SOZD IMOS
KLJUB NAPREDKU ŠE SLABOSTI
Dobro leto dni sestavljene organizacije združenega dela IMOS — Ures-ničujejo osnutek zakona o združenem delu
Sestavljena organizacija adružeoL«a dela IMOS je bila ustanovlijena pred dob-rim Jetom, vendar so se v tem času že pokazale nekate-re odlike, pa tudi slabosto novega na&na dela. Ceprav }e bil zakon o adrulenem de-lu v tistom tasu Sele v pr-vih osnutkih oziroma tezah, i» ob ustanavljanju sestav-ljene arganizacije nj«gov vpJiv 4e priSel do izraza, saj je sporazum o adrulitvi izra-Bil cilje ter opredelil medse-bojne odnose filanic, predvi-del delitev dela in or-ganizacijsko strukturo, skla-dno s določili osnutfca zako-n» o adniženem dolu. lx tez aa referat na razširjeni seji •veta Zveze komunistov sozd IMOS pcraemamo nekaj po-datikov o dosedanjem delu ta na«rti)i IMOS v srednje-ročnem raadobju.
Večina skupnih poslov, kot ao inženiring, investicijska dela v tujini, uvo* in Ievoz, nzvojno delo in drugi, M so organizirani v posebni delov-
ni organizaciji IMOS Inženi-ring temelji na dohodkovnih odnosih. Proradunsko pa fi-nancirajo le skupne službe za onganizactjsko — planske, splošne, samoupravne in os-tale skupne naloge, ki zapo-slujejo 1« malo delovaih tyu-dd. ZnačUno za IMOS je tudi, da bodo v skupnih službah in posebni delovni organiaacijj samo tiste skupne dejavnosti, za fcatere se bo to ivilfamlf) kot najbolj racionalno. Vs« ostale pa bodo razvijali t po-samesBJih toaddii — v ti*tih, ki imajo to dejavnost bolj ali nsjbolj raavito., To pa pocneni decentraAteirano op-ravljanje poslov skupnega pomena oziroma intaresa.
KAJ   ZMOREJO IN KAJ  HOČEJO
Cilji adruiitve, U so defi-nirani v samoupravnem apo-razunvu o adružitrl, so sicer dobro postavljeni, vandar Jih v IMOS ocenjujejo tudi teritiftno. Celoten sistem uk-repov, ki naj bi zagotovili re-
aHzacljo teh ciIJot namred preveč upoSteva sedanje »ta-nje v tozdih in odnose med njimi. Tudi fiziognomija se-stavljene organizacije kakr-Sna naj bi bila čez nekaj let, ni dovolj jasno oprede-lj«na. Danes je IMOS, kljub temu, da ne združuje le gradbene operative, temvei tudi projektaotske dejavnos-ti, obrtniSke storitve, delno Industiijo gradbenega mate-riala, poliadeLkov in betonske galanterije, vendarle pretežno horizontalna integracijsk« skupnost. Prav zato so v spo-razumu o adružitvi in osnut-ku sporaaivma o oenovah planiranja posvetili izredno poaoroost delitvi dela in spe-cializeciji, poenotenju tehno-logije in drugiin ukrepom, ki naj bd omogočili rse več-Jo racionailizacijo, s t«n pa pove^anje dohocBca in cenej-%o gradnjo. Trudijo pa se, da bi razviU take odnose, da bo vsak tozd s svojim os-novntuni dejavnostmi v pol-nem pomenu besede sestav-ni del IMOS oziroma mora-jo v IMOS razviti tiste no ve dejavnosti, ki bodo zaok-roževale proiavodni ciklus. Te dejavnosti pa lahko do-polnijo z vključevanjem no-vih delovnih organizacij v sozd oziroina jih vkljuiijo v praizvodnd proces s samo-upra,vnimi sporazumi o po-sMmo — tctniAnetn sod«lo-vaniu. Tako bodo lnvestitor-jem lahko ponudili komplet-ne investloijske usluge — od projektov do kompletnega izvedbenega inženirisiga.
OELITEV  DELA MED   ČLANICAMI
Osnovjii element v vertgj vkrepov za dosego cfljev združitve ia srednjeročoega plana ata nedvomno delitev dela in specializacija. Pri tem gre za delitev dela med Clanicami soad in tudl v oe-lofcnem sloven&kem gradbe-niStvu. Osnovni Jcriterij mo-ra biti načelo, da v IMOS-u posamem« organizacije raarvi-jajo tista področja, na ka-terih so dosegala že vedje uspehe, kjer itnajo !ak.uSene kadre in primemo opretno. Prav tako se bodo morale delovne organiaaoije zavezati da ne bodo v prihodnje raz-vdjale tistib dejavnosti, kj jih je neka druga delovna or-ganizacija v sozdu že osvo-Jila in jih je možno prodajati na SirSem tržiSdu. Glede obr-tni&ko — instalacijskih del pa jc dogovorjena postopna delitev  dela.
Samoupra-vni sporazum o zdruiitvi v sestavljeno orga-nizacijo in o temeljih plana seveda zajema še Ltevilne druge naloge In načine, ka ko te cilje dosefii. Tu gre za neprestan razvoj teihnolc^ije dela in proirvodnje, za po-vessovanje z druguni gradbe-niml podjetji in grupadjami, za združevanje sredstev in skupne naložbe in ne nazad-nje za skupno kadrovsko po-litiko in stabilizacijske pro-grarne, za enoten nastop v tujini in doma. Sestavljena orgaaizacdja Bdruženega dela IMOS pa z uresničevanjem zairt-ane poti postaja na svo-iem podrofiju pomemben de-javnilk, ki bo lahko veliko koristil ne le sebi, ampak predvsetn nafietnu gospodar-stvu.