321
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
(Dalje.)
Poslanec Dežman   poroča  v 5. seji o proračunu normalno-šoiskega zaklada  za 1. 1879.    V razgovoru v obče  dr. Schaffer nasvetuje,   naj se vlada naprosi, da bi vendar pričela stavbo pripravnice za učitelje in učiteljice   v   Ljubljani   in   da   bi v ta namen potrebne stroške postavila v dotični državni proračun   za   leto|1879.    Poslanec  K lun  nasvetuje  temu predlogu dostavek,   naj   bi  se gledč na nravne razloge pripravnica za   učitelje  in učiteljice ne zidala pod eno streho.    Gospod deželni  predsednik   vitez  Kalina poslanca dr. Schafferja zavrne,   da ni res,  da vlada prezira deželo Kranjsko  zastran  pripravnice.    Pozneje dr. Schafferjev predlog obveljd,   dostavek Klunov pa se ne sprejme.    V  specijalni debati poslanec Dollhof nasvetuje, naj se na ljudski šoli v Kočevji plača po-vikša 3. učitelju od 450 na 500 gld., 4. učitelju pa od 400 na 450 gold.   Dr. P oklu kar pripoznava, da učitelj, ki je vnet za svoj posel, zasluži več kakor 400 gld. plače. Al če se na enem kraji povikša plača, mora se to tudi drugod   storiti,   potem   pa  ne bode zadostovala 18% priklada za normalno-šolski zaklad, ampak trebalo bode, priklado precej poviksati. Predlog se naposled po nasvetu dr. pl. Schreya izroči  deželnemu  odboru  v
pretres.    Poslanec K lun dokazuje  neopravičene različnosti zastran   plač katehetov na 4razrednih ljudskih šolah in nasvetuje, naj deželni odbor to stvar temeljito pretrese   in   kolikor    mogoče   plače   katehetov   povsod enako vravna; pri glasovanji ta predlog obvelja. O priliki   razgovora   o   šolskem   okraji  Krškem se prošnja krajnega šolskega sveta v Krškem  za   povikšanje   učiteljskih plač ovrže. O priliki ljudskih šol v Zatiškem okraji poprime poslanec Klun besedo in razodeva,   da je bil nekdaj do 1. 1860. na Št. Vidski šoli učitelj,   od leta 1860. do  1876. sta bila 2 učitelja, in zdaj so trije, da se je na tej šoli podučevalo vedno izvrstno.   A vendar se je ustanovila še neka šola v Velikem Gabru. Prav bi bilo, da bi vsaka vas imela šolo, al odobravati ne morem — pravi — šole, ki se osnuje proti volji ljudstva. To se je zgodilo v Velikem Gabru.  Te šole ni ustanovilo   prebivalstvo,  ampak Litijski okrajni glavar   vitez   Vesteneck   in   Podgabrški župan, da bi dresirala ljudstvo   po   svojem kopitu in po svojih načelih.    Zupan pod Velikim Gabrom županuje   po milosti okrajnega glavarja Litijskega že več let in govori se o njem,   da   mu je vitez   Vesteneck dal besedo; „dokler bom jaz okrajni glavar, bo tudi on župan pod Velikim Gabrom".   (Klici: čujte!)    Župan,   akoravno že mnogo let župaouje, ni sklical še nobene občinske seje, ampak sam posvoji volji pašuje z dvoma enako-mislečima  svetovalcema,   ter je   podpiral   Vesteneckov načrt, dasiravno je  ljudstvo oporekalo.    Ljudstvo za to stvar več časa nič vedelo ni,  ki tudi ne ve,   kateri so občinski   odborniki.     Govor   grč,   da   zadnjič,   ko  je c. kr.   deželni  predsednik   vitez  Kalina   ogledoval   te kraje, bi se po ukazu okrajnega glavarja bil moral pokloniti občinski  odbor.    Prišel je toraj župan z dvema svojima tovarišema.    Ker pa je druzih   manjkalo,   pobrala sta kar druge ljudi, da so jih g. deželnemu predsedniku predstavili kot občinske odbornike (čujte !), kateri so nalog imeli, zahvaliti se za novo šolo.    Dalje razjasnuje govornik, da je ljudstvo hotelo napraviti peticijo   zoper   ustanovitev   te  šole,   al  Litijski okrajni glavar prepovedal  je   podpisov   nabirati   za to peticijo ((klici: čujte!), s katero so hoteli postavno doseči to, da bi se   poslušali   njih misli in želje.    Konečno Klun pravi, da ne stavi nobenega predloga, ampak konstati-rati je le hotel,   kako malo   se je ozir jemalo na željo ljudstva in kako se javno mnenje pači.
Viteza Vestenecka je ta jedernati govor potisnil v zadrego tako, da navaja le nekoliko številk z dostav-kom, da se ljudstvo ni upiralo tej šoli, vladni svetnik g. Hočevar sicer pritrjuje številke a vendar povdarja, da se je ljudstvo že leta 1850 in še dalje potem upiralo tej šoli, ki se je zaradi tega napravila še le zdaj.
Poslanec Klun potem konstatira, da je vladni zastopnik sam potrdil besede njegove, a Vestenekovih ne. — Gosp. S ve te c potrjuje vse, kar je g03p. Klun navajal. Ljudje so ga večkrat prosili, da bi se pritožili ; povedali so, da Vesteneck in G a b r š k i župan opravljata to stvar čisto samovoljno, da župan županuje že 6 let, da se občani vedno pa brez vspeha poganjajo za novo volitev občinskega zastopa. (Klici: čujte!) Ljudjč govorč tudi, da se volitev krajnega šolskega sveta ni pravilno razglasila, ampak da se je ta stvar nekako med seboj pomečkala. Prepoved Vesteneckova gledč peticije je nepostavna; državne osnovne postave za-gotovljajo vsakemu državljanu pravico, napravljati peticije do gospčsk. Konečno povzdigne Svetec svoj glas na to, naj bi se z ljudstvom ravnalo po človeško, a ne samovlastno.   (Dobro! dobro! na levi!)
Poročevalec Dežman trdi, da Vesteneck ni prepovedal peticije, da „noben okrajni glavar v Avstriji ne bi storil kaj tacega".   Al dr. Poklukar
•Si
322
ga takoj zavrne, ter konstatira, da je Vesteneck resnično v prepoved dal peticijo in to cel6 pismeno. To prepoved je imel on sam v rokah ia če zbornica to želi; jo bode pokazal. (Na to omolkne vsa nemškutarska stranka, ki se ,,liberalna" zove, in slišijo se klici: Turški paša!)
O priliki Metliške šole se oglasi poslanec Navratil in pravi: Po postavi, da na enega učitelja pride 80 otrok, morala bi Metlika imeti 5 učiteljev, kajti petkrat 80 je 400, zarad tega je tudi visoki c. kr. deželni šolski svet petega učitelja predložil. Ali visoki c. k. deželni šolski svet obrača, finančni odbor pa obrne! Slišavsi, da se imate napraviti v okolici Metliški dve novi šoli, na Radovici in v Draščih, odbil je finančni odbor hitro v imenu Drašičke šolske občine 80 otrok od omenjenih šolodobrih 400, — na Radovico ni mogel reflektirati, ker Radovica v Metliko všolana ni, — in po tem računu je sklenil, da za 320 učencev zadostujejo 4 učitelji, zato je predloženemu 5. učitelju že, v proračunu luč življenja izpihnii. Govornik nadalje utemeljuje potrebo 5 učiteljev v Metliki in sklepa govor svoj tako-le: Ako pa blagovoli slavni zbor še ozreti se na mesto Črnomelj, kiv ima 6 .učiteljev, na šolski okraj Litijski, kjer pride za St. Vid in Veliki Gaber na 350 otrok 5 učiteljev, ako blagovoli uvažati oni slučaj, da če omenjeni stari učitelj začasno onemore, ga nikdo namestovati ne bi mogel, in konečno tudi pomisli, da če tudi Drasička občina svojega učitelja dobi, vendar bodo mnogi učenci v više razrede in učenke zarad ženskih ročnih del v Metliško šolo prihajali, mislim, daje dosti utemeljen in opravičen moj predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene, da se za ljudsko šolo v Metliki peti učitelj s 500 gold. eventuelno 450 gold. privoli in v proračun za leto 1879. stavi".
Posl. vitez Savinschegg nasprotuje Navratilu, rekši, da Metličanom ni treba 5. učitelja, ter se jako grozuje, da je neki proračun, kateri ob enem kritizira nadučitelja S t ur m-a, podpisal tudi podučitelj. Gosp. Navratil se začudi, da Savinschegg tako strastno govori proti šoli, ki je vendar šo!a njegovega rojstnega kraja. Kar se tiče nadučitelja, ki se mu tako smili, bom povedal, da je bil tisti učitelj, katerega vitez Savinschegg tako neizmerno hvali, v preiskavi zarad zanemarjanja službenih dolžnosti (klici na levi: čujte!) in da je vsled te preiskave c. k. deželni šolski svet temu učitelju dal ostro posvarilo. Kar pa se tiče gosp. pod-učitelja Senbruna, ki je podpisal zapisnik proti nad-učitelju, omeniti moram, da je ta nadučitelj le provi-zoričen, daje Šenbrun izvoljen odbornik okrajnega šolskega sveta in ne kot učitelj, ampak kot okrajni šolski svetovalec podpisal je zapisnik. (Dobro! na levi.)
Poslanec Klun pobija ugovor Savinschegga, ki je dolžil narodno stranko osebnih nagibov. Ravno danes — povdarja Klun — je vitez Vesteneck utemeljeval predlog, naj se okrajnim šolskim svetom vzame pravica imenovanja učiteljev in izroči organom, o katerih vemo, da so dosedaj popolno v oblasti Vaše stranke. Ne smete toraj nam takih namenov spodtikati, marveč morate nam hvaležni biti, da Vam damo priložnost, da bodete mogli službo podeliti enemu Vaših ljubčekov. (Pohvala na levi.)
Poročevalec Dežman zagovarja viteza Savinschegga in nadučitelja S t ur m a ter očita strastno debato. Al dr. Vošnjak izreče začudenje, da Dežman ni konstatiral tega, kar je vladni komisar v finančnem odseku konstatiral, da je namreč S t ur m slab učitelj, zatoraj nikakor ni na mestu o strasti naše strani govoriti, ki je le na vaši strani. — Konečno, se ve, da nasprotna stranka ni sprejela Navratilovega predloga.    Potem pa je vitez Savinschegg stavil 3 pred-
loge glede šolskih stavb v Dragatušu, Vinici in Radovici, ki pa so bili tako medli, da ga je njegova lastna stranka pustila na cedilu.
Konečno je obveljal proračun normalno-šol-skega zaklada — potrebščina 189.781 gold. 18 kr., zaklada 14.329 gold. 2V« kr., primanjkljej 175.452 gld. 15V2 kr., ki naj se pokrije z 18°/0 priklado k ne-posrednjim davkom podvrženim prikladam za deželni in zemljiško-odvezni zaklad.
Dalje je deželni zbor sklenil sledeče resolucije: I. Z najvišim sklepom od 25. novembra leta 1858. (mini-sterski ukaz od 27. novembra drž. zak. list št. 220) izrečena odveza uradnih plačil in pokojnin državnih uradnikov in onih javnih zakladov od plačevanja deželnih priklad k dohodninskemu davku ima veljati tudi gledč dohodninskemu davku podvrženih plačil ljudskih učiteljev. — 2. Deželni zbor ugovarja temu, da bi c. kr. deželni šolski svet stanovnine za učitelje postavljal v proračun samolastno, temuč naj deželni odbor skrbi za to, da sčasoma ti stroški ne pridejo več v proračun. 3. Deželni zbor privoli, da se tistim učiteljem ljudskih šol, ki so bili imenovani, predno je deželna postava od 29. aprila 1873. št. 21 in 22 v veljavo stopila, dovoli prva doklada po §. te postave v slučajih, če so po veljavnosti te postave v stanovitni (definitivni) službi neprenehoma in vspešno 5 let služili na kaki javni ljudski šoli v deželah , katere zastopa državni zbor. — 4. V slučajih, kedar je treba učitelja dalje časa nadomesto-vati, naj c. kr. deželni šolski svet zarad plačila poprej v dogovor stopi z deželnim odborom. — 5. Deželnemu šolskemu svetu se objavi želja, naj se poduk na tako imenovanih šolah „za silo" bolje vravna. — 6. C. kr. vlada naj se naprosi, da bi z ozirom na prevelika naša bremena zopet dovoljevala državne podpore, katere so poprej naši deželi dohajale, a zadnja leta ne več.
V  6. seji poslanec Navratil in z njemu vsa narodna stranka izroči sledečo interpelacijo do gosp. c. k. deželnega predsednika viteza Kalina:
„V verifikacijski debati, ki je bila v tej slavni zbornici dne 16. septembra t. L, je bilo omenjeno, da so se glasovi za poslanca g. Hočevarja z denarjem kupovali.
Zastran tega kupovanja glasov je bila od Metliških volilcev prve dni avgusta meseca lanskega leta ovadba podana c. kr. državnemu pravdništvu v Novem mestu (Rudolfovem).
V  tej ovadbi je bilo povedano in s pričami potrjeno, kako so Jožef Lampe, c. kr. zemljeknjižnik, Jeršinovic, Jožef Zagorec, Janez Nusdorfer, Albert in Edvard Mikuii, Ferdinand Zalokar, ranocelnik, Crobat, c. kr. davkarski kontrolor, Petrič, c. kr. davkarski ad-junkt, dr. Bohm, c. k. okrajni zdravnik, Boben, tiskar, Ciglar, pasar, glasove z denarjem kupovali, in kako je sam g. Hočevar več denarja v ta namen v Metliko poslal.
Priče, ki so bile v dokaz nepostavnega ravnanja v omenjeni ovadbi povedane in tudi že sodnijsko zaslišane, so med drugimi tele: Janez, Matija in Andrej Stonič, Leopold Skubic, Janez Moravec, Jakob in Marija Verščaj , Martin Malnerič, Fr. Susteršič, Matija, Franc in Marija Vardijan, Franc Benčič, Ivan Cerau-gelj, katerega pismeno spričevalo je bilo tudi v tej visoki zbornici predloženo, in še mnogo druzih.
To so prvi predrzni poskusi veče mere, da bi se pri političnih volitvah pohujšavalo in korumpiralo naše slovensko ljudstvo, katero je do zdaj v tem oziru nepokvarjeno in pošteno.
Ne samo narodni stranki, tudi deželnemu zboru sploh,   zlasti   c. kr. državni  vladi  mora na tem ležeče
323
biti, da se temu pohujsljivemu, javno moralnost podko-pavajočemu početju z vso eneržijo in z vso postavno ostrostjo na pot stopi.
?gb Ker je pa preteklo že več ko eno leto dni, kar je omenjena ovadba podana bila, pa nje rezultat do današnjega dneva ni znan , zato se usojajo podpisani do g. c. k. deželnega predsednika staviti interpelacijo: ali bi on blagovoljno hotel
a)   poizvedeti, ali se ta sodnijska preiskava še vrši, ali je končana, ter
b)   ako je končana, predložiti sodnijske, oziroma disciplinarne sklepe zastran tega dejanja v originalu ali avtentičnem prepisku, in
c)   ako je ta preiskava morebiti na više povelje ustavljena , predložiti dotični ukaz v originalu ali avtentičnem prepisku."
Gosp. deželni predsednik obljubi, ca to interpelacijo kmalu odgovoriti.
Dr. Poklukar poročal je v imenu finančnega odseka o proračunih za 1. 1870. in računskih sklepih ustanovskih zakladov za leto 1878., ki so se odobrili. — V imenu istega odseka je poročal dr. pl. S c h r e y o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1879., potrdila se je potrebščina 604238 gold., zaklada 541266 gold., primanjklej 62972 gold., ki je pokriti po državnih brezobrestnih predplačilih, za zaklado deželnega doneska pa je 1. 1879. pobirati 20 odstotkov pri-klada na neposredne davke, izvzemši doklado za vojaščino, potem 20 odstotkov priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. Ob enem se je vlada naprosila, naj vendar enkrat dožene obravnave zemljiško-odvezne komisije. — Dr. pl. Schrev je poročal tudi o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za L, 1877., ki se je potrdil, — Vitez Langer je poročal v imenu odseka o proračunu zaklada prisilne delal-nice za 1. 1879., ki se je potrdil; dr. pl. Schrey se je spodtikal zastran prevelicih zdravilniških stroškov za prisiljence, a dr. Vošnjak je temeljito dokazal, da je dr. Schrey dotične številke zel6 krivo tolmačil.
Poročevalec Potočnik poročal je v imenu gospodarskega odseka zastran ceste ob Mirni in sledeče nasvetoval, ki je tudi obveljalo, namreč: a) Cesta, katera od boštajnske žage pri Mirnskem mostu drži mimo graj-sčine Rukenštajn in katera se pri Radni sklepa s cesto ol Radeč do Krške vasi, naj se kot okrajna cesta opusti, a namesto nje naj se od mostostavbene družbe sevniške ns novo narejena in Mirnsko cesto ob Mirni naravnost radaljujoča cesta kot najkrajši pot do savskega mosta v Sevnici uvrsti med okrajne ceste, b) Deželnemu odboru se naroča, temu ukrepu izprositi Najvišjega po-trenja.
Baron Taufferer poročal je v imenu istega od-seca o cesti od Peščenika v Stari Trg, obveljal je sledeči predlog: 1. Občinska cesta, ki se pri Pešče-niku poleg Višnje Gore od državne ceste loči ter pri Starem trgu spet ž njo sklepa, uvrsti se med okrajne cese. 2. Deželnemu odboru se naroča temu ukrepu iz-proriti Najvišjega potrjenja.
O nekaterih cestah Litijskega okraja poro -čal je posl. Potočnik v imenu gospodarskega odseka in bli so sprejeti sledeči^predlogi: 1) Cestni kos Litijsko-polžiiške ceste od Smartina do Brega naj se opjisti kot okrana cesta. 2) Občinska cesta, ki drži od Smartina do liijsko-moravške okrajne ceste in se ž njo pri Sevšku strina, naj se uvrsti med okrajne ceste. 4) Dežel-nemi odboru naroča se izprositi Najvišjega potrjenja tem ukrepom.
Prošnja županstva na Jezici, naj se cesta iz Jezic
v Vižmarje uvrsti med   okrajne   ceste,   deželni zbor ni mogel uslišati.
Potem je grof Thurn poročal v imenu finančnega odseka in predlagal, naj se mestni občini Kočevski dovoljuje 3% priklade na celi dohodek vseh hišnih najemščin v Kočevskem mestu, in vaseh Gna-dendorf in Hutarhajser za leta 1879,, 1880. in 1881. in sicer v podporo ubogih. C. k. deželni predsednik vitez Kali in a je temu predlogu ugovarjal, da ga vlada ne bode mogla potrditi, ker bi bil ta sklep nevaren precedens, kajti predlog namerava stroške za preskrbo-vanje ubozih navaliti le hišnim posestnikom, pa tudi med tem ne vsem, ampak le takim, kateri stanovališča dado drugim ljudem, postava pa skrb za uboge nalaga celi občini. Kočevski poslanec Ledenik hoče ugovor c. k. deželnega predsednika spodbiti, češ, da bi tak sklep ne bil nikakor nevaren, vsaj imamo že tako zvane „cinskrajcarje", ki se isto tako prikladajo na celi dohodek hišnih najemščin. Al dolgočasni novinec v parlamentu se je s tem ugovorom strašansko epekel; gosp. deželni predsednik vitez Kallina je kar na nagloma švignil po bistroumnosti g. Ledenika, ter dokazal, da je med nadsvetovani prikladi in „cinskrajcarjemu velik razloček ta, da prvo plačali bi li nekateri hišni posestniki, „cins-krajcarje" pa plačujejo najemniki sami. Odsek je potem svoj predlog preklical, in Kočevsko mesto bode zdaj drugače v tej reči skrbeti moralo. Kaj tacega g. Ledenik menda ni pričakoval. Vsled poročila občinskega odseka, kateremu poročevalec je bil grof Thurn , je deželni zbor občinam Črnomelj, Butoraj, Telečji vrh, Dobliče, Loka inPetrovavas v ta namen , da naberejo stavben zaklad za prezidanje farne cerkve sv. Petra in Pavla v Crnomlji, oziroma, da morejo poplačati nemškemu vitežkemu redu brezobrestno posojilo 6000 gold. pod pogoji, kakor so bili sklenjeni pri pogodbi skladnikov dne 7. febr. 1878., — ^dovolil 34% priklada na vse neposrednje davke vseh Črnomaljskih faranov za leto 1878.; gledd priklade za leto 1879. in 1880. pa je treba poprej potrebo natančno dokazati. — Po predlogu barona Apfaltrerna ter vsled prošnje vzajemne zavarovalnice zoper požar v Gradcu je deželni odbor dobil nalog, pretresavati predpise o požarih, zlasti pa, ali bi se ne dale požarne straže vpeljati po kaki deželni postavi.
O priliki poročila o dežeino-odbornem delovanji je dotični odsek po poročevalcu Laschanu nasvetoval, naj deželni zbor muzejskemu kustozu gosp. Dežmanu izreče zahvalo za trud in zasluge njegove glede starinskih najdeb, zlasti pa za lepo vrejenje kolo-stavbnih najdeb na Ljubljanskem močvirji, katere je Kranjski muzej poslal v Parižko svetovno razstavo v c. k. dvorni muzej Dunajski.
Poslanec Potočnik je v obširnem govoru dokazal, da Ljubljanski muzej ni tako v redu, kakor bi bilo treba, kar pa drugače ne more biti, ker ima kustos Dežman tolikanj družin poslov , zlasti kot eden najbolj delavnih prvakov one stranke, ki se shaja v konstituci-jonalnem kazinskem društvu; konečno predlaga Potočnik, naj bi se vendar enkrat, kakor to muzejski statut veleva, napravil „katalog muzejnih zbirk", da bode obiskovalcem muzeja mogoče, kaj najti. Poslanec Dežman se izgovarja, da, če ga tudi podnevi ni najti v muzeji, večkrat dela tam v trdo noč. Vendar pa sam povdarja, da glede* vredbe tistih najdeb , ki so se poslale v Pariz in na Dunaj , nima on prav nobenih zaslug, da naj toraj deželni zbor njemu nikakor ne izreče zahvale, katere ni on, ampak gosp. Šulc zaslužil, ki je to sestavo tako lično vredil. — Vitez Vesteneck pri tej priliki svojega prijatelja Dežmana ni mogel prehva-liti,  trdivši cel6 to, kar Dežman sam ni trdil, da cele
324
noči sedi v muzeji in dela. Vkljub izrečenemu nasprotovanju Dežmanovemu izrekla mu je njegova stranka zahvalo za vredovanje navedenih zbirk.