89. številka. Trst v petek 19. aprila 1901 Tečaj XXV! „Ef.lnost z .m enimi na tiHu. raz ur tecelj ir. >u»ktiT. nt> 4. uri Naru^Rlna »a^* : t* celo leto........-4 kron za pot Ifta .........1- . m četrt let« ........ 1 zrn sn mcsfc ........ 2 kroni »aro^i!«' e plačevati narrej. N» tt-fct b:fi n»rr.A».r.*- 'it>r«rf M crirv _ i-o tobakarnah v Trutu &e prodajajo po-Mevilke po *i stoiink ;'S afć.1; Imt* p« po 8 Htotinlt <4 "rtrf »s rtt. Gr] asilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V ij jlt o«tl je adt! Oblast se računaio po vrstah v petitu. J^a več kratrio naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-mači oeiasi itd. <«e računajo po poirotibe Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu Nefrankovani liopisi ee ne sprejemajo Rokopisi se ne vrRČajo. Naročnino, rekiainariie in učlane spre-jama upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati lneo Trat. LredulSlvo t it tiskarna »e uahajata v ulici Car:nii« šiv. 12. tprufiiiStvo, In sprejemanje liimraituT v ulici Molia plccolo 5tv. I i. iih<;hl:. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Klevetnikom Slovanov. L Pov^(>odvignilo pred laško oln"-.nstvo, -i videl laško glol>oko užaljeno nedolžnost in slovensko — barbarstvo, ali vsaj — >l»olu barbarstvo«. Ta terrainus technicus ie našim Italijanom tako na roko kakor mla-tiču cepec, ako govore o kvalitetah našega ljudstva in o sakrosantnosti laške — kulture. Naj se je dogodilo kar koli in kakor-koli: o vsakem konfliktu, »logodivšem se kje med Slovenci in Italijani — prvi morajo padati na trdo, drugi pa na mehko; v prvih mora videti svet barbare, ali vsaj polubarbare, v drugih pa — jedini kulturni element v deželi. In naj je žaljenje še tako kričeče in krivica na laški strani še tako očevidna, da bi moralo naše ljudstvo imeti vodo in ne kri v svojih žilah in da bi kazalo, da zaničuje sam«> sebe n si pljuje v obraz, ako ne bi reagovalo: naj bo tako ali tako, vsikdar o rakih prilikah znajo nasprotniki stvari sukati *ak >. da mora le naše ljudstvo plačevati račun ! Plačevati: često preti sodiščem, kjer tolmačijo paragrafe in dele kazni; in pred forumom velike javnosti. A ravno to poslednje ie najhuje. Široki svet, ki ne pozna ni nas, ni njih. ki nas obrekujejo, je po vsakem takem dogodku prepričan še bolj, nego je bil poprej, da "mo mi vsaj na pol-l>arbari, barbari notri -redi Kvrope. In hočete-li, da bi se civilizo-vana Evropa ne zgražala nad nami?! In ravno povodom laških klevetanj vsled Tipičnega dogodka v I^ipici nam je prišel na misel kričeč slučaj takega klevetanja, '-lučaj je temtK>lj kričeč, ker ga ni zagrešil kakov čifut v uredništvu kakega »Piccola«, ampak jeden najučenejih mož sedanje Italije. Bilo je nekako pod konec minolega ali začetkom tega leta, ko je bil glasoviti profesor Alessandro d" A neona v Pisi priredil Lastnik konsorcij lista „Edinost' 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs konferencijo, v kateri se je dotaknil tukajšnjih borb med nami in Italijani, ali kakor se je izrazil on : borb, ki mu jih bijejo bratje onostran morja ! Zaveden bržkone po informacijah, ki jih dobiva iz tukajšnjega nizkega, podlega in lažnjivega novinstva in morda tudi iz drugih, jednako resnicoljubnih virov, jemož obrekoval tržaške Slovence in jih svojemu občinstvu predstavljal kakor »sem i barbare*. A čujte ! Večina vas menda poznate dra. Rvbara in nam gotovo priznaste, da mož ne I izgleda iavno kakor divjak. Mož se sicer ne more meriti v kulturi s kakim Angelijem, ali Mauronerjem, ali — kakor rečeno — takov vendar ni, da bi se ga omikan človek moral ustrašiti. A tudi našega dra. K y bar a, takratnega kandidata Slovencev, je d' Ancona imenoma na vel kakor »uno di »juesti semi-barbari« — jednega tistih napolbarbarov ! To uečuveuo zasramovanje našega naroda je bilo takrat dalo »Novemu listu« na Reki povod, da je na podlagi zgodovinskih podatkov dokazal, koliko so ti slovanski barbari storili za — evropsko civilizacijo, kako da baš nekdanja Italija ni imela moči v sebi, da bi se bila mogla ubraniti resničnih barbarov in kako so baš Slovani zastavili barbarstvu — pot v Italijo. Zanimiva izvajanja reškega lista podamo v drugem članku. Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku. (P o »O 1» z o r u «.) (Dalje.) Po kongresu so novinarji obiskali gr<»b pokojnega .Mihovila K 1 a i č a. Povabilu, ki ga je poslanec Biankini že na kongresu naslovil do slovanskih novinarjev, se je odzvala večina teh poslednjih. Da-si so bili členi kongresa trudni od petinpolurnčga trajanja kongresa, so vendar veselo poseli v kočije, ki so jih sprovele na krasno pokopališče du-brovniško. Dan je bil tem važneji v toliko, ker je bilo ravno štiride>etlet, odkar je bil sklican prvi deželni zbor dalmatinski. V deželnem zboru dalmatinskem je sedelo dne 8. aprila 1861. trinajst členov hrvatske narodne stranke, med njimi so bili trojica iz Dubrovnika. Na pokopališču se je zbralo poleg novinarjev mnogo Dubrovčanov, ki so došli, da poklonijo dolžno spoštovanje velikemu sinu svojega mesta. Čim so grob obstopili, izustil je poslanec Biankini lep govor, v katerem je na kratko načrtal zasluge pokojnika za Dalmacijo in ves hrvatski narod. Biankini je položil lep venec na grob zaslužnega pokojnika, na kar so se navzoči, vskliknivši »slava« slavnemu sinu dubrovniškemu, razišli polni čutstev globoke hvaležnosti in pietete do moža, ki je stal med prvimi, da brani hr-' vatsko misel v Dalmaciji. V ponedeljek večer pa je bil Dubrovnik priča vzvišenega in ganljivega prizora, ko so Poljaki položili venec na spomenik pesnika Gundulića, ki je s tolikim zanosom opeval poljsko moč in slavo. Dubrovniški gosti so bili prisrčno pozdravljeni, ko so se pokazali poljski novinarji, idoči v redu po dva in dva ter noseči na čelu sprevoda krasen srebrn venec. Ko so se delegatje grupirali okolo spomenika, stopil je na stopnice spomenika predsednik kongresa, g. Chvlinski, ki je izustil govor na poljskem jeziku, slaveči zasluge Gundulića in velikih sinov dubrovniških. V svojem gov«ru je povdarjal, kako da pokla-dajo ta venec kakor simbol hrvatskega in poljskega duševnega jedinstva in vzajemnosti. Potem je Poljak Z a w i 1 i n 6 k i izustil nastopni govor na hrvatskem jeziku : Slavna družba! V času, ko je bil odkrit ta spomenik, pred katerim stojimo, du-brovrtiška mladini, — kakor pravi Nestor književnosti krvatske, Ivan Trnski, »najraje bi bila, da je mogla, povzdignila ves krasni spomenik na svoje junaške rame in ga nosila po vseh ulicah dubrovni«kih, ter ga nosila na Pile in -Ploče ter ga zanesla tudi na Gradac, da ga vidi sinje morje in potem bi ga zopet snela in postavila sredi trga, kjer so morda predstavljali Gundulicevo Dubrovko ter z Gunduličevimi besedami slavili dubrovniško slobodo«. — Slično oduševljenje vznaša tudi našo dušo v ta trenotek, ko se spominjamo, da je iz tega krasnega mesta, iz te prekrasne dežele pošiljal svoja pesniška oduševljenja v našo domovino oni veliki Gundulič. V teh čutstvih naj se Hrvatska združi s Poljsko, P O i> L I s T K K Velik grešnik. Povest. K uski spisal J). -V. Mamčeteg:: se otroka in deklica ne [Hi/na -voje deviške sramožljivosti. Povsod se klatijo ljudje in svoji ne poznajo svojih. Oh, kako zelo treba moliti, kajti zunaj vlada strah, znotraj trepet, glad in žeja, a |»o hišah se čuje jok...» V šesti številki je vladala mrtva tišina... Pri medli svetlobi so se ti v tolpo stisnem jetniki zdeli podobui tem grešnim duoželenje zapušča človeka. Sedem žen-k zakoprni za jednim možem, toda nje^a ne bo, kajti moško poželenje se izerpuje....' Ne b-« pravilnega r« jenja, kaj p nebo -m je zaprlo in zaprlo se vsako poželenje. Kodu človeškemu grozi pogin še j>oprej, nego se je |M>javil v krilu materinem... V Moskvi somi pripovedovali, kako se sedaj ženske vspenjajo v ozračje ter padajo v propast... Da, to so znamenja. Neka Nemka se je povspela v zrak s pomočjo mehurja: napihnila je mehur, omotala ga z vrvico ter se z zobmi prijela vrvi in mehur jo je odnesel po zraku. Druga Nemka v cirku je zašla |>od sam strop, za kakih deset sežnjev visoko in od ondot se je spustila z glavo navzdol. Toda obe sti ostali živi. Ali mar delata to sami od sebe ? Ne, zlodej ja nosi po zraku ter meče v propast... Zlodji tudi prirejajo plese z golimi ženskami; po gostilnicah zapeljivo prepevajo brezsramne Židovke, a vladarji in protivniki božji dopuščajo vsakovrstne nagnusne zavode, kjer strašno gineta jeden in drugi spol. Kva ni bila vstvarjeua za to iz Adamovega rebra____ Dasi so to Židovke in Nemke, vendar se ne mučijo z lastno voljo: zaj>eljivec jih z gladom priganja k temu... Ženska ni več za to, da bi rodila otroke, marveč za sramoto... Evo, kaj počenja on !... Pa še nekaj povem : delo smrdi vsakomur... Vsakdo bi hotel biti gospod ter jesti beli kruh. S stroji hočejo nadomestiti svojo lenobo: stroj naj dela, jaz pa se bom veselil! Da... Tu razprostirajo zlodji svoje besede po žici, tu vladarijo stroji, ondi trobijo na trobente, vreščč besno ter privabljajo ogenj iz neba... O, gorje našim dušam! Samo nečesa zlodji ne iznajdujejo: kruha____ Tudi egiptovsko delo so prevzeli ognjeni stroji, vse nosi na sebi platno iz pavole, kuhajo si samovar ter pušijo tobak, toda kruh jc zmerom dražji... Da, še hujše: on odvaja kruh k Nemcem, nazaj pa privaja železo in svilnate eipke...» «To je resnica!» je zahrumela sobana. «Prav praviš, naš oče!» V šesti številki ni nihče spal vso noč, Ciril pa je le govoril in govoril. Odkril jim je vso svojo dušo. X. Ciril je umrl čez dva dni v jetniški bolnišnici, umrl tako tiho, kakor umirajo otroci. O smrti sta bila navzoča mladi ranocelnik in pohaj kovalec. «Dovršil je...» je dejal šepetaje ranocel-j ni k, tipaje žilo. Pohaj kovalec je zatisnil oči umršemu ; »služabniku božjemu, Cirilu*. Skozi velika okna bolnišnice se je trepetaje razlivala solnČna svetloba. V ozračju se je že napovedovala vesela pomlad, tu pa se je kazala smrt kakor kako živo nasprotje. Zlasti je čutil to življenje [»ohajkovalec, bivajoči za ječinimi stenami; v njem je še ticala ta večna težnja po slobodi. Smrt razkolniŠkega škofa je bila samo podoba, koliko se treba truditi, da bi človek vsaj enkrat še dihal sloboden, sveži zrak... V ječi so že izvedeli za Cirilovo smrt. kateri smo mi sinovi, naj bo tu položeni venec poklon velikemu pesniku, naj bo simbol bratimstva tako, kakor nas je on se svojimi pesmami ujedini! v misli, ko je peval : ......zagrljena Na štitu mu je visla i Sava I dostojno narešena Dvjema krunam jedna glava Ili: Zaletje se iz sjevera Na iztočna ljuta zmaja I prostrije brza pera Poljski oro put Dunaja. Mnoga stoletja bojev za krščanstvo, to je vsebina vaše in naše minolNSti, a vsi skupaj smo ustvarili — vi na jugu, mi na severu — dve proti vztoku postavljeni pred-straži zapadne kulture, dve ognjišči slovanskega življenja, slovanskih želja, misli in teženj. Potomci Ivochanovskega in Mickievicza, Sobieskega, Koseiuszka izražajo Gtindulicu globoko spoštovanje, a potomcem Gunduli-čevijem bratski pozdrav ! Vsi navzoči so bili navdušeni, ko so videli, kako Poljak lepo govori hrvatski. Ko je profesor Za\vilinski zaključil, vzdignila ga je mladina na ramena ter ga nosila med navdušenci množico. Gosp. Chvlinski je izročil venec županu Čingriji, ki je odgovoril ganjen, na-glašuje simpatijo, ki veže Hrvate in Poljake in ki sloni na kulturni osnovi. Med burnimi živio-kliei je godba odigrala narodno himno. Konečno je slovaški rodoljub Hurban Vajan-skv prečital lepo pesem v slovaškem jeziku. Tudi g. Hurban u Vajanskemu so bile pre-rejene prisrčne ovacije in občinstvo je burno pozdravljalo slovaškega mučenika. Polaganje venca na vznožje spomenika Gundulicevega je bil vsakako trenotek, kakoršnjega Dubrovnik ni še doživel in kakoršnjega ne doživi zlepa več. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 19. aprila 1901. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) | Torej prva seja že po velikonočnih prazn ikih je imela svojo senzacijo, kakor so motrli čitatelji posneti že iz sinočnje brzojavke. Ivlor pozna naše nemške radikalce, je tudi pričakoval, da bodo nemudoma skušali paralizirati udarec, ki jih je zadel '/ obsodbo njiho- Kako se je to pripetilo, bi gotovo nihče ne mogel pojasniti, toda vsi so vedeli to—stražniki, stoječi na svojih mestih, žens.vi oddelek, šesta številka ter v posebnih sobanah zaprti morilci. Poslednji je to izvedel Ahtnasij Iva-nič, ko mu je Budzko prišel to povedat. Nadzornik se je naj poprej razsrdil... Se tega [ je bilo treba!... Zarudel je, zakašljal ter planil na Budzka. «Ti si daj pozor!« je klical starec, ma-haje z obuhlo kosmato roko. «Pridanič !... Ti... ti... ti...» «K službi!...* «Tepec !» V naslednjem hipu je Afanasij Iva nič že zdirjal v bolnišnico ter potoma ozmerjal rano-celnika, katerega je srečal. «Ti si daj pozor!... Jaz vas vse ua-učim !...» Ciril je zares ležal v svoji postelji mrtev, z mrtvomirnim licem. Pri njem je bil samo pohajkovalee. Afanasij Ivanič ga je oštel ter zacepetal z nogami. «Ti si daj pozor !. . . Jaz vam pokažem !. ..» Na to je Afanasij Ivanič osupnil. Mrlič kakor da gleda z dvema bakrenima kopej-koma. položenima na oči. Afanasij Ivanič se je naglo prekrižal ter Še enkrat pogrozil po-hajkovalcu. (Zvršetek pride). vega dela s tako visoke strani. Ali za beleženja vredno je, da se je akeiji pridružila tudi nemška ljudska stranka. Takoj začetkom seje je bilo videti nemško-radikalne in nacijonalne jKMtlanee v živahnih razgovorih, videti je bilo, kako ho iritirani. Povod razburjenju je bila vest, da je nadvojvoda K ran Ferdinand prevzel protektorat nad katoliškim schulvereinom in pa, da se je ostro izrazil o agitacijah nemških radikaleev. Nemški radikalci in naeijo-nalei so torej interj»elovali g. Korberja, da-li ne je ta korak nadvojvode zgodil z njegovo vednostjo, in kaj misli storiti, ako se ta vest potrdi ? Za besedo se je » glasil nemški radikale« Herzog, k; je izvajal najprej, da so velikonočne ]M»č.'tniee trajale nedopustno dolgo. Dijete za te tri tedne so j>ožrle okroglih 17.UK> K. Prva seja zbornice bi bila morala biti vsaj že pred ostaimi dnevi. Dijete teh zanemarjenih, zalenobljenih dni s«» jednostavno ukradene iz žepa ljudstva, Govornik je hotel izvedeti od predsednika vzroke, ki so odlomili, da se je prva seja sklicala tako kasno. Po tej introdukciji je prišel govornik na protektorat nadvojvode Frana Ferdinanda. Ko je govornik omenil pohvalo nadvojvode katoliškemu schulvereinu, so katoliška ljudska stranka in krščanski socijalisti viharno ploskali. Govornik je povdarjal, da imamo tu slučaj, ki je najostreje nasproten vsem koristi tucijonelnim pojmom. (Viharno odobravanje mej Vsenemci. Poslane«* Mali k pa je vsklik-nil: To je bila vsa kako najveća brezlaktnost!) Herzog je nadaljeval : »Tu je vsled tajnih uplivov črne cainarille jeden člen cesarske hiše na |>ovsem nekonstitueijonelen način očitno |n »segel v pol. strankarsko vrvenje, in to oni člen, ki naj bi enkrat osrečeval narode te brezimenne države, in sicer v obliki, katere ni možno dovolj strogo obsojati. Mi Vsenemci smo hvaležni za to enuncija-eijo zato, ker vemo, česa nam je pričakovati v liodočnosti. Mi in vsi slobodoljubni nemški elementi v Avstriji bomo vedeli, na kaj nam je biti pripravljenimi. (Viharen aplavz med VseneiiK-i.) Zaključujem z vprašanjen* do spoštovanega in tam dobro zagrajenega predsedni-Štva, da-li je pri volji primorati minist. predsednika, on»čilo v » Vaterlandu« odgovarja resnici ? Zaključke si potem naredimo že sami. (Viharna pohvala in ploskanje med V se nem ci.) Ministeraki predsednik dr. Korber je u-tal takoj, da <»dgovori na to vprašanje. Zatrdil je. da njemu ni bilo [>oprej nič znano o tem »klepu nadvojvode, ki je čisto oseben in da i bile l»esede, ki jih je nadvojvoda izustil o vsprcjemu one deputacije, le zasebne, za katere vlada po ustavi ni odgovorna. Ne morem pa drugao Ferdinand obžaloval, Los von Rom, itd., a češki radikale« Fressl jezaklical Vsenemcem : Tu jo imate vašo vlado ! Poel. M a lik je predlagal, naj se otvori debata o odgovoru predsednika in naj se o njegovem predlogu glasuje po imenih. (Viharni heil-klici.) V tem hipu je vse |»olno poslancev l»ežalo iz dvorane. Preilog je bil «Kiklonjen s 141* proti 106 glasom, zbežala je torej polovica poslancev. (Pfuj-klici mej Vse-nemci. \Volf: Ti bodo od roda do roda parne-tneji !> Za Mah kov predlog so glasovali: nemška napredna stranka, n^inška ljudska stranka, Vsenemci, socijalni deinokratje in češki radikalni. Na to je zbornica prešla na dnevni red : v razpravo novele o pristojbinah. Razpravo so prekinili in »eja se je zaključila, ne da bi se bilo kaj posebnega dogodilo. Dr. Frank preti hrvatski poljedelski banki. Ker je že naš dalmatinski dopisnik ravno te dni pribil dejstvo, da ta glasoviti hrvatski — patrijot ruje tudi proti za-snutju hrvatske poljedelske banke, proti zavodu torej, kateremu je namen gospodarsko osanaosvojenje zapuščenih širših slojev, bo zanimalo naše čitatelje, ako izvedo, da je tudi Fran Folnegovič, mož, ki je igral že veliko ulogo v političnem življenju Hrvatske in še f »osebno v stranki prava, ožigt»sal ne-patrijotično početje velikega — patrijota dra. Franka. G. Fran Folnegovič je priobčil v »Hrvatski« odprto pismo, v katerem očita Franku, tla je svojedobno kar molčal o srbski banki in uzorni organizaciji kredita Srbov za svoje soplemenike, pač p a j e toplo priporočal m a d j a r s k o organizacijo. Med nuj težji mi razlogi, ki jih Frank navaja proti poljedelski banki, je oni, da bo »gulila narod«, da hoče ne le deliti 4% dividendo, ampak da hoče podvojiti vso svojo glavnico in to vse iz »žuljev naroda«. Folnegovič odgovarja: Ta naša banka si je stavila nalog, da bo narodu posojala denar z največ 6°/0 obrestmi. Ogerske kreditne zadruge že poslujejo v Hrvatski, a i s t i dr. F r a n k j i h priporoča!! No, te ogrske zadruge uživajo posebne zakonske ugodnosti in jim jo torej res možno ceneje posojati denar. A kmetje zagotovljajo vendar, da jih tam denar stane, ne po šest, ampak jm> sedem, do osem tri četrti od sto. V tem razmerju morejo ogrske zadruge po-t roj i ti svoj kapital, d oči m hrvatska poljedelska banka še le podvoji kapital. Ce je torej ono prvo Franku prav, zakaj tako indignirano kriči na drugo?! jvlar zato, ker ono drugo je madjarsko in ni »farsko«, to pa hrvatsko in »farško« ?! Dr. Frank se zgraža na tem, da so soovatelji hrvatske poljedelske banke odloČili podvojiti kapital, omejivši se na 4°/0 dividendo, nič pa nima proti temu, da je omiljena mu »hrvatska štediona« v istem razdobju p o d e s e t o r i 1 a kapital, to je, svoje delnice, glaseče se na HM» gld., je zamenila za nove, ki se glase na 1000 gld., ne da bi bili delničarji doplačali ni novčića. Povrh tega ni dajala dividende po 4°/0. ampak je v zadnjem razdobju redno delila dividendo po sto in petdeset na s'o, torej 37-krat več na leto, nego jo išče poljedelska banka. In isti dr. Frank, ki se zgraža, da hoče nova poljedelska banka »guliti narod«, ni hotel vsprejeti v svoj list stvarne kritike proti onemu drugemu zavodu, ki vleče take velikanske dobičke ! Na čelu obeh zavodov so dobri Hrvatje; zakaj se torej Frank plazi pred jednimi, a druge napada z brezdušno brezobzirnostjo ? Frank poživlja svoje somišljenike, naj ne podpisujejo delnic poljedelske banke, ampak naj čakajo na veliko — njegovo osnovo. Vprašanje agrarnega kredita je akutno že trideset let, to je, odkar je Frank »v akcijic. Njemu ne odreka nikdo strokovne izobrazbe v finančnih vprašanjih ; zakaj ni torej v teh tridesetih letih osrečil narod s svojo zasnovo za urejenje agrarnega kredita in jo naznanja še le sedaj, ko so se dela lotili — drugi ? ! A Folnegovič dokazuje s številkami, da Frunkova banka, ako bi vsaki mesec razpe-čala 50 delnic (kar pa ni verojetno), bi stopila v življenje v *0iH) mesecih. In denimo tudi, da bi Frankova agitacija imela desetkrat veči rezultat, nego ga je imela dosedaj, trebalo bi šestin šestdeset mesecev, dokler bo mogel oživiti svojo >plemenito« namero. Nadalje dokazuje Folnegovič, da se narodna beda ne da sanirati z milodari, s kakoršnjimi bi se imela ustanoviti banka po osnovi dr.a Franka, ampak le z organizacijo mobilnega kapitala n a r o ti n e m u gospodarstvu v p r i 1 o g. To pa more le denarni zavod, urejen tako, kakor so sploh ureje.ii denarni zavodi. Le takoje možno priti do cenega inostranega denarja. Folnegovič j ovdarja, da taka korporacija, kakor je hrvatski episkopat, bi se gotovo ne združila s toli različnimi politiškimi elementi, ako bi ne bila uverjena, da bo s tein koristila narodu. Tu ne more biti ni govora o koristolovju, kajti, ako bi škofje iskali dobiček, morejo drugod koristonosneje pla-cirati denar, nego pa v poljedelski banki. Folnegovič vsklika Franku : Od kje vam je obraz, srce in duša, da napadate tako podjetje ?! Zakaj smo se tudi mi tako obširno bavili s tein najnovejim in eklatantnim dokazom o Frankovem — patrijotizmu ? Iz tehtnega vzroka. Ker gre do živega tudi nam, ki, kakor najbližji sosedje, najbolj občutimo nesrečo naroda našega v Istri, katerega gospodarsko osamosvojenje je tudi pritegneno v program nove poljedeljske banke, katero bi hotel tir. Frank v zibeli — ubiti ! Tržaške vesti. I. t. d... Da, in tako dalje, radovedni , smo zelo, kedaj pride enkrat pika. Urad za s odmero pristojbin je pozval jedno naših oko-■ ličanskih zadrug, naj pride plačat davek za . hranilne uloge 1899. Dotična zadruga je po- slala neko osebo z dotičnim pozivom in z bilanco od 1. 1899, iz katere je bilo razvidno, da v omenjenem letu — kakor sploh se nikoli do sedaj — ni imela zadruga niti krajcarja hranilnih ulog. Oseba, odposlana od zadruge, tla pojasni to stvar, ne zna laški in uradnik, h kateremu je prišla — seveda — ne slovenski Uradnik je poklical za tolmača — uradnega slugo, kateri je, kar je povsem naravno, tako lepo tolmačil, tla uradnik ni umel, kar mu je razlagala stranka, (ker se sluga še ni nikjer učil niti umevanja bilanc in še manje državnih zakonov), stranka pa j ni vedela, kaj jej je uradnik naroč-l. Kaj sledi iz tega? Ves trud in zguba časa je bila zastonj, radi nesposobnosti uradnika. Italijanska stranka bi bila v par minutah vso stvar opravila, slovenska pa, ker je slovenska, ni mogla opraviti ničesar in je možno, tla bo zadruga radi tega trpela kako kazen. Zakaj? Radi nesposobnosti uradnika! In vendar ne stoji v nobenem državnem zakonu, tla bi imeli Slovani kak privilegij o plačevanju denarnega in krvnega davka. O plačevanju davka smo vsi jednaki in državni organi si mislijo jednakopravnost le s tega stališča. Najdi pišemo rekriminacije ?! Ne! Opozarjamo samo naše čitatelje na besede bolgarskega eksarha, priobčene v naši včerajšnji številki. S tem je menda dovolj rečeno. Predavanja o parižki razstavi. Sinoči in predsinoči je v borzni dvorani profesor inženjer Josip Sartori predaval o parižki razstavi. Predavanje je bilo zelo zanimivo in se ga je obakrat udeležilo mnogoštevilno občinstvo. Govornik se je izražal jako nepovoljno o ureditvi tehničnega oddelka razstave. Predmeti, katerih je bilo ogromno število, so bili preveč razstrešeni po raznih oddelkih, tako, da je bilo studiranje zelt5 otežkočeno. Mehanični in električni izumi bili so jako' mnogoštevilno zastopani. Kemični izdelki so bili, žal, izloženi le v dovršenem stanju, katne more zanimati strokovnjaka, za katerega je važno le izdelovanje istih ; to pa seveda fabrikanti držijo tajno radi konkurence. Razvoju industrije v našem mestu tlela veliko preglavico pomanjkanje potrebne vode, čemur bo treba od po m oči na vsak način ; ako se hoče povzdigniti tržaško industrijo, katera je zelo važna tudi za trgovino r) išega mesta. Govorč o virih toplote, je dejal, da pridobivanje ceneno toplote tlela veliko preglavico industriji in da se tehniki zelo intenzivno bavijo s tem vprašanjem. Posebno podraženje premoga dela velikih skrbi, kar je dovelo tlo tega, da se v industriji vedno bolj širi raba kurilnega plina. Seveda se v veliki industriji ne more rabiti predragega svetilnega plina, temveč takega, katerega se pridobiva nalašč za to na druge načine in iz cenejšega premoga, kakoršnega bi naši industrijalci mogli dobivati iz Istre in iz Dalmacije. Dostikrat se dobiva tak plin tudi kakor postranski izdelek drugih industrij, posebno plavžev, katerega pa niso znali do sedaj primemo izkoriščati. Kar se tiče pridobivanja toplote za kurjavo potom elektricitete, bilo je na parižki razstavi dovolj primerov z različnimi stroji, vendar dosedaj ni bilo možno prilagoditi električnega ogrevanja za velike industrijske zavode, ker je pridobivanje gor-kote potom elektrike še veduo predrago. Kar se tiče proizvajanja mehanične moči, zavzema sedaj dinamostroj prvo mesto, vendar pa prihajajo še vedno v poštev : par, motori na plin in turbine. Parni kotli odigrajo kmalu svojo važno ulogo, katero so dosedaj zavzemali ter se polagoma umaknejo novejšim in praktičnejšim proizvajanjem moči. Na nje mesto stopi parna turbina. (Zvršetek pride. J Novelli v Trstu. Slavni italijanski igralec Novelli priredi v mesecu maju nekoliko predstav v gledališču Filodramatico. Vredno je Beznaniti se s tem velikanom gledališke umetnosti. Stoletnica gledališča Verdi. V nede-deljo bo sto let, odkar so otvorili glavno gledališče tržaško prvotno, imenovano »II teatro nuovo«. Tem povodom je pisatelj Caprin sestavil monografijo, v katerem opisuje življenje tega gledališča v tem stoletju. Posestnikom psov. Ker je zopet konstatiran jeden slučaj pasje stekline, je izdal mestni municipij nastopne določbe : 1.) Pre-|K>vedano je jemati pse seboj v javne lokale; 2.) vsakdo, ki je na svojem tli poverjenem mu psu zapazil sumljive znake stekline, mora storiti žival nenevarno, ali s tem, da jo zapre ali da jo ubije, te: mora stvar takoj naznaniti ali veterinarju, ali municipiju, ali poli- ciji ; 3.) psi morajo biti preskrbljeni z marko in trti no torbo ; 4.) psi, ki nimajo znamke in torbe se polove in pobijejo še isti dan. 7j naših sodišč. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem sodna razprava proti 19-letnemu Josipu Antončiču iz Tomaja in 17-letnemu Josipu Urbanu iz Senožeč, katera sta bila obdolžena, da sta deklico Katarino Zlobec oskrunila na paši. Med razpravo se je dokazalo, tla je Zlobec histerična in da je bržkone imela že prej drugo ljubezensko zvezo. Porotniki so skoraj soglasno zanikali vsa stavljena jim vprašanja o krivdi zatožencev, vsled česar sta bila Josip Urbas in Josip Antončič oproščena in takoj izpuščena na slobodo. Kazenska razprava proti Andreju ttabrščekn, radi nevarnega žuganja, storjenega baje na škodo dr. Antonu Gregorčiču se vrši danes preti tuk. deželnim sodiščem. Zanimanje za razpravo od strani tržaškega občinstva je minimalno. Poleg našega poročevalca sta bila predpoludne le še dva laška reporterja, a še ta .'Iva sta kmalu zbežala. Pridržuje si nekoliko poročila za jutri ne moremo si kaj, da ne bi izjavili že danes, Jda se nam domači prepir še nikdar ni zdel tako smešen in malenkosten, kakor se nam zdi po tej razpravi. In tudi to povemo kar naravnost, da — naj bo že nje iziti tak ali tak — nikdo udeležencev ne otlnese slave domov. Sodnemu dvoru predseduje tlež. sodišča svetnik Codrig, prisedniki so svetovale* Cru-sitz, Mosche in Rismondo; državno pravdni-štvo zastopa državnega pravdnika namestnik Clarici, a branitelj tožencev je odvetnik tir. Graziadio Luzzatto. Spomlad je tU in žnjo seveda razn« dogodbice, ki se dogajajo samo spomladi. Ta pa, ki se je zgodila predvčerajšnjim v bo-rovskem gojzdiču nad Videlo, spadala bi prav za prav še le v poletje; no, dogodila se je, kar je precej čudno, že v zgodni spomladi in ob hladni temperaturi. Poslušajte torej, kakšno »zabavo« si je izmislil neki 52-letni — mladenič. Pied včerajšnji m je namreč ta nesnaga (bržkone je Žiti, ker se imenuje David C.) v borovskem gojzdiču fotografiral dve dekleti. 17-letno Franjo V. in 22-letno Evgenijo C., ki sti stali pred njim v — Evini obleki. Sti pa res gorki, ali hud nahod jima vendar ne ubeži. Ta interesantni prizor je zapazila neka gospa, ki je naznanila to na inšpektoratu v ulici Seussa, od koder so poslali na lice mesta dva redarja, katera sta konfiscirala vse skupaj : fotografa, aparat in — oba modela. Ljubitelj tega čudnega športa je imel pri sebi nič manje, nego 34 takih fotografij ! ! Tudi to je kulturna sličica iz našega Trsta, najpristneji produkt naše javne vzgoje. Kje si laško novinstvo, ki bi — hotelo sanirati tako gnila v ? ! OdffOIl. Rad? pomanjkanja subsistenčnih sredstev je poslal avstrijski konzul v Benetkah s parnikom »Arciduca Massimiliano« dva avstrijska podanika v Trst, kamor sta prispela sinoči. Po/arja. Vč raj zjutraj se je vnelo, radi slabe prireditve dimnika, v podu na stano-novanjem Antona Quaiati v pritličju hiše št. 6. v ulici Ferriera. Došli ognjegasci s«» pogasili ogenj po polurnem delu. Sinoči ob 9. uri in tričetrt zvečer je go-| relo v konjušnici g. Borezetti v ulici Ales-sandro Volta. Ogenj so pogasili služabniki. ! Došli ognjegasci so konstatirali da — ne gori več. Tatovi kokoši. Na Greti so v noči neznani tatovi pokradli nekemu posestniku 12 kokoši. To bo «rižoto» ! Neroden biciklist. 79 letnega kmetovalca Andreja Fabrisa iz sv. M. Magd. zgornje je minole nedelje blizu njegovega stanovanja prevrnil neki neroden biciklist. Včeraj so morali ubogega starčka radi tega prepeljati v bolnišnico. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1*0. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Verdela 102 in ulica Giulia 9, glasovir in pohištvo; Rocol f>53, krave; Corso 8, hišna oprava; ulica Castaldi 5, oprema v zalogi, tehtnice, sladkor, pohištvo in vino. Vremenski vestnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 10.3, ob 2. uri popoludne 17.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(53.3. — Danes plima ob 9.17 predp. in ob 9.2 pop.; oseka ob 3.0 predpoludne. in ob 3.25 popoiudtie. Vesti iz ostale Primorske. ✓ Štiri desetletnica deželnega zbora istrskega. Sporočili smo že, da hoče italijanska večina tega deželnega zbora v 1 m »d očem zasedanju slovesno proslaviti štiridesetletnim svojega delovanja. Tem povodom prioličnje »Naša Sloga » nastopne zanimive reminiscencije : I)ne H>. aprila ixr»l je bila na dnevnem redu volitev (»oslanca za državni zbor. Tedaj sm namreč deželni poslanci volili izmed sebe gotovo število j>oslaneev v državni zljor. Čim je bila v dež. zboru istrskem izvedena tajna volitev, to je. z lističi, našli so -krutinatorji, da je bila velika večina lističev izpolnjena tako le: ness u n o (nikdo). Volitev se je naslednje dni ponovila v navzočnosti samega cesarskega namestnika, ali z istim rezultatom. Istrski ital. dež. zbor je hr»-tel na ta način protestovati proti februvarskemu patentu, |>ostavil se je bil torej na čisto fe-deralastično j>odlago proti centralistiškemu zi-stemu. Vse kaže, da so ga v abstineneijo silile tudi njegove irredentistične težnje: ali z obzirom na obst ječe razmere v monarhiji je hotel deželni zbor deželno avtonomijo pri merno federativni misli. <)«! tedaj so se stvari premeni le. Ljudje, ki niso hoteli pošiljati v državni zlx»r zato, ker so se priznavali k federalistom, ]x^tali so s časoma najhuji centralisti in pristaši Nemcev. Njihovi poslanci so sedeli v državnem zboru |»oleg Nemcev, »ločim je dr. Vitezič, njihov pret'vnik, delal kakor federalist. -leden italijanašev, po imenu in rojstvu Hrvat, Vidulic, je celo igral važno ulogo v centralistični stranki, tako, da ga je ista izvolila tudi |*odpredsednikom parlamenta. Ali, hvala Bogu, stvar: so se preraenile tudi v •Irugi -meri. Tedaj je Hrvatstvo in Sloven--tv<» |H>(»oln<>ma spalo. O hrvatskih in sloven-skih novinah, 4» naših čitalnicah, o naših šolah. o našem jeziku v zl»ornici ni bilo ni besede. Danes je to vse drugače. Kako bi se danes, ako bi dež. zlx»r imel voliti državnega j* -.anca, vedli hrvatski in slovenski poslanci, to je drugo vprašanje ; ali oni so, vkljub nepravičnemu volilnemu redu, v tolikem številu. da italiianaši ne bili absolutni gos{K>-darji | n t ložaja. Danes imajo Hrvatje in Slovenci svoje novine, sv< ja društva, svoje občine in. ako Bog da, Im> vsega tega vsaki dan več. Daleč smo še od cilja: ali. ako jemljemo v obzir nepovoljne okolnosti, mora se pnznati. da se je v teh 40 letih mnogo delalo in napredovalo. X »Zalega« in revni kmetje. Pišejo nam: Te dni sem govoril z nekim kmetom Istranom. Ta mi je pravil, da lahoni v Bujah ]M>sojujejo našemu revnemu ktnetu denar — ali še vedno f»o stari navadi, to je, za ogromne obresti ! Ka-lar pa je kmet plačal kapital in naložene mu {obresti — ga lahoni taksirajo še za 4 krone in to za — Zalego nacional« !! ! Ljudstvo U»žje, pusti že enkrat te pijavke in išči si }x»sojila pri naših poštenih posojilnicah, kjer ne treba : ne kokoši, ne jfnjati in ne — 4 kron za »zalego« ! ■( Nesreča blizu Sežane. 22-1. kmetovalec Ivan Kesinovič, stanujoči blizu Sežane, je padel predvčerajšnjim, ko je plezal v -enik. z lestve in si je o tem nogo zlomil tako silno, da mu je kar proč visela. Včeraj zjutraj so ga pre|»eljali v tukajšnjo bolnišnico. X Bralno društvo »Huhelj« na Ustji priredi dne 2-S. t. m. veselico s plesom na planem, v korist društva, in vabi na to veselico vsa bratska društva in druge prijatelje društva. Vesti iz Štajerske. — TOO-l e t n i c o obhaja ravnokar jedna najstarejših župnij na Spodnjem Štajerskem, •»v. Jurij v Kemšniku pri Mariboru. Ustanovljena je bila 1. 1201. — O to vreme! Tudi v Celju so imeli dna 10. t. m. jako kritičen dan. Od jutra naprej je bliskalo, gromelo, dež je lil, vrneš pa je padala tudi toča. V St. Petru v savinski dolini je strela ubila tri osel>e. To je bil res kritičen dan. V telovadnici »Sokola« v Celju pa je dne 13. t. m. zvečer padala neke j »osebne, celjske vrste toča. Nepoznani junaki so namreč pobili nekaj šip in jo potem junaški od-kurili, kakor se že s|w»dobi — pobalinom. — Lastni do m, registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v ' e'jut razj>ošilja nastopni poziv: Delavsko vprašanje je danes na dnevnem redu. Noben politik in noben državnik ne more danes odtegniti svoje pozornosti in skrbi delavskemu stanu, da se isti povzdigne in da se mu zagotovi človeka dostojno življenje. Ena največih kaiamitet delavskega stanu pa so navadno slaba in nezdrava stanovanja, katera fizično uničujejo delavce same ter polagajo kal hiranja in jmgina njihovemu zarodu. Začela se je torej splošno obračati skrb na pripravo primernih zdravih stanovanj za delavce. Da je tudi pri nas nujno potrebno zdravih delavskdi stanovanj, spoznava celo naša vlada ter je presvetli vladar v svojem prestol nem govoru dne 4. februvarja t. 1. to posebno povdarjal, rekši, da je priprava zadostnega števila cenih, etičnim in higijeničnim zahtevam zadostujočih stanovanj za širne sloje delavskega prebivalstva živo čutena po-! treba ter da vlada ne zamudi stopiti pred državni zbor s predlogi, ki bi tem zahtevam prišli v » kom. Potreba za zdrava stanovanja obstoji tudi za slovenske delavce. Ali skušnje učijo nas Slovence, da se vlada spominja nas le jako pozno, in da smo izgubljeni, ako čakamo na vladno pomoč. Za nas Slovence je v veljavi le načelo: > Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal !« To je bil tudi namen, da smo osnovali v Celju »Lastni tlom«, delavsko stavbeno zadrugo z omejeno zavezo, ki naj bi raztezala svoj delokrog po okrožjih celjskega in mariborskega okrožnega sodišča. — Zadruga ima namen, svojim zadružnikom-delavcem postavljati »delavske hiše« za eno rodbino z dvema ali tremi sobami, s kuhinjo, jedilno shrambo ter z malim v rti čem, v skupni meri L? < KI štirjaških sežnjev. Hiša se izroči zadružniku po vplačilu 10°/0 zneska njene vrednosti ter proti plačevanju mesečne, dogovorjene svote za obrestovanja in amortizacije, tako, da se po določeni dobi let hiša popolnoma izplača in preide v neomejeno last delavca-zadružnika. Denarna sredstva zadruge so v prvi vrsti deleži zadružnikov, ki so določeni na 20 K, vendar pa sme vsakdo tudi vzeti jm» več deležev — po pet. deset in še več. Da nam bo mogoče popolnoma doseči namen zadruge Lastni dom«, da se nabere pri četna glavnica, si usojamo vabiti Vas k pristopu s prošnjo, da vzamete po več deležev, ali za fond v društvene namene naklonite primeren prispevek kakor dar. Priložimo pravila ter pristopni list. katerega slednjega nam izvolite vrniti podpisanega z zaznambo števila vzetih deležev. — Za pošiljatev deležev in pristopnine (ki iznaša 'J K) izvolite porabiti priloženo poštno-hranil nično položnico. Pričakujemo, da z ozirom na velevažni in človekoljubni namen ne le sami pristopite, ampak da boste isto tudi priporočali v krogu svojih znancev. Če se sami ponižujemo tako, smemo-li potem pričakovati, da nas bodo spoštovali drugi ? »Kdor zaničuje se sam. podlaga" je tujčevi peti !« « I z-p red sodišč na Koroškem. Pred sodiščem v Dobrlivasi se je te dni vršila razprava vsled tožbe nadueitelja A. Dreo, ki se je čutil žaljenega na svoji časti, ker ga je kmetica Apolouija Matevžič obdolžila, da je v šoli učil otroke, da se 3. zakrament imenuje golaž. Obtoženka se je sklicevala na izjavo hčerke in tudi priče so potrdile, da so čule, da je tožitelj res tako govoril. — Matevžič je bila obsojena v sedem dni zapora. Pred okrajnim sodiščem v Velikovcu pa se je dne 21. marca vršila kazenska razprava vsled poboja v St. Štefanu pri Trušnjah povodom volitev. Obtoženci so bili iz obeh i strank. »Mir« pa konstatuje, da so bili naši obtoženci sami taki ljudje, ki niso imeli še nikdar posla s kazenskim sodiščem, oni z nasprotne strani pa so bili že vsi kaznovani. Našincem v prilog je govorila tudi okolnost, da jih je pot I domov vodila preko onega mesta, kjer se je vršil pretep, nasprotniki pa so imel: svoje domove na nasprotni strani. Ta okolnost govori jasno, kdo je iskal pretep. Nadaljna okolnost, ki osvetljuje razmere na Koroškem, je ta, da sodišče ni obvestilo dra. Krauta o dnevu razprave, da-si je bil le-ta pooblaščenec dveh slovenskih obtožencev in je pooblastilo ležalo v kazenskem aktu. — Vspeh razprave je bil ta da so bili enako obsojeni vsi, da si so bili nekateri naših jako hudo poškodovani od nasprotnikov. Naši so prijavili vsklik, nasprotniki pa so tako vsprejeli kazen. Tudi to je okolnost, ki — govori! LONDON 19. (B.) »Standard« javlja iz Šangaja včerajšnjega dne, da se princa Tuan in Tung-fu-siang nahajata v Kang-su, kjer sta v zvezi z ruskimi uradniki v Transbaj-kaliji. (jlasom neke vesti v istem listu iz Tienčina od včerajšnjega dne, namerja se vojaška ekspedicija v Singanfu. Mejtem pa Kitajci nabirajo vojake z namenom, da se postavijo nasproti vsakemu ^napredovanju evropskih čet. Iz Srbije. BELIGRAD 19. (B) Kraljevi ukaz odreja povodom proglašenja nove ustave —- na podlagi od vseh ministrov podane demisije, da so ministri stavljeni v dispozicijo, a jih neposredno za tem zopet imenuje ministre. Vsi dosedanji državni svetniki so stavljeni na dispozicijo in je imenovan nov državni svet z dosedanjim poslanikom v Rimu, Si-mičem, kakor predsednikom in bivšim ministrom Ljubomirjem Kaljekičem ter Jurjem Gršičem, kakor podpredsednikoma. Od 30 senatorjev imenovanih po kralju, katerih lista je že izišla jih pripada 1 1 radikalcem, 10 naprednjakom in 4 liberaleora, ostali so neutralni. Proees (»abršeek. Ravnokar, tikom pred zaključkom lista, doznajemo, da ;e g<>*p. (jrtbršček obsojen na dva meseca j cce. Vesti iz Koroške. »Kdor zaničuje...!« »Mir« je napisal na?topne trpke besede, ki pa ne veljajo samo za Koroško, marveč naj si jih tudi naši primorski rojaki zapišejo za uho: »Slo\enci smo res pravi — čudaki, da ne rabimo ostrejše besede. Vsaki dan nas blatijo in bi-jejo v obraz zakleti naši sovražniki, a mi, namesto da bi se branili, jim sami ponujamo lice, jih sami redimo s svojimi težko zasluženimi novci! Evo dokaz! Splošno se opazuje, da so v raznih krajih na čelu našim narodnim nasprotnikom razni nemško-nacijo-nalni in radikalni odvetniki in notarji ! A namesto da bi se jih izogibali, jih iščejo slovenske stranke tudi takrat, ko prav nič potrebno ni, in tako ne lelajo samo zanikarni in malomarni zasebniki, marveč tudi javni narodni z a v o slovenske posojilnice! Več razglasov, v nedolgem času objavljenih v Celovf*anki, nam to dokazuje! Kako naj označimo tako |>ostopanje ? Ali ni to narodna mlačnost in brezbrižnost na vrhuncu ? In kaj poreko h takemu početju jk>-samični narodni udje posojilnic ! Da. nem-ško-nacijonalnim notarjem se niti vredno ne zdi, da bi objavili tudi slovenski razglas. Čemu tudi, si mislijo, saj stara ljubezen gotovih ljudih do nas ne neha, naj se jim še toliko rogamo, se jim posmehujemo, jih zaničujemo! Je menda les tako; naj bi taki ljudje bičali naše tudi s škorpijoni, še se bodo plazili za njimi ter jim lizali pete! — Za danes dosti o tem ! A izjavljamoT da drugikrat pridemo neusmiljeno z imeni na dan ! Razne vesti. Maček na popisni poli ljudskega štetja. »Dailv Telegraph« poroča, da je o zadnjem ljudskem štetju na Angležkem navel neki kmetic tudi svojega inačka kakor člena družine. Podatki o mačku so se glasili tako-le : Ime: Jim. —- Razmerje do načelnika družine: najemnik. — Spol: možki. — Starost: 1 leto. — Zvanje: Lovec miši na svoj račun. — Drugi podatki : Ni ne gluh, ne slep. ne neumen in tudi ne legitimno poročon. Naša nervozna doba. ki jej tolikanj i očitajo kakor taki. veudar-le tudi snna po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmučno drvenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kath-reinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi ; ob enem pa omogočuje ob istih troekih uporabo bolje-vrstne pijače, s čimer se bitstveno popleme-nituje ukus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tudi I »rez zrnate kave prijetno, iako prijajoČo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevetn izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna, je krvotvorna in redilna; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo ; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno zjiamko »župnik Kneipp« in imenom »Kathreinerc. IX I* X X X X X x X X X X X Pm slov. zaloga pohištva 8 iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ££ varn v Solkanu in Gorici J* Antona Černigoj-a K se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. ^ XXXXXXXXXXXXXXXX Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst -•X T R S T ! MeKsanfler Levi linzil Sf Sf Sf & & 31 jg ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ^ ^ ali železnico franko. ^^ TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. S e c e s i j a", Brzojavna poročila. Nemški prestolonaslednik. POTSDAM 19. (B.) Nemški prestolonaslednik je sinoči dospel semkaj. Cesar v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 19. (B.) Njeg. veli«, eesar in kralj je danes zjutraj ob 5. uri 45 minut dospel semkaj in se takoj odpeljal v budimsko kraljevo palačo. Ustaja na Kitajskem. LONDON 19. (B) Tukajšnji listi javljajo iz Pekinga : Lihungčang je odposlal cesarju in guvernerju v Sansi brzojavki, v katerih prosi, naj bi se kitajske čete umaknile od mej pokrajine Čili. LONDON 19. (B.) »Dailv Mailc javlja iz Vokohaine, da se je Ruska obrnila do Japonske z novim podrobnim predlogom za vzajemno sporazumljenje v vstočni Aziji. LONDON 19. (B.) Listi javljajo, da se je Rusija nasproti vlastim izrekla pripravljeno, da svoje zahteve glede odškodnine nasproti Kitaju zniža na 10 milijonov funtov šterlinov, ako Kitaj vsprejme pog >dbe gledč Mandžurije. Kullilljska posoda od sivega emaj-1 i ranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpe/, nos ti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali eaja, ki deluje sam od sebe, ne krer]ej^'» zahvalo vs"i« onim. ki so pri j»oni« gii, «1« s" je k »n«- rt > Bnitovj^ine sv. Cirila in Metoda« v Harkovljah vr>il tako sijajno. lJc»se!tno pa zrdivaljnie : slavnemu »Ohrtnij-kcjmi društvu« v Bark ovija h za prepustitev dvorane v »Narodnem domu«, gosfHulu Ivanu l "meku k; je storil potrebne korake za pridobitev voiaške godln'. slavnemu uredništvu »Kdin<»st«, ki j" objavljalo društvena oznanila in vojaški godbi, ki ie sodelovala na kon<*er1u ter mcil slobodno zabavo neutrudno zabavala oltčinstvo. I*re«rčna hvala pa tudi vi^mu časti t emu narodnemu občinstvu in s!, bratskim }M-vskim društvom za u delež i t ev. V Tr«tu dno 17. aprila 1901. Pevski zbor ..Bratovščine sv. Cirila in Me toda-* pri sv. Jakobu. J. Pserliofsr-jeve opajali iailjice lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osel>e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d.,.oijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe p«wl naslovom Ludwiy Oester-reicber v Budimpešti. VHI Deutshsgasse, 8. Važno oznanilo! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da «• ' VINA I/. VISA. K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE iti BKLA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pr«l stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in lnuHjk^ kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določi k» je izdalo visoko c. kr. notranje rnini-ster.-tvo radi preprostega kvarjanja vina, ki stavlja v lesoo nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino < i*to in naravno, da se sme z mirno vestjo d: j-.ti bolnikom in konvalescentom, ker analizacij^ki zavo j -tavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki ao - -ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo hrit-ti n*jrinej>a vina. CENE: Istr-ki teran.....liter po 32 novč, Vino iz Ka^telov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. c Josip Tami ulica Legna št. t> (Dvorišče^ F ! L I J A L K A c. ii pri?, avstr. Milim zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednotnih papirjih n?. V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21 • 30-dnevni odkaz 2*,\ _ * 3-mesečni _ 2"'4% - " ° 4 o C .>10 " - n 6 s o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. lunija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavali. Okrožni c d d e 1. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice r.a l>uiiaj, Prago, Pe^to. Brno, Lvov. Tropa ve Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz. Oablonz. Gradec ' Sibinj. Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomeu, ; Rei'benl^erjr, Saaz in Solnogrmd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso v«eh vrst pod najumestnej-imi p<»goji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ' v Ltiudoiju, Parizu, Berolimi ali v drugih mestih — 1 provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na^a blagajna izplaruje nakaznice narodne banke j italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem j kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da »rebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbi! ■ Podpisani pičassn naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zato olje, fcisa, mila M v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Hlago poči I jaru franko na dom po nar.»čbi na del>elo in drobno. Pošilja t ve na deželo s postnim povzetjem. Za mnogobrojne naročl>e se toplo priporoča udani Josip Gregorčič so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo u<-inkuj< če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr: zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, Stane Skatljica s 15 krogrljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 čkatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vposiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 2 5 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljala zaloga J. Fserliofer-jeira lekarna IMuiiij I.. Sinscerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno. ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer iu sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražil nega in krepčujočega učink.t na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica '2'2 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 jrld. Reservnl zaklad nad 7,000.000 It Centrala v Pragi. Podružnic« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Parduhloal^ Tabora, Benešavi, (glavi, Moravski Ostravi. Mala znanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno I zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo j po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih ! obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Balzam zoper ozebl i n o J. P»erbofer-jev. 1 lonček 40 kr.f s poštnine prosto požiljatvijo <>"> kr. J. Pserhofer-jev sok iz n/L^O-'l trnof<"i razslizujoč, 1 UZRCgtl 11 po u «1 steklenica .V)kr. J. Pserhofer-jev halzam zoner aolšo 1 Ht?k,enica 40 kr 1 g poštniuH prosto pošiljatvijo 60 kr. Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola- vina ali eliksirja .5 jrb I., '/. litra 1 gld. «<» kr., V4 btra bf> kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (I,^ka " J. Pserhofer-jev balzam zoper rane. 1 steklenica f>0 kr. T a n n o c h i n i n -p o m a d a J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Zdravilni ol>liž za rane pok. prof, Steudei-a. 1 lonček ."V) kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7f> kr. Univerzalna čistilna sol A. "W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. ; Zalogra likerjev v sodeih in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne fn sladeiesiriie. HQijL" I Piazzetta 8. Giacomo št. 3 (Corno . Olllliol lilij al ka ulica Hiborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčie v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naroČilu franko nu doni in trgovcem v razprodajo. Ink Pprhmip Ulica Stadion št. 20, pe-■ ' ■■C1MV/ tarna in sladfičarna. I svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejetn* tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Nepregorljive mrežice. _ f> v Trstu, Piazza Ncgozianti §t 1 ; W I lOfc Um priporoča slavnemu občinstu avoje nepregorljive mrežice frettine) „Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč Aaer.'' I_ i — ------ i Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Conunercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. f/G" Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vs*» v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe v pošti 12 malih ali »; velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušnjo /. navodilom uporabe iu izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Kogatcu (Sohitsch-Sauerbrunn). Čuvajte se ponarejanj in pazite na zeleno znamko »nuna«, kije registrovana v vseh naprednih državah. Čudovita novost! 1 krasna ura z elegantno verižico, dobro idoea, s letnim jamstvom ; 1 i me ni t n a m a-g i e n a 1 a t e r n a s 2b d r a ž e s t n i in i poti obam i; 1 krasna špila zu kravato sć sitnili briljantom : 1 krasen koljer iz orijental-skih biserov, najmoderniši lisp za dame : l garnitura gumbov za inanšete in srajce iz najfin. duble zlata in patentovan»» zaporo ; 1 krasen ustnik za smotke ; 1 zelo krasna novčarka od usnja : 1 krasno žepno ogledalo iz belgijskoga stekla z etvijem; 1 jako lep žepni nož -0 predmetov za dopisovanje in še 250 raznih predmetov, ki so v kisi reobhodno potrebni. ! 'J'eh .'300 krasnih predmetov z uro vreil, ki sama toliko velja, se vdobe po poštnem povzetju za samo 1 gld. tMJ nvč. za nekaj časa pri tvrd ki Ivan Senjulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST '»iiSi? * priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje in druge vrste, iz trdega in Kele