259. številka. Trst, v torek 12. novembra 1901. Tečaj XXVI • Bđlnoat • It ia>« •■krat aa 4 ar. razna aedalj la prunikov. j>0 4. ari Saročatna : za oelo leto........ 34 kron ca pol leta ......... IS „ za Četrt leta........ C „ ta an ment-r........ 2 tioai • aročcino e plačevali naprej. Na oa-■*Sc mm (»rilit^ie aar ičnin« u ai>itf> ne idr* _ '» tor-akarnab v T rs", u *e prodajajo po aa a^ene Številke po fi stotink <3 ovč ; i mm Trata pa po S atrainz (4 avč.) Telefon itT. »»70. bdin cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moč! Offl&at računajo po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-aiačf oglasi itd. se računajo po pogodbe Val dopisi naj se pošiljajo nredatAtvn Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre* jama apravalitvo. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Credalitvo lu tiskarna se uahujata * alici Oarintia Siv. 12. L* pravulltvo, In ■prejemanje Inseratuv v ulici Molim piccolo Siv. 3, U. uaiifttr. ^nlmjatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Laatnik konaorcij liata „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Za slovensko vseučilišče!*) I) un a j, 9. nov. 1901. Dan novembra 1901 ostane zgodo-vinsk, časten »lat za slovenske visokošolce na univerzi dunajski, vele važen dan v boju za slovenska vseučilišče, znamenit dan dejanske in praktične vzajemnosti jugoslovanskega dijaštva. Bilo je koncem zadnjega letnega tečaja, ko je nemško na<-ijonalno dijaštvo priredilo v avli univerze Dunajske hrupno ovacijo rektorju na napade doktorja Luegerja povodom protestnega shoda pvol>odomiselnega nemškega dijaštva proti katoliški univerzi v Inomostu, kateremu shodu je prisostvoval tudi rektor. 1 Ko se je rektor zahvalil na simpatijah dijaštva, obstopili so ga uniformirani burši v »Glanz und Wiehs«, potegnili meče iz nožnic iu naredili ganljivo živo sliko. V avli so pa odkritih glav »commilitoni« glasno in bučno za|>eli »Gaudeamus«. Lep prizor je bil to — za Nemce! Slovane pa, ki smo prisostvovali temu slavju kakor občinstvo, so ti trenotki l*i!eli v dušo; čutili smo se zapuščene, osamljene, brezpravne, in z vso silo se nam je obud'la želja po lastni slovenski univerzi, kjer bi naš narodni ponos svobodno razvijal svoje peruti. Včeraj pa je bilo dano temu ponosu zmagoslavno zadoščenje. Ko je vsled izgredov v Inomostu in na Dunaju ptščici laških dijakov javnost j»osvetila toliko pozornosti iu je cel«'» \ lada jk> naučnem ministru namignila, da hoče ustreči njih zahtevam glede italijanske univerze v Trstu ; ko je neki nemški list pisal, da germanskim načrtom glede Adrije preti od strani Italijanov resna nevarnost, da pa se od Slov encev ni bati vs pesnega od pora, temveč da se isti z lahkoto in v kratkem germanizujejo : zavrela je nam slovenskim visokošolcem kri in sklenili smo, da z vso energičnostjo zopet poživimo začeto akcijo glede vseučilišča v Ljubljani. Poslali smo nemudoma j>oziv na slovenske visokošolce v Gradcu, Pragi in Inomostu, da se nam pridružijo in takoj prirede zborovanja za slovensko vseučilišče. Dne 4. novembra smo hoteli sklicati po i;. 2 vse (avstrijske) jugoslovanske visokošolske na Dunaju na zborovanje v ta namen, ali policija shoda ni dovolila, češ, da je proti zakonit, da ima samo rektor pravico dopuščati zborovanja na uuiverzi. Na to je šla deputacija Slo* encev, Hrvatov in Srbov k rektorju s prošnjo, da nam odkaže dvorano za shod. Rektor ni dovolil. Preostajalo nam ni druzega nego da se snidemo v avli in da se tam preči tata protest proti italijanski univerzi in memorandum za slovensko univerzo. Dne X. novembra ob 10. uri in pol do-poludne smo se zbrali v avli: Slovenei, Hrvatje, Srbi, Bolgari, do MHJ po številu, iu kakih 2e opisujejo sicer isti dogodki, kakor so opisani v včerajšnjem našem dopisu z Dunaja. .Mi ker je v tem današnjem dopisu toliko novih zanimivih momentov in podrobnosti in je tako plastično op>an toliko energični kolikor dostojanstveni nastop na-ega dijaštva. oprtega na tovariše sorodnih nam plemen: ker so dogodki niinolfga petka tako razveseljiv pojav praktične solidarnosti meti avstrijskimi Slovani, kakor ga morda še nismo doživeli, in imamo torej ;>red salto zgodovinsko-pomemben dogodek: in Ver smo /bok tega uveijeni, da so ti dogodki vzbodtti splo-no zanimanje in čutstvo iskrene zadovoljno-ti med čitajočim občinstvom našim. smo uverjeni tudi. da smo ustregli našim čitateljem s pri-«"-enjem tudi tega dopisa. Op. ured. mogočno himno »Hej Slovani«, na kar bo udarili Nemci iDie \Vacht am Rhein«, katero so pa naši glasovi kmalu udušili. Vnel se je pravi pra vcati boj, kajti Slovani nismo smeli in ne hoteli sramotno oditi, temveč smo dokazali, da smo z Nemci jednakopravni na akademiČnih tleh Slovenske hrbte so krepko podpirali Hrvatje, Srbi, Bolgari in severni Slovani. Vpilo se je, kričalo, piskalo, žvižgalo, v prednjih vrstah so se ruvali, suvali, stiskali, bili s pestmi in palicami. Zdaj se je naš val za gnal v nemškega, zdaj ta v našega. Stiska in gnječa je bila tako strahovita, da je bilo življenje v nevarnosti ; marsikdo je hotel samo od strani opa zovati, ali zagrabil ga je vrtinec in, hočeš nočeš, moral je v naše l>ojne vrste. Slovenci smo hoteli paktirati z Nemci, da se raziđemo pod pogojem, ako Nemci istočasno in paralelno z nami odidejo pri drugem i zhodu. Dvignili smo Slovenca na rame, da otvori pogajanja: »Posluh«, »silentium«, »ein Slovene spricht« — ali Nemci niso dopustili tega, in klici »nieder«, »Abzug«, »hinaus« — »živio«, »na zdar« so odmevali brez konca in kraja po avli. Razkačeni Nemci so priredili uprav srdit naskok na Slovane, ali brez vspeha. Bojevanje je nadaljevalo, le tu pa tam je nastopil kratek odmor, da se prednje vrste, onemogle in zasople, nadomestijo z novimi , čilimi.... Cepiče so frčale sem, klobuki tja... Tudi Slovenec zna, če treba, biti s pestjo, braniti svojo pravico in svojo posest.... Med tem je šla deputacija Sloveneev k rektorju in mu izročila memorandum. Rektor je skušal s pogajanjem pomiriti razgrete duhove in je obljubljal, da izposluje dvorano za zborovanje, če ne na univerzi, pa zunaj univerze. Deputacija ga je zavrnila, zakaj ni prej dal te obljube?! Sedaj da je prekasno, protest in memorandum sta bila vsprejeta v avli z burnim odobrenjem tisoč grl in namen, za sedaj — dosežen ! Brezvspešni boj je pojemal in ob 12. uri ponehal. Slovani so se iz lastne volje in mirno pomikali proti izhodu in brez pritiska od strani Nemcev — i u bojišče se je izpraznilo. Le kravate, ovratniki, manšete, gumbi in zlom-Ijenje palice na tleh so pričale, da so se tu ravnokar vršili burni prizori. Pred univerzo se je dalo povelje : »pred: parlament!«, ali policija je zaprla vsa pota i tja in velikanska kolona Slovencev, Hrvatov, ; Srbov in severnih Slovanov se je pomikala po Alserci, prepevaje navdušeno in sveča- ; nostuo odkritih glav : »Hej Slovani«, »Liepa naša domovina«, »Naprej zastava Slave«, »U boj u boj« — vmes so pa orili klici »Živela slovenska univerza v Ljubljani!«, »Živila zajednica jugoslovanska !« Zavili smo v »Budjejovičko pivnico«, napolnili vse prostore do zadnjega, stojć se domenili glede na- ' dalnje taktike ter se na to popolnoma razšli. Energični nastop in vrla organizacija vseh slovanskih visokošolcev na Dunaju sta rektorja prestrašila. Popoludne ob 5. uri je poklical predsednika »Slovenije« in »Zvonimira« in prosil, da naj vsaj drugi dan, v soboto, vzdrže mir ter mu dado 24 ur pomisleka; konferiral da je že z naučnim ministrom in ministerskim predsednikom, ter da nam izposluje dvorano zunaj univerze, v kateri bomo po § 2. lahko zborovali ; na univerzi da se principijelno ne dovoli nikak shod, ker je v tolikem številu dunajskih vseučilisčnikov vsaka kontrola nemogoča, policijskega organa pa da ne more dopustiti na zborovanje na akademičnih tleh. Deputacija je obljubila za drug dan popolen mir-in odšia. Zvečer je imel senat sejo. Ker so se demonstracije za Časa Bade-nija ponavljale še pozno zvečer, patruljirali so burši še kasno v noči pridno okoli univerze, tudi policija je bila postirana za raznimi ogli. Danes so Nemci že ob 8. uri zjutraj zasedli najprvo takozvani slovanski trakt v avli in potem vso avlo. Ali Slovani se vsled striktnih obljub rektorja glede zborovalne dvorane danes nismo shajali v avli — in tako so siromaki zastonj čakali ves dopoludne. Danes je rektor zopet pozval zastopnike Slovencev in Hrvatov ter izjavil, da da v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 10. dopoludne, defenitivni — najbrže ugoden odgovor glede dvorane. Ta demonstracija je pokazala, da so Slovenci oprti na druge S1 o-vane, v državi narod, preko katerega vlada nikakor ne sme iti na dnevni red, če nas tudi v »Ostdeut-sche Rundschau« in »Deutsches Volksblatt« nazivljata »Nationchen«. (To bi si morali mi dobro zapomniti, da krščanski socijalisti se-kundirajo prusjaškemu glasilu znanega \Volfa ! Op. uredn.) Ako rektor naši zahtevi glede dvorane ugodi, tedaj se zberemo vsi slovanski visoko-šolci v jedni največih dvoran dunajskih, kjer pozovemo vlado, da se po vzgledu deželnega zbora kranjskega in stolnega mesta Ljubljane resno zavzame za naše vseučilišče, za ognjišče naše prosvete ; ako ne: tedaj bo vsled z a d n j i h dogodkov krepko organizirano slovansko visokošolsko dijaštvo na Dunaju polno-šte v i ln o javno in glasno protestiralo j) r o t i kratenju naših državljanskih pravic. Poživljamo vse slovenske občine in vsa društva, vse odločilne faktorje ua političnem polj u iu vse slovenske časopise brez izjeme, da nas po izgledu impozantnega solidarnega nastopa vseh slovanskih visokošolcev dunajskih po svojem delokrogu krepko podpirate in ne pustite z d n e v n e g a r e d a slovenskega vseučilišča v L j u b 1 j a n i, dokler ne bo — zmaga naša! kor se je že zgodilo nekemu odvetniku v Mariboru, dostavitev z nemško-italijanskim povratnim recepisom. Torej k zapostavljenju še roga nje. V takih malenkostih se kaže, kako globoko je v nekaterih sodniških krogih ukoreninjeno nemško- nacijonalno radikalno mišljenje. Slično, kakor v prvi instanci je tudi v drugi instanci postopanje z jezikovnimi pravicami Slovencev, bodi v civilu, bodi v kazenskih stvareh ; skoro vsikdar se nedopustno daje peednost nemškemu jeziku, in to ob okolnosti h, ko stranki, tožencu, iz tega nav-staja direktna škoda, ker ni vešč nemškemu jeziku. O priliki navedemo konkretnih slučajev in doprinesemo dokaz, da so justični upravi, ki razpolaga sedaj s tolikimi organi za nad-zorovanjo sodišč, te razmere dobro znane, da pa nima deloma ne volje, deloma pa ne poguma za odstranjenje teh kričečih kri-vičnosti. Jako hudo je kršenje ne le jezikovnih pravic, ampak se tudi spravlja v nevarnost pravna varnost na porotnih sodiščih. V tem postopanju, kjer gre za najhuja zločinstva, se ni še nikdar dvignila slovenska obtožba. Vedoma se kršijo tu velika načela in sicer, kakor trdč, radi porotnikov. Tu prihajam na žalostno poglavje, na sestavljanje porotniških imenikov, o katerem sestavljanju odločajo izključno le politiški pomisleki, kar kočemo dokazati o priliki s konkretnimi podatki. Tu trebajo orodja, ki umejo namene, za dušenje slov. novinstva in jemljejo v liste porotnikov, poleg par Slovencev za parado, same nemške strankarje, in iz poslednjih posebno rado take, ki sploh ne umejo slovenskega jezika. Da pa s tem vestne ljudi spravljajo v mučno situvacije, da morajo po prisegi in vesti oddajati svoj glas o krivdi ali n e-krivdi človeka, čegar obrambi niti slediti niso mogli z bok nepoznanja njegovega jezika, kakor tudi ne izpoved bara prič : za to te, kakor se zdi, sodišča ne menijo I (Pride še.) Avstrijski zistem. (Iz govora poslanca Jurija Biankinija v zbornici poslancev dne 4. novembra 1901.) (Dalje.) Jaz konstatujem le, da se na uloge, predložene sodiščem v s 1 o v e n s k e m jeziku, v 90 odstotkih slučajev piše nemški zapisnik, in stranka mora — pa naj se tudi brani — podpisati ta zapisek, ki jej je cesto nerazumljiv. Ko je enkrat prva uloga — ki je v podlago nadaljnjemu postopanju — nemški protokolirana, gre tako dalje v vsem aktu ; tu ne pomaga nobena prošnja, nobena pritožba. Justično ministerstvo in predsedništvo višega deželnega sodišča ne le da nista nastopila proti tej nepristojnosti, ampak nasprotno, še povspešujeta isto in prepuščata popolnoma poljubnosti posamičnega sodnega uradnika, da se — seveda na škodo Slovencev, kajti gorjć onemu, ki bi se hotel dotakniti kake nemške stranke v nje jezikovnem pravu — ne meni za obstoječe predpise. Zdi se res, kakor da so si sodniki nadeli nalogo, da Slovencem, zahtevajočim svoje pravo, korak za korakom mečejo polena pod noge. Ako je Slovenec napravil slovensko ulogo, katero treba vendar konečno rešiti slovenski, potem dobi gotovo rešitev z nemško kuverto in nemškim povratnim recepisom, ali pa z nemško dostavnico. Ako se je pritožil proti temu in zahteval vsaj dvojezične tiskovine, potem pa dobi, ka- Politični pregled. V TRSTU, dne 12. novembra 1901 Za slovensko vseučilišče. V nedeljo je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo, v kateri se je izrekel za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in proti temu, da bi se laško vseučilišče ustanovilo v Trstu, mesto na južnem Tirolskem. Gospod župan Hribar je utemeljeval to v daljšem govoru, katerega glavne misli podamo v ju-trajšnji številki. Jugoslovanski vscučiliščniki v Gradcu so doposlali dopis poljskemu in obema češkima državnozborskima kluboma, v katerem prosijo iste naj se v državnem zboru zavzamejo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. V ta namen se je podal na Dunaj tudi odposlanec graških slovenskih akademikov, jurist Kukovec. Tudi rektor graškega vseučilišča se poda bajć na Dunaj do na učnega ministra, da predloži istemu zahteve jugoslovanskih vse- , učiliščnikov. Rektor graškega vseučilišča se kaže precej prijaznega naspioti zahtevam jugoslovanskih vseučiliščnikov. Poživljamo v nevič vse poklicane faktorje, da zastavijo ves svoj vpljiv v to, da se čim prej ugodno reši uprašanje o ustanovitvi vseučilišča za Jugoslovane. Demonstracija za slovensko in Češko univerzo. Včeraj popoludne priredili so slovanski velikošolci v Pragi demon- stracijo za ol>e slovanski univerzi. Nad 3000 dijakov zbralo se je v avli češke politehnike. Rektor politehnike je imel govor, v katerem je povdarjal potrebo jug'»slovanske univerze v Ljubljani in češke univerze v Olomucu ali Brnu. Sprejeta je bila resolucija, s katero se slovanski klubi jnjedanske zbornice pozivljejo, tla se pri vladi zavzamejo za ustanovitev obeh zahtevanih univerz; ljubljanska naj bi bila <1 v* »jezična, t. j. naj bi imela slovenske in hrvat<*ko-grl>ske sto" oe ; razun tega zahtevajo v resoluciji, naj bi slovanski [toslanci pozvali vlado, tla na sp.osno reorganizira tudi srednje šole. Resolucija se predloži po deputaciji šestih velikosoloev rekto/jvrna obeh čeških visokih šol. P«* zborovanju no šli dijaki v 8prev«niu po glavnih (llieaii do muzeja, kjer So r-e razšli t»e »Slava !« klici. Poljsko »kolo c in italijansko vseučilišče. Oficijelno glasilo poljskega klub:«, »Czan«, j** ozirom na vprašanje ustanovitve italijanske univerze prineslo enuncijacijo, ki nas ie osupnila. Ni na« osupnilo toliko, ker iz izvajanj polj-kega lista zveni napoved, da bodo poljski poslanci bržkone glasovali za laško univento. Ali osupnili smo, ko srao čitali utemeljevanje tega poljskega stališča, oziroma, ko nam rečeni list govori o j»osledicah, k: j h Poljaki pričakujejo od tega, ako Ita-I an: dobe svoje vseučilišče. Da, to nas je osupnil**, ker kaže na po|w>lno nepoznavanje razmer na jugu, nravi naši italijanskih politikov, ter ciljev, katerim slede ti poslednji. Poljski list pričakuje namreč ugodnih posledic, ako bo vstreženo tej zahtevi Italijanov, in sicer v dvojnem pogledu. V prvo za razmerje med Italijani in Jugoslovani, in v drug«, za |»oložaj v parlamentu! Poljski list nadeja, da po ustanovitvi laške univerze |xmtanejo Italijani spravljiveji. To je najusodneja zrnc.ta. Do modula vivendi utegne priti kedaj med Italijani in Slovani. Ali |H»pred mora čas prinesti drugih voditeljev italijanske politike. Sedanji voditelji siede ciljem, ki poginoma izključujejo vsako sporazum ljenje se Slovani. Xa te sedanje voditelje bi ustanovitev laške univerze v Trstu delovala ravno nasprotno, nego se nadeja poljski list. Dni lx»do uresničenje tega j>oslulata njihovega tolmačili kakor velik korak dalje na potu — da govorimo kar naravnost —, katerega zadnja {»ostaja leži že izven integritete naše monarhije. Vstanovitev laške univerze jih naredi prav gotovo še srditeje in jih podžge še bolj za nadaljnje boje proti Jugoslovanom, ker jih le utrdi v menenju, da dosežejo svoj konečni cilj, k« je : uničenje Slovanov ob Adriji! Na to stran je torej poljski list v temeljiti zmoti. V diugo pa se nadeja, da Poljaki — ako IkkIo glasovali za laško univerzo — zvabijo Italijane od Nemcev, zbok česar bi se parlamentarno poloienje znatno zboljšalo, ker bi bila v parlamentu izključena vsaka večina za kako sj>eci jalno nemško vprašanje. V tem da bi bilo sicer negativno, ali vendar jako resno jamstvo, da brez državnih prevratov bi ponemčevalne vlade v Avstriji postale le sanje pangermanov. To da bi bilo v interesu vseh nenem^kih narodov in torej tudi Poljakov. Tud i to drugo utemeljevanje namerja-nega glasovanja Poljakov za laško univerzo ne veija, ampak kaže tudi na popolno nepoznavanje razmer in oseb. Kakor je j»olitika Italijanov doma brez vsake morale, tako so tudi nagibi, ki jih vodijo na Dunaju, brez vsake morale, brez logike in brea. srama. Kakor so se dosedaj mogli vedno sklicevati na narodni princip in na princip jednako-pravnosti in se gerirati kakor stranka, sU ječa na temelju nacijoualne avtonomije, a se ven- . dar vedno tesno družiti z okostenelimi sovražniki rečenega principa in avtonomije, tako bodo delali tudi v prihodnje in izdajali lastna načela in se vezali s tistimi, ki jim bodo obljubljali v l»oju (od katerega, kakor že rečeno, sedanji voditelji primorskih Italijanov ne odnehajo nikdar in nikoli) kako koncesijo I ali pomoč, torej v boju — proti Jugoslovanom! Ta boj sedanjih italijanskih voditeljev je tradicijonalen in izvira iz aspiracij na jedni a na drugi strani : na jedni iz zvez voditeljev naš h Italijanov z onimi v kraljestvu sosed ne m, ki, sklicuje se na narodni princip, reklamirajo te j»okrajine naše za Italijo ; a na drugi strani iz boja za rcvendikacijo pravic, ki jih imajo Slovani do teh j»okrajin ! Mej ljudm . katerim gredo pota tako navskriž, katerih konečni cilji so si dijaraentralno nasprotni, je izključen mondus vivendi ! Ponavljamo pa, da bo možen modus vivendi med Slovani in Italijani, ko bodo drugačni ljudje vodili te poslednje. Dotlej bo pa vihral še mnogokateri boj v parlamentu dunajskem in neštevilnokrat se bo godilo, da se bodo Italijani vezali — z Nemci ! Če se poljski list nadeja drugemu, se ravno moti, ker so mu naše razmere terra incognita. Sploh se moramo čuditi, kako je mogel »C'zasc priti od prav pametnega začetka do prav nepotrebnih zaključkov?! Začetkoma pravi namreč, da s parlamentarnega stališča zadevlje stvar v prvi vrsti Jugoslovane. Oni da so torej poklicani, da izrečejo svojo sodbo. To je bilo pametno povedano in koretkno tudi s slovanskega stališča. Zakaj pa ni |»otem tudi pametno izvajal i/, pametne premise ? ! Zakaj ni rekel rpočakajmo, kaj poreko Jugoslovani! Zakaj je prejudiciral sodbi Jugoslovanov, da si sam povdarja, da so le ti v prvi vrsti poklicani za sodbo j tudi b parlamentarnega stališča'?! Zakaj ni prepustil sodbe njim, ki poznajo ljudi in razmere, ne pa da je hitel : se svojo sentenco in svojimi nasveti za po- j stopanje glede pokrajin, katere pozna k večeran na — zemljepisni karti ? ! Ali pa so imele vse te besede le dek->-rativen namen, da pokrijejo sklep »kola« : pomagati dru. Korberju in mu rešiti si t u racijo i! Parlamentarne vesti. Proračunski odsek je nadaljeval včeraj generalno razpravo o proračunu. Posl. L u p u 1 (Rumun) je izjavil, da bodo Rumuni glasovali za proračun, ker se nadejajo, da vlada Hgodi njih zahtevam. •Posl. Fort (Mladočeh) je obžaloval, da se hoče v proračunu zakriti resnični deficit ter je povdarja!, da je notranjepolitične razmere mogoče ozdraviti le z energično spremembo sedanjih, nevzdržljivih razmer. Posl. Wolf (Vsenemee) in dr. Men ger (nemški naprednjak) sta izrekla svoje soglasje z mislijo, da se uvede monopol na žganje ter sta nasprotovala zahtevi Cehov, da se v nemških (recte: ponemčenih Op. ur.) mestih ustanovljajo češka učilišča Mladočeh K u rz je odločno pobijal očitanje Nemcev, da bi Cehi sledili izsiljeval ni politiki. Razprava seje na to zaključila ; prihodnja Beja proračunskega odseka bo danes ob 7. uri zvečer. Socijalna demokracija in narodna ideja. O shodu socijalnih demokratov, ki se je vršil te dni na Dunaju, nam je obljubljena posebna kritična razprava. Ne da bi hoteli kakor si bodi prejudicirati stališču in izvajanjem našega g. sotrudnika, hočemo tu posneti nekoliko iz članka, ki ga je priobčila zadnja ^Politika« o rečenem shodu. Saj to, kar govori praško glasilo z ozirom na postopanje oficijelnega vodstva socijalnodemokra-tične stranke na Dunaju nasproti narodnim bojem med Nemci in Ćehi, oziroma nasproti narodnim stremljenjem Cehov in nacijonalni ideji v obče, velja — po našem menenju — v polni meri tudi za postopanje naših slovenskih socijalnih demokratov uasproti našim narodnim borbam z Nemci in Lahi in našim narodnim stremljenjem. Uvodoma izvaja rečeni pražki list, tla . so se na shodu sicer zjedinili za novi načrt programa, ali praske in diference, ki so se pojavljale na shodu, pričajo, kako se že majajo dogmatični nauki »čistega marxizma«. Dogodki na shodu pa pričajo tudi, kako so se v socijalni demokraciji že poostrile osebne rivalitete. Voanj: navidezni jednotnosti ne odgovarja več notranja harmonija. Dogodki na tem shodu so dokazali, kako razjedajoče upliva Bernsteiuova kritika Marxovih naukov — kritika, ki odklanja pobledeli i n-ternacijonalizem in ki hoče, da se tudi v socijalni plasti pošteva moč narodne ideje. Doktrinarji socijalne demokracije —j in nobena stranka jih niina toliko — naj se; upirajo proti temu kakor hočejo, nacijonalna ideja je vendar gospodovalna, ki daje sedanji dobi svoje označje. In ga b > dajala še dolgo »__i časa ! Ta ideja je slednjič prodrla tudi v sklenjene kroge organizovanega delavstva in je prisilila vodstvo i-ocijalno-demokratične stranke, da je o prirejanju organizacije stranke po teritorijih upoštevala narodni moment. Seveda je bilo to le palijativno sredstvo, ki ni imelo zaželjenega vspeha, kajti o zadnjih državnozborskih volitvah je v čeških krajih veli K del delavstva odletel od socijalno-de-mokratične stranke le v s 1 e d p r o t i n a-rodnega vedenja voditeljev. Vsa rabulistika (zavijanje) ne more utajiti, da je dunajska centrala socijalno-demokratične stranke nepristopna za duševno gibanje naroda češkega, in izlasti, da nima za narodne gibljeje tistega umevanja srca, ki je neizogibno potrebno, ako hočemo spoznavati narod v njega temeljnih globinah. Možje, ki stojć na čelu dunajskega vodstva socijalno-demo-kratične stranke, so vzrasli v nemških tradicijah, so tako rekoč obdani od nemške atmosfere, ne morejo se preriti iz milieu-a, kateremu pripadajo po nagnenju, po .vzgoji in po notranjem čutstvo vanju. O.ii se ne morejo otresti predsodkov, katerih so se navzeli že z maternim mlekom, njim nedostaje instinktivnega spoznavanja narodne duše češke! To vse jih odvaja v duševno sorodstvo 7. liberalno - naeijonalnim nemštvom, s katerim jih često veže tudi močan političen interes. Tako je prišlo, da se je med socijalnimi demokrati in liberalnimi Nemci razvila neka intimnost, ki se izraža v skupnem nasprot-stvu proti češkim prizadevanjem, a sosebno se je pokazalo to v boju proti jezikovnim nare.lbam. Radi te solidarnosti z Nemci je socijalna demokracija v čeških krajih izgu-: bila cele skupine pripadnikov. In to je tudi na dunajskem shodil očital češki socijalni demokrat dr. Soukup naglašuje, daje bila pravna v s e b i n a j e z i k o v n i h n a-redeb brezdvomna! Zastonj se je trudil dr. Adler se svojo rabulistiko, češ, da boj socijalnih demokratov proti jezikovnim naredbam je bil naperjen le proti formi, kakor so bile iste izdane (namreč brez spora-zumljenja z Nemci), ne pa proti vsebini teh naredeb. Koliko iskrenosti je v tem zvijanju dra. Adlerja, pa nam kaže konstatacija, s katero prihaja praški list, konstatacija namreč, da je bil dr. Adler, ki je bil baje toli užaljen le zato, ker so se jezikovne naredbe izdale brez sporazumljenja z Nemci, tisti, ki je bil svetoval grofu Taaffe-u, naj Stein-bachovo volilno reformo jednostavno oktroira. torej izda isto istotako proti volji Nemcev. Kje je bila tedaj tenkovestnost tira. Adlerja?! Zakaj pa ni imel tenkovestni dr Adler nič proti temu, da je grof Clarv odpravil jezikovne naredbe tudi brez sporazumljenja s — Cehi ?! Zakaj je bila socijalna demokracija ravno v Clarvjevi dobi tako zvesta pomagalka c. k. vladi, da si je pridobila celo naslov »c. k.« ? ! Dr. Adler ne more utajiti zgodovinskega dejstva, ti a je socijalna demokracija stala na strani močnejega, na strani preganjalca! To čutijo tudi tisti socijalni demokratje češki, ki niso še zgubili vse zveze se svojim lastnim narodnim bitstvom. Modro je torej, da ta barva socijalne demokracije skuša zgraditi most, ki naj jih dovede zopet na narodno polje; le tiko se socijalna demokracija ob-varje nadaljnjih zgub. SocijalnopolitiČnih razlik jej nikdo ne bo štel v zlo, ali v narodnem pogledu se mora zavedati, da je tudi ona del naroda in da se tudi ona ne sme odtezati dolžnostim de lastne narodnosti !! V ta namen p? se mora osamosvojiti od centralnega vodstva dunajskega ter otresti od sebe elemente, ki so se preveč uži veli v dunajski vzduh, da bi imeli zmisla za češko bit-stvo. Ako se to zgodi, bo možna skupnost, ! ki bo veliko veče vrednosti za češko delavstvo, nego pa pobledeli internacijonalizem, ki v Avstriji ne pomenja nič druzega, nego podrejanje nemški visi oblasti. * * ♦ Ali bodo gg. Kristan in družba hoteli kedaj umeti te resnice'? Ali si hočejo za 1 vedno zapirati ušesa, oči in — srce, tla le ne pokažejo tega spoznanja ? Tudi mi jim kličemo: nikdo vam ne bo štel v zlo, ako nosite posebno politično barvo, marveč bo vsaki lojalni človek, če tudi ne soglaša z vašo barvo, spoštoval vaše prepričanje! Ali jedno je potrebno: čutiti se morate tudi vi kakor del naroda in v tem zrnislu vzgajati svoje pristaše! Ali ne bi bil čas za to, da bi tudi vi zgradili most svojcem za — povrnitev na narodno polje, tako, da se bomo sicer čutili politične nasprQtnike, ali vendar člene iste skupnosti ? ! Ogerska in trgovinske pogodbe. Večerni listi budimpeštanski prinašajo Falkov načrt adrese v odgovor na prestolni govor. Načrt o|>ozarja na neugodno stanje ogerskega poljedelstva in priznava, da je sklep carinske in trgovinske zveze z Avstrijo koristen obema državama, ako se ista uredi tako, da se Ogerska s primernimi ugodnostmi odškoduje za žrtve, katere trpi s tem, da se odreče carinski avtonomiji. Adresa zatrjuje, da se bo upoštevala želja, izrečena v prestolnem govoru, naj se o sklepanju zveze postopa pravično. Ako pa ne bi prišlo do zveze, poslužiti se bo morala Ogerska svoje pravice, da proglasi samostojno carinsko ozemlje. (No, no, to je tisti že znani bau-bau, katerega ne bi se smeli avstrijski narodi ni malo bati. Tudi ogerske juhe se ne jedo tako vroče, kakor jih kuha g. Kalk v svojih adresnih načrtih in v svojem proslulem »Pester Llovdu Op. ured.) Glede carinskih tarifov zahteva adresa, naj se v prvi vrsti upoštevajo koristi poljedelstva in naj se iste v carinskem tarifu v prvi vrsti vzamejo v zaščito. (Že zopet ogersko kopito.) dede trgovinskih pugodeb povdarja adresa, tla ne smejo iste škodljivo upljivati na obstoječe politične zveze ter se i nadejn, tla bodo te zveze blagodejno uplivale v poravnanje nasprotstev, ki so nastala na polju trgovinske politike. Smrt turškega velikega vezirja in njegrov naslednik. V soboto je umrl turški veliki vezir (ministerski predsednik) Halil Rifat-Paša. Pokoj li veliki vezirje rodom Makedonec (rojen 1. 181*5) in je bil veliki vezir od leta 1896. Oba njegova prednika Saitl in Kiamil sta padla po kratkem vladanju radi znanih pobijanj Armencev. Halil Kifat se je v svojih prejšnjih službah (predno je postal veliki vezir, bil je nekaj časa minister za notranje posle) izkazal zelo energičnega, a tudi poštenega in pravičnega uradnika, kakor veliki vezir pa ni imel primernega upljiva. Jeden sinov pokojnega Halil Kifata je tajnik na turškem poslaništvu na Dunaju. Iz Carigrada poročajo v »Neue Freie •Presse«, da bo novim velikim vezirjem imenovan sedanji justični minister Abduraman. Tržaške vesti. Kdo bo tržaški škofi! »Slovencu« brzojavljajo z Dunaja, tla se zagotovlja, tla bo češki kanonik Kordač imenovan tržaškim škofom. Ali ste čuli, gospoda Italijani J! Nemški vseučiliščniki v Gradcu priznavajo sicer Italijanom pravico do vseučilišča, ali slovesno pretestujejo proti temu, tla bi se isto ustanovilo v Trstu. Kajti Nemci da n e m i s 1 i j o na t o , ti a bi važno t r g o v s k o m e s t o tržaško odstopili Laliom! Ali' ste čuli, ali ste umeli, gospo la italijanska, kako vam govori mladi gospodje v Gradcu?! Pa ne misiite gospoda, tla tako govore le mladi gospodje!! O ne, t > je splošno velenemško veroizpovedanje od tam gori od Baltiškega morja, pa doli do Trsta, tlo slednjega člena, c. K. in ne c. k., v tržaških ekspoziturah, ki so v podružnicah Sudmarcke, Schulvereina itd ! ! Le pobijajte primorske Slovane, ali na bojišču ostanete slednjič — tudi vi ! Šolske razmere v Trstu. Da ne mislimo pisati o slovenskih šolah, se ume samo po sebi, ker jih nima m o ! Znano je, tla v Trstu — v središču mesta — Slovenci pošiljajo evoje otroke v nemške šole, takozvane c. k r. deške ali dekliške šole in potem v c. kr. icalko, ali pa v c. kr. gimnazijo. Povdarjamo c. kr., ker te šole vzdržuje država, oziroma davkoplačevalci in ker smo ravno zadnjič omenili, da je za tukajšnje c. kr. šole v državnem proračunu navedeno lepo število tisočakov ! < hnenjamo še, tla po navadi so učitelji in profesorji radi dijakov in ne narobe! In tla se iz naših davkov in iz naših žuljev plačuje tem gospodom 1 Razmere na tukajšnjih c. kr. ljudskih šolah so ponekod neznosne, posobno so nekateri učitelji in učiteljice naravnost nestrpni. Toda o S tem ne govorimo za danes, ker nam je omeniti neko drugo kričečo krivico, ki se nam godi na najbolj važnem zavodu, to je: na c. k r. ti r ž a v n i gimnaziji v T r s t u. Da je na tem zavodu slovenščina trn v peti marsikateremu gospodu profesorju, to je znana stvar; tla Slovence tam pritiskajo, kar le morejo, je javna tajnost! To občutijo dijaki in stariši. Da bi si pa kdo upal kaj tacega, kar si v resnici upa profesor Stark, to pa je malce preveč — tudi za — trdega Slovenca! Kar ni pristno germansko, sovraži ta gospod iz dna svoje duše. Pa da bi vsaj ostajalo pri tem ! Da bi samo sovražil: to naj bi že bilo! Kaj nam mari to, če nas kakov zagriženec mrzi in črti, tla le ne izvaja posledic iz tega. Omenjeni gospod predava večinoma zgodovino in zemljepisje, klasificira pa v prvi vrsti nemščino. Če mu tudi kdo dobro odgovarja na vsa vprašanja, a napravlja o tem kako večo ali tudi manjšo jezikovno napako (ki pa nima Čisto nič opraviti b predmetom samim), pa mu takoj za maže »dvojko« ali pa cel^i »trojko« ! !! Vse to bi seveda še ostajalo več ali manje med 4 stenami šolske sobe, ker ima profesor vedno prav in so dijaki profesorjem izročeni na milost in nemilost, a tu v Trstu še posebej na — debelo vest ! Profesor pravi : ni znal! in proti temu ni utoka, da-si dijaki sami me:l seboj in v razredu sploh opažajo in dobro vidijo dtojoo mero. I)og'>dilo '»e je pa te dni (dne 30/10). da je g. profesor Stark v nekem nižjem gimnazijskem razredu izpraševal zemljepisje nekega dijaka (ni nam znano, je li dotičnik Slovenec ali Lah, ker se mnogo Slovencev s spakedranimi imeni vpisujejo za Lahe) in dijak je napravil malo slovniško napako v svoji nemščini : i u to je gospoda profesorja tako p.čilo, da je začel retančiti in kričati: »Kaj hodite sem na nemški zavod, ko še nemški ne znate ! Pojdite drugam ! Vi govorite vedno tisto »slovenščino« ali pa »la-ščino«. mesto da bi nemško govorili itd.« Komentara ni |>otreba pisati nobenega ! D'jak je dobil dvojko. Slovenci in Lahi pa — lep nauk! Razlika je le ta. da mi lahko g. Starka povprašamo, naj nam pove, kam naj Slovenci svoje otroke pošiljamo v šolo ?! In pa: koliko dijakov bi bilo na tukajšnji c. k r. gimnaziji, če bi ne zahajali tja Slovenci in pa p o-italijančeni in ponemčini — S 1 o-venci?! Ko je profesor one besede govoril in se dolgo jezil, so se slovenski in laški dijaki kar spogledovali in — drezali, kajti 3peklo Jih je, da jih žali in za sram uje oseba, ki je poklicana in plačana (in menda bolj plačana nego poklicana! — Stavec.), da jih uči vede, lepega vedenja in »kulture«, ne pa da jih zasramuje ter jim prepoveduje pot do omike in pa materini jezik. Posebno rad zasramuje revnejše dijake, ki so sinovi naših delavcev in kmetov. Sličen slučaj se je bil pripetil lansko leto v nekem višem razredu (v 8. šoli), kjer je isti profesor zasramoval našo narodnost tako nesramno, da so slovenski in celtf laški dijaki kar vstali in šli naravnost k ravnatelju protestirat. Vsa stvar se je nekako potlačila, ker je g. dr. Pernter, C. kr. ravnatelj C. kr. državne gimnazije v Trstu, velik prijatelj Slovencev, tako velik, pravimo, da celo one oklice, ki prihajajo z namestništva in so v 4 jezikih, tako prej>ogiba, da se slovenščina iu hrvaščina skrivati!!! Ponavljamo — vsa ta afčra je minila skrivno in tajno in g. Stark je letos že zopet pričel izzivati ! Prosimo naše poslance, naj se malo po-brigajo za nas obmejne Slovence, naj delajo na to, da nas vsaj po !olah ne bodo žalili ! Zahtevajo naj za slovenske dijake v Trstu paralelke. kjer !?e l>o imelo malo več obzira na težave, ki jih dela našim nemški jezik! In pa to naj |»ovdarjajo, da vendar enkrat naučno m nisterstvo zaukaže g. Starku, da bo klasificiral le svoj predm?t in nič dru-zega, da bo znanost slovenskih dijakov meril po isti meri, kakor znanost nemških — ne pa pr-stransko ! Slavnemu političnemu društvu »Edinost« ' pa bi svetovali, da razmišlja: da-li bi ne bilo morda umestno, da ae v Trstu skliče shod, na katerem bi temeljito razpravljali o našem šolskem vpraša a j u, oziroma o poteh, kako bi enkrat prisilili vlado, da v Trstu dobimo slovenske ljudske Šole in pridemo do slovenskih paralelk na c. kr. gimnaziju in realki! Balkanska carica«. Kakor smo že včeraj omenili na kratko, vsj>eia je nedeljska predstava »Balkanske carice« v vsakem ol»-ziru prav dobro in je popolnoma opravičila naša pričakovanja toliko glede udeležbe, kolikor glede izvajanja. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo igri in je ob koncu dejanj, kakor tudi med istimi, jako radodarno obsipalo igralce z burnim ploskanjem. Vsi igralci so iako dobro izvajali svoje uloge ; pohvaliti pa moramo v prvi vrsti s- Lazičuo (Danica), kakor tudi g. iirieko (Marta), od možkih ulog pa gg. Jurkoviča (Ibrahim-aga>. Barjaktarovima (vojvoda Stanko). Lazića (Ivan-beg, gospodar Crneirore), Stoj kovica (knez Dean). Ta pretistava, kakor tudi vse tri predstave » Roko v njače v«, so dokazale, da bi mogli v našem mestu že sedaj, v zimskem easu. dajati vsako nedeljo po jedno večo dramatično predstavo. Občinstva, ki bi bilo pripravljeno obiskovati te predstave, imamo dovolj in bi predstave po[>olnoma vs|>evale tudi v materijalnem obziru. Priporočamo to ljubiteljem slovenskega gledališča v resno premišljevanje. — Gledči Ciričeve družbe pa želimo, da bi jo kmalu, in ob ugodnejših razmerah, zopet imeli v svoji sredi , a nekoliko več časa nego takrat. Omeniti natn je še, tla se je na koncu zadnje predstave g. Jurkovič v imenu družbe zahvalil občinstvu na obi li udeležbi in pre-srčnem vsprejemu ter je v lepih besedah opisal veliki pomen gledališča za kulturni razvoj narodov. Svoj nagovor je zaključil z vsklikom : »Živeli Slovenci!«, čemur se je občinstvo odzvalo z burnim ploskanjem in »Živio !«-klici. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem tržaškim rodoljubom za izraze simpatij ter za materijalno in moralno pomoč, ki so jo izkazali moji družbi za časa bivanja v Trstu, i Sosebno pa se zahvaljujem slavnemu društvu j ^Tržaški Sokol« in slavni »Slov. Čitalnici« ter drugim posamičnikom za požrtvovalno podporo. Bodi vsem izrečena še jedenkrat ' 1 srčna hvala ! I'dani Petar V. Čirić. ravnatelj potujoče dram. družbe. ritateljem Iu sotrudnikoiii. Gradivo se nam kopiči, ker se kopičijo velevažni dogodki — tako, da jim komaj sledimo ob skromnosti prostora, ki nam je na razpolago, i Kakor včeraj smo bili tudi danes v zadregi radi prostora in si nismo vedeli pomagati drugače, nego da smo izpustili razne, ne toliko silne stvari in pa podlistek. No, ker pričakujemo od zrelosti naših čitateljev da se v veliki meri zanimajo za dogodke, ki so v zvezi z življenskimi koristmi naroda našega, menimo, da se povsem strinjajo z nami v tem, da 7 najnujnejim in najvažnejim ni smeti odlašati, in da torej smemo z vsem zaupanjem apelirati na potrpljenje njihovo. Drobne vesti. A r e t i ranji. Včeraj so aretirali v ulici Torricelli služkinjo Marijo N., ker je obdolžena, da je v zadnjih časih zakrivila več tatvin. Včeraj popoludne je neki redar z inšpektorata v zagati del Moro opazil nekega človeka, ko je trgovcu Salariniju na Ponte della Fabbra odnesel neko obleko. Redar je možu z obleko sledil in ga presenetil v neki veži v trenotku, ko je tat priporočal vratarju, naj mu obleko shrani do večera. — Na policiji so pogodili, da je nepošteni mož identičen s 50-letnim Franom C. Po izpraševanju so moža odvedli v ulico Tigor, seveda — brez ukradene obleke. Pretepi med ženskami se množe ne samo po številu, ampak tudi po intenzivnosti. Včeraj sta se zopet prav pošteno nabijali in si zrahljali lase 20 letna Viktorija K., stanujoča v ulici del Sulice in 22- letna Lucija M., stanujoča v ulici del Bosco. Vzrok? Kdo drugi nego tisti »preštimaai« ljubčet ? ! Pretepu konec in mir besedij je napravil redar, ki je obe ženski odvedel na policijo. Naši viri pa ne vedo ničesar povedati, kako je policija razsodila med obema vojnima silama?! Tatvina na parniku. Sinoči so nepoznani poštenjaki posetili neki parnik in odnesli z istega (na škodo Nikolaja Dra-gogna) eno obleko, zlato uro z srebrne verižico, en bankovec od 20 kron in drugih več ali manj vrednih stvari. Tatvina je naznanjena |>oliciji. Nenadne smrti sta umrla včeraj »54 letna Neža Križman (v cerkvi pri oo. ka pucinih i in 56-letni Arturo Polli na borznem trgu. Za oba so poklicali zdravnika na pomoč, ali ni bilo več pomoči. Prvo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Jintu, drugega pa na njegov dom. Ogenj. Včeraj popoludne ob 5. uri eo bili gasilci opozorjeni, da gori nekje tam v Kjadinu. — Dospevši na lice mesta so gasilci pogas li ogenj po kratkem trudu. Povožena je bila včeraj popoludne * letna deklica Natalija Salzigher, stanujoča i na trgu Ponte rosso. Voz jej je nevarno poškodoval nogi. Pasanti so deklico odnesli na bližnjo zdravniško postajo. Tam je dobila nujno pomoč, a potem so jo odpeljali na nje dom. Voznik bo moral odgovarjati pred oblastjo radi uepažnje o vožnji. Nesreča. Včeraj popoludne ob 3. uri je 25-letni sobni slikar Artur Felner padel z višine več metrov na tla neke sobe v čistilnici riža pri sv. Savi. — Znani škedenj-ski zdravnik Laurečič podelil mu je nujno pomoč in ga potem dal odvesti v mestno bolnišnico. Tu je bil poškodovanec vsprejet v četrti oddelek. Taka usoda je doletela včeraj popoludne tudi 25-letnega delavca Mateja Ellerja. Ta je padel z neke zgradbe pri sv. Marku, kjer je bil nameščen. Padel je več metrov globoko in se nevarno pobil. Po nujni pomoči, ki mu je je dal tamošnji zdravnik, odpeljali so ponešrečenca v mestno bolnišnico. — 5G-letni delavec Jakob Partegno, stanujoči v ulici Maiolica št. 5, je včeraj zjutraj spremljal iz svobodne luke voz napolujen z vrečami. Ko je Partegno neke vreče, ki so hotele pasti z voza, hotel popraviti, prišel je po nesreči z nogo pod kolo in tomu jo je skoro zmečkalo. Zdravnik z zdravniške postaje podelil je ponesrečencu prvo pomoč in ga potem dal odnesti v bolnišnico. Dražbe premičnin. V sredo, dne L3. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premični a : ulica Amalia 14 in ulica Forni 4, hišna oprava; ulica Cattedrale 1, hišna oprava; Škorklja 296, vrvi ; ulica Amalija 14, hišna oprava ; ulica deli' Istria, hišna oprava. \ remeueki veatnik. Včeraj: toplomer o). 7. uri zjutraj G°.4. ob 2. uri popoludne 13°7. C.0 — Tiakomer ob 7. uri zjutraj 767 3 — Danes plima ob 7.o7 predp. in ob 9.01 pop. ; oseka ob 7.37 predpoludne in ob 2.— popoludne. — ■ Zo možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija so darovali: Unijati in antilatini v Ricmanjih 2 kroni 4 stot., gosp. Rejc Ivan 1 K, g.ca Ana Godina-B:tu nabrala med svati o priliki poroke g. Benedikta Godine z g.co Tončko Vekjet pri sv. Mariji Magdaleni spodnji 7 K, gosp. Anton Miklavec dodal še 2 K in gospa Ivana Go-dina-Ban še 1 K. — Srčna hvala ! Blagaj ništvo. Vesti iz Kranjske- * S pošt na Kranjskem. Zadnje tedne je hodil po deželi Kranjski neki poštni organ učit poštarje novo manipulacijo. Posebno kvalifikacijo za tak posel pa podelja dot Čniku menda dejstvo, da je slovenščina — španjski jezik! Če si se kje na Kranjskem pritožil proti čemu, zaslišuje te zopet organ, ki si mora svoje izpovedi dajati še le prevajati na nemški jezik ! Kaj si misliš pri tem ?! Misliš si menda — svojo, kakor si mislimo mi, da tudi na Kranjskem nimajo še polnega razloga, da s tako suvereno prežir-ljivostjo gdedajo na borbo Tržačanov za — malenkosti ! :: Fant, ki tepe očeta in druge. V Hrastju je neki sin očeta udaril po ustih tako silno, da mu je prebil ustnici in izbil nekaj zob. Potem pa je grdo f.tnte presekal s sekiro ustnico nekemu drugemu, ker je po nesreči prišel mimo in proti svoji volji videl gsdi čin sina proti očetu. Brzojavna poročila. Za slovensko vseučilišče. PRAGA 12. (P.) Včeraj se je vršil tukaj mauifastacijski shod slovanskih visokošolcev za univerzo v Ljubljani. Nad 3000 dijakov je navdušeno vsprejelo dotično resolucijo. Iz korespondenČnega biro a. DUNAJ 12. (B) »\Vr. Ztg.« objavlja:! > jeg. vel. cesar je podelil predstojniku c. k. i brzojavnega koiespondenčnega biroa, Ludo-viku Benediktu Hahnu, imajočemu naslov dvornega svetnika, povodom zaprošenega j trajnega umirovljenja, vitežki križ Leopoldo-vega reda. Njeg. vel. je imenovalo ministe-rijalnega tajnika v ministarstvu za notranje stvari, Karola vit. Fabrizzija, sekcijskim svetnikom in načelnikom c. kr. brzojavnega ko-respondenčnega biroa. (Želeti bi bilo le, da bi enkrat po spremembi oseb prišla v ta biro tudi sprememba v postopanju, sprememba namreč v tem zmislu, da bi se ten-dencijoznost umaknila objektivnosti. Op. ur.) Vojna v južni Afriki. LONDON 12. (B) »Daily Mail« javlja iz Kapstadta : Tukajšnja mestna garda je zopet pozvana v službo. Municipalne volitve na Španjskera. MADRID 12. (B.) V Fridesu (pokrajina Brense) je prišlo do resnih izgredov. Stranke so se obmetavale s kamenjem ter so streljale jedna na drugo iz revo! veijev. Volitve so morali sistirati. »Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju« BO darovali za leto 1900—1901: Slavni dež. zbor kranjski 400 K. — Gosp. Fran Kalister, znani slov. mecen v Trstu, je društvu daroval K 5000 z naredbo, da se ta svota kot glavnica naloži in da se raz- dele samo letne obresti. SI. Hranilnica posojilnica v Ptuju je darovala K 1500. — i SI. hranilnica v Mariboru in goriška ljudska posojilnica po K 10(3, kmetska posojilnica ljublj. okol. v Ljubljani K 60 in gospa Ana Šabec v Trstu K 50. Gosp. društveni ustanovnik in drž. posl. Ivan Plantan je izročil K 40, katere so darovali gg. drž. posl. dr. Andr. Ferjančič, Oskar Gabršček, Ivan Plantan in tir. Iv. Tavčar. Gosp. društv. ustanovnik in drž. posl. Viljeltn Pfeifer je nabral K 170. — Darovali so: Neimenovana dobrotnica K 40, g. dr. Jos. Cnterlu-ganer v Gradcu K 20 in gg. drž. pođi.: Vitez Hugo Berks, dr. Ant. Gregorčič, dr. Mir. Ploj, Vilj. Pfeifer, Al. Pogačnik, Fr. Povae, Fr. Robič, dr. Iv. Šusteršič, Ivan i Vencajz, J. Žičkar in dr. Ig. Žitnik po 10 K. — G. dr. Ed. Volčič, c. kr. sod. tajnik v Novem mestu, je nabral 140 K. — Darovali so: gosp. dr. Karol Slane, o Iv. 10 K, dr. Ed. Volčič 4 K. po 5 K: gg. dr. Jak. Schegula in dr. Vlad. Žitek, po 3 K : gg. dr. Peter Defraocesciii, Fr. Jeraj, Val. Oblak, dr. Alb. Poznik in J. \Vester, po 2 K: gg. Dolinšek Blaž, V. Gandinl, V. Gra-selli, A. Guzelj, V. LeviČnik, M. Markič, dr. Maver, Jos. Medved, J. Mencinger, I Mjnda, F. Novak, Jos. Ogoreutz, R. Ogo-reutz, dr. E. Pajnič, Fr. Perko, I. Pfeifer, Em. Rizzoli, K. Rozman, V. Rozman, Fr. Seidl, O. Skale, B. Skalickv, H. Skopal, dr. Sumer, Jos. Tavčar, Fr. Vadnjal, Fr. Vidio, A. Vrbnik,VI. Vojska, dr. \Veibl, po 1 K. (Zvišetek pride.) MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela pr?o slov. žalno pltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera 3e nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Eotario) št. 1. (na des«l strani eerkve sv. Petra Konkurenca nemogo&a, ker Je blago iz prve roke. Aleksander Levi Minzi Prva in največja tovarna pohištvu vseh vrst, T R S T •• TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitane« in Via Riborgo št. 21 -MOM-- Velik irbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene bres konkurence. ILUSTR07iMl CEMIE ZASTONJ II FRAHO Predmeti postav'o se na parobrod ali železnico franko. Proda jalnica izgoto vi jenih oblek „Al citta m Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. iM i-------------------UsllM DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIVOVARI V ŽALCU I LAŠKEM TRGU v LJUBLJANI. Prospekt. Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev „Delniške družbe združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani". Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeli imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in- — zanji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo. V to svrliu ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom : „Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani", katere namen bi bil. obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi. Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 lil 8.935.— „ 1. „ 1899 „ 30. „ 1900 „ 6.590.— „ 1. „ 1900 „ 30. „ 1901 „ 6.396.— • pivovarna v Laškem trgu pa v istem času lil 10.780.— „ 11.970.- -.. 11.270.— torej y obeli pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.658 hektolitrov piva. Skupna mera obeh objektov znaša 6 ha 26 ar 17 w2, od katerih pripada na Žalec 1 „ 15 „ 16 „ , in na Laski trg , 5 „ 11 „ 1 „ . Na tein površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 m1, v Laškem trgu pa 47 ar in 50 ni2. Glede cenitve . Po dovršenemu uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. 6. Po preteku za subskripcijo določenega roka in po do vršene j razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subsknbente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. Ako hi se nameravana delniška družba, iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka* zavezana pri njej vplačane kavcije 4° u obrestmi od dne vplačila p. p. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča. Ljubljana, dne 19. oktobra 1901. Ljubljanska kreditna banka.