ZAMBRATIJA - POLETNI DOM NAŠIH OTROK
Kot že veliko let doslej smo tudi letos načrtno in vestno pripravljali letovanje za naše otroke. V marsičem smo izpopolnili bivalne možnosti. Uredili smo novo ploščad za športne igre, na kopališču postavili sanitarije in tušc, preuredili ambulanto, obnovili kuhinjske aparate, prepleskali bivalne prostore, kupili kombi za prevoz otrok in še bi lahko naštevali.
Trudili smo se uresničiti skoraj vsako željo otrok in jim nuditi počit-nice, kakršne si lahko le želijo. To smo tudi dosegli. Otroci in vzgojitelji še nikdar niso bili tako navdušeni in zadovoljni. Pa vendar ima to zado-
voljstvo grenak priokus. Namesto 1.600 otrok, kolikor smo jih pričako-vali, jih je na počitnice odšlo le 606. Strah in negotovost zaradi vojne sta preprečila večjo udeležbo. Največkrat do samega odhoda nismo vedeli, ko-liko bo otrok. Številni so udeiežbo odpovedali. drugih preprosto ni bilo, nekateri pa so se celo na novo prija-vili. Nič nenavadnega za takšne raz-mere, bi lahko rekli, vendar pa je vse to našo službo postavljalo v prav dra-matične situacvje. Večino dela smo morali opraviti po telefonu in kakšne so bile takrat zveze. vemo. Nikakor nismo uspeli določiti ustreznega šte-vila vzgojiteljev. Tako smo raje v svojo škodo zagotovili več vzgojite-ljev. Otroci k sreči niso občutili niti nervoze niti vojnih razmer. Bili so razigrani. veseli. in nič se jim ni mu-dilo domov. Vzgojitelji ln vse osebje so se zavedali razmer in so nesebično še bolj poprijeli. Ni jim bilo žal, saj je bilo zanje veselje otrok največja na-grada.
Vojnega stanja niso doživeli niti otroci druge izmene, ki so se morali predčasno vrniti. Vožnja domov je bila nadvse prijetna. Vozili so se po novi poti skozi predor Učko. čez Liko in skozi Kočevje. Doživeli so toliko novega. da se jim je zdela vožnja pre-kratka.
Prav nestrpne trenutke pa je doživ-ljala Mari BenČina. Kot kakšna vo-hunka je bila na preži. kje se zapirajo ceste, in prek postaje milice usmerjala avtobuse. Srečno, uspešno ter zlasti pravočasno reagiranje je pripeljalo otroke zdrave in vesele k svojim ma-micam.
Negotova situacija pa nas tudi še zdaj spremlja kot zla slutnja. Predvi-devamo namreč. da bomo ob vse več-jem številu beguncev iz Hrvaške. mo-rali dom odstopiti. Dom bo sicer pod našo oskrbo, vendar nimamo zagoto-vila. da bo za naše letovanje že pra-zen. Toda optimizem nas ni zapustil. Delamo in načrtujemo z enako voljo kot doslej. Lahko zatrdimo, da bomo pripravljeni čakali otroke.
Sekretar: MARTIN ROZMAN