Poftnlna plačano v gotovini
"tu«
Sov® MBS K)
URADNI VES1.
0
> —
OKRAJA NOVO MESTO
Leto III.
V Novem mestu, dne 20. junija 1958
Štev. 8
VSEBINA
Občinski ljudski odbori:
77.	Statut občine Mirna
78.	Odlok ObLO Metlika o podeljevanju socialnih podpor
79.	Odredba ObLO Mokronog o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev
80.	Odredba sveta za komunalne zadeve ObLO Mokronog o plačevanju pristojbin za grobove na pokopališčih
81.	Odredba sveta za kmetijstvo ObLO Mirna o obveznem čiščenju sadnega drevja, škropljenju prot: ameriškemu kaparju in drugim škodljivcem
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
77.
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 22/55 in 29/57) je Občinski ljudski odbor Mirna na seji občinskega zbora in na seji zbo.ra proizvajalcev dne 21. XI. 1957 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Mirna z dne 30. V. 1956, tako da se prečiščeno besedilo statuta glasi:
STATUT OBČINE MIRNA
I.	Občina Mirna
1.	člen
Občina Mirna je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Mirna je v sestavu okraja Novo mesto.
2.	člen
Območje občine Mirna obsega:
Katastrske občine:
Naselja:
Bistrica (del): Bistrica pri Mokronogu (dosedanje lrne naselja: Bistrica), Brinje (del), Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, Prelesje, Rakovnik pri Šentrupertu.
Brezovica: Brezovica pri Mirni, Gomila, Gorenja vas Pri Mirni, Sevnica, Škrjanče, Zagorica.
Mirna: Mirna (del), Praprotnica, Stan, Stara gora (del), Trbinc, Volčje njive, Zabrdje.
Novo Zabukovje: Selo pri Mirni (del) (dosedanje 'me naselja: Selo), Zabukovje.
Ostrožnik (del): Glinek.
Selo — Mirna (del): Migolica, Migolska gora, Sa-jenice, Selo pri Mirni (del) (dosedanje ime naselja: Selo), Selška gora.
Staro Zabukovje (del): Debenc, Stara gora (del).
Straža: Brinje (del), Mirna (del), Okrog, Ravnik, Slovenska vas, Straža, Trstenik, Zaloka.
Šentrupert: Brinje (del), Draga pri Šentrupertu, Hom, Hrastno, Kamnje, Šentrupert, Škrljevo, Vrh.
Tihaboj (del): Cirnik, Ravne.
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicu j e njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, razen tistih pravic in dolžnosti, ki so z ustavo ali zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tistih pravic in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je v mejah svojih pravic in dolžnosti naj višji organ oblasti v občini Mirna.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini v kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
1.	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
2.	zagotalja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno izboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
3.	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
4.	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
5.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbene in osebno lastnino;
6.	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
7.	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
8.	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ni to izrecno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
9.	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
10.	organizira komunalne in druge občinske službe;
11.	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za izboljšanje zdravstva;
12.	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj;
13.	skrbi za socialno varstvo;
14.	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
15.	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenik organizacij ter zavodov;
16.	skrbi za javni red in mir v občini;
17.	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij, daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakionom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, v kolikor ni to dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, med katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	Vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršu-
jejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi ks.r najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morejo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Mirna je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je na Mirni.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj počat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II.	OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Občinski zbor ima 15 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 12 odbornikov.
, Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po za-*°nu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in s°cialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in Potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojno-1 na sejah zbora oziroma zborov, izvršilne in dolo-
čene upravne zadeve po svojih svetih, druge upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih.
Sejo občinskega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku; sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Sejo posameznega zbora vodi odbornik, ki ga izvoli zbor izmed sebe za eno ali več sej, vendar največ za dobo enega leta.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
24.	člen
Ljudski odbor sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Občinski statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov.
25.	člen
Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta; lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
26.	člen
Občinski zbor m zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	občinski statut;
2.	odloke in druge sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
3.	občinski družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	sklepe o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
6.	sklepne o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občinski ljudski odbor;
7.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov;
8.	sklep o razpisu občinskega referenduma;
9.	sklepe o višini nagrade za predsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
10.	sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
11.	sklepe o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
12.	sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila a posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega
člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta, odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
•	27. člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolj in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
28.	člen
Odloki in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
29.	člen
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Če se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Če se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma sklep ni sprejet.
Kadar gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki bi ga občinski ljudski odbor moral sprejeti na podlagi predpisa pristojnega višjega organa, je predsednik občinskega ljudskega odbora brez odlaganja dolžan to sporočiti predsedniku okrajnega ljudskega odbora. Če občinski ljudski odbor kljub opozorilu okrajnega ljudskega odbora na prvi prihodnji seji odloka oziroma sklepa ne sprejme, sporoči to okrajni ljudski odbor Izvršnemu svetu.
30.	člen
Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika (in podpredsednika) ljudskega odbora, predsednike in članov svetov ter člane skupnih odbomiških komisij;
2.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
3.	postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe temeljnih upravnih organov in inšpektorje;
4.	izvršuje pravice, ki so dane občinskemu ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in predstojnikov zavodov;
5.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po- zakonu in drugih predpisih pristojen občinski ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje občinski ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
31.	člen
Občinski zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti
občinskega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise in druge izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov ljudskega odbora, razen predpisov in aktov s tistih področij, o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	odloča o sklepih zborov volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost občinskega zbora.
32.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev;
33.	člen
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ima pravico ugovora na okrajni ljudski odbor zoper vsak sklep občinskega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel to pravico,
Okrajni ljudski odbor razveljavi sklep občinskega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o odločitvi obvesti občinski ljudski odbor.
34.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
35.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imu-nitetnih vprašanjih.
36.	člen
Ljudski odbor odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v upravnem postopku samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše tajnik ljudskega odbora.
37.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v »Uradnem vestniku okraja »Novo mesto.«
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
38.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njiju samima ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
39.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odbprniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
40.	člen
Občinski ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
2.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima pet članov.
41.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, razpisuje natečaj za mesta uslužbencev, predlaga občinskemu ljudskemu odboru postavitev uslužbencev oziroma postav-lja uslužbence, kolikor spada to v njeno pristojnost, in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
42.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo Prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega or-Sana potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
43.	člen
Občinski zbor ima tele stalne odborniške komisije:
mandatnp-imunitetno komisijo, ki ima pet članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, 1 ima pet članov.
44.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imenutetno komisijo, ki ima tri člane:
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
3.	komisijp za predpise, ki ima pet članov;-
4.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja. ki ima pet članov.
45.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov Zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odbomiška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja občinskega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora ter o tem poroča zboru.
46.	člen
Občinski ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
47.	člen
Predsednik (in podpredsednik) ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora se izvoli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
49.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbpr in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi skupne seje občinskega ljudskega odbora ter sklicuje seje posameznega zbora, skrbi za izvrševanje njihovih sklepov ter vskla-juje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
50.	člen
Predlog predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskega odbora po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odbo,miški komisiji.
51.	člen
Če misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kak predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pr: svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika podatke ali poročilo o posameznem vprašanju s področja uprave ali pa mu naroči, da o posameznem vprašanju napravi poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega Odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih skliče sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahteve predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
56.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora lahko v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, sam izdaja ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, in zahteva po-
moč pri upravni izvršbi posameznih odločb ljudskega odbora in njegovih organov.
57.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega'odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Če je predsednik občinskega ljudskega odbora začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje odbornik, ki ga določi občinski ljudski cdbor.
60.	člen
Za svoje delo v ljudskemu odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
5.	Sveti
a) Sestava in področje
61.	člen
Občinski ljudski odbor Mirna ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
3.	svet za gospodarstvo, komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
4.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	svet za socialno varstvo in delo, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
6.	svet za zdravstvo in varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
7.	svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
8.	svet za trgovino in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani.
62.	člen
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve.
Svet za gospodarstvo, komunalne in stanovanjske zadeve obravnava s področja industrije, rudarstva, gradbeništva, obrtništva, s področja urbanizma, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve kmetijstva in gozdarstva.
Svet za socialno varstvo in delo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih ter dela in posredovanja dela.
Svet za zdravstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja zdravstva in varstva družine in skrbništva mladoletnih.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvo-jaške vzgoje v šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela
Svet za trgovino in turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbpr lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu daje predloge za člane svetov.
Če predsednik ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Novo mesto ter predsednik in uslužbenci ljudskega odbora občine Mirna ne morejo biti člani sveta. Nihče ne miore biti član v več kot dveh svetih.
64.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov.
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisije za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakoniti akt sveta; vsak drugi akt sveta, razen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni samo po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
65.	Sen
Sveti odločajo o upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakoniom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva.
66.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, miora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
67.	člen
Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik ljudskega odbora mnenje p tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
Kolikor gre za zadeve v upravnem postopku, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku.
b) Delo svetov
68.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se udeleži tajnik občinskega ljudskega odbora ali uslužbenec, ki ga tajnik določi. Svet pa lahko pokliče na sejo tajnika ali drugega uslužbenca ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
Seje sveta se mio ra udeležiti šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
69.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva cd tajnika, naj poroča o delu uprave ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa ustrezne organizacijske enot* naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sve:a.
70.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o seji sveta in opravljal za svet drugo administrativno delo.
71.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
72.	člen
V določenih razdobjih, najmanj pa enkrat vsakega pol leta mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
73.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
74.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
75.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
76.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločbe.
6.	Uprava občinskega ljudskega odbora
a)	Tajništvo
77.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativm-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor tajništvo kot enotni organ občinske uprave.
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije, ki so določene s predpisi višjih državnih organov; te opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin določi, da se določene upravne oziroma strokovne službe opravljajo tudi za področje ene ali več drugih občin, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
78.	člen
Notranje organizacijske enote tajništva so lahko odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo tajništva predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
Krajevni uradi se ustanavljajo s statutom.
Uprava za dohodke je posebna organizacijska enota v tajništvu.
Delo odsekov in uprave vodijo šefi.
Ljudski odbor, predsednik ljudskega odbora in tajnik ljudskega odbora lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku v zadevah določene vrste pooblastijo tudi vodje notranjih organizacijskih enot tajništva ali druge uslužbence.
79.	člen
Tajništvo občinskega ljudskega odbora opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem
statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali kakega drugega posebnega organa občinskega ljudskega odbora.
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdaja tajništvo občinskega ljudskega odbora odločbe v upravnem postopku, nadzoruje izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravlja upravna dejanja in izvršuje upravne ukrepe, za katere je pooblaščeno.
80.	člen
Zadeve s svojega področja opravlja tajništvi občinskega ljudskega odbora samostojno na podlag: in v mejah zakonov predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor ali njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se mora tajništvo ravnati po smernicah ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsak akt tajništva, razen odločb, ki so bile izdane v upravnem postopku.
Pri izdaji nove odločbe se mora tajništvo ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
81.	člen
Tajnik občinskega ljudskega odbora načeljuje tajništvu in organizira njegovo delto.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s področja poslovanja tajništva ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet to odkloni, sporoči tajnik predsednik ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
82.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje tajništva občinskega ljudskega odbora;
2.	vodi upravni postopek in podpisuje odločbe; postopek vodi in izdaja odločbe tudi takrat, kadar odloči ° upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
3.	da je o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odbioru in njegovim svetom;
4.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pra-yice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kak akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih organov ali z odloki ljudskega odbora;
5.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju tajništva in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
6.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne notranje organizacijske enote tajništva;
7.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
8.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerodnosti, sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdio bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
9.	določa razpored letnih dopustov za uslužbence in delavce;
10.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje.
7.	Sodnik za prekrške
83.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh pre-' krških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kak drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
84.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali višjo šolo zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 je lahko izvoljena za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali višje šole zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit.
8.	Krajevni uradi
85.	člen
Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade:
1.	V Šentrupertu za območje naselij: Šentrupert, Vrh pri Šentrupertu, Kamnje, Hrastno, Hom, Okrog, Zaloka, Zabukovje, Ravnik, Rakovnik pri Šentrupertu, Draga pri Šentrupertu, Škrljevo, Bistrica, Prelesje, Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, Brinje, Straža, Trstenik in Slovenska vas.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
86.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2.	izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor.
87.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9.	Uslužbenci ljudskega odbora
88.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Statut uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje, ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora in tajnika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
89.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
90.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Če se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
91.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
92.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika ter tiste uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt d postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen na predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom ali razpisom. Če organ, ki odloča 6 pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa samo akt o postavitvi.
93.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora In za druge uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno mesto kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo.
94.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
95.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih postavlja in razrešuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe io postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če z zakonom ni drugače določeno.
III.	Krajevni odbori
1.	Sestava in izvolitev
96.	člen
Na območju občine Mirna se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
Bistrica za naselja: Bistrica pri Mokronogu, Prelesje, Gorenje Jesenice, Dolenje Jesenice.
Migolica za naselja: Migolica, Migolska gora, Sa-jenice, Selo pri Mirni, Selška gora, Cimik, Ravne pri Mirni, Zagorica, Škrjanče pri Mirni, Sevnica in Gorenja vas.
Straža za naselja: Straža, Trstenik, Slovenska vas in Rakovnik pri Šentrupertu.
Šentrupert za naselja: Šentrupert, Brinje, Vrh pri Šentrupertu, Kamenje, Hom, Hrastno, Draga pri Šentrupertu, Okrog, Zabukovje, Zaloka, Ravnik in Škr-ljevo.
Zabrdje za naselja: Gomila, Brezovica, Debenc, Stan, Volčje njive, Glink, Trbinc, Zabrdje, Stara gora pri Mirni in Praprotnica.
97.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki sio bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
98.	člen
Če se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci po posameznem zboru in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako število ali približno enako število prebivalcev.
99.	člen
Za člane krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
Šef krajevnega urada ne more biti član krajevnega odbora.
100.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
101.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
102.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih volijo zbori volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil, in izvoli namesto njega drugega.
2.	Podorčje krajevnega odbora
103.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj; če gre za pomembnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
104.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
1.	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javno razsvetljavo, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
2.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
3.	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
4.	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
5.	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanje obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
6.	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
7.	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, poplave in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor lahko da s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Če krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
105.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
1.	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
2.	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in p,redlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
3.	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, nje^ govih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
4.	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
5.	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za olajšanje njihovega dela.
106.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji.
107.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
108.	člen
Krajevni odbor določa o upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda -krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da na vpogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Če območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjem odstav-
ku ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh po tem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
109.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko proračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabljajo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz predračuna krajevnega odbora.
110.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
111.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
112.	člen
Krajevni odbor mora najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročati o svojem delu.
•«
113.	člen
Dolžnost predsednika in člana krajevnega odbora je častna družbena služba.
114.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV.	Zbor volivcev
115.	člen
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja krajevnih odborov (96. člen tega statuta).
Občinski ljudski odbor lahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov volivcev, določeno po prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja.
116.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zborom volivcev o svojem delu.
117.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Če skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora ga začne in vodi do izvolitve zboro-vega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik; zapisnik je treba takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
118.	člen
Zbcr volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor Novo mesto.
119.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
120.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu;
2.	o regulacijskih načrtih;
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
121.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V.	Referendum
122.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine članov oziroma volivcev v občini. Tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Če zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	Končne določbe
123.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Novo mesto s pritrditvijo Komisije republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute, uporablja pa se od 1. septembra 1955, poznejše spremembe statuta pa od dneva, ko jih je ljudski odbor sprejel.
Številka: 01/1-1325/1
Datum: 21. XI. 1957.
Predsednik ObLO:
Ludvik Golob
78.
Na podlagi 1. odstavka 15. člena, 7. točke 12. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter člena 22. statuta občine Metlika, je izdal občinski ljudski odbor Metlika na svoji seji dne 28. IV. 1958
ODLOK
o podeljevanju socialnih podpor
1.	člen
V skrbi za socialno varstvo svojih občanov daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev.
2.	člen
Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne oziroma so nepreskrbljene.
Za dela nezmožne in nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki se ne morejo preživljati zaradi mladoletnosti, starosti, telesnih in duševnih hib, težjih bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija, pa nimajo zadostnega premoženja niti zadostnih dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi.
3.	člen
Socialne podpore so:
a)	stalne,
b)	enkratne,
c)	dijaške.
Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila podpora odobrena, in preneha koncem meseca, ko so odpadli pogoji za upravičenost. Svet za socialno varstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okolnosti.
4.	člen
Stalna podpora se daje onim osebam, ki so trajno alf za daljši čas socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v 2. členu tega odloka. V primerih, ko se priznava socialna podpora osebam, ki so v celoti navezane na izobraževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 3000 din do največ 5000 din mesečno. V posebno težkih primerih, zlasti tedaj, ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno postrežbo in nego, sme biti znesek tudi primerno višji.
V primernem znesku pa se lahko prizna podpora tudi osebam, ki imajo nekaj lastnega premoženja, a jim to ne zadostuje za preživljanje, kot tudi onim, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali imajo sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore upravičeno. V teh primerih se določi višina podpore po prostem preudarku.
Osebam, ki žive v raznih socialnih zavodih, se določi preživnina oziroma podpora v višini oskrboval-nine v teh zavodih oz. dela oskrbovalnine, upoštevajoč pri tem socialno stanje družine. Upokojencem, ki so v socialnih zavodih, se lahko v okviru možnosti doplača .razlika med pokojnino in oskrbovalnim.
Pogoje za upravičenosti do podpore morajo prosilci izpričati z dokazili, ki se uporabljaj^ v upravnem postopku.
5.	člen
Od oseb, ki imajo nepremičnine se lahko zahteva, da se obvežejo prejeto podporo v svojem času vrniti in se ta zahteva zemljiško-knjižno zavaruje.
O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje v smislu prejšnjega odstavka, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Enkratne podpore se dajejo izjemoma osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov v družini. Take podpore se la-
hko dajejo tudi za nabavo ozimnice stalnim socialnim podpirancem, minimalnim upokojencem in sploh socialno ogroženim osebam in družinam v nujnih primerih.
Višina podpore se določi po skrbni presoji vseh okolnosti in v okviru razpoložljivih finančnih sredstvih.
7.	člen
Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij, vajenci v gospodarstvu, pa tudi dijaki višjih gimnazij in strokovnih šol.
Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč pri tem uspeh pri učenju.
Dijaška podpora sme znašati največ 6000 din, vštevši morebitni otroški invalidski dodatek kot tudi druge dohodke upravičenca. Izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, to je onim, ki prejemajo štipendijo po zadevnih posebnih predpisih, vendar le v primeru, če se oskrbujejo v zavodih (internatih), a štipendija, vštevši otroški dodatek in druge dohodke, ne zadošča za plačilo oskrbnine. V takih primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dodatki in oskrbnino.
8.	člen
O prošnjah za socialno podpo.ro odloča po prostem preudarku odsek za splošne zadeve.
Odločba o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali naravnost zavodu, vendar mora biti to iz odločbe razvidno.
V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se izplačuje podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik, ki pa se odredi po potrebi. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v blagu.
9.	člen
Zoper odločbo o dodelitvi podpore, odnosno o zavrnitvi prošenj za stalne, enkratne in dijaške podpore, je dopustna pritožba, v skladu s predpisi zakona o splošnem upravnem postopku, na svet za socialno varstvo ObLO Metlika.
10.	člen
Stalne, enkratne in dijaške podpore se lahko ukinejo ali pa se spremeni njih višina, če so za to ugotovljeni razlogi, ali če so odpadli pogoji do upravičenosti, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti občini.
O ukinitvi ali spremembi višine podpore odloča upravni organ pristojen za soc. skrbstvo. Pritožbo zoper to odločbo rešuje svet za socialno skrbstvo.
11.	člen
Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija socialnih podpor in obisk vseh socialnih podpirancev. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži komisija svetu za socialno varstvo.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 03-477/3
Metlika, 29. aprila 1958.
Predsednik ObLO:
Franc Jakljevič 1. r.
79.
Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov je občinski ljudski odbor Mokronog na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 sprejel
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev
1.	člen
Zaradi intenzivnega in uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni se na območju občine Mokronog odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.	člen
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun.
V hribovitih področjih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč po-flooč v nočnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in Nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.	člen
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zem-jišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega judskega odbora dotoči po zaslišanju kmetijske za-ruge tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.	člen
Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračuna kme-dska zadruga posameznim lastnikom zemljišč nabav-
no vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški).
5.	člen
Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, tega ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno.
6.	člen
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
7.	člen
Za kršitve predpisov iz L, 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.	člen
Ta odreba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 01-856/2-58
Mokronog, 7. maja 1958.
Predsednik ZP:	Predsednik ObLO:
Marjan Uhan 1. r.	Jože Jerič 1. r.
80.
Na podlagi 12. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/ ) 25. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56), je izdal svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Mokronog po sklepu 1. seje dne 29. aprila 1958
ODREDBO
o pločavenaju pristojbin za grobove na pokopališčih
1
Na vseh pokopališčih na območju občine Mokronog se določijo naslednje pristojbine za grobove:
I. Za navadni oziroma vrstni grob za dobo 10 let (za 1 osebo):
a)	za odraslega mrliča 200 din,
b)	za otroke do 10 let 100 din.
II.	Za rodbinski grob za dobo 10 let 500 din.
III.	Za' izbran posebni grob za dobo 10 let 800 din.
IV.	Za obnovitev pravice do nadaljnje uporabe vrstnega groba ali izbranega groba je treba plačati za dobo 10 let 600 din.
V.	Kot doklada na rodbinski grob se plača ob vsakem novem pokopu za dobo 10 let:
a)	za odraslega mrliča 600 din,
b)	za otroke do 10 let 200 din.
2
Mrliči popolnoma revnih družin se pokopljejo brez plačila pristojbine na podlagi potrdila o premoženjskem stanju.
Grobovi borcev NOV se ne smejo prekopavati in se zanje ne pobirajo pristojbine za grobove.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-998/1-58
Mokronog, dne 7. maja 1958.
Predsednik sveta za komunalne
in stanov, zadeve:	Predsednik ObLO:
Karol Ribič 1. r.	Jože Jerič 1. r.
bolezni, da teh ni mogoče drugače uspešno zatreti; iz nasadov morajo tudi odstraniti vse od rastlinskih škodljivcev in bolezni napadene veje in štrclje.
2.	Z debel in vej morajo pred zimskim škropljenjem odstraniti mah, staro skorjo, drevesne gobe, suhe, gnile plodove ter jih sežgati.
3.	S kemičnimi pripravami za zimsko škropljenje sadnega drevja morajo poškropiti jablane, žlahtne hruške ter slive in češplje.
2
Zatiralni ukrepi, navedeni v 1. točki te odredbe, morajo biti izvedeni od novembra do aprila vsakega leta.
3
Škropljenje sadnega drevja organizirajo kmetijske zadruge. Te skrbijo, da je na razpolago dovolj zaščitnih sredstev in za uporabo sposobnih škropilnic ter da so škropilnice v času škropljenja ekonomično izkoriščene.
81.
Na osnovi 33. in 34. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-29/54) in 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradnii list FLRJ, št. 52-544/57), je izdal svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Mirna na seji dne 21. aprila 1958
ODREDBO
o obveznem čiščenju sadnega drevja in škropljenju proti ameriškemu kaparju ter drugim škodljivcem in boleznim na območju občine Mirna
1
Zaradi zatiranja ameriškega kaparja ter drugih škodljivcev in bolezni sadnega drevja, morajo vsi lastniki sadnega drevja izvesti naslednje zatiralne ukrepe:
1. Izkopati ali posekati in iz nasada odstraniti vsa sadna drevesa, ki so suha, na pol suha, močno rakasta ali tako napadena od rastlinskih škodljivcev in
4
Kmetijske zadruge vodijo o poteku akcije zatira-vanja ameriškega kaparja evidenco in dostavljajo občinskemu ljudskemu odboru v določenem roku poročilo s predpisanimi podatki.
5
V smislu 3. točke 58. člena temeljnega zakona o varstvu .rastlin pred boleznimi in škodljivci se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 20.000 din lastnik sadnega drevja, ki ne zadosti določilom 1. in 2. točke te odredbe.
6
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-585/2
Mirna, 21. aprila 1958.
Predsednik sveta za kmetijstvo
in gozdarstvo:	Predsednik ObLO:
Jože Frelih 1. r.	Ludvik Golob 1. r.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju—• Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.