t Voina. ŽIGA KASTNER Strašna vojna je zahtevala žrtve tudi od maloštevilnega slovenskega koroškega učiteljstva. Lani dne 10. avgusta ob 4. uri popoldne je padel v bitki pri Černelici Ž i g a K a s t n e r in bil pokopan tain dne 12. avgusta. Zvedeli smo to žalostno vest šele sedaj. — Maturo je napravil 1. 1913. na cekvvškem učiteljišču. Po izbruhu vojne je moral pod orožje in se je poroeil, preden je odišel na bojišče, z Liziko Schleiniggovo, hčerko vladnega svetnika in pok. gimnazijskega priofesorja v Celcvcu. — Velik del svoje mladosti je preživel pri starem očetu, p. d. Štefanu v župmji Št. Jurij na Vinogiadih v Važenberški občini. Tam je preživljal kot dijak počiinice, ondi sem spoznal njega in starega očeta, M je bil vzoren rodoljub. Tukaj se je že od matere dobro vzgojeni Žiga okrepil v narodnih nazorih. Vkljub svoji mladosti je bil resen in se zanimal za vsa važnejša narodna vprašanja. Težko bo ppgrešal tožni Korotan krepkega moža, od katerega si je mnogo obetal. — Stotnik Sporer je obvestil njegovo soprogo o smrti z na>slednjimi besedami: »Padel je, boreč se v resnici kot junak in zgled vsakemu vojaku, na častnem polju, bil je svojemu moštvu po očetovsko skrbeč predstojnik, ki mu je bilo vdano iz vsega srca. Častniki smio ponosni, da smo imeli tako hrabrega tovariša med seboj, in vsi žalujemo za njim.« Časten bodispomin vrlemu k o r o š k e m'u slovenskemu učitelju-junaku! I JURIJ ŠUMNIK I Došla je žalostna novica, da je dne 12. junija letošnjega leta umrl na južnotirolskem bojišču rezervni poročnik J u r i j Š u m n i k in bil 13. junija nokopan na pokopališču v Forni, provinca Vicenza. — Neki rezervni poročnik je pisal materi, »da je bil tako težko ranjen, da mu njegov duh ni pustil čutiti ostro pekiočih ran. Tiha smrt brez bolečin je bila konec njegovega junaškega življenja.« — Doma je bil v Šmihelu pri Pliberku ter obiskoval tamošnjo Ijudsko šolo in vstopil nato na mariborsko učiteljišče. En mesec pred izbruhom vojne je napravil maturo. V jeseni 1. 1914 se je javil prostovoljno k viojakom, kjer je hitro napredoval in postal meseca grudna 1915 poročnik. Bil je vrl narodnjak in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, in tudi to izgubo biomo bridko občutili! Bodi vrlemu koroškemu sloven'skemu učitelju-junaku časten spomin! NAŠA KRI. Od Mure tja do sinjih gor Balkanai, kjerkoli naših rek se struga vije, kjer solnce na planine naše sije, je ljudstvu ena govorica dana. Resnica svetu malo je poznana, da Ijudstvo to stoletja boje bije za dom in srečo svoje domačije in da boli ga nespoznanja rana. Cesarju bil je vedno zvest Slovenec, za njega bal se ni nobenih žrtev, zvestobo priča živ in tudi mrtev! Najlepši v boju plete zmage venec. Življenje novi sreči rad žrtvuje, saj domu na altar se kri daruje! Nedin Sterad. VLAK ROPOČE... Obrisal z lic sem si solze, ki z njimi spet sem jih pomočil, ko od otrok se in žene za nedoločen čas sem ločil. Poreče kdo: »To si junak!« Kaj morem sam si; če sem tak! Ropoče vlak, in jaz hitim z njim tjakaj v daljni kraj neznani, skoz okno gledajoč, strmim na grad, ki krona je Ljubljani, in trudno solnce že v slovo žari mu v oknih prelepo. Pod gradom drevja, hiš morje v kopreno dima se zavija; tam mi vtonilo je src6, z inenoj gre zla meianholija; odslej brez vesla sem čolnar, kam val me vrže, ni mi mar! 18. junija 1916. Fr. Ro jec. ODLOCITEV? Listi javljajo: »Giornale d' Italia« (glasilo italijan. ministra zunanjih del) piše: Odločitev v svetovni vojni se je začela na vseh frontah. Prihodnja dva meseca utegneta prinesti odločitev v svetovni borbi. Udarila je ura rešitVe. Usoda četverozveze bo tudi usoda Italije. — Iz Genfa pišejo: Švicarski listi potrjujejo, da je Briand v zbornici določil končni termin za žrtve Francije na konec avgusta. — Iz Stockholma poročajo: Nevtralna konferenca za trajno posredovanje je dala pobudo, da se dne 1. aivgusta — na drugo obletnico svetovne vojne — priredi veliko mirovno demonstracijo, ki bi obsegala vse dežele. Parola bo ta: »Nikar še eno zimo vojne!« Evropske in ameriške nevtralne države naj zahtevajo od vojujočih, da naznanijo svoje mirovne pogoje. Ta dan naj se vrše zhorovanja, sprevodi, božje službe, po vsem nevtralnem svetu naj vse delo počiva za pet minut. Ob 10. uri dopoldne naj se ustavi ves aparat civilnega življenja; celo vsak železniški vlak naj se ustavi sredi vožnje, da se tako izrazi splošna zahteva po miru. Razne dežele so se že izjavile za to akcijo. Casopis za ruske ujetnike v MONARHIJI. Na Dunaju je začel izhajati tednik v ruskem jeziku pod naslovom »Nedelja«, ki mu je urednik stotnik Hugon Nagele. List je namenjen ruskim vojnim ujetni- kom. * KULTURNO DELO C. IN KR. VOJAŠKE UPRAVE NA RUSKEM POLJSKEM. Apostolski vojni vikar c. in kr. armade in mornarice, škof Emerik Bjelik, ki je meseca maja tekočega leta prepotoval zasedeno ozemlje Poljske, poroča o velikem kulturnem delu tamkajšnje c. in kr. vojaške uprave. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo le odstavek glede šolstva: Temeljito delo je opravila vojaška uprava na polju šolstva. Kakor znano, so morale biti pod rusko vlado vse javne šole ruske; tudi v privatnih (verskih) šolah ie moral biti učni jezik ruski, poljščina pa le učni predmet. C. in kr. vojna uprava je z enim maliom izpremenila vse ruske ljudske šole v poljske, in dočim je imela prej vsaka občina z 20 do 30 vasmi le po eno ljudsko šolo, ima sedaj že vsaka občina po več ljudskih šol, tako da je sedaj na Poljskem približno 1400 Ijudskih šol s 1800 učnimi osebami. Seveda se je primernio zvišalo tudi število šoloobiskujočih otrok. Da se odpomore  pomanjkanju učiteljev, so se uvedli nadaljevalni tečaji. V Jedrzejowu so ustanovili moško učiteljišče, v kratkem otvorijo tudi žensko. V Kielcah so otvorili prvi razred javne gimnazije. Zai srednjošolsko izobrazbo skrbe doslej večinoma še zasebni zavodi, ki jih vojaška uprava obilo podpira. NOTRANJI SLUŽBENI JEZIK NA ČEŠKIH SODNIJAH. Višje deželno sodišče v Pragi je vsem sodnijam praškega nadsodišča pred nekaj časa vnovič resno zabičalo, da v službenem razmerju te oblasti stoječih uradnikov, nastavljencev in slug v njihovem osebnem razmerju do službene gosposke ni smatrati za stramke in da se mora v tera oziru rabiti izključno nemščina kot notranji službeni jezik. RAZDOR V MADŽARSKI NEODVISNI STRANKI. Iz te stranke je doslej izstopilo 27 poslancev. Vodja teh poslancev, ki se hočejo konstituirati samostaJno, je grof Mihael Karoly. Ta je zdaj z ozirom na razkol obelodanil pojasnilo o denarju, ki je bil zbran v Ameriki za volitve na Ogrskem. Grof Karoly piše: Ta denar je dan izključno meni na dispozicijo. Naložen je na dobrem kraju na moje ime in ga ne more nihče doseči. Sam raizpolagam s tem denarjem in lahko z njim storirn, kar hočem. Seveda ga bom porabil za namen, ki je zanj bil darovan, namreč za pridobitev splošne volilne pravice in za demokratiziranje Ogrske. — O programu nove madžarske neodvisne stranke poroča kor. urad iz Budimpešte 18. t. m.: Nova (Karolyjeva) neodvisna stranka oseminštiridesetnikov objavlja svoj program. Stranka stoji na stališču personalne unije, priznava pa v pragmatični sankciji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje zahteva samostojno ogrsko armado in narodno brambno organizacijo na podlagi honveda in črne vojske, splošno volilno pravico, lobnovo tiskovne, društvene in zborovalne svobode, samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko državno' banko, obsežno narodno zemljiško reformO', intenzivni razvoj ljudskega š o 1 s t v a. Glede Hrvatske želi nova stranka ohraniti bratsko> (= nagodbeno) razmerje. # MAJOR MORATH O POLOŽAJU. Iz Berlina poročajo: Mlajor Morath piše v »Tageblattu«: Nazoru, da ginejo ruske sile, morem le pogojno pritrditi; pp naravi se namreč pomnoži ruska armada* od časa do časa za nekaj milijonov novih čet. Izključeno pač ni, da potem, ko se bo razbil novi ruski parni valjar in se vrgel med staro železo, napoči na vzhodu daljši odmor bojev in da zadobi takrat misel o miru kako obliko. Mogoče je misliti, da bodo ginile angleške sile, ker Angležem ni na tem, da bi sami s svojo silo zmagovali. Drugih posledic zdaj ne kaže izvajati iz sedanjega položaja vojske. * PADLI CEŠKI UČITELJI. V poročilu tajništva češke učiteljske Zveze čitamo, da so padli v prvem letu vojne na bojišču 103 češki učitelji, v drugem letu vojne pa je padlo 106 čeških učiteljev — skupaj torej 209. — B o d i č a sten spomin v naših srcih tem junaškim češkim tovarišein, ki so svoje življenje darovali cesarju in domovini! * ITALIJANI VZTRAJAJO OB SVOJIH ZAHTEVAH. Korespondenčni urad poroča: V »Journalu« nastopa Caburi proti stališču urednika inozemskega oddelka lista »Times«, Steeda, v jugoslovanskem vprašanju in ga svari, da naj ne pripoveduje zmernosti sami Italiji, temveč tudi Slovanom. Caburi se ne da ostrašiti po angleških grožnjah, da bi se Slovani, če bi jim Italijani hoteli zagraditi pot, vrgli v naročje Nemcem. Caburi meni, da bi znali to napraviti tudi Italijani, če bi se ne dosegel sporazum. Italija mora vztrajati na nadvladi v Adriji, zakaj samo v tem slučaju bi se mogla neovirano razširjati na vzhodu. Kdor je v posesti vzhodne jadranske obali, je gospodar vrat na vzhod. Ta vrata morajo biti italijanska. Italija je pričela vojno zaradi teh vrat, in če bi ne bilo te težave med Italijo in Avstro-Ogrsko, bi se bilo lahko sporazumeti. Kako so iTiogli Jugoslovani zahtevati, da naj bi se Italija odrekla ravno tistemu, kar naj bi bil dobiček njene vojne? Dokler so samo nekateri hrvatski vnočekr.vneži stavili svoje zahteve, da bi sejali spore v dunajskih interesih, se ni bilo treba razburjati zaradi teh zahtev. Sedaj pa, ko so prijatelji Italije v inozemstvu priredili takim zahtevam, se ne čuti samo krepko razočaranje, ki sili Italijane, da protestirajo najodločneje. Italijanski vladi in italijanskemu narodu se ne sme zgoditi krivica, da bi ju smatrali za sposobna, da bi se odrekla taki zahtevi. Če bi Jugoslovani prelistali italijansko zeleno knjigo, bi videli, kaj vse je Italija zaradi miru zahtevala, od AvstroOgrske. Potem bi pa tudi umeli, da ima Italija po vseh vojnih žrtvah sedaj pravico, dai zahteva več kot pa tedaj. Jugoslovani naj bi sitorej ne delali nikakršnih iluzij o tem. Trsta, Istre, Reke in Zadra bi Italija ne mogla izročiti. Urednik lista »Times« za inozemstvo bi storil prav, če bi prepričal o tem Jugoslovane. — »Reichspost« piše z ozirom na zgorajšnje prerekanje med Italijanom in Angležem: »Prepir tatov za našo zemljo nam vnovič odkriva njeno vrednost.« Nadalje prinaša>, kar je pred kratkim časom pisal francoski »Matin«: V Avstriji je narodna skupina, ka^tere razmerje do Italije je posebno kočljivo. To so Jugoslovani. Naj bodo zahteve te skupine take ali take, toliko stoji, da rnora Ialija v skupnem interesu zaveznikov in za ohranitev miru ohraniti popolno nadvlado v Adriji. Najvažnejše je to, d» se v bodoči Evropi napravi močne zavore pred nemško nevarnostjo. Upoštevajoč te višje ozire, pri čemer pa nismo zavrgli stremljenj junaških Srbov, smo zadnjič zapisali: »Jugoslovanska skupina je poklicana, da pomnoži odškodninio, kj jO' ima Srbija dobiti v toliki meri, kakor jo bo dopuščala organizacija prihodnje Evrope, ki zahteva absolutno gospodstvo Italije nad Adrijo. Več članov društva »Dante Alighieri« nam je 19. marca iz Rima poslalo svoje nazore o jadranskem vprašanju. Pravijo, da je posebnega strategičnega interesa želja Italije, da dobi Istro in njena mesta do nekaj km južno od Reke, t. j. do čeri Sv. Marka in Dalmacijo z otoki in obalo do Neretve.« ¦ VO.JNI SMOTER NEMŠKEGA KANCLERJA. Nai Nemškem je vnovič vstala huda nevihta. Od raznih strani zahtevajo, da naj se dovoli razpravljati o vojnih smotrih. Razni krogi so odločno proti »slepemu« zaupanju v kanclerja. Nacionalisti mu očitajo, da je označil nemške vojne smotre amo v negativni, ne pa tudi v pozitivni smeri, in zato bi skoraj dvomili io »odločni volji za zmago«. Kancler se vneto brani v^ svojem glasilu in pravi med drugim: »Ali je res mehkužneš in politik slabotnih možgan tisti, ki drugače misli kakor šestero^ gospodarskih zvez? Ali je re.s to pravo znamenje poguma in nadkriljujočega spoznanja, če poveš smotre, ki so glede možnosti še negotovi, glede koristnosti pa spiorni in dvomljivi? Vsekakor naš veliki mojster v državniški umetnosti vrednosti svojih mirovnih sklepov ni meril nikdar zgolj po velikosti pridobljenega lozemlja in zato tudi nikdar ni izkušal priklopiti državi tujih, samostojmih narodov, ampak jedro njegovega dela je bilo: »Kako najbolj kmotrno in trajno napravim svojo nemško domovino složno, krepko in tako, da je ne bo mogoče napasti v prostem razvoju njenih sil?«