Robert Btinc v Ljubtjani, ki je nagrado prejet s področja naravostovnih ved [fizika), ter Partizanski pevski zbor, kateremu so nagrado podetiti za dosežke na področju kutturno-umetniikega amaterizma.
Partizanski pevski zbor v Ljubtjani, ki ga dobro poznamo in visoko cenimo tudi pri nas na Koroškem, detuje že 3$ tet [zadnjih H tet je njegov umetniški vodja profesor Radovan Gobec) ter si je v tem času pridobit števitna odtikovanja in priznanja; za seboj ima okoti H00 nastopov v Jugostavijt in v tujini ter je dostej posnet 16 gramofonskih ptošč. Program zbora zajema več kof 300 pesmi, in sicer vse stovenske, večino jugostovanskih in števitne tuje revotucionarne in narodnoosvo-boditne pesmi.
Zbor sestavtja povprečno 70 pevcev: skoraj potovica je borcev-partizanov, drugo potovico pa sestavtjajo mtajši pevci. Ravno v teh dneh zbor po vsej Stoveniji vabi nove pevce, kajti za jubitejno teto 1979, ko bo stavit 33-letnico obstoja in detovanja, bi rad doseget davno žeteno množičnost — HO čtanov. Prenovtjeni in predvsem pomnoženi zbor se bo potem totit priprav na jubitejni koncert, za katerega je dirigent Radovan Gobec pripravit poseben spored pod nastovom „Pe-smi stovenskih brigad in divizij". V jubitejnem tetu bo zbor opravit tudi gostovanja v zahodni in vzhodni Nemčiji, Botgariji in Sovjetski zvezi. Prav tako bo začet uresničevati svojo najvažnejšo naiogo — snemati za arhiv partizanske pesmi, kajti posneti žeti prav vse, kar je bito na to temo napisano in se je ohraniio. Čim prej pa žeti uresničiti tudi svojo davno žeijo — ustanoviti otroški in miadinski zbor, ki bi na-datjevata piemenito in bogato tradicijo Partizanskega pevskega zbora v Ljubtjani.
V	obraztožitvi sklepa o dodetitvi nagrade AVNOJ Partizanskemu pevskemu zboru v Ljubtjani je med drugim rečeno, da je to po sptoš-nem in strokovnem mnenju najbotjši izvajatec partizanskih in drugih pesmi z revoiucionarno, detavsko in sociatno tematiko. .V svojo posebno zasiugo si tahko šteje, da se je partizanska pesem ne te ohranita, temveč je dobita tudi sptošne tjudske razsežnosti. Zbor je doseget visoko umetniško kakovost in hkrati ohranit izvirnega duha borcev-par-tizanov."
Zboru in njegovemu dirigentu ob visokem priznanju iskreno čestitamo tudi koroški Stovenci ter mu še naprej žetimo uspešno deiovanje!
Obramba neodvisnosti
je prvenstvena zahteva časa
V zadnjem času so morali tudi vodilni koroški politiki priznati, da je južna Koroška slabše razvita kot pretežni del ostale Avstrije. Za velik del južne Koroške (še posebno velja to za Ziljo in Podjuno) so značilni pokazatelji slabega gospodarskega stanja predvsem naslednji:
H Nadpovprečna stopnja brezposelnosti, zlasti sezonske brezposelnosti, kar ima za posledico močno dnevno migracijo (med leti 1961 in 1971 se je delež .pendterjev" v Ziljski dolini dvignil kar za 50%).
H Raven plač je občutno pod deželnim in državnim nivojem, prav tako pa je slabša kot v drugih krajih tudi življenjska kvaliteta (oddaljenost infrastrukture, trgovin, zdravnika, šole, igrišč itd. od bivališča).
Vse to ima za posledico, da se izseljevanje prebivalstva iz teh predelov še ni ustavilo, marveč traja še naprej. Tako nezadovoljivo stanje gospodarstva najbolj konkretno (nižja življenjska raven) občuti prebivalstvo, ki v tem prostoru živi — tako slovensko kot nemško govoreče. Za slovensko narodno skup-
nost pa je problem še toliko večji in težji, ker izseljevanje iz domačega kraja pomeni tudi povečano asimilacijo.
Prav je, da se vprašamo, kje so vzroki za tako stanje? Brez dvoma nosijo glavno odgovornost za tako stanje vodilne politične sile na Koroškem, ki se v povojnem obdobju niso dovolj resno in odgovorno posvetile reševanju gospodarskih problemov manj razvitih predelov dežele. Namesto da bi upoštevali specifične potrebe prebivalstva v posameznih regijah, so izgrajevali močno centraliziran gospodarski in politični aparat, ki bistveno omejuje sodelovanje lokalnega prebivalstva pri reševanju perečih gospodarskih, komunalnih, narodnostnih in drugih vprašanj.
Centralizem je masivno prispeval tudi k asimilaciji Slovencev. Redki montažni obrati, izgrajeni s kapitalom iz Zahodne Nemčije, so proces germanizacije pogosto še pospeševati. V takšnih razmerah so nem-škonacionalne organizacije na čelu s KHD uspešno zastrupljale ozračje v deželi ter odnose med
slovensko in nemško govorečim prebivalstvom.
Če se v zadnjem času vedno več koroških ljudi ne glede na narodno pripadnost poteguje za bolj demokratičen, decentraliziran policentričen gospodarski razvoj dežele in zlasti njenih južnih predelov, je to le izraz nujne potrebe prebivalstva.
V okviru teh naših prizadevanj se zavzemamo za poglobljeno gospodarsko sodelovanje in s tem tudi za gospodarsko odprto mejo z našimi sosedi Italijo in Jugoslavijo. Kajti prepričani smo, da življenjsko raven obmejnega prebivalstva lahko močno izboljšamo z razvijanjem v zametkih že obstoječih poli-cenfrov, z večjo možnostjo sodelovanja prebivalstva in tudi z bolj intenzivnim gospodarskim sodelovanjem preko meje.
Čeprav je zgodovinska resnica, da so bile gospodarske pobude ustanov koroških Slovencev in tudi posameznikov v preteklosti stalno ovirane in pogosto preprečene, le ne moremo trditi, da smo na gospodarskem področju podvzeli vse, kar je bilo možno. Mnogo gospodarskih oblik in tokov, ki jih je prinesel s seboj novi čas, je šlo mimo nas in smo jih zamudili — v škodo nas vseh. Če v zadnjih letih vlagamo več naporov in pobud v gospodarsko dejavnost in se v teh naših prizadevanjih čedalje pogosteje ujemamo s tistimi demokratičnimi nemškogovorečimi deželam in državljani, ki jim je skrb za človeka (ne glede na jezik) v našem prostoru prva skrb, pomeni to velik napredek tudi v naši narodnostni politiki.
Razveseljivo je, da so ta naša prizadevanja dala tudi že nekatere konkretne rezultate, ki koristijo tako slovensko kot nemško govorečim ljudem. Če bomo v prihodnjih letih znali analizirati in upoštevati potrebe prebivalstva v dvojezičnih občinah in v skladu z njimi razvijali nove gospodarske oblike sodelovanja, ki bodo v korist tako slovenski narodni skupnosti kot demokratičnim nemško govorečim so-deželanom, potem bomo s tem najbolj učinkovito jemali nacionalistom tla pod nogami in jih na ta način izolirali od prebivalstva.
S tako gospodarsko orientacijo bomo tudi največ prispevali, da bo vlada prej ali slej morala sprejeti take manjšinske zakone, ki bodo v skladu s členom 7 državne pogodbe in s tem v korist naši narodni skupnosti. Res je, do je to dolga pot, polna dela in aktivnosti na vseh področjih — vendar edino možna.
:nž. Fe/l&s W;esfr
Z odločnim nastopom se je sekretar romunske komunistične partije in predsednik SR Romunije Ceausescu zoperstavit konec novembra ukrepom, ki bi pospešili oboroževaino dirko, ki je vsakdanja praksa biokovsko razdeljenega sveta. Na zasedanju politično posvetovalnega odbora varšavskega pakta je branii samosvojo romunsko zunanjo poiitiko in s tem seveda tudi dinamičen notranji gospodarski razvoj SR Romunije.
Da se bo zoperstavit obsodbi Kitajske in sporazumu v Čamp Davidu, se je sptošno pričakovalo. Botj bistven se zdi romunski odpor proti skupnemu vojaškemu poveljstvu varšavskega bloka in proti povečanju vojaških stroškov, ki naj bi med drugim razbremenilo prenapeti gospodarski proračun Sovjetske zveze. Povišanje vojaških stroškov bi ogrožalo romunski gospodarski razvoj, ki je bil v zadnjih letih zelo uspešen. Letos je npr. porasel narodni dohodek za 11. odst. (v ZSSR za 4. odst.), industrijska proizvodnja za 10,6 odst.
(v ZSSR za 4,5 odst.), realne plače pa za 7,9 odst. (v ZSSR za 3 odst.). Ceausescu je med drugim poudarjal, da je obrambno moč možno doseči le s krepitvijo gospodarske moči in z zvišanjem življenjske ravni delovnih ljudi.
Na slavnostnem zasedanju ob 60-letnici romunskega zedinjenja je Ceausescu poudaril, da je treba pospešiti politiko sožitja in razorožitve, v prvi vrsti jedrske, v vsem svetu, predvsem pa v Evropi, „kjer se je nakopičil največji arzenal in si stojita nasproti frontalno oba bloka." Cimprej je treba uresničiti evropski sporazum o omejevanju oborožitve med vsemi podpisnicami helsinškega sporazuma, z ustanovitvijo demilitariziranih con in s postopnim umikom in zmanjševanjem vojsk in oporišč do istočasnega razpusta varšavskega in NATO-pakta.
S tem se je jasno opredelil za imperativ časa, za neuvrščenost, ki je danes velikega pomena tudi za blokovsko vezane države. Kajti romunska politika v zvezi z vojsko terja enakopravnost v odnosih med državami in armadami, priznanje načela neodvisnosti. Od tod tudi zahteva, da o nacionalni armadi in njenih operativnih posegih odločajo samo v domovini, ne od zunaj.
Takšno stališče, ki se ujema z načeli neuvrščenih držav, ki predstavljajo vedno pomembnejšo moč v mednarodnih odnosih, je širšega pomena, saj vzpodbuja vsa svobodoljubna ljudstva v boju proti imperializmu. Tako stališče pa tudi nima nič skupnega z onimi komentarji v avstrijskih in drugih zahodnoevropskih časopisih, ki z ..začudenjem" in strahom opazujejo romunsko samostojnost. Kajti Pusti in drugi so spet morali udariti proti Romuniji in Jugoslaviji, ker se bojijo vsega, kar je napredno in demokratično, kar se bori za samostojno politiko in se ne podvrže vplivnim conam velesil. Verjetno se bolestno spominjajo časov, ko sta avstrijska monarhija oz. pozneje nemški fašizem zatirala balkanske narode. Morda pa jih boli tudi to, da se pred kratkim avstrijski delegaciji industrialcev v Romuniji ni posrečilo dobiti večjih projektov, ker namerava Romunija naprimer sama izgraditi tovarne za proizvodnjo motorjev za tovornjake.
Huj skaški plakat KHD
se je spremenil v bumerang
Hujskanje koroških nacionalistov bodisi proti tukajšnjim Slovencem ali proti sosednji Jugoslaviji pozna najrazličnejše oblike in vsebine. S svojim najnovejšim plakatom pa je šel koroški „Heimatdienst" v svojem „slu-ženju domovini" očitno le predaleč. Kajti v trenutku, ko je zavarovanje obstoječih in še zlasti ustvaritev novih delovnih mest prvenstvena potreba in zahteva, gospodarskih vprašanj ne gre več gledati skozi nacionalistična očala. Zato se je tudi hujskaški plakat, s katerim hoče KHD zavarovati Koroško pred .invazijo" jugoslovanskega gospodarstva, spremenil zanj v pravi bumerang.
Pod pritiskom razmer, ko Reberca in podobni problemi postajajo čedalje bolj resni, se je končno tudi .uradna" Koroška izrekla proti KHD-jevski obliki reševanja perečih vprašanj. Predsedniki treh v deželnem zboru in deželni vladi zastopanih strank (Wagner za SPD, Knafl za UVP in Ferrari-Brunnenfeld za FPO) so v skupni izjavi obsodili hujskaški plakat KHD in hkrati tej organizaciji tudi jasno povedali, da nima pravice postavljati se v pozo branilca koroških interesov. Legitimni predstavnik koroškega ljudstva je deželni zbor, je med drugim rečeno v izjavi, deželni zbor in deželna vlada pa se zavedata svoje odgovornosti za blaginjo vsega prebivalstva Koroške.
Spričo odnosov, ki jih te stranke sicer imajo do takoimenovanih .domovinskih organizacij", še posebno pa ob dejstvu, kako so te stranke v manjšinskem vprašanju vedno poslušale KHD in izpolnjevale njegove zahteve (zlasti se je to pokazalo pri ugotavljanju manjšine in pri sedmo-julijski zakonodaji!), ob vsem tem seveda tudi sedanjega .ukora" ni treba jemati preveč resno; je pač le malo verjetnosti, da bi bila omenjena izjava tudi že izraz dejanske spremembe odnosov do KHD. Dosti bolj verjetno je, da je do izjave prišlo zaradi pritiska javnosti, ki jo mnogo bolj skrbijo resnične težave zaradi gospodarske krize, kot pa dozdevne .težave" nepoboljšljivih nacionalističnih hujskačev.
Ravno v tem smislu pa bi moral biti ta primer resno opozorilo, za bodoče. Resno opozorilo ne nazadnje tudi zaradi oblike in vsebine predmetnega .demokratičnega protesta" (kakor je predsednik KHD imenoval ta hujskaški plakat), ki vse preveč spominja na sorodne .izpovedi" v polpretekli dobi, ko so podobni .rekviziti" v besedi in sliki služili za hujskanje proti .hudobnemu boljševizmu" ali z malenkostnimi spre-
membami za gonjo proti .židovskim pijavkam".
Toda delovni ljudje na Koroškem, ne glede na narodno pripadnost, ki morajo biti v skrbeh za svoje delovno mesto, za takšno hujskanje nimajo razumevanja. Zato od pristojnih dejavnikov pričakujejo in zahtevajo, da bodo gospodarska vprašanja reševali v korist vsega prizadetega prebivalstva, ne pa v interesu nacionalističnega izživljanja gotovih krogov.
L

-	-p'

^_________ _
Iz živi/en;a in de/a
naši/! ro;'aIrov v ^meri/d
Za naše rojake v Združenih državah Amerike je bilo tekoče leto v znamenju pregleda in preusmeritve dela njihovih največjih podpornih organizacij. Na takoimenovanih konvencijah so delegati, ki so jih predhodno izvolili v krajevnih podružnicah, izčrpno razpravljali o razmerah in pogojih, v katerih se odvija celotno narodno-organiza-cijsko življenje. Pri tem so tudi ugotovili številne težave ter prišli do zaključka, da bo organizirano dejavnost v marsikaterem pogledu treba prikrojiti novim razmeram.
Največja med temi organizacijami je Slovenska narodna podporna jednota, ki šteje danes nad 60.000 članov ter ima okoli 30 milijonov dolarjev premoženja. Kljub temu se mora boriti z velikimi težavami, ki jih zlasti povzročajo generacijski problemi: v društvih vedno bolj prevladuje mladi rod, ki pa narodnostno ni več tako monoliten. To se posebno vidno odraža tudi v glasilu SNPJ .Prosveta*, kjer narašča delež prispevkov v angleščini na škodo prvotno pretežno slovenskemu značaju lista. Poleg tega je ta razvoj že v zadnjih letih narekoval zmanjšanje števila tedenskih izdaj lista, na podlagi sktepa letošnje konvencije SNPJ pa bo .Prosveta" z začetkom leta 1979 izhajala le še enkrat tedensko, in to pretežno v angleškem jeziku, vendar s posebnimi slovenskimi stranmi.
Kakor že rečeno, je Slovenska narodna podporna jednota največja organizacija ameriških Slovencev. Osnovana je na naprednih načelih in to je posebej potrdila tudi na letošnji konvenciji. Za osrednjega predsednika SNPJ je
bil ponovno izvoljen Frank Groser, ki je med svojim obiskom v stari domovini že dvakrat obiskat tudi naše organizacije v Celovcu, potem pa med Slovenci v Ameriki sprožil akcijo za pomoč koroškim Slovencem.
Slovenska narodno podporna jednota je bila ustanovljena leta 1904, torej bo leta 1979 obhajala 75-lentico obstoja in delovanja. Ob njenem jubileju ji iskreno čestitamo tudi koroški Stovenci ter ji želimo še veliko uspešnega dela v korist rojakov v Ameriki, ki so tudi z nami izrazili bratsko solidarnost ter nas podprli v boju za narodne pravice.
Častitljiv jubilej — namreč petdesetletnico — pa je praznoval tudi pevski zbor ameriških Slovencev, ki nosi ime največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ustanovljen je bil ob koncu leta 1928, s 1. februarjem 1929 pa si je nadel ime .France Prešeren" — v počastitev velikega slovenskega pesnika.
Pevski zbor,France Prešeren" so ustanovili ljubitelji petja, izmed katerih nekateri še danes zvesto prepevajo v zboru; le-ti so bili ob praznovanju jubileja deležni posebnega priznanja. Zasluženo priznanje pa je prejel predvsem tudi zborovodja Frank Kubina, ki vodi zbor že 45 let. Poleg tega delujeta pod njegovim vodstvom še dva češka pevska zbora, ki sta skupaj s hrvaškim pevskim zborom obogatila slavnostni koncert ob zlatem jubileju ameriških .Prešernovcev".
Umetnost Draga Tršarja
predstavljena v celovški „Au!i slovenici"
V navzočnosti umetnika je biia v ponedeijek zvečer odprta v „Au!i siovenici" razstava znanega stovenskega kiparja in grafika prof. Draga Tršarja. Med častnimi gosti, ki jih je uvodoma pozdravi) predsednik društva „Auia siovenica" dr. Mirt Zv/ifter, so biti tudi jugosio-vanski konzui v Ceiovcu Peter Zupančič, ravnateij Moderne gaierije v Ljubijani prof. Zoren Kržišnik, ravnateij Dežeine gaierije v Ceiovcu Kar! Newoie, predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter ter pesnik Andrej Kokot, čigar pesmi sta v siovenskem in nemškem jeziku recitiraia Sonja Ban in Hubert Repnik.
S sedanjo razstavo, ki jo je prot. Kržišnik v svoji predstavitvi umetnika in njegovega! dela imenoval .mala retrospektiva", predstavlja Aulat siovenica enega izmed velikih zastopnikov sodobnega) kiparstva — ne le v slovenskem, marveč tudi v jugoslovanskem in celo svetovnem merilu. Kajti prof. Drago Tršar se je s svojo umetniško izpovedjo uveljavil tako doma) kot v tujini. Imel je doslej že več kot 30 samostojnih razstav v domovini in v inozemstvu, udeležil se je nad 180 skupinskih razstav v vseh pomembnih kulturnih središčih sveta, za svoja) dela je prejel nad! 25 nagrad in priznanj v Jugoslaviji in v drugih državah. Tudi v Avstriji in na Koroškem je
doslej sodeloval že nat devetih razstavah (v Beljaku, Celovcu, Linzu, Spittalu in Gradcu), tako da bi njegove) sedanjo) samostojno razstavo v Auli slovenici lahko imenovali jubilejno deseto predstavitev.
Drago Tršar je bil rojen leta 1927 v Planini pri Rakeku, torej v neposredni bližini kraških podzemeljskih jam, katerih čudežna arhitektura in razkošno likovno bogastvo sto mu bila neprekosljiv učitelj in nepozaben zgled ustvarjalnega) postopka. (Sicer pa se je svojega .poklica" začel učiti v Ljubljani pri kiparju Francetu Goršetu, ki se je kot reden obiskovalec Aule slovenice udeležil tudi otvoritve razstave svojega nekdanjega' učenca.) Pri umet-
niškem ustvarjanju Draga) Tršarja prevlaidue kiparstvo, posveča se tudi mali plastiki in grafiki, pozornost in občudovanje pa je vzbudil predvsem tudi z različnimi spomeniki, med' katerimi nedvomno zavzema posebno mesto- monumentalni Spomenik revoluciji, ki so ga pred leti odkrili na trgu blizu slovenske republiške skupščine v Ljubljani.
Sedanja) razstava) v Auli slovenici predstavlja! Tršarja' predvsem kot kiparja in mojstra male plastike; lep okvir njegovim likom pa dajejo tudi risbe na japonskem papirju, večkrat nastale kot študije za plastike. Prot. Kržišnik je c umetnosti Draga Tršarja med! drugim poudaril: .Vse, kor vnaša Tršar v svoje plastike volje, usmeritve, angažiranosti v trenutnem boju, je cepljeno na prvobitni ritem narave, usojenosti, rojevanja in obnavljanja; a je prav zato) enkratno in učinkovito. Njegovim Demonstrantom, Manifestan-tom verjamemo: volja kolektiva) so, ki je harmonično ujeta v voljo vesoljskega bivanja, gibanja, valovanja. Izraz trenutka-, ki je trenutek plime, oblikovalnega viška-, izbojevanega) novegat cilja." Zato njegovi liki tudi nosijo značilna imena: Človek v času in prostoru, Prebivalci starega mesta, Ljudje v viharju, Ljudje na horicontu, Pravljica o mestu, Med ljudmi in bogovi — da jih le nekaj navedemo, izpovedujejo fizično- in moralno ogroženost današnjega) človeka, prikazujejo njegov boj za obstoj.
Prav v to izpoved pa je bila uglašena tudi poezija Andreja Kokota), ki stai jo tako v slovenskem izvirniku kot v nemškem prevodu dovršeno in doživeto recitirala) Sonja Ban in Hubert Repnik. Ta)ko se je v harmonično skupnost zlila dvojna umetniška izpoved — umetnost forme in umetnost besede sta- govorili skupno- govorico; pripovedovali sta o težavah današnjega človeka, po tudi o veri v njegovo bodočnost; biti sta- v forme- in besede vlita vizija.
Tršarjevat razstava v Auli slovenici bo odprta še do 22. decembra, in sicer od ponedeljka do petka v času c-d 13. do 17. ure. Obisk razstave vsakomur priporočamo, kajti predstavlja; nam umetnika, ki zavzema brez dvoma; posebno mesto ne le v slovenskem, ampak tudi v širšem jugoslovanskem, pa tudi v svetovnem kiparstvu.
AULA SLOVEN1CA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
vabi na razstavo
akademskega kiparja in grafika
prof.
Draga
Tršarja
Razstava bo odprta do 22. decembra 1978, in sicer od ponedetjka do petka od 13. do 17. ure.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na prosiavo ob
150-!etnici rojstva Antona Janežiča 60-!etnici smrti ivana Cankarja
v četrtek 14. decembra 1978 ob 19. uri v modri dvorani Doma glasbe v Ceiovcu.
Spored: slavnostni govor (prof. Jaro Dotar), branje siovenskih pisafeijev in pesnikov, nastop Obirskega ženskega okteta ter predvajanje dveh kratkih fiimov.
PrbrČHO
Rzšla je kuBurna revija ,,Die Bračke" za ieto 1978
Kulturni oddelek koroške deželne vlade je pred kratkim predstavil številko 7-8 kulturne revije .Die Brucke". Nad 300 strani obsegajoča revija obravnava gledališče in film na Koroškem. Z naklado 2300 izvodov doseže le določen ozek krog ljudi.
.Die Brucke" je edina uradna periodika, ki vsebuje tudi prispevke o slovenski kulturi in ki so objavljeni tako v slovenskem kakor v nemškem jeziku. Vprašati pa se moramo, zakaj poročajo le o kulturnem ustvarjanju Slovencev v preteklosti in ne tudi v sedanjosti. Tako je tudi ta revija odsev deželne kulturne politike, ki potiska slovensko kulturo ali ob stran ali pa v preteklost.
Med drugim obravnava Othmar Ru-dan zgodovino gledališča v Celovcu, Erich Nussbaumer pa .domačo snov" na celovškem gledališču. Nekateri prispevki prikažejo gledališko dejavnost v Beljaku in Spittalu, drugi amaterske odre na Koroškem. Sledijo izvlečki iz del koroških dramatikov; zastopani so Heinz Zechmann, Thomas Pluch, Peter Handke, Peter Turrini, Hans Gi-gacher, G. F. Jonke in Horst Ogris, ki obravnava manjšinsko problematiko za časa napisnih akcij (.bilderbogen aus karnten").
Dr. Pavle Zablatnik predstavlja koroškega bukovnika Andreja Schusterja Drabosnjaka. Prispevek je pestro opremljen s slikami, ki dokumentirajo obširno delo tega samouka: vidimo faksimile .latanij od tah hudah shien", Marijinega pasiona in Zgubljenega sina, slikanice s čebelnjakov in tudi
Siovenska športna zveza in Slovensko pianin:ko društvo v Celovcu vabila na
predvajajanje fi!ma
O JUGOSLOVANSKI ODPRAV) NA HtMALAJO
v sredo 13. decembra 1978 ob 19. uri v dijaškem domu SŠD, Tarviser Strahe
Pnsrčwo
dokumentarne fotografije kostanjske pasijonske igre iz leta 1932. Dr. Regi-nald Vospernik predstavlja enega najplodnejših koroških slovenskih pisateljev, Jaka Špicarja, ki je najbolj znan po dramski priredbi Miktove Zale. Prikaže ga v ogledalu pomembnih sodobnikov (Meško, Zupančič, Cankar) in omenja povezavo s Prežihovim Vo-rancem. Njegovo literarno ustvarjanje oceni kot takšno, ki je izhajalo iz .konkretne, dane situacije in potrebe", svetovno nazorsko pa se je pridruži] sokolstvu, enemu od treh stebrov medvojne osvobodilne fronte. Pestro je dokumentirana tudi igralska dejavnost Špicarja in njegove soproge. Pri dokumentaciji vabil za Spicarjeve igre pa bode v oči, da ni takšnih, ki bi vabile na uprizoritev v današnji avstrijski Koroški.
O sedanjem odrskem delovanju koroških Slovencev revija sploh ne govori in ne omenja živega dela naših amaterskih igralskih skupin.
Kljub skromnim možnostim in kljub dejstvu, da so tozadevne podpore avstrijske države izredno skope, se je v slovenskih prosvetnih društvih razvilo živahno delovanje amaterskih odrskih skupin, katerih nivo se lahko meri z drugimi amaterskimi odri .oficialne koroške kulturne scene". Povsem nerazumljivo je, da sploh ne omenjajo odrske dejavnosti npr. prosvetnih društev v Šentprimožu, na Radišah, v Bilčovsu in v Šentjanžu ali lutkovne nastope itd. Seznam amaterskih odrskih skupin na Koroškem, ki ga najdemo na strani 198, je značilen za odnos uradne Koroške do slovenske kulture. Ljudskošolski direktor iz Wo!fnitza, Franz Muller, našteje 77 amaterskih skupin iz Koroške, a ne omenja nobene slovenske, ne v skupini tistih, ki igrajo redno in ne v skupini tistih, ki igrajo sporadično.
Tudi pri filmski dejavnosti ne omenjajo predvajanja slovenskih filmov na podeželju, kjer so možnosti še skromnejše in dosedaj ni bilo možnosti in sredstev za osnovanje samostojnega filmskega dela.
Revija se kratko loti še literature in predstavi neobjavljene pesmi Johan-nesa Lindnerja, Humberta Finka in Valentina Polanska (Podoknica vigredi, Balada o rokah, Smrt v materinščini). Polanškove pesmi so objavljene v slovenskem in nemškem jeziku.
!)WI
M!
MARiJA ViLFAN	5
ČLOVEKOVE PRAVICE
(Ob tridesetletnici Splošne dektaracije čtovekovih pravic)
Obstoj napetosti med članicami mednarodne skupnosti, odsotnost polnega sodelovanja prav gotovo ustvarja- potrebo — ali morda samo videz potrebe po večji disciplini v posameznih nacionalnih družbah in torej vnaprej oži področje posameznikove avtonomije-; s tem ogroža državljanske in politične pravice ter jih podreja ciljem blokovske politike. Tako stanje razen tega vnaprej onemogoča) polno uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki v današnjem svetu zahtevajo stalno in rastoče, odprto in vedno bolj mnogostronsko mednarodno sodelovanje.
Danes, ko je detant v odnosih med velikima silama v resnem zastoju, in ko insisti-ramo na nujnosti nadaljevanja in poglabljanja procesa detanta, moramo v zvezi s problematiko človekovih pravic pribiti dve stvari:
Prvič: polno uveljavljanje človekovih pravic v posameznih državah ne more biti pogoj popuščanja napetosti. Nasprotno — detant je pogoj za polno uveljavljanje človekovih pravic, detant v vseh svojih dimenzijah, v razvijanju sodelovanja na vseh področjih, ki so jih določili helsinški sklepi. Zato Jugoslavija odločno nastopa proti zlorabljanju človekovih pravic kot sredstva blokov-
ske konfrontacije in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Drugič: Prav s stališča razširjanja, poglabljanja in uveljavljanja človekovih pravic je še kako nujno, da proces detanta), ki vključuje priznavanje načel o odnosih med državami helsinške listine, ne ostane omejen na Evropo. Kajti oboroževalna tekma in blokovsko tekmovanje se širita in prenašata tudi na druge predele sveta), zlasti v Afriko. Politika s pozicij sile in tujega vmešavanja se nadaljuje in vse bolj usmerja na- območja-neuvrščenih držav in držav v razvoju/ Zato je zlasti v neuvrščenih in vseh deželah v razvoju aktualen problem polne pravice samoodločbe, ki je premisa človekovih pravic, polne politične in gospodarske emancipacije, s katero so nezdružljivi imperializem in hegemonizem, neokolonializem in vmešavanje v notranje zadeve.
O pomenu razorožitve za človekove pravice naj rečem samo to, da; nas je notranja logika tekme v oboroževanju privedla) do tega, da smo na pragu izdelovanja in razporeditve nevtronske bombe, ki ju je ameriški predsednik Carter te začasno ustavil. Beremo, dd) je posebnost te bombe, dai bo neizprosno in totalno v dosegu svojega učinka), prizanašajoč materialnim dobrinam
dela človeških rok, uničita samo živa človeška bitja/ Kako je mogoče postavljati v središče mednarodne pozornosti človekove pravice in hkrati odobravati razvoj bombe, ki bi s perverzno selekcijo uničevala prav tistega, ki so mu pravice namenjene?
Nasprotje med napori za razširjanje, poglabljanje in uveljavljanje človekovih pravic ter stalnim in naraščajočim odvajanjem človeških in materialnih resursov za tekmo v oboroževanju postaja vsako leto bolj očitno in bolj absurdno.
Tako končujem prikaz sprememb, ki jih je v Organizaciji združenih narodov v tridesetih letih doživelo obravnavanje problema človekovih pravic. Odraža jih tudi že omenjena pomembna' resolucija, s katero je lanska Generalna skupščina OZN začrtala idejne okvire, v katerih se giblje bodoče delo Združenih narodov na tem področju. Gre za enakopravnost človekovih pravic in njihovo nedeljivost, za pomen kolektivnih pravic in obsodbo njihove kršitve; za- pogojenost ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic z uresničevanjem nove ekonomske ureditve, za odvisnost uresničevanje človekovih pravic od položaja v mednarodni skupnosti, od miru, detanta ter razorožitve; gre za dolžnost mednarodne skupnosti, da ustvarja pogoje za uresničevanje človekovih pravic.
Medtem ko so bila zadnja leta Zahodu in zlasti Združenim državam Amerike člove-
kove pravice v mednarodnih odnosih predvsem sredstvo medblokovske konfrontacije in je sovjetski blok odbijat vsako razpravljanje na mednarodnih forumih, so neuvrščeni in dežele v razvoju izigrajevali svoje stališče, ki je odsev njihovega položaja- v mednarodni skupnosti in stanja v njej, ki jih tako živo prizadeva.
Ali jim more ameriško pridiganje o človekovih pravicah ob istočasnem preziranju temeljnih pravic narodov in ljudstev v deželah v razvoju zveneti drugače kot licemerstvo? Francija je nedavno poslala tujsko legijo pod poveljstvom znanega mučitelja alžirskih borcev v Kolvvezi po peščico belcev. Kdo naj verjame, da je to humanitarno dejanje?
Naj končam z željo, da bi ob tridesetletnici Splošne deklaracije človekovih pravic tudi mi razmišljali, kako bomo v duhu resolucije Generalne skupščine, ki jo prilagamo v prevodu, intenzivneje prispevali k uresničevanju človekovih pravic po celem svetu.
(tKoncc)
6	Tovariš Tito na 11. kongresu ZK3.
7	„Giava z zvišano radiacijo poveča predvsem sposobnost ubijanja osebja in zmanjša postranske učinke ekspiozijskega udarca in topiote. Na standardno vojaško opremo učinkuje manj kot orožje iste moči, ki sioni na razbijanju atoma. S tem orožjem je mogoče oktepna voziia, ki so od učinka ekspiozijskega udarca — z izjemo primerov zadetka iz neposredne biižine — manj prizadeta, začasno nevtraiizirati z uničenjem posadk, prizadetih od radiacije."
izvieček iz navodiia obrambnega departmaja Združenih držav Ameiike, julij 1977.
Otvoritev prodajaine ELAN na Brnci
V soboto so na Brnci otvoriii novo trgovino za športne potrebščine. Ta trgovina je sestavni del podjetja Elan, ki bo z novim letom pričel s proizvodnjo smuči in ki bo zaposlil okrog 100 delavcev. Otvoritev trgovine je privabilo ogromno število ljudi iz vseh delov Koroške in pa tudi iz sosednih dežel. Ko so se odprla vrata trgovine je prišlo do takšne gneče, da se ljudje skoro ganiti niso mogli. Šele po nekaj urah se je položaj normaliziral, tako da so prišli številni kupci na svoj račun.
Prodajalna za športne potrebščine Elan ne prodaja samo svojih proizvodov marveč vse športne artikle raznih svetovno znanih firm. Velik poudarek so dali zlasti tistim športnim potrebščinam, katere uporablja
na tekmovanjih znani šampion Inge-mar Stenmark. Kakor smo že poročali bo v torek 19. decembra Stenmark obiskal trgovino Elan in si ogledal tovarno, kjer bodo proizvajali smuči, s katerimi si je on pridobil svetovni sloves in s katerimi tekmuje od zmage do zmage naprej. Ob priložnosti tega obiska, bo ta simpatični športnik dajal avtograme in bo na voljo publiki to se pravi, da bo le-ta imela priložnost seznaniti se z njim.
Ob priložnosti otvoritve prodajalne Elan, je bila tudi priložnost seznaniti se s tovarno, kjer graditelji sedaj opravljajo zaključna dela, da bo tovarna lahko s pričetkom novega leta začela s proizvodnjo. Tovarna Elan na Brnci je najmodernejša
tovarna te vrste v Evropi. Tu bodo izdelovali smuči, ki jih bodo izvažali po vsej Evropi in na druge kontinente. V okviru gradnje novih tirov za tovorni promet na področju Brnce, bo tovarna Elan, tako je planirano, dobila železniški priključek, to se pravi, da bodo poseben železniški tir speljali direktno v tovarno, od koder bodo s kontejnerji izvažali Elanove proizvode po celem svetu.
Za delavce je v tovarni odlično preskrbljeno, saj jim bodo na razpolago kopalnice, savna in odlično urejena kuhinja oziroma menza, kjer bodo dobili dnevno tople obroke. Tudi drugače je tovarna zgrajena tako — velika okna s pogledom na bližnje gore — da bodo delavci dejansko imeli veselje delati v njej. Poseben poudarek so dali tudi izolaciji zgradbe, ki bo poleti varovala osebje pred vročino pozimi pa pred mrazom. Iz pogovorov z vodstvom in nameščenci tovarne, si lahko razbral, da so silno ponosni, da lahko delajo in ustvarjajo v tako sodobno urejeni tovarni.
Namestitev tovarne Elan na Brnci je velika pridobitev za domači kraj in pa tudi za Koroško. Medtem ko drugje odpuščajo delavce bo na tem območju dobilo zaposlitev nad sto ljudi in prav to je lep prispevek v boju proti brezposelnosti, ki vedno bolj ogroža deželo in državo.
Prodajalna Elan je bogato založena z vsemi športnimi potrebščinami in pa seveda s svetovno znanimi smučmi Elan vseh vrst, ki so si utrle ogromen sloves po svetu.
Dejavnost Sto venske kmečke zveze
V četrtek 30. novembra je Slovenska kmečka zveza vabila na strokovna zborovanje v Železno Kaplo v hotel Obir, kjer je tajnik Slovenske kmečke zveze Jože Me-čino pozdravil navzoče, prav posebno pa oba reterenta koroške kmetijske zbornice — višjega svetnika pri Kmetijski zbornici dipl. inž. Ratfald Wa)terja ter dipl. inž. Romana Schmiedle. Po pozdrav-
KPA vabi na proslavo
OB 60-LETNtCt REPUBLIKE tN KPA
k) bo v nedeljo 10. decembra 1978 ob 16. uri v hotelu Obir v Zetezni Kapi).
Sodeiujeta fotktorna skupina SPD .Zarja" iz Zetezne Kapie in kuiturna skupina mestne organizacije KPA iz Ceiovca.
.Oder mladje" Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na mladinsko spevoigro Svetlane Makarovič
HiSA TETE BARBARE
v soboto 9. 12. 1978, ob 19. uri pri Tischlerju v Šentjanžu v Rožu vnedeljolO. 12. 1978, ob 10.30 uri pri Voglu v Šentprimožu v nedeljo 10. 12. 1978, ob 14. uri v Farni dvorani v Smarjeti v nedeljo 10. 12. 1978, ob 19. uri v župnišču v Galiciji v ponedeljek 11. 12. 1978, ob 20. uri v Galerie Hildebrand v Celovcu
Prireditelji krajevna prosvetna društva.
nem nagovoru je tajnik orisal točen program načrtovanega delovanja Slovenske kmečke zveze za zimske mesece. Tudi v bodoče se bo Slovenska kmečka zveza zavzemala za strokovno usposobitev kmečkih ljudi v prostoru južne Koroške. Posredovanje agrarnopolitičnih ureditev in strokovnega znanja, sta v današnjem času bistvena elementa za sodobno gospodarjenje. To velja še posebej za gorske kmetije, ki imajo neprimerno težje pogoje gospodarjenja kakor kmetije v ravninskih predelih.
Prvi reterat, ki ga je imel dipl. inž. Schmiedler Roman, je obravnaval tematiko: Načrtovanje gozdnega gospodarstva, redčenje, oskrbovanje, pogozdovanje in gnojenje gozdov.
Ker pride pretežen del dohodkov iz gozdnega gospodarstva, je gozd za kmetovalca iz kapelškega območja važen faktor, kateremu je treba posvetiti več časa in oskrbovanja, je poudaril referent in to utemeljil s prepričljivimi argumenti.
V drugem referatu je višji svetnik pri Kmetijski zbornici za Koroško dipl. inž. Walter Raffolt spregovoril k aktualnemu vprašanju gorskih kmetij — o pospeševanju gorskega kmeta in o možnostih gorskih kmetov glede subvencij. Referent je obdelal kompleks vprašanj, ki so povezana s težkim gospodarjenjem gorskih kmetov. Problem migracije ob kateri propadajo cele kulture, je problem vseh. Referent je primerjal našo situacijo s situacijo v Švici, ki sta si zelo podobni, kjer celo cb močni podpori tamkajšnje vlade, ni uspelo migracijo ustaviti.
Siovensko prosvetno društvo .Rož " v Šentjakobu v Rožu vabi na
jubitejno prostavo 75-!etnice SPD „Rož" v Šentjakobu
v nedeijo 10. decembra 1978 ob 14. uri v lami dvorani v Šentjakobu v Rožu.
Sodeiujeta: igraiska skupina in mešani pevski zbor SPD .Rož"
Prisrčno
Udeleženci strokovnega zborovanja so z zanimanjem sledili izva-vanjim ter plodno sodelovali v diskusiji. Množična udeležba je uspeh tega strokovnega zborovanja podčrtata, kar pa je obenem viden dokaz velikega interesa naših kmetov za taka in slična vprašanja. Ravno iz tega razloga je Slovenska kmečka zveza za zimske mesece pripravila strokovna zborovanja', ki bodo vsakokrat upoštevala specifične potrebe posameznih krajev po celotnem dvojezičnem ozemlju.
Naslednje strokovno zborovanje, na katerega Slovenska kmečka zveza že danes vabi kmetovalce, bo v petek 15. decembra 1978 s pričetkom ob 9.00 uri v gostilni Sošfar v Globasnici.
Andrej Mičej 85-!etnik
Koncem minulega meseca je v krogu družine, prijateijev in znancev obhaja) svoj 8$. živtjensk) jubi-iej Andrej Mičej iz Šentvida v Podjuni.
Jubiianta poznamo kot moža značaja in čioveka, ki nikdar ni ktonii tudi v najhujših časih zgodovine koroških Siovencev v zadnji svetovni vojni, ko so mu nemški fašisti usmrtiti ženo in hčerko. Verjetno bi bii tud) on med žrtvami, vendar dejstvo, da je siep mu je rešito živijenje. Ker je Mičejeva družina sodeiovaia v protifašističnem boju in ker so fašisti zvohali za to dejavnost, so aretirati ženo in hčerko, ju vrgi) v graške zapore in usmrtit). Naše tjudstvo je ogromno žrtvovaio ztasti Mičejeva družina, ki je postaia simboi trpijenja našega trpečega tjudstva na Koroškem. Ktjub ietom in ktjub trpijenju, ki ga je mora) prestati je naš jubitant zdrav in potn živtjenske votje ter zvest izročitom svojih prednikov katerih načeto je btto — vztrajaj in bort se za svoj obstoj.
Jubltantu ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z žetjo, da bi bit zdrav in vesei ter še mnogo mnogo tet med nami.
Zveza stovenskih žena in krajevna prosvetna društva prirejajo PREDAVANJA
o vzgro/j in zdravsfvu
v ponedeljek 11. decembra
ob 19.00 uri v hoteiu Obir v Zetezni Kapii ob 19.30 uri v prostorih posojiinice v Šmihetu ob 19.30 uri pri Piceju na Zamanjah
v torek H. decembra
ob 19.00 uri v društvenih prostorih v Borovtjah ob 19.30 uri pri Miktavžu v Bitčovsu
Prisrčno vdMje?::/
Zanimivo predavanje o zgodovini stovenskega naroda
Slovensko prosvetno društvo ,Bisernica" in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu sta pred nedavnim vabila na prvo predavanje iz serije — Zgodovina slovenskega naroda in slovenske narodne manjšine na Koroškem. Predavat je Mirko Štukelj, študent zgodovine na Dunaju. Naslov teme tega predavanja je bil .Fevdalno ljudstvo". Predavanje se je odvijalo v Klubu Prežihovega Voranca na Benediktinskem trgu.
Po naselitvi Slovanov na našem ozemlju in po propadu Samove drža-
Folklorni popoldan v Dohrli vasi
V nedeljo, dne 26. novembra 1978 je SPD .Srce" iz Dobrle vasi imelo folklorno prireditev, na kateri so folkloristi društva predstavili občinstvu nove narodne noše, ki so jim jih posredovali ZKPO Ravne na Koroškem in Železarne Ravne.
Folklorni popoldan je otvoril mešani zbor .Srce" pod vodstvom tov. Albina Krajnca, ki je zapel tri pesmi. Nato je sledil nastop domačih folkloristov, ki jih vodi tov. Milica Šturm, strokovno pa ji večkrat priskoči na pomoč tov. Miklavc, ki tudi sam vodi folklorno skupino^ iz Raven na Koroškem. Videti je bilo, da folkloristi iz Dobrle vasi res veliko vadijo, saj je bil njihov nastop zelo uglajen in harmoničen.
Nastopili pa so tudi folkloristi iz Raven na Koroškem, ki so občinstvu predstavili .steljerajo", to je star običaj, ki je doma iz Mežiške doline. Omeniti moramo, do so ra-venški folkloristi prejeli letos v Zakopanih, kjer je bilo tekmovanje oz. revija folkloristov, Zlati list, to je veliko priznanje za folkloriste iz Raven.
Med predstavo je spregovori) tudi predsednik slovenskih železar-jev tov. Klančnik, ki je med drugim poudaril, da z veseljem podpirajo takšno in podobno dejavnost, saj pesem in ples povezujejo Slovence nd Koroškem, Italiji, Madžarski in tudi drugje po svetu.
Naj ob koncu omenimo še to, da se je SPD .Srce" v zadnjem času delavno zelo razvilo, kar pričajo njihove številne prireditve, ki ne rastejo samo po kvantiteti, temveč tudi po kvaliteti.
ve, se je pritisk na Karantanijo s strani Obrov povečal. Posledica tega je bila slovansko-bavarska zveza (740. leta) proti Obrom in Frankom. Prav ta zveza pa je postala podlaga za bavarski hegemonizem nad Karantanijo. Nekaj let pozneje pa so v uporu proti Frankom prišli Bavarci kot Karantanci pod frankovsko oblast, kjer je fevdalizem bil v najlepšem razcvitu. Z vstajo Ljudevita Posavskega leta 820 pa je bila Karantanija sploh vključena v frankovsko državo. Posledica tega in poznejšega razvoja je bila, da se je slovensko plemstvo začelo vključevati v nove strukture ali pa se je asimiliralo. Medtem ko je bil vzrok razpada Samove države in Karantanije v tem, da je takrat manjkala ideja državno-tvornosti, je pa po drugi strani bil upor Ljudevita Posavskega, ki je zajel Hrvaško in celo Karantanijo, resničen izraz napora ljudstva, da bi odprt pot svojemu lastnemu političnemu in kulturnemu razvoju zaper germanske zavojevalce, ki so branili svojo hegemonijo. V karolinški dobi je bila cerkev orodje vsakega vladarja, ki je s tem utrjeval svojo oblast nad novimi pokrajinami. Zato se tudi ni za čuditi, da je bila Karantanija v 9. stoletju že krščanska dežela.
Stovensko prosvetno društvo .Borovije" vabi na fradicio-natni
BOZtČNt
KULTURNt POPOLDAN
v torek 26. decembra 1978 ob 14.30 ur) v Borovtjah v gostitni pri pošti.
V sporedu sodetujejo:
inštrumentatni ansambet .Drava", pevski kvartet .Vrtača" iz Stovenjega Piajberka, Danica in Pepca Čertov iz Stovenjega Ptaj-berka
Prisrčno vdMfenf/
Fevdalizem je bila nad tisoč let vodilna oblika vladanja do meščanskih revolucij in socialistične revolucije, ko prevzame buržoazija oz. delavni razred vodilno vlogo.
Glede ustoličevanja karantanskih knezov je Štrukelj naglasil, da je to edinstven pojav v evropski zgodovini in da se je ta obred obdržal do 15. stoletja. Zadnje ustoličenje na knežjem kamnu je bilo leta 1414.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, tako da je bil začetek dober in to je dober omen tudi za naslednja predavanja, ki so še na programu.
V A B t L O
Učenci 7. b razreda Zvezne gimnazije za Siovence v Ce tovcu so pripraviti posebno razstavo
Izseljeništvo koroških Siovencev v letih 1942 do 1945
Poteg števitnih stik bodo razstaviti zanimive dokumente tn prikazati tudi, kotiko sorodnikov naših gimnazijcev je bito tz-setjenih.
Akcijo je podprto in nagradito tudi Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost.
Razstava bo odprta od 16. do 22. decembra 1978 v avti Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu od 8. do 17. ure.
Na to razstavo o enem izmed hotečih obdobij naše koroške zgodovine vabimo poteg bivših izseijencev vse naše rojake.
PdVMdtf/jstuo In 7. ^ rrrzrcrf
ŽELEZNA KAPLA:
Brez idealizma ni uspehov
Za Žeiezno Kapio, ki je pomemben kuifurni center južne Korožke, je znano da v okriiju SPD .Zarja" deiujejo kar tri toikiorne skupine. Za rojstvo prve pred osmimi ietmi ima največje zasiuge naša Heiena Kueharjeva, za katero iahko trdimo, da je že danes goniina siia na področju toikiorne dejavnosti v našem kraju.
Razpis giasbenega pouka
Po uspešnem pričetku iefošnje spomiadi v Piiberku, se je Siovenska prosvetna zveza odiočiia, da bo to dejavnost razviia tudi na Gurah, v Rožu in Ziii.
Torej vabimo starše, ki bi žeieii, da bi se njihovi otroci naučiti kakšen instrument, da svojega otroka prijavijo pri Sioven-ski prosvetni zvezi v Ceiovcu aii pa pri krajevnih prosvetnih društvih, ki bodo skrbeia za organizacijsko izvedbo giasbenega pouka.
Poučevaii se bodo siedeči instrumenti: trobiia (trobenta, pozavna, bas, rog itd.), pihaia (ktarinet, fiavta, saksoton itd ), kiavir, harmonika, kitara in vioiina.
Pouk se bo odvija) v Biičovsu aii pa v tistem kraju, kjer bo zadostno števiio prijav.
Vsi tozadevni pogoji bodo staršem sporočeni po prijavi njihovih otrok. Danes pa iahko že sporočamo, da bodo pogoji zeio ugodni in da bodo otroke učiii kvaiificirani strokovnjaki na giasbenem področju.
Siovenska prosvetna zveza
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10/!
Spodnje Borovlje
Ko že govorimo o dejavnosti folklornih skupin v kateri je vktjuče-nih 23 parov, vas hočemo danes seznaniti s tretjo najmlajšo folklor-no skupino, ki jo predstavljajo predvsem šolarji in ki jo vodi plesalka prve skupine voditeljica Traudi Uršič.
Kot je že znano ima naše prosvetno društvo tesne stike s prosvetnim društvom v Preddvoru na Gorenjskem. Tam se med drugim močno bavijo s folkloro in to je prišlo prav tudi našim najmlajšim. Lansko leto so bili gostje tamkajšnjega društva naši šolarji, katerim se je pridružila tudi Traudi Uršič, z namenom, da se čim bolj seznani z delom takšne šolarske skupine. Ta oddih, ki je bil povezan z učenjem narodnih plesov pod vodstvom učitelja Mirka Udinja in učiteljice Lenke Krišelj, je rodil lepe uspehe. Traudi Uršič, ki ima izredno veselje in živi za folklorno dejavnost, je s seboj na ta oddih vzela tudi mladega talentiranega muzikanta Zdravka Miklava, ki je sedaj nekakšna centralna figura najmlajše folklorne skupine, ki jo odlično vo-tfi Travdi Uršič. Mladi folkloristi imajo redne vaje in Travdi jih je
tako usposobila, da so imeli že celo vrsto javnih nastopov, tako letos na mednarodnem srečanju folklornih skupin v Železni Kapli, kjer je bil prvi nastop te skupine, kateremu so sledili še drugi v Slovenjem Plajberku, v Goričah, v Mozirju, v Ptuju, v Lipovljanah na Hrvatskem ter na državni praznik v Železni Kapli. Vsi nastopi so odlično uspeli, zato naj ob tej priložnosti izrečemo Travdiji prisrčno zahvalo za vso njeno prizadevnost. Ob tej priložnosti naj še povemo, da Travdi ni samo navdušena plesalka in talentirana vzgojiteljica mladine, temveč da je tudi planinka), ki je pred leti zbrala okoli sebe celo vrsto fantov in deklet, ki so se vključili v Slovensko planinsko društvo v Celovcu. Med njimi je tudi njena prijateljica Uršika Pavel. Obe osta namreč hčerki naših planin, saj izvirata obe iz območja veličastne Pece in Olševe, z dveh domačij, kjer so se v zadnji vojni preživljali partizani in prelivali kri za uničenje največjega zla človeštva — fašizma. Zanimivo je tudi vedeti, da so člani folklornih skupin po večini sinovi oziroma vnuki nekdanjih partizanov. To je zelo razveseljivo,
da gre mladina) po stopinjah svojih staršev in dedov, ki so se, ko so bili mladi, podobno udejstvovali in v najtežjem času, v času preizkušnje izbrali tisto pot, ki je privedla) do tega, da se je človeštvo znebilo največjega zla človeštva. Največje zasluge pri tem ima seveda Helena Kuchar, ki je zbrala to mladino, za) kar smo ji vsi zelo hvaležni. Da so planinci res idealisti potrjuje tudi dejstvo, da Urši Pavel pd. Mozganova, prevaža redno plesalce na 12 km oddaljeni kraj in to ob vsakem letnem času in vsakem vremenu in pri tem ne toži, da je slaba oz. poledenela cesta in da) troši bencin. Podobno je s Travdijo, ki je prvi folklorni skupini brezplačno sešita nove obleke in se kot že omenjeno trudi, da bo najmlajšo folklorno skupino — tej posveča' vse svoje sile in znanje — spravila) še na najvišjo raven.
Ko že govorimo o idealizmu je treba še povedati, da so mamice same kupile blago in pomagale šivati obleke, kar je jasen dokaz, da jim gre za to, da bi njihovi otroci nadaljevali v okviru te veje kulturnega izživljanja.
V kapelških grapah pa ni udomačena samo folklora, marveč tudi petje, tamburaški nastopi, odrska umetnost itd. Vsej tej dejavnosti želimo še nadalje mnogo uspeha-	star?:
V soboto, 25. novembra je v sredi svoje številne družine obhajal 70-letnico svojega) življenja naš zvesti bralec Slovenskega vestnika Anton Smolle pd. Smoja iz Spodnjih Borovelj.
On je pravi viharnik, ki ga številni viharji, katerim je izpostavljeno naše ljudstvo, ni moglo uničiti. Kot njegovi predniki, tako je tudi on ostal zvest svojemu narodu, to je tistim plemenitim načelom, ki dajejo našemu ljudstvu pečat trdoživosti, ki se že več kot tisoč let bori za svoj narodni obstoj. Kot mož značaja in kot tak, da rad pomaga sosedom, je seveda zelo priljubljen in uživa spoštovanje vseh, ki ga poznajo. On je zvest obiskovalec naših prireditev ter odbornik v domači posojilnici in zadrugi. Zato se tudi ne čudimo, da so temu jubileju domačini oz. pevci Slovenskega prosvetnega društva Jepa-Baško jezero" posvetili potrebno pozornost in mu pod vodstvom Martina Ressmanna zapeli celo vrsto pesmi in tako še olepšali to jubilejno slovesnost.
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na dramo
(Jurčič-inkret)
DESETi BRAT
v petek 8. decembra 1978 ob 14. uri v Mestnem giedaiišču v Ceiovcu.
Gostuje: Siovensko narodno giedaiišče iz Maribora.
Naš jubilant upravlja) manjšo kmetijo, do upokojitve pa je delal v industriji (Karntner Maschinenfa-brik). Najmlajša hčerka je absolventka slovenske gimnazije v Celovcu. Študira v Gradcu, letos pa se je vrnila z enoletnego študija v Sovjetski zvezi.
Našemu jubilantu iskreno čestitamo z željo, da bi bil zdrav in vesel ter še naprej tako zavzet za dobrobit naše narodne skupnosti, kot je bit do sedoj.
Učenke Strokovne gospodinjske šoie v Šentrupertu pri Ve-iikovcu prisrčno vabijo na
KULTURNO PRiREDiTEV v nedeijo 10. decembra 1978, ob 14. uri v Šentrupertu pri Veiikovcu. Poieg ostaiega programa bo iepa igra v petih dejanjih
,PRAVO PRUATEUSTVO"
Žužaiče - Rožek
Pred nedavnim sta se poročita oz. obhajata obred zakonske zveze Darinka Trunk pd. Oničeva v Žužatčah in Andi Schwarz iz Šmartna pri Ro-žeku. Poročni obred v rožeški cerkvi je opravit duhovni svetnik župnik Niko Marktt v rožeški cerkvi.
Števitni svatje so se zbrati na veseti svatbi v gostitni Lesjak v Zgornjih Borovtjah.
Mtademu paru žetimo mnogo družinske sreče.
MzMavže vanje v<Šenfprmiožu
Stovensko prosvetno društvo ^Danica" v Šentvidu v Podjuni je v nedeijo priredito miktavževanje, v okviru katerega so se prosvetaši predstavit; tudi z opereto „Mi-ktavž prihaja". Prireditev se je odvijata pri Vogtu v Šentprimožu, kjer je nabito potna dvorana pokazala, kakšno zanimanje je bito za to prireditev. Med številno pubtiko, ki je prihitela od biizu in dateč je bit tudi predsednik Stovenske prosvetne zveze Vatentin Potan-šek. Podpredsednik SPD „Danica" dipt. inz. Joža. Ha-bernik je imet tokrat častno nalogo, da je pozdravit številno publiko in se zahvalit igralcem za vso prizadevnost, ki so jo vložili v to prireditev.
Lansko teto je SPD .Danica" prvič priredito to igrico s petjem m kakor izgteda bodo s tem načinom miklav-ževanja nadaljevati. Prej so miktavževanje v Šentvidu in okolici prakticirati tako, da je Miktavz hodil od hiše do hiše, kar se je izkazato za zelo zamudno. In tako so se prosvetaši odtočiti, da bodo vsako teto pripraviti spevoigro oz. opereto, ki je prav gotovo bolj privlačna in zajame še mnogo več mtadine kot poprej.
V opereti .Miklavž prihaja" sodetuje nad 40 otrok, lear jasno dokazuje, kakšen rezervoar mtadine imajo v tem kraju. Rot že omenjeno je dvorana komaj sprejela ste-
vitno pubtiko, ki je z velikim zanimanjem spremljata nastop svojih malčkov, ki so v lepih pisanih oblekah in ob ubranem petju pokazali kaj vse zmorejo oziroma kaj jih je naučila mlada režiserka Kežarjeva Danica ob glasbeni spremljavi njenega očeta Hanzija Kežarja. Za mtadino in vse ostale navzoče je bita ta prireditev živ dokaz, kaj vse zmore volja in prizadevnost. Vsekakor je treba poudariti, da je prireditev odlično uspeta in da se je vloženi trud izplačat.
V okviru predvajanja operete je bilo obdarjenih tudi okrog sto otrok, kar ni bila lahka naloga za Miklavža (tokrat je bil Zdravko Hartman), tako mu je moral priskočiti na pomoč še sveti Peter.
Če bo šlo vse po načrtu, bo drugo leto miktavževanje v dvorani novega kulturnega doma, kjer bodo seveda dane boljše možnosti odrske dejavnosti in sploh prosvetnega dela.
Ne nazadnje naj bo ob uspeli prireditvi izrečena zahvala Danici in Hanziju Režarju za vso prizadevnost in trud, ki sta ga vložila v to hvaležno delo — mladini oz. našim najmlajšim dati možnosti pospeševanja kulturne dejavnosti.
—HM--*—*-*"**""*""**"""*""*"*""**"*****"
JANEZ ŠVAJNCER
Prid! k potoku
Rar pobere z očmi, mora spraviti po grlu. .. Vesela sem, da si mi zaupala svojo skrivnost. Zato si pa pravim: Tilda, marsikaj imaš prav. Veš, že sama pri sebi sem pomislila, -da si bo Gregor Šipek izbral eno od vas. Nisem čisto natanko vedela, da sta to vidve z Dragico. Je vseeno nerodno. Obeh ne more poročiti. Hodi že lahko, a to ni isto. Mene bi bilo sram, če bi vedela, da greje posteljo še kateri drugi. Ti nič ne namigne, da bi lahko računala na kaj resnega?
.Namiguje, namiguje. Ne meni in ne Dragici. Mogoče mu delam krivico. Mogoče si ti kaj več slišala kot jaz. Govorijo, da zahaja k poslovodkinji Zali Merhar.
Tilda Čok je zamahnila z roko in vzkliknila: .Stara koga!" Spet si je z desnico zaprla usta. .Ne smem tako glasno ogovoriti. Včasih kar pozabim m vzkipim. R poslovodkinji trgovine zahaja, praviš? No, zdaj se res ne spoznam več, kdo pije in kdo plača. Mehanik Dolfe se je smukal okoli nje, zdaj še Gregor Šipek. Bogve kdo bo še hodil v njeno krilo. Čisto si me zmešala. Zebe me pa tudi pošteno. Pojdiva, Zinka, da se
ne prehladiva."	,
.Čakaj, da prižgem svečko. Tale veter bi tudi lahko malo počakal. Ravno zdaj nama nagaja.
.Tule pod ploščo ne bo pihal."
Ozirali sta se, dokler nista prišli med drevje. Prižgana svečka je postajala vedno manjša.
Ravnatelj Gvido Zorec je opazil lučko na pokopališču. Obstal je in poslal poglede med grobove. Če se ne motim, si je rekel, je lučka na njenem. Le kdo ji prižiga svečke? Prisluhnil je v dolino. Ro je ugotovil, da nikogar ni v bližini, si
je utrl pot med živo mejo. Šel je sklonjeno in veja ga je oprasnila po obrazu, da ga je zaskelelo. Že se je vzravnal, se prijel za boleče mesto in začutil vlago.
Na prstu se je pokazala kapljica krvi. Ranjen? Naj ga kdo vidi. Že bodo govorili, da se je gotovo kje vmešal in jo skupil. Le kdo mu je pripeljal klofuto, se bodo spraševali. Vse povežejo s pretepom. Mehanik Dolfe je povsod zraven, brez njega ne mine veselica. Malo se je le unesel, ni več tako razborit, kot je bil pred leti. Pozna se mu, da se je zresnil.
Rako da mi je prišel na misel Dolfe? Muzal se mi je na cesti. Mar je slutil, kam se odpravljam? Njemu ničesar ne uide. Paziti moram, da me ne bo zalotil, ko bom razgrnil papir in postavil svečko na grob.
Črke so pozlačene. Lepo je to narejeno. Ali so ljudje opazili?
Previdno je nagovoril Praprotnikovega Jurija. Ti, mu je rekel, bi naredil nekaj zame? Takoj je popravil izrečeno. Ni ravno zame, ampak nekdo mora skrbeti za nesrečno Magdo, da trava ne bo čisto zabrisala sledov.
A Rajžarjevo, ki je skočila v vodo? Ne gre mi v glavo, da se je lahko tako spozabila. Raj pa je to drugega, ali ne? Romaj je začela živeti in že je morala oditi v hladno zemljico. No ja, odnesli so jo po zadnji poti, zdaj pa so že sko-roda čisto pozabili nanjo. Eh, ljudje tudi mislimo samo na svoj trebuh.
Ne bi rekel, mu je odgovoril, ljudje se je še zmeraj spomnijo, čeprav čas neusmiljeno zabija svoje kole.
Saj res, je pritrdil Jurij. Zgodbe pripovedujejo v njej in svarijo otroke, naj pazijo na potok in ne hodijo preblizu, da jih voda ne bo potegnila noter in zalila ... Raj pa naj naredim, tovariš ravnatelj?
Izročil mu je bankovec. Rupi zlato barvo in prevleci napis na dekletovem spomeniku. Zbledel je in ni več mogoče prebrati napisa. Naj ostane v svarilo in opomin, da ne bomo pozabili nanjo.
Jurij je prikimal in se še isti dan odpeljal s kolesom v mesto. Rupil je, kar je bilo treba in se odpravil na pokopališče. Ravno takrat je bila tam župniška kuharica Zefa. Plela je
travo na župnikovem grobu. Zravnala si je hrbet in gledala začudeno. S prsti si je pomela oči, ker ni mogla verjeti, da je Praprotnikov Jurij obstal pred grobom Rajžarjeve Magde.
Jaz sem, Jurij, se ji je oglasil in spravil v zadrego. Rmalu se je rešila negotovosti in zamerljivo rekla, da mu ni treba hoditi tam okoli, ker si je Magda sama upihnila življenje in se ne spodobi obiskovati njen grob.
. Jurij se je nasmehnil, zložil orodje na podstavek in zmešal barve. Zefa se je skrivoma ozirala tja k njemu in ni se mogla otresti radovednosti. Ro je opazila, da so Juriju pod rokami nastajale pozlačene črke, je vzdihnila. Jurij, ne maži si rok, da ne boš gorel v večnem ognju na onem svetu. Rer se skoroda ni zmenil zanjo, se je pobrala s pokopališča in povedala župniku Sorču, kaj je bila doživela.
Župnik Sorč je zmajal z glavo in pogledal skoz okno, od koder se je videlo na pokopališče. Oči so mu že slabo svetile, zato ni spoznal Praprotnikovega Jurija. Opazil ga je in že se je obrnit k Zefi in rekel, da je že tako naredil izjemo, ker je dovolil dekle pokopati na posvečenem prostoru. Pred ograjo spada, tja, kjer so nekoč pokopavali njej podobne grešnike. Sveta Marija ji bodi milostljiva, sama je segla po svojem mladem življenju, je dodal in Zefi prijazno pokimal in počakal, da je odšla iz sobe. Pokleknil je pod razpelo in zmolil očenaš za Praprotnikovega Jurija, ker se je spozabil in se lotil napisa na dekletovem spomeniku.
Ravnatelj Gvido Zorec se je zmeraj sklanjal in pogledoval okoli sebe. Obžaloval je, da je prišel po svetlem na pokopališče. Drugič si bo izbral mrak, da ne bo nikomur na očeh. Postal je pred grobom in živčno razgrnil papir, v katerem je prinesel svečko. Rupil je samo eno in najbrž je naredi! napako. Postregla ga je Zala Merhar, ker je prodajalko Doro poslala v točilnico, da ji je menjala denar. Ljudje ne prinesejo drobiža in s tem ima sitnosti. Po nepotrebnem stojijo v trgovini in čakakajo, da se znajde. V točilnici tudi neradi vedo, da jih Dora nadleguje. Natakarica Manka ni posebno prijazna, vzame denar in ji nameče kovancev, kakor da daje miloščino.
Nisem pomislil, da bo to uganila, se je slišal ravnatelj
M — Štev. 49 (1895)
8. december 1978


Napačna vzgoja
Otroci zc/o J:tro rdstejo :r: stdrš: se Jost:-Jrdt rdJ: spoMtiMjdMto MjiJoviJ ^vviJ JoraJof. AdJo prisrČMe so MeŽMe, M?d/c J^čJe/ Z wd-JiMt wov;w Jrrew postdidjo Jo/; sawosro)we, saraosvoje. AoMtd; z/cze;o ;z p/eMic, že ave-/;df/;'d;o svojo vo/;o. 5 rew hočejo poJdZdti, rja so, Jd zmorejo t:rdi sawr McJd; MdrcJrt:. Pa čeprav v zdčetjM JroJMC stvar:.
TdJo je t^Ji woje raa/o „Jete", Jo je JoMtd; M!d/o zrds/o, že Jričd/o, če s: n: swe/o sawo oJ/eči J/dč. Z iJto iM otrošJiMt JcsoM: ji J je s/ej/o :r: zaova sawo oJ/cJ/o.
4faw:eaw se MdM: pač skoraj ve^ao M::: Ji, MdZdjMje pa (e KgotovMMO, Jd je Jo/;'e raa/o potrpet:, počakat:. Po so aawreč prv: JordJi v Jc/o. DostiJrdt katera Mtdti toži, Ja :'wa pet/etaega s:aa a/: Mer, M se Me rnara saw oMeč:, Me pospravrf: :'grač, s JdtcriMti se je /grd/. Prepr:čaa: sMto /dJJo, Ja zato, Jer Mta prej, Jo je J:/ se Mi/ajs:, M: past Ja, Ja J: to MapravJ saa:. Pa čeprav Mwogo počasMeje.
Pr:ca sera Ji/d zaJMj:č taJ: tema/e pogovora, a/: če hočete prepira, MteJ Mtaterjo :M s:M0Mt:
„B/dž, tdJo s: MraioMtareM, Jot Mid/oJdteri otro^. Pog/ej JdJo razweiaMe igrače iwaš. AfeJveJ /eži v eMeM: Jotd, dMtOM:oJ:7čeJ v JrageMt, /ego JocJe so raz:r:etaMe po vsej so/J. 5raM: te je /d J Jo. Pog/ej safMo soseJovo PiMo. A:'Jo/i M:wa tdJŠMCgd razJejaMja Jot ti. /n ta/e teta Jo poveJa/a Jrag:7w otroJow, JdJo si rr:a-/oM:areM. Da ves, vse igrače Još Jitrio pospravi/ iM za JazcM še JaJiMjo powete//"
B/dž se je apira/, prosi/ Mtater Maj M:a po-Mtaga posprav/jati. /n Jer Mi privo/i/a je za-če/ joJati. Vse sJapa; se je JoMČa/o taJo, Ja je otroj še/ spat, igrače je pospravi/a MMti iM seveJa taJ: poM:et/a.
Če Ji si J:7: „Jo/j J/iza" Ji ji raz/oži/a, JdJo MapaJ ravMa. Da prisi/jevaMje otroJa J Je-/a Mi MajJo/j pawetMo. Da otroJa Mavajaaro Ma Je/o igraje, wa saMti poMtdgdMto, Jo je MtaMjši. 5 tew M:a MeopazMO iM igraje vcep/ja-M:o Je/ovMe MavaJe. PastiMto, Ja jaMtJ: :M paMcJe z/ezejo Ma sto/ oJ porMiva/MeM: Jorita iM pOMtivdjo svojo posoJo. 5aj M: /epšega za-Mje, Jot MaMraJati JroJMe roJe v top/i voJi. Z/i z/ožiti TMeJveJJe iM paMČJe Ma po/ico, Ja „g/eJajo", Jaj Je/a otroj pa MMMii :M očJa. Z/i z/ožiti čev/je, Ja se Me Jo soseJov /aJec spotaJM:/ :M paJe/ Ma Mos iM Jo teJ/a rJeča Jri, Jo Jo priše/ Ma oJisJ/
5 faJŠM::M: iM poJoJMirM: pr^erjdt^dMti, Ji si jiJ /aJJo sproti :'zMtis/iM:o, otroJa pripravijo, Ja pospravi, „poMtaga" pri Je/a. ččasMeje se ja Jo zJe/o Je/o sajo po seJ: ajevMO iM Jo ^po jaga/, Me Ja Ji ga jora/i prositi, prepričevati.
ČM Majvečja MapaJa, Ji jo je Mapravi/a Maževa ja jica je J:7a ta, Jo ja je reJ/a, Ja jo-ra B/až za JazeM pojesti še JaJiMjo. /Viti ja/o se Jržčas Mi zaveJa/a, JaJo Mesjise/MO je JazMovaaje otroJa z Je/oj. TaJo ja vzJa-ja Jo Mjega še večji ojpor.
/z JroJMiJ stvari se sestoji vzgoja otroJ :M iz JroJMiJ MavaJ, Ji jiJ privzgoji jo otroJa, zraste ve/iJi č/oveJ. 7*oJa ve/iJoJrat te J JroJ-
Mraz je tu. Če je bilo doslej dovolj, da smo samo malo ogreli stanovanje, bomo morali poslej kar precej bolj zakuriti. Marsikoga boli srce, ko gleda, kako kopni premog, ali kurilno olje, ali kako hitro se vrti električni števec. Ker pa se da tudi pri ogrevanju s pametnim gospodarjenjem precej privarčevati, si oglejmo, kje so kritične točke, ob katerih nam gresta toplota in kurjava v izgubo.
Zamislimo se lahko že nad tem, kako in kdaj kurimo pa kako in kdaj zračimo stanovanje. Če odpremo vsa okna na stežaj in jih pustimo precej časa odprta, da se bo soba zares temeljito prezračila, dosežemo le to, da se soba temeljito ohladi. Ko bomo okno zaprli, bomo morali ogreti sveži zrak v prostoru pa tudi pohištvo, stene in tla, ki so se med zračenjem občutno ohladila. Mnogo varčneje je, da zračimo večkrat na dan in odpremo okna te za krajši čas. In najbolj temeljito in z najmanj toplotne izgube prezračimo stanovanje, če naredimo prepih.
Nameren prepih je koristen. Če pa nam okna in vrata ne tesnijo, tako da občutimo pod prsti piš mrzlega zraka, ko potipamo okenski okvir, pomeni to izgubo toplote ter občutno zvišanje stroškov za kurjavo.
Marsikje ogrevajo prostore tako, kot da bi radi vso zimo živeli kot v poletju. Kakšna izguba kurjave in kako nezdravo! Če iz pretoplega prostora stopimo na mraz, se bomo kmalu prehladili, če pa je v prostorih, kjer živimo, 20 do 21 stopinj toplote, se bomo prijetno počutili in prav nič nos ne bo zeblo.
Če se temperatura v prostoru zniža za 1 stopinjo, zmanjšamo stroške kurjenja za celih 6 odstotkov. Če pa uravnavamo toploto in čist zrak s tem, da imamo okna na pol odprta, se bodo stroški kurjenja podvojili.
Ponoči naj temperatura v stanovanju ne pade pod 16 stopinj, kajti to že ni več varčevanje. Stanovanje bi se tako ohladilo, da bi ga morali zjutraj segreti z mnogo več kurjave, kot je porabimo sicer. Če imamo možnost zo uravnavanje toplote v stanovanju, zmanjšamo temperaturo kake pol, ure prej, kot gremo spat.
Najlaže in najuspešneje bomo uravnavali toploto v stanovanju, če si omislimo pri vsakem radiatorju še termostatni ventil, ki ga naravnamo na zaželeno toploto in tako sami določamo, kako toplo naj bo v spalnici, ali dnevni sobi.
POSKUStTE
Go!až je to!ikokrat rešitev v siti, pa naj si bo doma ati v gostitni, da je izgubi! pritjubtjenost in pri-vtačnost. Toda če ga znamo pripraviti tako, kot je treba, bo spet posta! ena najbotj zaietjenih jedi na našem vsakdanjem jeditniku.
MADŽARSKI GOLAŽ
Potrebujemo 750 g govejega mesa, 500 g čebute, 1 itičko pekoče paprike, kumino, so!, strok česna, 80 g svinjske masti, 2 i!ici paradižnikove mezge, ma!o !i-moninetupine, 2 i!icikis!e smetane.
Na rezine narezano čebu!o dušimo na vroči masti, da postane z!ato rumena. Nato ji dodamo paradižnikovo mezgo, z noževo konico sttačen strok česna
HOTEL "PAKA" iz VELENJA ***t^E*** (Siovenija)
vas vabi v nočni bar,
T tet. 063-851-220.
Obiščite restavracijo"Jezero", tei. 063-850-170.
paka
in meso ter vse skupaj dobro zmešamo. Po mesu potresemo papriko. Meso dušimo v mesnem soku, potem pa ga zatijemo z mrz!o vodo. V zaprtem !on-cu ga dušimo totiko časa, da postane mehko, potem pa dodamo nekaj kumine in timonine !upine ter poso!imo. če je treba, dotijemo to!iko vode, koti-kor se je je pokuha!o. Go!až zgostimo s smetano in ga začinimo s so!jo in papriko.
SEGED1NSK) GOLAŽ
Trideset minut, preden je madžarski go!až nared, primešamo 550 g sesektjanega in kuhanega ze!ja.
Ko vrata in okna toliko zatesnimo, da se sveča, ki jo prižgemo pred oknom, ne bo zatresla v prepihu, bomo prihranili do sedem odstotkov kurilnih stroškov, če imamo hišo, in do devet odstotkov stroškov, če grejemo le stanovanje. To pa se na zimo že pozna. Okna in vrata zatesnimo z lepljivim trakom iz penaste gume (termoband), pomaga pa tudi, če vložimo med okna zvito volneno odejo in če pred vrata položimo debelejši predpražnik. Ta nasvet velja predvsem za starejše zgradbe, kjer so špranje pod vrati in med okni prevelike, da bi jih lahko zatesnili z lepljenjem.
Kdor polaga na radiatorje razne okrasne predmete, jih zakriva z okrasnimi policami ali zastavlja s sedežno garnituro, bo zvečal stroške kurjenja za tri odstotke. Če pa položimo med radiator in steno ploščo stiropora ali tervola, ki ga po možnosti ovijemo še v aluminijevo folijo, bomo prostor hitreje ogreli s precej manj kurjave.
M:J MavaJ Mf ZMarao posreJovat:. Ne ZMaMto vzgaja:/, J: /aJJo Ma JratJo reJ/t.
Vse to J: Ji/a raJa zaJM/:'č poveJa/a B/a-žev: MiaMt/c/. Pa M:seMt. A/orJa seM: zap/sa/a še Jo/je. Upa?M, Ja Jo ta zapis taJi prečita/a. /M Ma; M:i MiJar Me zaMteri, če se Jo Maš/a v M;eMt.
Vzgo;ite/;ica
V katerih živilih je veliko holesterola
Ljudem, ki imajo povišan krvni pritisk in druga obolenja ožilja, priporočajo zdravniki hrano z malo holesterola. To je posebna maščobna snov, ki se nabira na stenah žil, jih oži, zmanjšuje njihovo prožnost in aktivnost. Povišan holesterol je znak omenjenih žilnih obolenj, tudi arterioskleroze. Njegova količina ni odvisna zgolj od hrane, temveč tudi od načina življenja, duševnih stresov in razburjenj itd. Vendar pai takim bolnikom zdravniki odrejajo hrano s čimmanj holesterola. Zato je razumljivo pogosto vprašanje, katerih živil se je izogibati ali jih uživati v omejenih količinah. V prvi vrsti lahko neomejeno uživamo sadje in zelenjavo, ki sta običajno v tabelah, ki navajajo količino holesterola; spuščene. Za daljši čas pa samo zelenjavna in sadna hrana ne zadoščata, ker ni v hrani dovolj hranil kot so beljakovine, maščobe in tudi ogljikovi hidrati. Tu pa nam priskoči na pomoč preglednica, ki nam pove koliko holesterola je v posameznih vrstah mesa, maščob, maslu, sirih in jajcih. Izbiramo tista, ki jih vsebujejo najmanj.
Vrsta živila	Količina holesterola v 100 g užitnega dela živila v miligramih
Surova govedina	60,0
Svinina	70,0
Teletina	90,0
Jagnjetina	70,0
Ovčetina	65,0
Mozeg, surov	2000,0
Srce, surovo	150,0
Ledvice, surove	375,0
Jetra, surova	300,0
Vranica	250,0
Svinjska mast in druge masti	
živalskega izvora	95,0
Perutnina, samo meso	60,0
Riba	70,0
Polnomastno mleko	11,0
Posneto mleko	3,0
Mleko v prahu (polnomastno) 85,0 Skuta	15,0
Sirgervais	120,0
Ostali siri s 25—30 % maščobe 85,0 Mazavi siri	65,0
Sladoled	45,0
Surovo maslo	250,0
Margarina iz rastlinskih maščob 0 Celo jajce	550,0
Beljak	0
Rumenjak	1500,0
Gvido Zorec. Najbolj ga je presenetilo, ko je Zala Merhar nenadoma dejala, da ne more verjeti, da se najde v današnjem času še kdo, ki se tako lepo spominja Kajžarjeve Magde. Ali sta si v sorodu, je zategnila, ali je bilo kaj med njima, čeprav je vedela, da govori v prazno in ne more pričakovati pritrditve. Je pa nekaj slišala, da se je tudi on zanimal za dekle. Sem že pozabila, je pristavila, tako da je postal pomirjen. Bal se je, da se bo razgovorila in ga spraševala podrobnosti. Drugič bo kupil cel zavitek svečk. Potem mu ne bo namigovala, da ji je sumljiv, ker ne verjame, da si v stanovanju sveti z elektriko.
Ko je bil med vrati, je Zala Merhar vrgla za njim: Tovariš ravnatelj, ne boj se, name se lahko zaneseš. Briga me, kaj imaš z njo. Nikomur ne bom črhnila. Meni je važno, da imam dosti prometa v trgovini, spletkarije in kupčije pa prepustim drugim.
Oči so ji sumljivo gorele. Bogve če ne sumi, da le ni popolnoma nedolžen pri tej stvari. Uprasnil je vžigalico in prižgal najprej svečko, ki je stala na grobu in je medtem ugasnila. Veter jo je upihnil, tudi njegovo, in porabil je precej truda, da sta zagoreli obe svečki. Postavil ju je k vznožju pod kamnit nastavek. Plamenčka je nosilo po strani, tako sta vidno podaljševala senco, kakor se je bližal veter.
Samo malo še moram vzdržati v tej negotovosti, si je rekel ravnatelj Gvido Zorec. V dolini so prižgali luči. Hiše so se kazale in bilo je, ko da se predstavljajo.
To je najlepše, rad imam večere. Življenje se umakne za stene. Kaj vse se dogaja za njimi? Le kdo bi vede). Kadar grem mimo razsvetljenih oken, mi zmeraj privabijo pogled. Iščem in ugibam, ali se bo za zaveso pojavila postava. Dekle, fant, oče, mati. Prepričan sem, da me opazijo. Nalašč se mi umaknejo v notranjost in nočejo, da bi jih nagovoril. Včasih sem potreben človeka, glasu, da ne postanem preobčutljiv in otopel.
V šoli marsikdaj zaigra vlogo, ki mu ne pristaja. Zakriti hoče v sebi bolečino, ki se oglaša. Prevpiti jo, zato je lahko tudi osoren in neprizanesljiv do učiteljic. Govorijo o njem, da je čudak in si lasti pravico, ki mu je nihče ne daje.
Kaj je že naredil takega, da bi ga morale obsojati? Zadolži jih za naloge in zahteva, da jih izpolnijo. Ne zahteva nemogoče, dela natančno po predpisih. Imajo ga za starokopitnega. O ne, je kar sredi dogajanja. Gregorja Šipka bo že ukrotil. Pravzaprav ga je že, ni več tako odrezav, kot je bil, ko je nastopil službo na šoli.
Ali nimata z mladim učiteljem nekaj skupnega? Vsaj naznačene poteze dajo to slutiti. Razlika med obema je le v tem, da se Šipek ne zmeni za dekleta in jih lahko žali v vsakem hipu. Sam je doživel razočaranje. Ne more razumeti, kaj se je pripetilo z njim, da se je zagledal v Kajžarjevo Magdo.
S prijateljem Ivanom Merškom sta posedela v gostilni. Poslušal ga je popolnoma neprizadeto, ko mu je namignil, da rad vidi Magdo. Sklonil se mu je k ušesu in rekel: Gvido, ti si moj najboljši prijatelj. Samo tebi zaupam. Mi lahko obljubiš, da ne boš črhnil nikomur, kar ti bom zdajle povedal. Pritrdil mu je in že je slišal priznanje, da ga je dekle obrnilo. Ti si vendar poročen, mu je skušal olajšati položaj in ga obvarovati pred korakom, ki ga je vodil v pogubo. Navezati se na mlado dekle, ob njej pa živeti z ženo in z družino. To pomisli, preden se odločiš, mu je svetoval.
Pomislil sem in premislil. Ne morem več živeti brez nje. Pa ti ona vrača ljubezen? Jasno, še kako. Potožil sem ji, da sem nesrečen. Si ji vsaj povedal, kako je s tabo? Da imaš doma dolžnosti. Odkimal je. Prekinila sta pogovor in obema se je zdelo, da sta stopila na nevarno gugalnico. Nisi ji povedal, je potem drezal vanj. V sebi pa je čutil spremembo. Ni mogel reči, da se je zaljubil v Magdo. Prijatelj je doli! olja na ogenj. Njegovo priznanje, kako je z njim, ga je popolnoma zdramilo in vznemirilo.
Po tistem je večkrat na samem pomislil na Kajžarjevo Magdo. Zakaj pa je sam ne bi mogel imeti rad, si je pravil. Odločiti se ni mogel, še je odmevala v njegovi notranjosti prijateljeva izpoved. Noče se mu pridružiti in mešati račune. Naj se ljubita, prava reč. Dopovedoval si je, da mora ohraniti prisebnost, pod skorjo pa je tlelo, dokler ni grozilo, da bodo občutki zagoreli v plamen.
Pripravljal se je, da prizna Magdi svojo ljubezen do nje.
Srečala sta se na sprehodu. Vprašal jo je, ali rada hodi po travniku tja k potoku. Ni odgovorila ne, ni tudi pritrdila. Bilo mu je v uteho, da jo je srečal na samem. Lahko skupaj pogledava k potoku. Tolmun je črn in ravno zaradi tega zanimiva njegova skrivnostnost. Voda na gladini venomer rahlo valovi.
Magda je šla ob njem in prešerno prestavljala noge. Pogledi so mu šli po njenem životu. Oči so same silile na prsi, boke, noge. Kako željno bi ji povedal, da mu je všeč. Ni ji izrekel tega priznanja. Med vrbami in jelšami ni mogel več vzdržati. Rekel ji je: Magda, te lahko pobožam po laseh? Svileni so in si kar mislim, kako mehki. Tako zelo, da jih že čutim pod dlanjo. Samo malo jih bom pogladil. Pričakoval je, da ga bo zavrnila. Lahko bi mu bila zabrusila karkoli in ji ne bi zameril.
Tovariš ravnatelj, je šepnila, kaj si vendar mislite o meni? Ne morem vas ljubiti, ker sem oddala srce vašemu prijatelju Ivanu Meršku. Naredil se je nevednega. Njemu? On ima vendar svojo ženo in otroke. To je bilo usodno, kar se sicer ni pokazalo takoj, oči pa so ji že zagrnili mrakovi. Umolknila je in mu naslonila glavo na prsi. Ko ji je dvignil obraz, je videl v njenih očeh solze. Magda, ne joči. AH sem kriv jaz? Seveda. Oprosti mi, nisem te hotel iztrgati iz sanj, hotel sem le povedati, kar čutim do tebe.
Pritegnila je njegovo roko in si jo ponesla na lase. Prevzela ga je mehkoba, hotel jo je prižeti k sebi, vendar se je obvladal, se odmaknil od nje in ji z robčkom obrisal Solze. Magda, obljubi mi, da ne boš nikomur povedala, da sem ti odkril svojo veliko skrivnost. Pokimala je, čeprav si je mislil, da je po nepotrebnem skalil njeno srečo. Kaj je ostalo od dotlej prešernega dekleta? Zelo se je Spremenila in nosila Somrak v očeh.
S prijateljem Ivanom Merškom sta spet odšla v gostilno. Ni hotel sesti, rekel je, da ima nekaj važnega in bi se rad pogovoril z njim na samem. Sama sva, nihče naju ne bo motil, mu je odgovoril in pokazal na mize, ki so samevale pod drevesi.
(Dd/je v pnJoJM/i itevi/Ji)
S POSVETA V ŽELEZNI KAPL! — S POSVETA V ŽELEZNI KAPLI — S POSVETA V ŽELEZNU KAPLI — S POSVETA V ŽELEZN) K
Sredstva javnega obveščanja in manjšine
na primeru Siovencev v !ta!iji
Thesen und Gebote
#	Vier Thesen uber politisches BewuBtsein der osterreichischen Journaiisten
uber die Minderheitenberichterstattung
Politisches Bewuf;tsein — aiigemein
.Politisches Bewuf;fsein" !st ein politisch verdachtiges Wort. Wir osterreichische Journalisten sind politisch unverdachtig.
Dber unser politisches Bewuf;tsein sich verbreitern, heif;t, sich uber nichtsverbreitern.
Das ist eine normale journalisfische Tatigkeit.
2.	Politisches Bewuf)tsein — speiiei!
Das politische Bewuf;tsein von uns osterreichischen Journalisten (in der Folge kurz PB genannt) ist doppelt mangelhaft: wei! wir im PB der Durchschnittsosterreicher sowohl entsprechen wie auch nicht.
Das PB von uns Journalisten ist wie das PB der Durchschnittsosterreicher: wei! wir Politik und Parteipolitik verwechse!n. Statt uber die Po-liteia(griech. Gemeinwesen),berichtenwir uber die Politiker.
Das PB von uns Journalisten ist anders als das PB der Durchschnittsosterreicher: wei! diese zu 50,4 "/o sozialistisch wahlen, vvahrend wirbei Zeitungen arbeiten, vondenen80°/o nicht- bis antisozia-listisch sind.
Die restlichen 20°/i) verhalten sich in der Minderheitenfrage trotz-dem vorsichtig.
3.	Minderheitenberichterstattung — aiigemein
Wir treiben uberhaupt nur Minderheitenberichterstattung. Wir be-richten uber die Meinungen einer kleinen Minderheit, d. h. der Politiker.
Stimmt die Wirklichkeit nich uberein mit den Meinungen der Poti-tiker, desto schlimmer fur die Wirklichkeit. Sie hat dann nur zwischen denZeilenPlatz.
4.	Minderheitenberichterstattung — speziell
Wir berichten uber die Minderheitenfrage, indem wir ausgewogen uber die Meinungen der Politiker uber die Minderheitenfrage berichten. Auf diese Weise konnen wir objektiv uber die Minderheitenfrage be-richten, ohne uber die Lage der Minderheifen zu berichten.
#	Zehrt Gebote der Minderheitenberichterstattung
t. Keine Parteinahme
Engagierf sich ein Journalist zugunsten der Minderheif, ist er nicht objektiv. Objektiv ist immer nur die Wiedergabe mehrerer Meinungen. Eigene Meinung ist immer einseitig.
Statt Partei zu nehmen, berichten wir uber die Meinung der Par-teien. Das ist immer objektiv.
2.	Wir sind Demokraten
Ein theorefisch demokratischer Grundsatz lautet: Wo es Sfarkere gibt, immer auf Seiten der Schwacheren.
Ein praktisch osterreichischer Grundsatz lautet: Wo es Schwdchere gibt, immer auf Seiten der Starkeren.
Weil Demokratie viel Wdhler hei^t, ist das auch ein praktisch demokratischer Grundsatz.
Weil Journalistik viel Leser heif;f, ist das auch ein praktisch jour-natistischer Grundsatz.
3.	Wir sind Osterreicher
In der Berichterstattung uber Minderheitenprobleme gehen wir aus von der Selbstverstdndlichkeit, daf; der Osterreicher anderen Volkern uberlegen ist.
Als die Nazis das Herrenvolk erfanden, gab dies uns Osterreichern garmx weil wir langst schon eines waren. Was solite der pifkinesische Import? Wir sind das alte Herrenvolk des k. u. k. Vielvolkerstaates. Wir haben grof;e Erfahrung, wie man andere Volker behandelt, ndmlich scntecnt, aut^er es schadet dem Fremdenverkehr.
4.	Fremdenverkehr
Dem Fremdenverkehr darf nicht geschadet werden.
5.	Toleranz
Grundstimmung unserer Berichterstattung uber Minderheifen ist Toteranz. Dafur wollen wir auch Dank, und zwar durch Ruhegeben. Gibt die Minderheit keine Ruh, wechseln wir die Grundstimmung zum Be-leidigtsein ob soviel Undank.
Zum Unterschied vom komplexgeplagten preussischen Herrenvolk war das selbstzufriedene osterreichische Herrenvolk immer schon tolerant, d. h. Iiebenswurdig zu den untergebenen Volkern, solange diese ihrer-seits liebenswurdig blieben, d. h. untergeben. Wenn aber nicht, dann kriegen wir einen gerechten Zorn, denn eine Ruh muf; sein.
6.	Ausgewogenheit
Ausgewogene Meinungsvielfalt kann doch nicht heif;en, daf; die Minderheit ebenso zu Worte kommt, wie die Mehrheit. Das ware unfair. Ausgewogenheit heif;t, daf; uber die Meinungen der Mehrheit uber die Minderheit so ausbalanciert und ausfuhrlich berichtet wird, daf; fur die Meinung der Minderheif leider kein Platz bleibt.
7.	Differenzierung
Mit gleicher Objekfivitat berichten wir osterreichische Journalisten uber die vorenthaltenen Rechte der Sudtiroler wie uber die Ein-mischung Jugos!awiens in Karntner Angelegenheiten. Wir mussen aber auch Unterschiede machen. Wenn Osterreich internationale Instanzen wegen vorenthaltener Rechte der Sudtiroler anruff, isf das vvirklich nicht dasselbe, wie wenn Jugoslawien frotz vorenthaltener Rechte der Karntner Slowenen internationale Instanzen nicht anruft. Man soli Unver-gleichliches nicht vergleichen. Karnten ist nicht Sudtirol. Daher unsere differenzierte Berichterstattung.
8.	Fairness
Dal; uberatl in Sudtirol zweisprachige Ortstafeln stehen, desglei-chen uberall im gemischtsprachigen Gebiet Jugos!awiens — das ist keine faire Berichterstattung, wenn in Karnten gleichfalls einige zwei-sprachige Ortstafeln stehen.
9.	Aktualitat
Wer schreibt, daf; die Karntner S!owenen mit Jugoslawien konspi-rieren, daf; Jugoslasvien kommunistisch ist und Kommunismus gefahr-lich ist — der spricht verantwortungsbewuf;t eine aktuelle Wahrheit aus. So etwas kann man nicht oft genug sagen.
Wer schreibt, daf; man in Karnten nur bissel kratzen muf; und unter der Rote kommt die Braune heraus — der warmt verantv/ortungstos die Vergangenheit auf. So etwas kann man nicht oft genug ver-schweigen.
Ein guter osterreichischer Journalist muf; nicht nur das Rechte schreiben, sondern auch das Allzurechte verschweigen konnen.
10.	Nur net hochspielen
Wer uber die Lage der Minderheiten berichtet, statt uber die Meinung der Politiker uber die Lage der Minderheiten, der wi)l nichts als die Minderheitenfrage hochspielen. Das ist verantwortungsloser Jour-nalismus. Daher berichten wir uber die Minderheiten am besten garnix. Das ist verantwortungsvoller Journalismus.
Giinther Menning
;'z zrtdrtje
Istočasno pa seže njeno delo na celotni siovenski narodnostni prostor, saj redno posreduje svoje vesti tudi za siovenski TV signai preko RTV Ljubljana. Tu — kot tudi v primeru Kopra — seveda ne gre za nek monopolistični odnos, aii morda za odnos podrejenega dopisnika, za nekaj vsiljenega, temveč za samostojen tvoren prispevek, za obogateno, kvalitetno in odveščeno informacijo, dokument ter oris položaja, problemov slovenske narodnostne skupnosti in celotnega širšega prostora, na katerem živi in katerega sestavni idel je.
2e od samega začetka je agencija posegla tudi na širši jugoslovanski prostor, z zadnjimi točnejšimi dogovori, ki datirajo dober mesec, pa je bolje organizirala svojo prisotnost na celotnem TV jugoslovanskem omrežju, v sodelovanju z vsemi jugoslovanskimi hišami, od Beograda, Skopja, Titograda, Prištine, Sarajeva, Novega Sada, Zagreba, do Ljubljane.
Končno je agencija vzpostavila reden stik z jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug, kateri posreduje dnevne informacije o delu in življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kot seveda tudi o problemih celotnega področja Furlanije-Julijske krajine.
Vse to obsežno delo bi lahko prevedli tudi v jezik suhih številk nekako približno: v treh letih okrog pet tisoč oddanih vesti, skoraj štirideset daljših oddaj v skupnem času 97 ur. Seveda pa so številke nezadosten pokazatelj, saj je treba upoštevati izredno obsežen teritorij, na katerem deluje agencija, pestro problematiko, dejansko dvojezičnost, vse se ustvarja v dveh jezikih: slovenskem in italijanskem.
Agencija je zrasla iz skromnega kadra dveh novinarjev ..Primorskega dnevnika", ki pa sta bila že povsem dozorela profesionalna novinarja z daljšimi izkušnjami, do sedanje ravni, ki ni ravno optimalna, ki pa ne predvideva več hitrejše rasti. V agenciji delajo tri profesionalni novinarji in en praktikant, trije snemalci, dva tonska tehnika ter tajnica redakcije. Izredno je razvita struktura honorarnih sodelavcev slovenske in italijanske narodnosti in to tako glede tehničnih uslug kot časnikarskih in sorodnih prispevkov. Računamo, da znaša celotno število ljudi, ki na tak ali na drugačen način sodelujejo, z agencijo preko 80 oseb, po večini višje ali visoke strokovne izobrazbe.
Posebno pozornost je agencija posvetila položaju Slovencev v videmski pokrajini. Podprla je napore Benečanov, Slovencev Kanalske doline in drugih, da so ustvarili lasten informacijski center, s katerim izredno tesno Sodeluje in kateremu pomaga, da bi se usposobil tako glede filmskega tehničnega, kot novinarskega dela.
Tri leta dela agencije Alpe-Adria so polna izredno dramatičnih dogodkov, spomnimo se samo na potres, ki je porušil Furlanijo in dobršen del beneških vasi. Osimski sporazumi so ustvarili povsem nove odnose. Prišlo je do bistvenih notranjih premikov v italijanski družbi in do resnih korakov v smeri večje demokratičnosti ter utrjevanja naprednih socialističnih ali vsaj socializmu ne sovražnih sil. Povsem logično pa je istočasno prišlo tudi do napetosti in do srditejših odporov nazadnjaških sil, kar je še zlasti zaostreno na področju Trsta z uveljavljanjem Liste za Trst in novimi političnimi odnosi.
Radio in televizija v deželi Furla-niji-Julijski krajini nista ostala imuna in sta sestavni del teh preokretov, burnega demokratičnega razvoja in nekaterih specifičnih vprašanj značilnih za mass media. Razvoj tudi v tem primeru ni šel linearno, polen je protislovij in odraža stvarnost, ki ni podobna pravljici, v kateri idobro vedno po hitrem postopku premaga zlo.
Pa vendar obstajajo resnično optimistična predvidevanja. Helsinška konferenca avgusta 1975. leta, katere načela so odražena tudi v osimskih sporazumih, je poleg drugih zanimivih dokumentov osvojila deklaracijo o .informacijah", v kateri se podčrtuje bistveno vlogo in vpliv tiska, radia, televizije, filma, tiskovnih agencij in časnikarjev, ki delajo na teh področjih. Obsežni dokument v poglavjih o pismenih informacijah, o filmanih in radijsko-televizijskih predvajanih informacijah, o sodelovanju na področju informacijskih sredstev, izboljšanju pogojev dela za časnikarje vsebuje mnogo zanimivega in mnogo tega, kar je v sodobnem svetu žal še vedno utopija.
Ni pa utopija pri nas, na področju dežele Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije. Že doseženo je vzpodbudno in odprta meja ne pomeni samo res svobodno pretakanje gospodarskih dobrin, ljudi, temveč tudi vedno bolj intenzivno sodelovanje sredstev množičnega obveščanja. Osimska pogodba z novim duhom strpnosti in sožitja in z klavzulami o gospodarskem ter drugim vse-
Zaključujemo naše objavljanje gradiva s posveta v Železni Kapli, kjer so referenti z Dunaja, iz Salzburga, iz Trsta in iz Koroške z vseh strani osvetlili pomen in vlogo sredstev javnega obveščanja v življenju in boju narodnih manjšin.
Tokrat objavljamo kot nadaljevanje iz prejšnje številke drugi del predavanja Boga Samse iz Trsta, ki je problematiko prikazal na primeru Slovencev v Italiji. Za zaključek pa dodajamo še prispevek dr. Guntherja Nennin-ga, predsednika avstrijskih novinarjev, ki je v zgoščeni vendar zelo duhoviti obliki nanizal nekaj „tez" o politični zavesti avstrijskih novinarjev ter .zapovedi" za poročanje o manjšinah.
stranskim sodelovanjem ustvarja prav gotovo tudi nove pogoje, da se naredi korak naprej tudi na tem področju.
Ni namreč dovolj, da se preprečijo vse ovire, ni dovolj, da državni in drugi javni organi ustvarijo pogoje za nemoten pretok informacij, časnikarjev, vesti itd., treba je narediti korak naprej v smeri aktivnega sodelovanja. In prav politične sile, ki jim je zaupana dolžnost, da skrbe za stvari javnega interesa morajo biti v tej smeri pobudnik.
Splošna načela prevedena v konkreten vsakodneven jezik pomenijo tesnejše sodelovanje televizijskih, radijskih in založniških hiš, izmeno programov, morda celo več — skupno programiranje, kar vse pomeni znatno pocenitev tako dragih sredstev, kot so moderna sredstva množičnega obveščanja, obogatitev teh sredstev ter dvig pomena našega področja dežele Furlanije-Julijske krajine, saj bo le tako lahko središče pretakanja dobrin za širše področje Italije in Evrope na splošno.
V tem širšem kontekstu je tudi povsem logično izredno pomemben obstoj in sodelovanje narodnostnih manjšin. Vloga Slovencev v Italiji kot posrednikov in soustvarjalcev tudi na področju radijskega, televizijskega ter drugega ustvarjanja informacij je torej objektivna obogatitev celome družbe, je nekaj več s čimer razpolaga samo naša dežela in kar je treba na primeren način ovrednotiti in izkoristiti.
Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da je slovenska narodnostna
skupnost v Italiji skupnost z Ustnimi
značilnostmi in lastno fizionomijo in
je zato logična njena težnja, da tudi na področju sredstev množičnega obveščanja ustvari lastno funkcionalno avtonomijo. To ne pomeni razbijanje skupnih naporov, prav obratno pomeni funkcionalno sintezo obstoječih sredstev zlasti na področju RAI, toda istočasno tudi avtonomno ustvarjalnost, soodločanje pri vsem, kar zadeva področje obveščanja. Treba je upoštevati logično razčlenjenost slovenske narodnostne skupnosti kot celote, treba je prilagoditi program in politično usmerjenost stvarnosti splošnega demokratičnega napredka v Italiji ter dobrososedskih odnosov in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Očitno gre za obsežna vprašanja in smele perspektive, ki pa temelje na že ustvarjenih odnosih.
O problemih tretje regionalne mreže RAI-TV se sedaj v Italiji mnogo razpravlja, določeni sklepi so bili že narejeni v smeri večje odprtosti radijske postaje Trst A v slovenskem jeziku, zato da bi postala res slovenska in da bi upoštevala razčlenjenost slovenske manjšinske skupnosti. Vendar pa prihaja tudi do resnih težav in zastojev, tako da čaka prihodnost še mnogo težkih in odgovornih nalog.
Na vsak način pa je nujna in odločilna zavzetost manjšine same v zavesti, da so sredstva množičnega obveščanja bistveno orožje v njenih naporih za narodnostno ohranitev in za njen vsestranski kulturni, socialni in gospodarski napredek.
Pri tem pa je treba izhajati iz dveh osnovnih predpostavk:
1.	Moderna sredstva množičnega obveščanja organizacijsko-tehnično temelje na visoki strokovnosti, na ustrezni tehnični opremi, predvsem pa na ustreznem strokovno podkovanem, kulturno in narodnostno osveščenem kadru novinarjev in sodelavcev. Vsak diletantizem se samo maščuje.
2.	Sredstva množičnega obveščanja niso sebi namen, temveč so odraz, so sredstvo demokratičnega napredka in v primeru neke manjšinske skupnosti so sredstvo celotne manjšine, ali vsaj kot „trend" čim večjega dela te manjšine, za njen razvoj in napredek. Prt tem je treba upoštevati konkretne prilike in stvarno razčlenjenost neke narodnostne skupnosti, ne s ciljem ločevati temveč združevati v skupnih plemenitih naporih. Zato so sredstva množičnega obveščanja nujno povezana in pogojena s splošnimi pogoji skupnosti v kateri žive, vplivajo na to skupnost kot po drugi plati vplivajo in so v znatni meri povezana z matičnim narodom in matično državo.
Manjšinska skupnost je aktivno vključena v vstestranske odnose med narodom, s katerim živi in matičnim narodom in lahkp pomeni dragoceni prispevek bogatitvi teh odnosov. Ta osnovna ugotovitev velja še v posebni meri za sredstva množičnega obveščanja, ki jih je razvila slovenska narodnostna skupnost v Italiji, kot sta med njimi najbolj vidna .Primorski dnevnik" in sedaj agencija Alpe Adria. Obstoj in delo teh sredstev je usmerjeno k krepitvi dobrososedskih odnosov, k tkanju večjih pa tudi drobnejših vsakodnevnih vezi sodelovanja, h pretakanju vesti, informacij, kulturnih ter drugih duhovnih in materialnih dosežkov.
Te ugotovitve so še zlasti prišle do izraza pri sodelovanju koprske TV postaje, ki oddaja svoj signal v italijanščini in katero dnevno spremlja milijone italijanskih poslušalcev in sodelovanja agencije Alpe Adria, ki posreduje svoje vesti in druge prispevke s področja dežele Furlanije-Julijske krajine in republike Italije. V tem primeru je pretakanje informacij in drugih prispevkov neposredni prispevek uveljavljanju poosimske politike sodelovanja in krepitve odnosov. V tem kontekstu je prišla na primeren način še zlasti do izraza politika Jugoslavije glede njenega no-
tranjega samoupravnega socialističnega razvoja in njenih naporov za uveljavljanje politike neuvrščenosti v svetu. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji sta s tem originalnim sodelovanjem postali resnični aktivni činitelj dobrososedskih odno-
sov in to v interesu širših skupnosti, kjer živita, kot tudi v lastnem interesu, v interesu razvoja lastnih narodnostnih skupnosti. Končni cilj pa je seveda obsežnejši in teži k ustvarjanju širšega področja miru, sožitja in sodelovanja.
Bogo Samsa
Horce - Škocijan
Po dolgi in mučni bolezni nas je dobro pripravljen v starosti 73 let za vedno zapustil Ivan Urankar, dipl. gozdar in direktor za gozdarstvo v pokoju. Vsa leta je služboval v Sloveniji, po upokojitvi pa se je za stalno preselil na Koroško in sicer k pd. Furjanu v Horcah, kjer mu je gospodarila njegova življenjska spremljevalka Reni-ca, rojena Kačnik-Jogrova, hčerka obče znanega ekonomskega svetnika Mihe Kočnika v Mali vasi pri Skocijanu. Ob njej in treh hčerkah, ki sta jih vzgojila v samostojne poklice, je srečno užival po dolgih, težkih in odgovornih službenih letih zasluženi pokoj, ob robu gozda, kateremu je posvetil
vse svoje sile skozi vsa leta življenja. Bil je gozdarski strokovnjak, ki je gozd poznal ne le po drevju, marveč z vsem rastlinstvom, ki ga srečujemo v njem. Skratka bil je z naravo povezan, kot da je del le-te.
Tiho, kakor je tudi bil, je odšel od nas. Kdo in kaj je bil rajni Ivan Urankar, pa nam pove njegov stanovski tovariš dolgoletni sodelavec prof. inž. Turk, ki se je poleg mnogih nekdanjih stanovskih kolegov — med njimi bivši jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Budihna — udeležil pogreba in tam tudi govoril: rojen je bil v Mariboru, tam absotviral osnovno in srednjo šolo. Odločil se je za gozd-
no stroko in se vpisal na takratni gozdarski akademiji v Brucku na Muri, to je višji strokovni šoli za gozdarstvo. Po končani šoli se je strokovno izobraževal na raznih gozdnih upravah v Sloveniji med drugim na Hmelniku in Jurkloštru, kjer ga je dohitela vojna vihra. Leta 1944 se je vključil v NOB, kjer je bil ranjen. Še prej pa je kljub težavnim razmeram v njegovem okolju podpiral narodni odpor. Zaradi tega je okusil tudi trpljenje v zloglasnem gestapovskem zaporu, v takoimenova-nem celjskem .Piskru".
Po vojni je opravljal številne funkcije na raznih službenih mestih. Znano je, da je bila njegova domovina vsled vojne precej razdejana, porušena, izropana, požgana. Edina valuta in material za obnovo gospodarstva pa je bil takrat gozd oz. les. Tukaj je s svojimi kolegi s svojim izkušenim strokovnim znanjem zastavil vse svoje sile. Zaupana so mu bila vodilna mesta kot upravitelj gozdnih uprav, direktor gozdnega gospodarstva Kranj in Bled. Z letom 1955 je bil šef Okrajne uprave za gozdarstvo v Ljubljani, z letom 1957 upravitelj gozdarstva na fakultetnem poskusnem in študijskem posestvu .Silva" v Kamniški Bistrici, ki je tedaj pripadalo gozdarskemu oddelku biotehnične fakultete v Ljubljani. Z letom 1962 pa je prešel v službo pri gozdnem gospodarstvu, ki je tedaj prevzelo v svojo upravo gozdove fakultetnega posestva. Od tu je leta 1963 stopil v zasluženi pokoj in se preselil na Koroško, kjer je živel in deloval do svoje prerane smrti. V tukajšnjem okolju ni bil preveč poznan, ker nikakor ni silil v ospredje. Kljub temu ga je spremljala ogromna množica pogrebcev k zadnjemu počitku na škocijansko pokopališče. Cerkveni pevci in domači moški zbor so mu zapeli v cerkvi in ob grobu žalostinke v slovo.
Naj počiva v miru, nikomur ni prizadel hudega. Ženi in svojcem naše odkrito sožalje.
Pouk na Remšeniški šo!i bo prekinjen za nedoiočen čas
Zadnja občinska seja v Železni Kapli, 28. novembra, je obravnav vala tudi razpust, oz. začasno prekinitev šolskega poukai v Remšeniku. V sedanjem šolskem letu obiskujejo to ljudsko šolo 3 otroci. V naslednjih letih pa jih bo verjetno še manj, saj se praznijo kapetške grape zaradi odseljevanja. Tudi sedanja gospodarska situacija okoli tovarne celuloze v Rebrci ne daje preveč upanja, da bi se ta proces odseljevanja kmalu ustavil.
Na dnevnem redu je bita: predvidena dokončna ukinitev šole, toda slovenski odborniki in zastopnik KPA so temu nasprotovali, ker ni izključeno, da bo kdaj spet več otrok. Nazadnje so sklenili začasno prekinitev šote, Egidij Sitter (KPA) je nasprotoval tudi temu sklepu, ker je mnenja, da se naj šola vodi naprej, posebno če starši razpustitvi nasprotujejo. Zmenili so se tudi, da naj o terminu prekinitve sklepa deželni šolski svet.
Medtem smo zvedeli na občini, da je šolski svet sklenil prekinitev šolskega pouka v Remšeniku s koncem tega šolskega leta. To se pravi, da so morali upoštevati mnenje dveh staršev, ki sta se upirala prekinitvi šole že za Novo leto.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE B A D t A CELOVEC
PETEK, S. t!.: 7.05 Praznična oddaja.
SOBOTA, 9. T!.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, M. H.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. 11. 1!.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 1!. 1!.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA. 1!. U.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK. 14. H.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Operna glasba.
		A V S T R ! J A 1
<		PETEK. 8. H.: 14.40 Lili — 16.00 Križem kražem skozi
Weinviertel — 16.30 TV igra
—	17.00 Mladenič s krapom — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Buchbinderjeva harmonija — 18.40 Spektakel — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Standarta
—	22.15 Zgodba o Kajnu se nadaljuje — 22.45 Stepski jezdeci — 0.30 Poročila in šport.
SOBOTA, 9. 1!.: 15.30 Skrivna grofica —
17.00	Risanje, slikanje, oblikovanje — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptlkum — 18.20 Pregled
sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Sam proti vsem — 21.50 šport — 22.10 Tiger se odišavijo z dinamitom — 23.30 Poročila.
NEDELJA, 10. 1!.: 9.30 Dušijo se zaradi našega molka — 10.55 Val d'!sere: smuk za moške — 13.45 Mednarodni nogometni turnir seniorjev — 15.50 Leteča hudičeva brata — 17.00 Moral bi biti osel — 17.20 škarje in deklica — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Kdo sem ti? —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Jaslice — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Zgodba Jane Pittman — 22.05 šport — 22.15 Nočni izbor — 22.45 Jazz iz St. Geroida — 23.05 Poročila.
PONEDELJEK. 1t. )!.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Flight 52 — 10.30 Lili — 17.30 Za predšolske otroke — 18.00 Golden Silents — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 21.00 Petrocelli — 21.45 Poročila in šport.
TOREK, 12. 12.: 9.00 Za predšolske otroke
—	9.30 Song Alive — 10.00 šolska oddaja
—	10.30 Leteča hudičeva brata — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Biseri sedmega kontinenta
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20 00 Riziko — 21.10 Ce-
sarski zbor — 22.20 Ana Korenina — 23.20 Poročila in šport.
SREDA, 1!. 12.: 9.00 Tudi poveseliti se je treba — 9.30 Gospodarjenje — 10.00 Madrid in centralna Španija — 10.30 Film z divjega zapada — 17.00 Novo glasbiio — 17.25 Tudi poveseliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Telemuzej — 20.55 Gost lovcev — 21.55 Poročila in šport.
ČETRTEK, 14.	12.,	9.00 Za predšolske
otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Ljudje z belo srajco — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Johannesu Hestersu za 75. rojstni dan — 20.50 Gospa Kovačič — 21.30 Poročila in šport.
Stovensko ptaninsko druMvo v Cetovcu vabi dane in pfija-teije druitva na
skioptično predavanje PO GORAH .POT) PRtJATELJSTVA"
#	v petek 15. decembra ob 18.30 uri v dijaškem domu SŠD, Tarviser Strahe
$ v soboto 16. decembra ob 19. uri pri TiHarju (gostii-na Gabrieij v Šentjanžu
#	v nedeijo 17. decembra ob 19. ur) v Seie-Kotu v šoii.
Stovenska prosvetna zveza v Ceiovcu
V pretekiem žoiskem tetu je v organizaciji Siovenske prosvetne zveze biio izvedeno prvo tekmovanje za braine značke na Koroškem. Da bo mtadina poteg obveznega šokkega branja segia že po drugih tepostovnih detih, razpisuje tud) za žoisko teto 1978-79
TEKMOVANJE ZA BRALNE ZNAČKE
Prijave za tekmovanje so možne pri krajevnih stoven-skih prosvetnih društvih tn v siovenski žtudijski knjižnic) v Cetovcu, Tarviser Strahe 16, kjer bodo zastopniki društev ai) posamezniki dobiti vse tozadevne informacije.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenturt - Ceiovec, Gasometergasse 10, te!. 32 5 50 —Tiska: Zaioiniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovije.
Knjiga - najiepše dariio
Da bi vam pomagali, ko boste izbirali darila za bližnje praznike, Smo spet izbrali nekaj naslovov iz naše bogate zaloge slovenskih knjig.
e PRELEP ŽIVALSKI SVET, čudovita knjiga za ljubitelje narave, S" najlepše darilo za odrasle in za otroke, 320 str. velikega formata s 300 večbarvnimi in 200 enobarvnimi slikami	380
(Za člane kluba .Svet knjige* samo 265 šil.) e Katinka Hendricks: VSAK TEDEN NOV ŠOPEK,
60 šopkov v barvah, 150 str. pl.	175
e ROČNA DELA, bogato ilustriran priročnik za pletenje,
kvačkanje, vezenje, vozlanje, spletanje, šivanje in druge ročne spretnosti, 320 dragocenih nasvetov, 132 modelov in vzorcev, po 13 šivalnih tečajev, krojnih in vzorčnih pol	560
#	Margot Schubert-Robert Herwig: CVETJE DOMA,
340 barvnih fotografij, 367 sfr. pl.	360
#	KNJiGA O AVTU, pravo orodje, kako je avfo narejen in kako
deluje, motnje, napake in pomoč, nega in vzdrževanje, dodatna oprema, prva pomoč itd.. 168 str. vel. for. ilustr.	420
#	Janez Mencinger: MOJA HOJA NA TRIGLAV, šaljiva in slikovita pripoved o vzponu na Triglav, 232 str. pl.	255
e Oton Zupančič: MLADA POTA, zbirka pesmi, 202 str. pl.	150
#	Jože Vidic: SEDEM KRST ZA RONKARJEVO DRUŽtNO, dokumentarno delo o zločinskem nasilju fašizma ter o junaštvu partizanov, 516 str. pl. (za člane kluba .Svet knjige" samo 133 šil.) 180
#	Iris Murdoch: NEPRiZNANA ROZA, tragikomedija o človeških slabostih in samoprevarah, 380 str. pl.
(za člane kluba .Svet knjige" samo 136 šil.)	182
#	Jakob Šket: M1KLOVA ZALA, zgodovinska povest iz časov turških vpadov na Koroško, 112 str. pl.
(za člane kluba .Svet knjige" samo 112 šil.)	147
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti.
Na laiogi imamo tudi stovenska in dvojezična voščita za božične in novoietne praznike.
Knjigama „Naša knjiga"
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5—7
Smučarski tečaj Siovenske športne zveze
Slovenska športna zveza prireja v letu 1979, kot že nekaj let poprej, za svoje člane in ljubitelje športa iz Koroške enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestralnih počitnicah in to v času od 11. do 17. februarja 1979.
Tečaj bo v dolomitskem zimskošportnem središču Innichen/San Can-dido na Južnem Tirolskem, tečajniki pa bodo bivali v hotelu Rehbock v Innichenu.
Polovični penzion, v katerega je vključeno prenočišče, zajtrk in večerja, znaša 13000 lir na dan, tedenska vozovnica (nad 30 sedežnic in vlečnic in ski-bus od hotela do smučišča) pa znaša 37800 lir. Otroci do 12 let imajo 20 "/o popusta pri tedenski vozovnici.
Udeleženci smučarskega tečaja bodo imeli v dopoldanskem času dve uri pouk v smučanju pod strokovnim vodstvom prof. Milana Kuppra, mag. Maje Kupper, prof. Antona Malleja in strokovnega učitelja Danila Prušnika.
Število tečajnikov je omejeno na 40 oseb, za tečajnike pa so že rezervirana prenočišča (dvoposteljne in troposteljne sobe, deloma s prho in WC-jem).
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 22. januarja 1979 in to tako, da prenakažejo prijavnino v znesku 500 šil. na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici v Celovcu (4478030). Od prenaka-zanega zneska se bo odtegnilo 60 šil. po osebi za enotedensko smučarsko šolo, ostali znesek pa se bo upošteval pri plačilu penziona v hotelu. V primeru, da bi kateri prijavljenec izostal brez vzroka, mu prijavnina zapade.
Vse podrobnejše informacije glede prihoda v Innichen z osebnimi avtomobili, zaključnega smučarskega tekmovanja itd. bodo prijav-Ijenci prejeli po 22. januarju 1979.
Srečanje !ovcev
Lep jesenski dan nas je zvabi! v iovišče iovske družbe Biato pri Piiberku. Organizator tega iova je bii čian iovske družbe Biato, ki je hkrati tudi podpredsednik K!u-ba prijateijev iova, Mirko Kumer. Zbraio se nas je iepo števiio iovcev, med njimi častni gostje iz Siovenije oz. Jugosiavije z jugosiovanskim ambasadorjem Pribiče-vičem na čeiu. Veseiiio nas je tudi, da se je iova udeiežii koroški dežeini iovski mojster dr. Anderiuh. Navzočnost teh visokih gostov, ki so se odzvati povabiiu, dokazuje, da predstavniki obeh dežei po-tagajo takšnim srečanjem dotočen pomen, ki je vsekakor koristen in siuži medsebojnemu razumevanju.
Predno smo se odpraviti na ceiodnevni iovski pohod po iovišču, smo se zbrati v prijetni kuhinji domačije črčej na Biatu, kjer nam je gospodinja postregta z dobro domačo kopijico.
Na zbornem mestu so nas pričakati čta-ni tovske družbe z okrajnim tovskim mojstrom Knaftom ter dežetnim tovskim mojstrom Andertuhem na četu. Lovovodja je vse navzoče pozdravit v obeh dežetnih jezikih. Pričetek iova so naznaniti tovski rogovi nato smo zasedti nam namenjena stojišča. V prvem pogonu smo že imeti tovski uspeh, saj smo upteniii 3 tisice in enega zajca. Ostati trije pogoni so biti namenjeni fazanom. Med pogoni se nam je nudita tudi pritožnost, da smo se med seboj spoznavati in se tudi pomeniti o tovskih tn pa tudi drugih vprašanjih, tako o potožaju naše narodne skupnosti na Koroškem.
Zadnji pogon, ki mu stovensko in nemško govoreči Korošci tega področja pravijo „praža" in ki se je odvijat pri Picku v Vidri vasi, je bi! višek našega skupnega bivanja. Lovski mojster Andertuh je v okviru zdravic med drugim povedat, da je v priznanje za prizadevanje pri reše-
vanju raznih probtemov, ki nastajajo na meji med Avstrijo in Jugosiavijo, prejet od stovenskih iovcev oz. njihove organizacije, visoko ztatorogovo priznanje irt hkrati ugotovi), da divjad ne pozna meja in da je skupna barva iovcev tu in tam zetena torej barva ki nas združuje. Za-ktjučno je izrazi! prepričanje, da se bo dvignita tudi megta, ki trenutno še za-senčuje odnose med obema narodoma oz. dežetama.
Podobno se je izrazit tudi podpredsednik Lovske zveze Stovenije tvan Cvar, ki je nagtasit, da je vsekakor merilo za dobre sosedske odnose zadržanje Avstrije na-pram stovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Predno smo se tovci razšti, se je organizator tova Mirko Kumer zahvatit za disci-ptinirano vzdušje med tovom.
Tem potom se stovenski tovci iskrene zahvatjujemo Mirku Kumru, ki je omogoči! in organizirat to prijetno iovsko srečanje, ki je bit tep prispevek v korist medsebojnega razumevanja.
Krščarnka kuttuma :veia in Stoven:ko kuiturno društvo v Cetovcu vabita na
PROSLAVO 150-LETNtCE JANEŽtČEVEGA ROJSTVA
v torek 19. decembra 1978, ob 19.30 ur) v Stomškovem domu, I0.-Oktober-Straf;e.
______ŠPORTNI VESTNIK
NOGOMET DOMA )N PO SVETU SMUČANJE:
čeprav je športna igrišča v Avstriji in drugje po svetu ponekod že pokrita snežna odeja, se nogometna sezona še ni do-ceta končata. Poteg državnih prvenstev pa so na sporedu tudi prijatetjske tekme reprezentanc oz. tekmovanje za kvaiifikaci-jo za evropsko prvenstvo, ki bo v itatiji.
V okviru teh kvatifikacij je bito pretekto
pomembno iz avstrijske strani je bito seveda srečanje med Portugatsko in škotsko v Lizboni. Obe reprezentanci sta poteg Betgije in Norveške nasprotnika Avstrije v tej kvatifikacijski tekmi. Kot znano je Avstrija izgubita doma proti Portu-gatski, proti škotski pa je zmagata. Naj-botjše za Avstrijo bi bi! brez dvoma kak neodtočen rezuttat, toda Portugatci za avstrijske špekutacije niso imeti nobenih razumevanj, saj so doma premagati Škote z 1:0. S to zmago so seveda prevzeti tudi vodstvo v tej skupini.
Poteg te igre so se za kvatifikacijo še srečati Boigarija in Severna irska (0:2), in Waies ter Turčtja (1:0). V prijateijski tekmi pa sta si v Wembtey-stadionu v Londonu stati nasproti ekipi Angtije in češkosio-vaške. tgra je bita na izredno tepem nivoju, Angtija pa je zmagata zastuženo 1:0. Poteg tega pa so Angteži imeti v vratih nepremagtjivega Shittona (Nottingham Forrest), ki je z izrednimi akcijami
P V avstrijski prvi zvezni diviziji so zaradi snega bite na sporedu te tri tekme. V innsbrucku in na Dunaju (Vienna) igrišči nista biti v takem stanju da bi sodnik pustit igrati, izidi ostatih tekem:
GAK — Sportctub	1:1
Rapid — Admira	1:1
A. Saizburg — A. Wien	1:0
V	Nemčiji so pretekto soboto odigrati šestnajsti finate v nemškem cupu. Kar štiri ekipe iz prve zvezne divizije so se morate postoviti od tega tekmovanja. M6n-chenatadbach je izgubit proti Hertha BSC, ostat) trije (Kaiserstauternt, A. Bietefetd in Schatke) so izgubi!! proti amaterskim kiubom.
Pretekto nedetjo se ie zaktjučiio prvenstvo tudi v Jugostaviji. Oiimpija iz Ljub-ijane je ktjub zmagi nad Zagrebom ostaia na zadnjem mestu testvice. Prezimita bo z desetimi točkami, predzadnji Beograd jih ima dvanajst, Osijek in Zagreb pa štirinajst. Jesenski prvak je postato moštvo Dinama, ki je osvojito v preteki! sezoni 24 točk. Na drugem mestu bo prezimita Bu-dučnost iz Titograda, tretja pa je Crvena Zvezda.
MATE PARLOV Nt VEČ SVETOVNt, JO PACHLER PA NE VEČ EVROPSKt PRVAK V BOKSU
V	soboto 2. decembra je najboijš! boksar v pottežk! kategoriji na svetu, 3u-gostovan Mate Partov, brani! svoj nasiov proti mtademu Američanu Johnsonu. Od prve runde naprej je dominira! Američan, v deseti rundi pa je Johnson bi! v taki premoči, da se je dvoboj končat v njegovo korist.
isti dan je v Dornbirnu brani! nastov evropskega prvaka v vetter-kategoriji Korošec Pachter. Zanj je bit konec prav tako v deseti rundi.
WORLD SERtES NA LEDENtKtH PRt MOSKtH BREZ PRESENEČENJ
Tudi tetos so takoimenovane ,Wor)d Se-ries' tvorite začetek sezone v aipskent smučanju. Medtem ko so se tekmovanja v ženskem statomu in vetestatomu končata r presenečenji, je v istih disciptinah pri moških dominirat ponovno Šved tngemar Stenmark, ki je obakrat prevozit progi z najboijšim časom, čeprav on sam ni bi! povsem zadovotjen, ker je baje ime! v vožnjah nekaj napak, se takoj pojav! vprašanje: Kdo pa bo premagat Stenmarka, če bo vozit brez napak? Mar mtad! Botgar Petar Popangetov, ki je v prvi se-zohski preizkušnji že premagat z minimat-nim naskokom mirnega Šveda? Mar itaii-janska ekipa, ki jo vodi tetos spet Gustav Thdni? Mar Avstrijci, ki so pokazati v zadnjih preizkušnjah razen Haideggerja in Korošca Ortnerja botj stabo formo? Ai! pa četo samotarji iz raznih držav kot Nemec Neureuther, Jugostovan Križaj, Švicar Luscher itd. Da se povrnemo k Jugosiova-nu Križaju, ki je tetos že zmagat v predsezonskem vetestatomu. V vetestatomu „Wortd Series" je Križaj postat šesti, za vetiko presenečenje pa je poskrbet njegov rojak Boris Stret, ki se je uvrsti) na peto mesto, za Stenmarkom, Luscherjem, Haideggerjem in Stockom.
Pri ženskah je v siatomu presenetljivo zmagata mtada in nepoznana ttatijanka Rosa-Maria Quario, pred rojakinjo Gior-ddnijevo. V vetestatomu pa je biia najhitrejša Avstrijka Kaserer.
HOKEJ:
AVSTRUSKA REPREZENTANCA SE POMERJA Z !TALUAN!
Avstrijska hokejska reprezentanca je v pretektem tednu odigrata dve prijatetjsk! srečanji z ttatijo. Z ttatijo, ki ie iansko ieto izpadia iz B-skupine. Avstrtja pa je tani skupno z Nizozemsko dosegta vstop v B-skupino. Zaradi maiomarnosti avstrijske hokejske zveze, ki je dopustita, da je na svetovnem prvenstvu v Las Patmas igra! nekdanji Finec in začasno Avstrijec Penti Hyatinen. isti Hyatinen pa je pred več kot desetimi teti že igrat tudi za finsko reprezentanco. Po statutih mednarodne hokejske zveze pa nek igratec ne sme igrat! v svoji karieri za dve reprezentanci. Torej se tahko zaodi, da bo Avstrija spet morata v tako Imenovano hokejsko ,ktet*. Tam bi se Avstrijci srečati tudi z ttatijani, katere so premagati v Kapfenbergu 4:2 trt na Dunaju 5:2.
Na novo sestavtjena reprezentanca jo imeia najbotjše igratce v prvi tiniji, pr! kateri sta igrata v obrambi avstro-kanad-čana Cunningham in Geiger, v napadu pa cetovška paradna iinija Pdck-Konig-Sad-jina.
Pretekto soboto se je pričeto 15. koto v avstrijskem ktubskem hokeju prve zvezno tige. Rezuttat! so biti stedeči:
Satzburg — KAC	6:7
WEV — innsbruck	3:5
VSV — ATSE Graz	6:4
Kapfenberg — Fetdkirch	12:1