J s Naivecji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izhaja, vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place CMcap, DL r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Eatarad m Beeond-Cln« Matter January 18, 1115, al tka Port Office at Chicago, IlHnoU, under tke lit of August U, 1911 J"-"V The latest Slovenian Weekly in the United States of America. Issaod. every Wednesday OFFICES 195! W. 22b* Place Chicago, DL No. 13. Štev. 13. Chicago, 111., 5. aprila (April) 1916 Leto IL Volume D. Lokalne vesti. Že dolgo časa ni ugrabila neizprosna smrt v naši naselbini tekom nekaj dni toliko svojih žrtev, kakor od .'JO. marca do 3. aprila t. 1. Tekom teh 5 dni sta umrla tukaj dva Slovenca in ena Slovenka. Dne .'10. marca je umrl v mestni bolnišnici ogrski Slovenec Ivan Balažič, star 50 let doma iz če-rensovske fare na Ogrskem. Pokojnik se je ponesrečil pri delu. ker ga je dne 28. minulega meseca v neki konjušnici brcnil konj, na katerega je moral Balažič paziti. Nesrečni naš prekmurski rojak jt moral prestati grozne muke, ker je umiral 2 dni v mestni bolnišnici. V stari domovini zapušča ženo in 5 otrok. Pač hud udarec za nje go ve preostale, osobito še vsled tega, ker pokojnik ni pripadal k nobenemu društvu. Pogreb se jt vršil dne 1. t. m. K. I. P. Ravno isti dan ali dne 30. marca zvečer jt* umrl v okrajni bolnišnici tudi naš rojak Frank Pcnca, ki jf bil zaposlen dlje časa pri Fr. G ril lu na 1818 W. 22. St. Ugrabila ga jc sušica po komaj teden dni trajajočem bivanju v bolnišnici. Frank Penca je bil doma iz vasi Brezovica blizu Novega mesta na Dolenjskem. Tu je živel nekaj nad 12 let, pred 7 leti mu je umrla soproga. V starem kraju zapušča 2 hčere, nekje v Pennsylvaniji pa e-liega brata. Ker se ne more dognati iz listin pokojnika njegovega natančnega rojstnega kraja,—kei je na Dolenjskem več Brezovic, — se tem potom opozarja njegovega menda v Penna živečega brata, da naj se pismeno zglasi pri rojaku Fr. Grillu 1818 W. 22. St. Chicago, 111. Pokojni Frank Penca jc spatial k društvu sv Jurja št. 960 Ka-tol. Borštnarjev in k društvu Narodni Vitezi S. N. P. J. ki sta mu v nedeljo dop. priredila lep pogreb. X. v. m. p. V ponedeljek, dne 3. t. ni. je u-liirla na svojem stanovanju 208 N. Ashland Ave. v naši naselbini dobro znana rojakinja Frančiška Ld-žar, soproga Josip Ložarja, doma iz Ihana pri Domžalah v 45 letu svoje dobe. Bolehala jc nad 4 mesece vsled nevarnega prelilaje-Ttja. Pokojnica je živela v Chicagu več let in je delala pri slamnikih. Tuka j zapušča soproga, 2 hčere in enega sina. Pogreb sc je vršil danes. Večna luč naj ji sveti. — Kakor je bilo minulo nedeljo v naši slovenski cerkvi oznanjeno, se bode dne 5. iu H. t. m. tako tudi ilnc 12. in 13. t. m. spovedovalo cel dan in večer, kadar kdo pride. Dne 6. in 13. aprila bode prva sv. maša že ob 5ih zjutraj; obhajanje pa večkrat, kakor bo potreba. To se je uredilo radi tega, da je dana lepa prilika našim slovenskim dekletom, ki služijo pri družinah in •vsem odrskim Slovencem in Slovenkam, da lahko vsak čas čez dan opravijo svojo velikonočno versko dolžnost. — Mesto Chicago žaluje vsled tragične izgube najboljšega zdravnika Dr. Theodore Sachsa, ravnatelja mestnega zavoda za jetične v Napcrville, ki se je minulo nedeljo zjutraj zastrupil. Nekaj dni preje se je Dr. Sachs spri z županom Thompsonom vsled tega. ker je hotel župan uvesti politiko in graft tudi v to bolnišnico. Dr. Sachs je posvetil vse svoje delovanje in moči v pomoč revežev, ki so iskali v tem zavodu pomoči. Pred svojo smrtjo je napisal še zelo ganljivo pismo, priporočujoč meščanom, da naj čuvajo ta zavod pred zlorabo brezvestnih politi karjev. Dr. Sachs je bil rojen v Dvinsku na Ruskem 1. 1868. Semkaj je do-šel v svojih niladeniških letih ter se je sam po težavnem naporu po-vspel do najbolj slovečega zdravnika v naši državi. Ravnateljem mestnega zavoda za jetične je bil imenovan še pod bivšim županom Bussejem. Iz simpatije do svojega bivšega stanovskega tovariša je odstopilo sedaj še šest drugih zdravnikov goriimenovanega zavoda. — Dne 3. t m. so poštne oblasti aretirale že priletnega poštnega u,-službenca na tuk. gl. pošti Lovrenc C. Winesa, ker je ukradel z neke zalepke znamko za 4c. Stavili so ga pod poroštvo $1500.— Wines je opravljal to državno službo že celih 22 let, sedaj jo bode pa izgubil vs^led ene borne 4 centne znamke. — Nad vse nepričakovano darilo za letošnji 1. april je dobil na 1551 So. Turner Ave. stanujoči krojač B. Stein. Ta dan ga je njegova žena iznenadila s trojčki (dvema deklicama in 1 dečkom). Stein ne ve kako bode preživljal sedaj svojo družino, ker ima poleg teh še 12 drugih otrok in zasluži samo $10.— na teden, — Prihodnja nedelja, dne 7. t. /n. bode po zatrdilu politikarja Anton .1 Čermaka najbolj suha nedelja v mestu. Ker je stopil naš župan vsem demokratskim gostilničarjem na prste bode prih. nedeljo Cermak najel nad 200 privatnih policajev, da bodo pregledali tudi gostilne republikancev, če bodo zaprte ali ne T Ameriške vesti. General Villa ujet? El Paso, Texas, 1, aprila. — Iz mesta Chihuahua v Mehiki prihaja semkaj nepotrjena vest, da so ameriške čete včeraj pri Minaci ujele banditskega generala Francisco Villa; tako poroča mehiški general Gavina iz Juareza kakor mu je bilo naznanjeno po generalu Luis Gutierrezu iz mesta Chihuahua. V tem poročilu se dalje omenja, da so Villistove čete minuli ponedeljek popolnoma opustošile malo mestece Guerreo, to je bilo dva dni preje, predno je dospel ameriški polkovnik Dood tjakaj. Villa ranjen. Queretaro, Mehika, 1. aprila. — V hudi bitki, ki se je vršila včeraj pri Guerreru med Carranzisti in Villovimi četami, je bil znani mehiški vodja vstašev gen. Villa ranjen v desno koleno tako nevarno, da so mu morali nogo odrezati. Hudo ranjenega so kasneje njegovi vojaki na nosilnicah odnesli s sabo. Pocestna bitka v Guerreru se je pričela vsled tega, ker se Villove čete s silo udrle v to mesto in pričele pleniti ondotne trgovine. K sreči jih je še pravočasno zajel oddelek Carranzovih vojakov; pri tem je bilo ubitih 80 Villistov. Polkovnik Doddova ekspedicija. Columbus, N. Mex., 1. aprila. — Polkovnik George A. Doddov oddelek, broječ 400 najboljših ameriških konjenikov jezdi z največjo naglico za preostalimi Villovim četami, katere je dne 27. marca pri San Geronimo premagal. Polkovnik Dodd je zaukazal, da naj se pri tem nič ne gleda na težave in napore; ker je bil trenotek za ujetje Ville velevažen, je Doddov kavalerijski oddelek omenjeni dan jezdil brez presledka*naprej v galopu. Tekom enega samega dneva je Doddova četa prejezdila 110 milj daljave čez slaba gorska pota, visoka do 8000 čevljev nad morsko gladino. Ko se posreči ameriški kazenski ekspediciji zajeti gen. Villo, se bode vse naše vojaštvo odpoklica-lo iz Mehike. Novi preteči nemiri v Mehiki. Washington, D. C., 3. aprila. — Kakor se iz raznih virov semkaj iz Mehike poroča, zbira vladni nasprotnik gen. Feliks Diaz in Zapata nove čete;, s katerimi nameravata nasprotovati Carranzi, seda- Poslanika centralnih zaveznikov v Washingtonu. Na levi je slika avstro-ogrskega začasnega poslanika baron Erich Zwiedinek-a von Suedenhorst, ki opravlja svojo težavno službo namesto odslovljene-ga bivšega avstr. og. poslanika Dr. Dumba. Na desni je pa nemški poslanik grof Johan Henrik von Bernstorff; v tej službi že od novembra 1. 1908. Ako pride med Zedinjenimi državami, Nemčijo in Avstrijo do diplomatičnega konflikta vsled ponovnega torpediranja parnika "Sussex", bodeta morala oba označena diplomata zapustiti svoja mesta. njemu predsedniku mehiške re- premaknil tračnice na nekem kri-publike. Da se bode pa to nakano | žišču. ustašem preprečilo, bode stala Cleveland, O., 3. aprila. New vlada Zedinjenih držav Carranzi York Central železnica je odpus-na strani s tem, da bode zaplenila tila iz službe vlakovodjo Herman na meji vso munieijo in orožje, na- Hesseja, kateremu se pripisuje, da tirale še 5 njegovih ožjih prijateljev, osumljenih špijonaže. Hans Tauscher je soprog znane operne pevke Johane Gadski. Američani pri gradbi ruskih podvodnih čolnov. Groton, Conn., 3. prila. Vsled naročila ruske vlade je danes odpotovalo v Petrograd več izkušenih inženirjev tvrdke New London Ship & Engine Coi, kjer bodo nadzorovali delo pri gradbi novih ruskih podmorskih "U" čolnov. Tobak za francoske vojake. Nev/ York, N. Y., 1. aprila. Danes je odpotovala s francoskim parnikom "Rochambeau,, v Bordeaux Mrs. George Washington Lopp, ki je v Združenih državah delovala že dlje časa na to, da se naj pošlje iz Amerike francoskim vojakom več tobaka in cigaret. Na tem parniku je v to svrho naloženih 42,000 funtov tobaka, 2 in pol iniljona cigaret ter 63.648 koruznih pip. To ogromno količino tobaka in cigaret se bo razdelile brezplačno med vojake zaveznikov v strelnih jarkih. Polet čez Atlantik. New York, N. Y., 2. aprila. Pod vodstvom znanega avijatika Rod-pian Wa nama ker ja se je v Albany inkorporiralo "Transatlantsko zračno plovno družbo" z $100.000 glavnice. Ta družba bode dogradila do meseca julija' velikanski triplan," s katerim bode poletel Hodman Wanainakcr preko oceana*- 1&.000 konjskih sil močan stroj bode sestavljen po najnovej šeni sistemu in se bo lahko prele telo s tem aeroplanom 100 milj 1 uri. Ako se bode prvi polet Wa namakerju posrečil, bode ta druž ha uvedla več sličnih aeroplanov za prevoz potnikov in. blaga preko oceana. naših in avstrijskih vojakov pod Hi nden b u rgo v i m po vel j n išt voni znaša sedaj na tej fronti do 500,000, veliko več pa na strani nasprotnika. Skupno število izgub Rusov znaša od 28. febr. do 28. marca 140.000. Bombardiranje Soluna. Berlin, Nemčija, 3. aprila. — Iz Aten na Grškem se semkaj poroča, da je bilo jri zadnjem zračnem napadu na Solun ubitih 200 angleških in francoskih vojakov. .Vašim in avstrijskim letalcem se je posrečilo razstreliti neko večjo zalogo smodnika in požgati vee sovražnih vojaških barak. Dne 29. marca so štirje avstrijski letalci tudi uspešno obstreljevali albansko pristanišče Avl on o, kjer je koncentriranega dosti italijanskega vojaštva. - Nova ofenziva ob Soči. Rim, Italija, 2. aprila.—Avstrijski cesar je imenoval prestolonaslednika, nadvojvodo Karol Franc Josipa vrhovnom vojaškim poveljnikom na soški fronti. Naravno je, da se je tem povodom zadnje dni z vsemi silami obnovilo ofenzivo na tej črti: osobito vroči in pogubonosni so bili artilerijski dvoboji. Avstrijci so sedaj ojačali in raztegnili svoje pozicije nadeli črti ali tja do Trentina. SjiTošiio se sodi, da je bil ta vpad uprizorjen sporazumno med Nemčijo in Avstrijo, kajti tudi nemškf cesar je poslal svojega sina prestolonaslednika v boj pred Verdun. je povzročil veliko katastrofo pr' Amhearstu, O., minulo sredo. Nje ga in čuvaja Albert H. Ernsta bo do oblasti sedaj stavile pred veliko poroto. Povišanje plače premogarjem. Charleston, W. Va. 1. aprila. — Coal lavni seji določilo povišati vsem svojim uslužbencem plačo za 7 in pol od stotkov. Vsled tega bode imele korist nad 15,000 premogarjev. Umestna resolucija. New York, N. Y. 2. aprila. — hiška vlada jc odredila, da se mo-jy tukajšnjem Shanlejevem liote-bihzira 25.000 mož v severni drža-1 se je VrSil danes sijajen banket vi Sonora, 20 milj od ameriške; podporne zveze Kolumbovih Vi meje. To vojaštvo bode opravljalo tezov. Pri tej priliki se je odobrilo ondi'svojo službo vsled tega, da resolucijo W. Bourke Cockrana se zabrani morebitni splošni vpad da naj se naprosi takoj predsed Američanov na mehiška tla in da uika Wilsona za mirovno posre svetovni vojni, jc toplo povdarjalo, da naj naš predsednik podpira misel sv. očeta papeža Benedikta z i mirovno pogajanje od strani nev tralnih velesil. menjeno ustaš kim generalom. Gen. Villa bankeroten. El Paso, Texas, 3. aprila. —Gen. "Panclio" Villa je postal pojmi -noma bankroten tako, da mu preti velika finančna kriza. Od svojih številnih milijonov, katere si je pridobil zadnja leta v Severni Me- Ravnateljstvo New River hiki, je žo vse porabil. Enako so! Co. je na svoji včerajšnji ga zapustili tudi njegovi najboljši prijatelji, ker ga nočejo več finan-cijelno podpirati. Mobilizacija Mehikancev na ameriški meji. El Paso, Texas, 2. aprila. — Me- se zastavi generalu Obregonu na- dovanje v sedanji * raeravani načrt strmoglaviti Car- prj tem se jc toplo ranzovo vlado. Obljubljeno plačilo gen. Villi. El Paso, Texas, 3. aprila. — Ako bodo Carranzove čete ujele gen. Villo, predno pade dotičnik Američanom v roke, se bode poslalo Villovo glavo na mejo ljudstvu v dokaz, da se je ujelo pravega moža. To bode zaeno tudi svarilo mehiškim prebivalcem. Tako se je danes izrazil Carranzov gen. Luis Herrera, ki Villo. tudi zasleduje gen. 5 otrok zgorelo. Scranton, Pa., 2. aprila.—V hiši tlelavea Patrick Mariona je nastal sinoči ogenj v katerem je našlo grozno smrt pet njegovih o t rok od 1 leta do 10 let starih. Mati in oče sta se že pravočasno rešila s tem, da poskakala z oknp na tla, otrok pa ni bilo mogoče rešiti. Aretacija nemških špijonov. New York, N. Y., 31. marca. V Grozna katastrofa na železnici. Amhearst, Ohio, 30. marca. Včeraj zjutraj krog 4 ure so trčili eno miljo oddaljeno od tukaj našem mestu je povzročila areta-trije brzovlaki New York Cen- eija nemškega kapitana Hans tral železnice vsled goste megle, j Tauseherja, agenta znane Krup-Pri tej veliki železniški katastro- pove tovarne na Nemškem veliko fi je bilo na mestu ubitih 28 pot-1 senzacijo. Hans Tauscher je sam nikov, nad 40 pa nevarno ranje-1 priznal, da je nameraval že lan- nih. Oblasti so dognale, da je j sko leto razstreliti veliki Welland kriv nesreče signalni čuvaj Al-j prekop v Kanadi iz simpatije do bert H. Ernst, ker jc v svojem! Nemcev; oblasti so ga sedaj sta-stolpiču spal, in ni pravočasno!vile pod $25.000 varščine in are- Inozemske vesti. Pred Verdunom. London, Anglija, 1. aprila. — Pod vodstvom nemškega prestolo naslednika se pomika ogromna so vražna armada vedno bolj in bolj proti Vcrdunu. Na iztočni strani reke Meuse so si pridobili Nemci med Douaumontcn in Vauxom zopet nekaj utrdb vsled uspešnega obstreljevanja s svojimi velikimi topovi. Trdnjava Yaux, ki je deloma že v nemških rokah, leži samo 5 milj severoiztočno od Verduna ; naravno je, da je stala Venice ta zmaga številne in ogromne žrtve ,ker jih je padlo en sani dan nad 20.000 mrtvih. Drugi oddelek nemške armade se zbira na severozapadni strani reke Meuse okoli vasi Malaneourt. ker hoče od tam dalje prepoditi angleško vojaštvo na Flander-skem. 1,000.000 mož in 6000 topov pred Verdunom. Amsterdam, Nizozemsko, 3. apri la. — Neki vojaški zvedenec, ki se mudi sedaj na bojnem polju pred Verdunom je preračunal, da se bori ,za to trdnjavo sedaj 1 milijon mož. Nemška bojna črta, ki tvori polkrog severno od Verduna je dolga nad 40 milj; od tukaj se nepretrgano strelja na vse forte iz 2500 nemških topov raznolične-ga kalibra; ti topovi izstrelijo vsako uro na francoske pozicije ogromno množino krogel. Na zavezniški strani se nahaja tudi okoli pol milijona vojaštva, osobito artilerije, ki odbija nemške napade z 3500 topovi. Številne ruske izgube. Berlin, Nemčija, 3. aprila. — (Uradno poročilo.) Na severni fronti je feldmaršal von Hinden-burg skoraj mesec dni tako izborilo odbijal Kuropatkinove napade, da je Rusom nadaljno prodiranje popolnoma ustavil. Skupno število Ruski parnik z ranjenci potopljen. Petrograd, Rusija, 1. aprila. — Sinoči krog 8 ure je neki sovražni torpedni čoln pri mestu Shatie v Crneni morju potopil naš parnik "Portugal" napolnjen z ranjenci. Od 273 oseb se jih je rešilo samo 158, 115 jih je pa utonilo. Med temi je bilo tudi več usmiljenk in bolniških postrežnikov. Ambulan-čni parnik "Portugal" je bil vidno pobarvan, da se ga je lahko razločevalo od drugih, ker je nosil na obeh straneh večje znamenje rudečega križa, vrh parnika pa veliko ženevsko zastavo. Darilo angleškega kralja za ranjence. London, Anglija, 3. aprila. — Angleški kralj Jurij je poslal ministrskemu predsedniku lastnoročno pisano pismo, s katerim jc določil $100.000 podpore iz svoje-' ga žepa za vojne pohabljence. Poleg tega je dal kralj na prodaj tudi svojo bogato zbirko znamk, za kar se je dobilo veliko svoto. Odpoklic oženj enih Angležev pod zastavo. London, Anglija, 1. aprila. Včeraj se je izdalo ukaz, da se mo-■ajo vsi oženjeni moški na Angleškem v starosti od 33—41 leta prijaviti do 5. maja t. 1. za vojaško službovanje. Asquith v Rimu. Rim, Italija, 31. marca. — Danes popoldne je bilo celo mesto sijajno dekorirano v počast semkaj došlemu angleškemu ministrskemu predsedniku Asquithu. Dne 2. aprila se bode podal Asquith na lojno fronto pred Gorico, da obišče ondi italijanskega kralja Viktor Emanuela. Hud udarec za zaveznike. London, Anglija, 3. aprila. — Kakor se tukajšnjem Reuterjevim izvest ju poroča, se je te dni v grški poslanski zbornici predložilo memorandum, da naj se ukrene vse potrebne korake za evakuacijo zavezniških čet iz Soluna. Istotako se je poslalo tudi Nemčiji ostro protestno noto vsled zadnjega zračnega napada na Solun, vsled česar je bilo ubitih več grških podanikov. Grški ministrski predsednik je že naznanil poveljnikom zavezniških čet, da na j Čim preje mpgoee zapustijo Solun. Iz urada društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., Waukegan,.Hl. Podpisani prosim vse člane društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., da bi se blagovolili v polnem številu vdeležiti prihodnje redne, oziroma četrtletne društv. seje dne 9. aprila. Na programu imamo poleg 3mesečnega računa tudi več važnih društv. reči za rešiti. Članstvu gorinavedenega društva tudi naznanjam, da sem prejel od glavnega urada porebne listine za sprejemanje otrok v otroški oddelek k naši K. S. K. Jed-noti. Kakor jo bilo razvidno iz uradnega naznanila gl. tajnika, se bodo sprejemali kandidati od 1 do 16 leta starosti. Pristopnina znaša 50e; redni asessment pa 15c na mesec za $100.00 zavarovalnine (posmrtnine). S poslovanjem otroškega oddelka se prične kakor hitro se vpiše 300 otrok. Cenjeni sobratje in sosestre! Z veseljem pozdravimo ta korak napredka pri naši si. Jednoti. Zakaj, ker le s poslovanjem otroškega oddelka smemo upati na napredek in obstoj ne samo Jednote, ampak tudi na obstoj vsacega posameznega krajevnega društva. Očetje, člani društva sv. Jožefa št. 53, na noge! Naše društvo katero šteje 134 tu živečih družin, lahko priglasi polovico zahtevanega števila kandidatov,, za pričetek poslovanja. Upišite še svojo mladino pod okril je naše matere K. S. K. Jednote, katera je pripoznana kot poštena katoliška organizacija. ki skrbi in podpira vdove in sirote že svojih 22 let. Prvo slov. kat. podpr. društvo v tej naselbini se stara; kmalu bode potrebovalo opore in pomoči, potrebovalo bode mladih moči, katere bodo vzdrževale in podpirale društvo sv. Jožefa oziroma bodo skrbele za medsebojno pomoč v slučajih bolezni in nesreče. Te mlade moči katere so prepotreb-ne za naše društvo, so — naši otroci. V slučaju, da se letos vpišejo v otročji oddelek otroci v starosti 15 let, bodo prihodnje leto prestopili v društvo in Jednoto kot aktivni člani. In tako bodemo pridobivali mlade društv. člane leto za letom. Zatoraj še enkrat: očetje, kateri imate svoje otroke v starosti od 1 do 16 leta zavarujte jih pri svojem dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, v svojo lastno korist. Ako bodete vi to storili, smete upati, da bodo tudi vaši otroci delali po vašem vzgledu in potem je bodočnost našega društva zagotovljena. Svoje otroke lahko vpišete vsak čas na društv. sejah ali pa pri društv. tajniku. Vsak naj kar doma napiše na listek dan, mesec in leto rojstva otrok; (ako jih ima več), koliko je bratov in sester živih, na koliko mrtvih? V slučaju da priglasite svoje otroke pri dr. tajniku, naj pride vselej oče ali mati, da se vse pravilno vpiše in ker se morajo stariši lastnoročno podpisati na predpisane listine. Na zadnji redni mesečni društv. seji se je med drugim tudi razpravljalo glede vstopnic dr. članov za k veselici na "Belo nedeljo", ter se je sklenilo, da mora imeti vsak društv. brat vstopnino (ti-ket) katere so bodo dobile na prihodnji društveni seji, ali pa -na domu dr. tajnika. Prispevki za ti-kete se bodo pobirali na dr. plačilne knižice. V ta namen bode že v mesecu aprilu asesan vsak član poleg naradnega asesmenta še za 25c. Zapomnite si bratje, vsak naj si preskrbi vstopnico (tikec) pred društv. veselico in sicer sam osebno. Po druzih članih se ne bodo pošiljali tiketi. V slučaju, da si kateri izmed bratov ne preskrbi pred veselico vstopnice, bode moral pa isto pred vstopom še enkrat plačati. Toliko v blagohotno ravnanje in vpostevanje. Nadalje opozarjam vse dotične društy. člane sv. Jo.žefa št. 53, kateri so se preselili iz okrožja našega društva brez potnih listov, da si iste prej ko mogoče preskrbijo. Po Jednotinih, kakor tudi po društvenih pravilih taki člani niso opravičeni do ni kakih podpor od strani društva in Jednote v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Kdor se ne bode zglasil en mesec po od-potovanju brez potnega lista, bode suspendan od društva in Jednote. Krivdo naj vsak tak član sam sebi pripiše. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno pa dr. št. 53. John Petkovšek, dr. tajnik. Iz urada društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., Cleveland, O. • Vsem članom gorimenovanega društva se tem potom naznanja, da bode imelo naše društvo svojo skupno spoved dne 8. aprila popoldne in zvečer, in v nedeljo dne 9. aprila pa skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši ob pol osmih Za to se zbiramo ob 7. uri v šolskih prostorih kakor druga leta. Vsak naj ima seboj regalijo in bele rokavice, tudi spoved, listka naj ne pozabi; ako bi ga slučajno kedo zgubil, dobi druzega pred sv. mašo ravno tako tudi kedor ga še ni dobil. Opozarja se vse člane, da bi šli kolikor mogoče ta dan skupno k sv. obhajilu: večkrat se opazi, da se člani sramujejo iti skupno z društvom, bodi si v cerkev, ali kam drugam, posebno pa se ogibljejo iti skupno k sv. obhajilu. Čemu bi se sramoval skupne nastopiti kakor katoliški možje? Saj je vendar vsak član prisegel, ko je pristopil v društvo, da bode delal čast društvu. In ali ni to i čast, ako se pokaže n. pr. na tak način lepo število društvenikov skupaj; s tem pokažejo da so slož-I ni in da delujejo skupaj; ako pa vsak zase pride bodisi ob tej priliki skupnega obhajila, ali pa ka-daržekoli drugokrat, pa drugi kažejo nanj, glej ta je tudi v društvu j pa gre kar sam. To daje slab upliv na društvo. Toraj bodite kot i , , . možje in vsi se vdeležite skupnega sv. obhajila na 9. aprila saj se samo enkrat na leto! Z bratskim pozdravom John Šušteršič, tajnik. Iz urada društva "Jezus, Dobri Pastir" št. 49 K. S. K. J., Pitsburgh, Pa. S tem se naznanja vsem članom gorinavedenega društva, da bodemo imeli skupno velikonočno spoved dne 8. aprila, to je pri-h. soboto zvečer in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo zjutraj pri 8. sv. maši. Vsi člani so naprošeni, da se zberejo točno ob tri četrt na 8. uro zjutraj v šolski dvorani. Vsacega člana veže dolžnost, da svojo velikonočno dolžnost opravi ker to zahtevajo naša Jednotina pravila. Clan, ki se ta dan ne bo udeležil sv. obhajila skupno z društvom, zapade kazni, kakoršno društvo določa, in se bo ravnalo ž njim tudi po Jednotinih pravilih; izvze ti so le bolni člani in oni, ki mo rajo ta dan delati in oni, ki so oddaljeni od društvenega sedeža. II koncu pozdravljam vse člane in članice naše K. S. K. J. ter jim želim veselo Alelujo in vesele velikonočne praznike! Josip L. Bahorich, tajnik. Iz urada društva "Marija Sedem Žalosti" št. 81 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. S tem se naznanja članicam našega društva, da bodemo imele skupno velikonočno spoved dne 15. aprila, to je na cvetno soboto in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo dne 16. aprila pri 8. sv. maši. Za-; torej so naprošene vse članice, da i se zberejo ob pol 8ih zjutraj v cerkveni dvorani, odkoder odkorakamo skupno v cerkev. Ob enem se daje članicam na-znanje, da smo preložile sejo zaradi Velikenoči; prihodnja seja se j vrši teden kasneje, ali dne 30. aprila, to je na belo nedeljo. Sosestrski pozdrav do vseh članic in članov K. S. K. J. Josipina Fortun, tajnica. Iz urada društva sv. Roka št. 15 K. S.K. J, Allegheny, Pa. S tem se naznanja članom našega društva, da je bilo na zadnjem zborovanju sklenjeno, da bodemo [imeli skupno velikončno spoved dne 8. aprila in skupno sv. obhajilo dne 9. aprila pri prvi sv. maši zjutraj ob 8. uri. Vsled tega so člani naprošeni, da se udeleže v polnem številu, zahteva se tudi od članic spovedne listke ravno tako, kakor od članov, toraj naj nobeden ne ostane brez spovedi. Naznanjam tudi, akoravno že pozno, da je naše društvo glasovalo še meseca decembra pri glavnem zborovanju, da se naj ustanovi otroški oddelek pri K. S. K. J. kar je naš bivši tajnik gotovo pozabil naznaniti na glavni urad. Želim vsem članom in članicam naše Jednote veselo Alelujo. S pozdravom George Vovk, tajnik. NAZNANILO. S tem se naznanja vsem članom društva Marije Majnika št. 154 K. S. K. J., Peoria, 111., da se bode vršila prihodnja redna mesečna seja v Schlitz dvorani dne 9. aprila ob 9. uri dopoldne. Tako se bodo vršile tudi zana-prej naše redne seje v tej dvorani. Toliko v prijazno naznanilo in upoštevanje. Sobratski pozdrav Jakob Zabukovec, tajnik. NAZNANILO. Društvo Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. J. Allegheny, Pa', bode imelo dne 15. aprila t. 1. skupno spoved in dne 16. aprila skupno sv. obhajilo pri 8 maši. Vsled tega so naprošeni vsi člani našega društva, da se udeležijo v polnem številu. Pomnite to, da kateri ne bo opravil svoje velikonočne dolžnosti je podvržen takojšni suspen-daciji. Naša društv. in Jednotina pravila strogo zahtevajo, da se mora vsak član enkrat na leto spo-vedati. Dalje se našim članom naznanja, da se bo vršilo pri prihodnji seji vpisovanje otrok za novi otroški oddelek pri K. S. K. J. Oni T-lani, kateri želijo svoje otroke zavarovati pri naši Jednoti, naj pri-peljejo s sabo otroke na prihod-njo sejo in naj prinesejo seboj podatke o rojstvu ali starosti otrok (rojstno leto, mesec in dan). Več o sprejemu otrok v ta oddelek bojte slišali na prihodnji seji. S sobratskini pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J. Frank Trempuš, tajnik. ru celo sramujejo, da jih je rodila slovenska mati. Tebi draga nam Ema pa želimo preljubo zdravje, dosti vspeha in sreče v Jolietu, ter da bi se ga kmalu naveličala in se povrnila zopet nazaj v Forest City, Pa., kjer te tako pogrešamo. S pozdravom Naročnica. Vojaška pokopališča na Krasu. NAZNANILO. Naše društvo sv. Cirila iu Metoda št. 144 K. S. K. J., Sheboygan, Wis., ima skupno spoved v soboto dne 8. aprila t. 1. in v nedeljo 9. aprila med 8. sv. Za v vojni padle bojevnike se skrbi, kolikor mogoče po razmerah, za posebna grobišča, da se tako ohranijo za bodoče čase. Posebno se za to skrbi na bojišču ob Soči. Tu s> vodi pozicijska vojska ( in izgube na naši strani, tudi ob laških navalih niso posebne, zato je mogoče, da se padle junake lepo pokoplje, postavi križe z imenom padlega. Vojna vodstva si prizadevajo, da, če le mogoče, dobi vsak padli tudi svoj grob s križem. Na Doberdobski planoti je to združeno s, precejšnjimi težavami. Svet je tu skalnat. Le po kotlinah in dolinah se dobi dovolj zemlje v ta namen. Zato so v teh "oazah" Krasa nastala prava vojaška pokopališča. Marsikje pa so se napravile lepe terase in nanosila zemlja in tako napravilo lepo pokopališče. Najlepše tako pokopališče se nahaja v Segetih ob cesti proti Lokvici. Tukaj počivajo predvsem Madžari in Srbi. Sedaj bodo prišli tudi Slovenci. Sploh skrbe Madžari in Hrvatje mnogo bolj kakor mi. Ti gledajo, ako je le mogoče, da postavijo vsakemu padlemu tovarišu križ z napisom, mi, Avstrijci, nismo tako marljivi. Pokopališča so postala skoro vse doline na planoti. Posebno razsezrio je ono pri vaseh Mikoli—Serleti. Tukaj počiva tudi bivši stotnik topniškega polka K. pl. Thoms, ki ima lasten grob "n lesen križ z napisom: 'Na-maso šemu nad vse priljubljenemu poveljniku.' Tukaj se dobi vojake je zletela v morje cela trdnjava s posadko vred. Pozneje je imel Navarro le še redkokrat priložnost uporabiti svojo iznajdbo, kajti vse trdnjave, ki so bile slišale o njegovem činu, so iz strahu prostovoljno in brez boja odpirale svoja vrata španskemu sovražniku. Ko se je Navarro vrnil na Špansko, je bil imenovan za generala galernega brodovja z nalogo, da odrine proti afriškim piratom, ki so italijanski obali prizadevali mnogo škode/ Po velikem usoehu v Afriki ga je imenoval kardinal Xinienez za vrhovnega vojskovodja na suhem in na morju. Toda proti koncu njegovega življenja je Navarra njegova sreča nenadoma zapustila. Umrl je kot ujetnik Spancev, katere je bil zapustil leta 1528., in sicer dan prej, predno je dospelo povelje kralja Karola V., da naj ga usmr-te.' Ruski samostani. Nemški listi trde, da je na Ruskem 467 moških samostanov in slpčajno ravno toliko ženskih. Menihov je bilo lani 11.332, frat-rov pa 9603. Redovnic je bilo 16.285, sester pa 54.903. Šest let ječe za pokvarjen golaš. Gostilničar Aleksander Bocrc-soek v Budimpešti je prišel z gospodinjo in hčerjo pred sodišče, ker je dokazano dajal gostom v gostilni golaš, čegar meso je pobiral iz pominj, ki jih je dobival po vojaških bolnišnicah. Pomije jo dobival v krmljenje prašičev, a ie precejal iz njih kosec in jih prodajal za golaš. Obsojen je bil na šest let, gospodinja na pet in hči na dve leti ječe. skupno sv. obhajilo. Torej cenjeni sobratje. vsi sku- vseh narodnosti, mnogoštevilnih paj se zberemo v cerkveni dvora- j krdel. (V prvih' bojih je namreč ni dne 9. aprila ob pol osmih zju-; naša soška armada sestajala ve-traj z regalijami in znakom na pr-1 činoma le iz črnmojniških in sili. Kdor istih nima, naj se preje j maršbataljouov). Narodnostnega zglasi pri tajniku, da jih dobi. boja ni med njimi; vsi snivajo Prosim dalje, da ne pozabite spo-j 'airnovečni sen in čakajo vstaje-vednika opomniti za »povedne list-,'U»- Skoda le, da bo veliko imen ke, vsakdo naj zapiše na listek | spral dež, ker so pisana s svinčni-svoje ime ter naj ga odda tajniku. k-fcm. Kar se drugih pokopališč Prosim torej vseh naših 94 1 lice, je poleg že imenovanega v nov, če je le mogoče udeležiti se skupnega korakanja v cerkev, opomnite o tem tudi one sobratc. ki so samo v društvu, da se vilcle-žijo. S sobratskini pozdravom Frank Mikolič, tajnik. --I NAZNANILO. Članom društva Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J., Chisholm.i Minil., se s tem naznanja, da so došli iz gl. Jednotinega urada novi certifikati. - Vsakdo naj pride j torej k prihodnji seji dne 9. apri-| la, da bo dobil svoj novi certifikat. One člane, kateri jih še niste oddali v zameno pa prosim, dr jih zanesljivo prinesete k prihodnji seji. Sobratski pozdrav Peter Staudohar, tajnik. Forest City, Pa. Spoštovani g. urednik:— Blagovolite priobčiti sledeče vrstice iz naše naselbine, katere sem napisala v slovo naši vrli in nepozabni rojakinji gdč. Emi l)eč-manovi, ki je nas dne 28. marca zapustila in se podala v Joliet, 111., k svojim sestram, soprogi gl. tajnika K. S. K. J., Mrs. .Josip Za-lar in Mrs Ivan Težak. Gdč. Emo Dečmanovo bodemo sedaj tu pogrešali, saj je bila vendar tako priljubljena in spoštovana, ker je bila več let Cerkvena pevka; s svojim izbornim altom je sodelovala tudi pri našem pevskem društvu "Zvon." Poleg tega je podučevala našo slovensko mladino krščanski nauk. Z eno besedo, ta vrla rojakinja je kaj rada sodelovala za dobrobit in napredek naše naselbine. Žensko podp. društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. P. jo bode tudi pogrešalo kot svojo vrlo članico in pomoč pri raznih društvenih prireditvah in veselicah. Kar je vse hvale vredno pri navedeni rojakinji je to, da se je vedno kazala za pristno Slovenko, čislala je svoj materin jezik in se ni istega nikdar javno sramovala dasiravno je bila rojena in vzgojena v Ameriki. Naj bi bila naša gdč. Ema Dečmau za zgled vsem drugim dekletom, ki se v tem ozi- Segetu najlepše ono v lludem Logu. V precej obširni dolini stoji lep lesen križ, po dolgem v dolini pit so lepe vrste grobov. Skoro ws'ak junak ima svoj grob in križ z napisom in datumom, kdaj je u-mrl za domovino. Pokopani so pa tu le tisti, ki so bili težko ranjeni v boju in so umrli v sanitetnem zavodu. Tudi par laških vojakov 124. polka počiva tu med našimi. Nekaj spodnještajerskih Slovencev čaka tu večnega vstajenja v družbi s Čehi, Nemci, Ogri in Hrvati. Lahka jim kraška žemljica Razume se, da so padli pokopani tudi v Doberdobu.Novi vasi, Opa-tjem selu in drugod. Po vojni, naravno, bo večina teh pokopališč izginila. Kraše-vec ima malo zemlje in rabil bo doline,, da se preživi. Naloga domovine bo pa. da postavi svojim žrtvam na mestih, kjer so bili pokopani k večnemu počitku, vsaj dostojne spomenike, na katerih bi se morala ohraniti imena vseh padlih. Zato bi se moralo že sedaj paziti, da nam dež in vihar ne unič.ia tega, preden bi se taka i-deja mogla izvršiti. Od v I. in II. soški bitki padlih se je takrat premalo gledalo na to. Za domovino bodo morali soški junaki o-stati v večnem spominu. Razne stvari. Iznajditelj smodnične mine. Smodnično mino je iznašel španski vojščak Pedro Navarro, ki je služil v raznih državah, največ pa na Španskem in Francoskem. Leta 1487. je napravil kot častnik flore n ške armade pri obleganju Serczanella prvi poizkus, ki pa ni imel posebnega uspeha. Radi tega pa mu ni upadel pogum, marveč je sedaj stremil za tem, da se premaga vsaka trenska ovira. Prvo njegovo veliko delo z minami je bilo, ko je pregnal Francoze iz Neapolja, katerega so bili malo prej osvojili. Močna posadka je branila Castell deli' Uovo v Ne-apolu, ki je veljal kot nezavzeten. Pedro Navarro, ki je poveljeval španskim četam, je vrgel v utrdbo naboj smodnika tako spretno, da Sanje o vojni. Zdravnik dr. Strahlmann v \Vil-deshausenu poroča: Neki lTletni mizarski vajenec je v vsaki prosti uri čital popise bitk in bojev. Tudi sanjalo se mu je vedno o vojni. Nekega dne so se mu na prsih naredili mehurčki. Ponoči se mu je bilo sanjalo, da je,bil sam zapleten v boj in da ga je nekdo sunil z bajonetom v prsi. Prestrašen se je zbudil in koj začutil bolečine na tistem mestu prs, kamor ga je sanjani bajonet zadel. Da pro-vzroči velik strah lahko mehurčke, je bilo žc prej znano, a da u činkujejo tako lahko tudi sanje, se je šele sedaj pokazalo. Sanje pa lahko tudi pozdravijo. Neki vojak je pred štirimi meseci v bitki onemel. Prenesli so ga v bol nišnico v Arnsdorfu pri Dražda-nih. Tam se mu je sanjalo, da ga hoče nekdo z bajonetom suniti v vrat in v sanjah je — zaklical na glas ter padel iz postelje. Ko se je pobral, je znal zopet govoriti; pozdravil ga je v sanjah prestani strah. Ahilleion na Krfu. Krasni otok Krf (Corfu) je bil svoj čas angleška posest. Angleški kralj je ta otok daroval grškemu kralju, tako, kakor daruje boter svojemu birmancu zlato uro. Grška ni storila ničesar za ta blagoslovljeni otok, pač pa si je zanj pridobila največjih zaslug pokoj- na avstrijska cesarica Elizabeta. Ta je tam sezidala krasen grad in je vsako leto nekaj časa tamkaj prebivala. Šele tedaj se je svet začel zanimati za Krf in je število tujcev posebno naraščalo, odkar je rečeni grad, po smrti cesarice Elizabete, kupil nemški cesar, ki je tudi skoro vsako zimo nekaj tednov preživel na tem gradu, i-menovanem Ahilleion. Nemški vpliv se je na Krfu povsod kazal. Nemške zastave so bile raz-obešenc pri vsaki priliki, otroci so se nemški učili, sploh je imelo vse največji ugled, kar je količkaj nemško izgledalo. Tujec je komaj še zapazil, da je na grškem otoku. Zdaj pa se poroča, da je grška tolpa napadla cesarjev grad Ahilleion in ga poškodovala. Sodi se, da so Francozi nahujskali Grke. _ Izdatki za begunce. "Nova Reforma" poroča, da je*bilo do oktobra m. 1. v oskrbi 390.146 beguncev, od teh 25.394 na Štajerskem. V barakah je bilo nastanjenih vsega skupaj 73,-028 beguncev, od teh na Štajerskem 14.528. Za preživljanje beguncev se je izdalo v denarju 82,-457.778 K 68 v, za ohranitev barak 41,652.641 K 13 v, za druga stanovanja 1,014.835 K 45 v, za nakup obleke in perila 11,116.042 K 87 vin., za zdravstvo 3,128.045 K 95 v, za kulturne namene 1.-463.87^ K 18 v, za verske namene 83.473 K 21 v. Skupni izdatki znašajo 14,916.689 kron 97 v, od te vsote na Štajerskem 14,774.1! * K 06 v. Stroški za začasno nastanitev na Ogrskem znašajo 6,576.-223 K, stroštti za transport nazaj v domovino 50 milijonov kron, za druge vožnje 10.840 K, za selitev med taborišči 64,570.000 K, štiritedenske podpore za repatriirane begunce 6,504.000 K. Skupaj je izdala vlada za begunce do oktobra m. 1. 279,504.090 K 47 v. Velika produkcija alkohola. V raznih tovarnah za pridelovanje špirita v Peoriji, 111., se je pridelalo meseca marca letos 1,-538.839 galon finega špirita in 1,948.904 galone denaturiranega. Od tega je dobila zvezna vlada $2,410.639 pristojnega davka. Zdravnik oživel mrtvorojenca. Haverhill, Mass., 2. aprila. Na 32 Harrison stanujoča Italijanka Mrs. Antonia Schavoni je včeraj povila deklico, ki je bila po izjavi zdravnika Dr. A. J. Graiidmai-sona mrtva. Zdravnik si je celih 29 minut prizadeval s pulmotor-jem spraviti otroka k življenju, poleg tega je tudi sam udihaval sapo vanj. Po poteku 29 minut se je jel novorojenček gibati in dihati normalno tako, da bo ostal sedaj pri življenju.' Nova uvedba na pošti. V mestu Kansas City, Mo., bode postavila poštna oblast prvi refrigerator ali večjo ledeno shrambo, kjer se bode držalo razno paketno blago, da se ne pokvari. •V prvi vrsti bode služil ta refrigerator pri pošiljatvi jajc in surovega masla s farm. Domačija v Baldwin County. Lep kraj za slovenske farmerje Elberta, Baldwin County, loži v južno izhodnem voglu države Alabama. Lega tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno v varnosti pred povodnjo. Zemlja je rodovitna in peščeno prevlečna z ilovico ležeča na gosto debeli ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda je tukaj mehka, čista in zdrava. Trgi so blizu te zemlje. Cerkve, šole, prodajalne, mlekarne, telefon, in farmarske organizacije, dobro družabno življenje, vse to je tukaj. Od tukaj se lahko pošljejo vsi pridelki kakor: koruzo, oves, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni trs, vsakovrstno sadje, in vrtne pridelke, živino in prašiče, kakor tudi perutnino, po železnici ali po vodi z ladjo, v severne kraje, ali jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero ima .'JO,000 prebivalcev, to lahko storite v enem dnevu. Tukaj raste vse, kar potrebujete. Tukaj je hladno poletu, pozimi je pa gorko. Le nekoliko akrov je dovolj za vzdrževanje ene družine. — 40 akrov vam donaša pa že blagostanje s pridelki, kteri se lahko računajo od $75 do $250 na aker. Na tej zemlji zrastejo trikratni pridelki v enem letu. Jaz vam pošljem zastonj vsa nadaljša pojasnila, ter vam odgovorim na vsako vaše vprašanje. Math. Cesar Office: 922 Hartford Bldg. Stanovanje: 1900 W. 22. St., Chicago, IU. med Indijanci t Severni Amariki ' (Dalje). 2. Sploh je znano, da pobere kolera, ko v kakem kraju razsaja, najpopred žganjepivce. Okužlji-vost kolerina najde namreč že v telesu jednak strup. Jednako z je-dnakim pa zadobi toliko moč, da le redkokrat premore zdravilo k zdravju. 3. Nov tukaj znan kolerin dogodek potrjuje mojo misel kar močno. Okrog mesta Cincinnati v državi Ohio je bila pred kakima dvema letoma tolpa nemških žga-njskih palilcev; iz kotlov so meta: li izžgane ostanke, ktere so požrle okrog ležeče svinje! vse pa so poginile z znamenji — kolere. To je vzbudilo kar neprevidoma pravo svinjsko kolero in nad petdeset tisoč svinj je v kratkem poginilo. Ta bolezen se je ukoreninila, da za njo po Zjedinjenih državah počepa še zmiraj na tisoče svinj. Brezvestni Amerikanci so meso poginjenih svinj v sodce solili in na prodaj odpravljali. Več ljudi je umrlo z znamenji kolere. Jaz sam poznani dva mlada brata, ki sta v moji francoski fari Belpra-rie. Jedla sta v gostilnici gnjat take svinje in precej sta imela kolero. Ravno komaj sta bila zdravniško pomočjo smrti rešena. Izžgani žganjski odmečki v Cincinnati, ki so bili po ločbi preiskani, imeli so v sebi ravno tiste pri-dejane strupe, kakor žgane pij a ec v ne\vyorški državi. To je spri-eal odbor iz Buffala. Ti izmečki so povzročili svinjsko kolero in svinjska kolera je naredila človeško kolero. Od tod izhaja imenitni sklep, da imate obe jednak izvirek, namreč iz žganjskega strupa, in ste šiba božja, kakor ples-njevina pri podzemljieah in drugem sadu. Zamorete se pa zopet \z sveta "spravit i z jednakimi pripomočki ki sem jih nasvetoval." Pač zlata vredne so te besede, ktere je pisal rajni častitljivi star- ček pred 57 leti svojim rojakom, ktere je tolikanj ljubil ter jim želel le časni in večni blagor. Kedar se bode z ostrimi postavami obis-tinil njegov nasvet, zginila bode tudi iz Slovenskega vsa kvara, ktero povzročuje preklicano žganje, osobito po onih krajih, kjer ne raste vinska trta. Naj bi si vsaj sedaj vzeli k srcu ta prelepi nauk! DVANAJSTO POGLAVJE. Pirčevo misijonsko delovanje leta 1861. in 1862. Upor med Indijanci. Naslednji leti 761etni starček ni zamogel snovati novih misijonskih postaj, ker je imel več nego dovolj posla z ustanovljenimi. Pač se mora človek čuditi, da ima tako prileten mož moči za tako težavna pota. "Lansko leto (1861) sem opravil dvoje rodovitnih misijonskih potovanj med Očipwe-Indijanci. Prvo je bilo iz Crowinga (Vranje perutnice) po Pij a vč jem jezeru do Rudeeega jezera. — Šel sem preko 36 jezer po vodi in ravno toliko kosov zemlje vines peš po silo slabih gozdnih potih in zaraščenih močvirjih. Spremljevala sta me dva pol Indijanca iz Crowinga. Vsi z bremeni obloženi smo od misijona do misijona s težavami, pa srečno potovali. Pot nazaj je bila po reki Mississippi nad 600 milj dolga. To potovanje po 6 indijskih postajah sem storil iz tega namena, da oskrbim katoličane in jih potrdim s podukom v sv. veri in da bi za sv. vero voljne divjake potrdil v njih sklepu; torej sedaj nisem dosegel veliko novih spre-obrnenj; le par ducatov odrašče-nih in 32 otrok katoliških stari-šev sem. s sv. krstom pridružil čredi Kristusovi; tudi sem tri u-mirajoče otroke zoper voljo in vednost divjih starišev s skrivnim sv. krstom pripeljal na pot zveli-čanja. Sedaj že z angelci in čistimi dušami hvalne pesmi prepevajo Jagnjetu Božjemu. Ako ima že jedna duša za nebesa pridobljena v očeh božjih več vrednosti nego vse posvetne dobrote in bogastva, povrnem so mi pač nad tisočkrat ^si moji misijonski stroški in trud. Zavoljo tega obrodi mojemu srcu tudi najmanjši dušni dobiček več tolažbe in veselja, kakor da bi bil našel najbogatejšo zlato jamo ali najdražji biser, ker otete duše lipam kedaj videti v nebeškem pre-svitljenju in večnem veselju. Po vseh indijskih misijonih so me z veseljem sprejemali ne le kot oznanovalca sv. vere in dušnega pastirja, tudi kakor telesnega zdravnika z mojimi dobrimi ho-meopatičnimi zdravili so me veselo, ljubo pozdravljali. Pretečeno leto je bilo namreč prav veliko In dijancev bolnih; z božjo pomočjo sem večinoma vse homeopatiško ozdravil. Ob Pijavčjem jezeru Leech La ke sem slišal žalostno vest, da je poprejšnjo zimo umrl tukaj Eski, ki je veljal vsem Ocipwe-Indijan ceni za kralja. Pretečeno poletje sem ga bil zastaranega krča v želodcu čisto ozdravil; ravno ta bolezen pa ga je zopet napadla in umrl je. V bolezni je ukazal ljudem, naj gredo po me, da ga krstim in ozdravim. Odgovorili pa so mu, da ni mogoče v trdi zimi pripeljati duhovnika iz daljave čez sto milj. Na to si da narediti črno obleko, kakor je talar duhovnikov, obleče jo in reče: "Veliki duh Kije Manito me bo videl v duhovski obleki in bode spoznal iz tega, da duhovnika ljubim in srčno želim od njega krščen biti." Obžaloval je z obilnimi solzami svoje grehe in je v tej obleki spo-korno umrl in bil pokopan. Ker je bil že precej dobro podučen v veri in je bil njegov krst odložen zavoljo nekterih nepovoljnih zadržkov, menim, da je mož dosegel zveličanje s svojim velikim obžalovanjem grehov in krstno željo. Na drugo misijonsko potovanje sem se podal preteklo jesen po Ottertailskem (Vidrorepjem) jezeru 80 milj proti severu od Crowinga. Ondi sem našel 50 katoliških kanadskih Francozov, ktere sem spravil v dušni red. Tudi nekaj protestantskih družin se je prav spodbudno obnašalo pri naši službi božji; upam, da jih bodem pridobil o prihodnjem misijonskem obiskovanju za našo sveto vero. Petnajst milj proti severu sem našel vasico precej olikanih pol Indijancev, 65 katoličanov, ob prijetnem jezeru. Silno so bili veseli mojega prihoda; v desetih dneh sem jih s sv. zakramenti spravil z Bogom ter zavrnil k lepemu krščanskemu življenju. Onostran jezera pa je mirno bivalo čez 300 Indijancev divjakov, ki svojim belini sosedom še nikoli niso storili kaj žalega. Osem dnij sem oznanjeval tem ljubim stvarem svet evangelij ter jih učil najpotrebnejših svetih / resnic. Slednjič sem jih vprašal, če so me umeli in kaj mislijo o tem, in če so pri volji sprejeti mojo vero. Glavar vstane, pomoli mi roko in reče: "Ljubi oče, postaral sem se in še nikoli nisem slišal duhovnika učiti. Se le sedaj spoznam, kako velik razloček je med katoliškim kristjanom in ubogim divjakom. Le pri nas ostani, ljubi oče! jaz bodem sprejel tvojo vero; menim, da bodo ravno tako stori li vsi moji podložni." Prijazno se ozrem po rujavoglavcih, ki so kot krotka jagnjeta sedeli po tleh o-krog mene ter vprašani, če so jed-nih misli j s svojim glavarjem? Jednoglasno mi odgovore: E, e, Nose! Smo, smo, oče! Vsi ob jed-neni vstanejo in vsak mi je posamezno prav prijazno podal roko kot zanesljivo znamenje, da so voljni sprejeti sv. vero. Obljubil sem jim, da bodem prihodnjo spomlad zopet prišel k njim, če bodeni le še živel, ali pa jim bom poslal dragega dobrega duhovnika, ki jih bode učil, da bodo krščeni in postanejo dobri kristjani. Poslovivši se s kratkim ogovorom od ubogih divjakov šel sem zopet k belim kristjanom ob ottertailskem jezera. Tukaj bi bilo treba stalne misijonske postaje. Od on-dot sem se vrnil v Crowing, svoj zimski sedež, od koder sem zapored obiskoval svoje misijone belih katoličanov Francozov, Nemcev in pol Indijanov. Pa tudi tukaj me prav pogosto obiskujejo Indijanci z gorenjega Mississippija. Hodijo k meni zdravil ali živeža prosit ali pa dušne potrebe opravljat. Marsiktera skrbna mati mi je prinesla z Rudeče-ga jezera 10 diiij hoda v najhujši zimi svojega otroka, da ga krstim ali pa bolnega ozdravim. Preteklo zimo je veliko Indijancev mraza zbolelo in umrlo. Oni dan mi je pravil neki glavar, da je po zimi čez sto otrok umrlo samo v indijanski srenji (Leech Lake) (Pijavčjem jezeru)." Dalje pripoveduje misijonar, koliko Indijancev pomrje za strupenimi žganimi pijačami, s kteri-mi jih brezvestni beluhi odirajo. Odkar so se beli jeli vseljevati v severno Ameriko, manjša se indi- haslednje leto je motil njegovo delovanje po okolici okoli Crowinga upor Indijancev, ki so se vzdignili proti belim. Vzrok je bilo o-,-lderuštvo belih in druge sleparije, * ki so jih Počenjali z divjaki. Tudi Crowing gkVno postajo našega dijanci niso zmožni olike ter niso | misijonarja, so divjaki namerava vredni drugega, nego da se iztrebijo ali pa zapode v skalovite kraje. "Zamogel bi," piše dalje, "prav eliko grozovitostij sedanje dobe janski narod tako, da jih je še se daj le peti del mimo takrat in še vedno se zmanjšuje. Vlada je sicer obrnila veliko, denarja na o-drejo Indijancev* bila pa je oka njena. Niso se poprijeli prave po ti v vzgoji; menili so torej, da In li napasti. Vendar je g. Pire zvedel še o pravem času o tej nakani divjakov ter jo na blagor prebivalcev in Indijancev umel zabra-niti. Lepo spričevalo, koliko spo- bralcem naznaniti, ko bi mi ne I štovanja so imeli celo divjaki do svetovala molčati zdrava pamet, sivega starčka, ki pa je imel po-krščanska ljubezen, duhovska čast gum hrabrega mladeniča! Toda in zdrava politika ... Ne morem slušajmo raje zopet njega samega, pa opustiti, da ne bi zavrnil v ovr- kako mikalno opisuje -svoje delo-ženje imenovane krive misli na vanje v letu 1862. in pa ta dogo-potrjeni zgled katoliških misijo- dek v pismu do g. kanonika Jane-narjev o vzgoji in oliki divjih na- za Novaka v Ljubljani rodov. Treba le brati staro in novo cerkveno zgodovino in jasno!jedenkrat sak lahko spozna, da je spreobra- indijanske canje in olikovanje divjih naro-1 toličane, "V žalostnem letu 1862. obiskal svoje sem le šestere misijone, oskrbel ka-ozdravil s homeopatijo dov veliko delo milosti božje. To veliko bolnikov ter krstil otroke, delo je pridržala, kakor je videti, V spreobračanju Ocipwe-Indijan- božja Previdnost katoliškim misi- cev pa sem to leto le malo opra- jonarjem kot jedinim opravičenim vil. Vzrojilo je namreč to leto pre- poslancem božjim. klicano rovarstvo med nekimi hu- Znano je iz zgodovine, da le ka- dobninii Indijanci proti belini v toliški misijonarji, svetni in redovni duhovniki, navdušeni z apo stoljsko gorečnostjo, so pripeljali neštevilne malikovalee iz vseh dežel k luči sv. vere, vzredili jih v olikane narode. Dobro je znano, čili in nekteri nezvesti uradniki gulili za nekoliko denarja. Indijanci so tako zašli v največjo revščino. Pravijo tudi, da so jih skrivaj podpihovali beli južni rovar-ji. Po vsem tem zgrabi za orožje kakih 400 mož izmed protestantskih Indijancev v Gerl- Laku in Leech Laku. Pod velikim glavarjem Haledajeni se žbero v roparsko tolpo ter belim poropajo čez 100 goved in več dragih rečij za jed in obleko. Niso pa, kakor vem, nikogar umorili. Le samo strah in trepet so na vse strani razširjali. Vojaštvo in več belih prebivalcev se vzdigne, da bi pokončali divjake rovarje ali pa jih zapodili iz države Minnesote. Nas dobrosrčni predsednik pa je poslal iz Washingtona vladnega pooblaščenca, ki naj ponudi zmotenim mir in milost. Povabil jih je k dogovoru. Divjaki pa niso slušali povabila in so isto noč oropali neko hišo blizo Crowigna. Prihodnjo noč so pa sklenili tudi to mesto pleniti in požgati. Po nekem prijaznem Indijancu zvem ta zlobni naklep. Kar precej se napravim na pot z ruto tobaka prav sam v rovarski stan, miljo daleč, onostran Minnesote v temnem gozdu. deželi. Imel sem vse polno opra viti, da sem utolažil upor divjakov ter ubranil, da bi ne segal dalje. Ker so pa bobnarski časniki toliko presiljave in laži pisali o naših Indijancih križem sveta, na da so pobožni očetje jezuiti svoje j podani kratko, resnično dogodbo ti meni, kakor peklenske pošasti, dni nad 40 nejeverskih kraljestev tedanjega rogovilstva Indijancev, j Imela sta povelje, da ustrelita vsa-1 iilo" Na to spreobrnili h katoliški veri in raa --t-— ■«■■.•• . . . Na pol pota srečam dva črno o-pisana jezdeca, ki sta dirjala pro- poti. Le pogledata me in tiho dirjata dalje. Kmalu pridem do prednje straže, kakih 30 mož, ki me obdajo in vprašajo: "Oče, kam češ iti t" — "Z vašim glavarjem hočem govoriti," rečem jim. — "To ni mogoče, oče!" mi odvrnejo, "ker noben belec ne sme k njemu." Pokazali so mi rižo čez kolovozno pot, ktere ne sme pod smrtno kaznijo prestopiti nobeden belih. Nasmejem se, vzdignenfj nogo čez ris, rekši: "Ne bojim i*.vaše .mirti!" Oni trenotek me zgrabi čvetero čvrstih mož, vzdignejo ine kvišku — in kakih deset korakov dalje postavijo me na zemljo ter mi rečejo smeje: "Sedaj, oče, nisi šel proti zapovedi naših glavarjev čez ris, temveč smo te nesli; sedaj pa le živi!" Nekaj korakov dalje so mi ti divjaki pokazali drago znamenje z dvema preprečnima ridama čez pot s trdnim zagotovljanjem, da sem izvestno ob življenje, ako to prestopim, ker se prične tukaj šo-torišče glavarjev. Rečem jim: "Če je tako, naj pa glavarji pridejo k meni!" Ne-utegoma tedaj pošljem sela k glavarjem, da naj jim naznani moj prihod in jih povabi k meni. Br-zo so prišli. Pozdravil sem jih ter jim ponudil tobaka v znamenje prijaznosti; to jih je zelo razvese-jih vprašam, čemu USTANOVLJENA L. 1852. likovalce spremenili v modre m olikane državljane. Tudi v bližini j neusmiljeno med Indijanci imamo lepe zglede, | brezbožni žganjarji večjidel da so ti zmožni krščanske vzreje in olike. Ozrimo se le na lepe misijone Očipwe-Indijancev ob Gorenjem jezeru, Lapointu, Lanzi in drugod, ki jih je ustanovil slavni katoliški misijonar g. Baraga. Isto spričuje tudi izvrstne misijonske postaje v Grand Portage, ki sem jih jaz nevredni služabnik Gospodov ustanovil že pred 20 leti. Sedaj prav cvetoče napredujejo pod vodstvom pobožnega jezuita o. Koneja. Ozrimo se dalje na indijanske postaje v državi Michigan, ktere sem skozi 15 let neutrudno vzgo-jeval v krščanski oliki. Sedaj bivajo ti pobožni Indijanci v šestih lepih vaseh, ki so jih sami naredili, v prav snažnih hišah. Hvalijo Gospoda za blagoslov božji v šestih lepih cerkvah pod vodstvom misijonarjev ter žive v blagostanju in pravi ljubezni z vsemi belimi sovsedi. So tako olikani, da jih je država oprostila in jih postavila na jednako stopinjo z belimi. Jednak sad bi utegnil doživeti tudi še pri svojih šesti-h misijonskih postajah med Očipwe-Indi-janci ako bi imel le nekaj gorečih misijonarjev in pripomočkov za stavbe cerkev in šol, ter bi zamogel tudi drugim misijonskim potrebam kaj. Indijanci hočejo i-meti za vzgojitelje le katoliške duhovnike. Meni so se pa opravila pri Indijancih in belih tako nakopičila, da v svojih starih letih nikakor ne morem vsemu kaj. Brez potrebnih pripomočkov ne moreni z revnimi indijanskimi misijoni napredovati, kakor bi želel. Pa ne le naši Ocipwani, tudi narod Sioux in dragi Indijanci države Minnesote žele in prosijo ter prosijo rednikov, katoliških misijonarjev. Pa ne morejo jih dobiti, ker manjka duhovnikov in potrebnih pripomočkov. V veliki zadregi torej ne vem drugega pripomočka, nego da povzdignem svoj glas iz indijanske puščave in prosim s prisrčno prošnjo vse darežljive katoličane, višje pastirje z gorečimi duhovniki vred, naj dobro preudarijo to-le: Ali bi ne bil sedaj primeren čas, da ustanove v Združenih državah dobrodelno bratovščino za spreobrnenje Indijancev ? Menim, da se pac spodobi to i-menitno osnovo izvesti. Tudi bi bilo to prav primerno in koristno na blagor ubogih divjakov, pa tudi zaslužno za vse ljudoljubne deležnike. Res je spodobno in pravično, da mislimo s krščansko hvaležnostjo in darežljivim srcem na prebivalce tega novega sveta, Prepustili so nani belim tujcem- do-brovoljno toliko lepih dežel, da prav složno živimo. Dajmo jim torej okusiti sad s prelepega drevesa sv. vere, ki ga je' pred 50 leti zasadil goreči apostol m. g. Carrol in kteremu je neumrljivi Washington prilival tako dobro, da obsen-čujejo njegove mladike že vso A-merikansko zvezo (Unijo) in o-življajo milijone ljudi." — Tako je pisal naš misijonar o svojem delovanju leta 1862. v Cincinnati izhajajočem listu "Wahrheits-freund". —77 n ,.. ...u.janv-i,!. iMina |juvi-ijr, tm usirema vsa- mu. 10 jin vprašam, cemu so - Nase uboge Ocipwe-Indijance so kega beluna.ki bi ga zasačila na sem prišli in kaj nameravajo? — i j iakomni trgovci že več let prav poti. Potegnem belo ruto tobaka Nihče ne odgovori, temno se gle- ] linnsmiliariA n "I,X —,.! I • _ a.___ J i ■ 1 "VI T 1 • 1 .. , goljufali s kožami, iz potne torbe in kvišku vzdig- dajo in pobesijo glave. spa-1 nem ter stopim kaka dva sežnja s (Dalje prihodnji«.) OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGH SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PR IV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IX OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. išite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. msms&ffimm&fflMmmKMmRš&msmm MiMgngiiiMW STUD DO JEDIL V LEKARNAH ELixm. BITTO-W1HE TBINtBOVO horke viko yJOUPH TRI"« m'»■•-•aa &.«*(•«* < CENA $1.00 Kaj je vzrok izgubo slasti do jedilf Večkrat se pripeti, da na naaakrat zgubimo slast do jedi in da se nam eelo studi. Zdi se kot bi aarava sama aahtevala, da smanjSamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. OslaMa-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadne in zate se vpreje vzeti vei. To znači, da potrebujejo pomoči, da šepet prienejo svoje delevaaje brez utrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino Ta veleznana sme« bode najprvo izilatila notranjo prebavne dale^ Jih ejatila in dala jim dovolj modi. Zguba slasti in stad do jedil se bode polagoma afubil in vi boete zopet imeli ■LAST DO JEDI, OJAČBK ŽIVOT IN MOČ ZA MISLITL Kakor hitro pripomočki aa veaelo življenja primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko rine in spoznali beat« aaftadeai, Aa fa sel o koristne. Babite ga tudi proti: NBBEDNOSTI PO JKDX, ZAPRTJU, KISLO Alii O&BNKO KOLO AN JB, BIOANJB, PUN — UJKD. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriiko prebavne grenke viae bode dalo pomoč. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kalija pri rakah. Morali bi najraje imeti Triaer'a Cough Sedative, katero aa vaebaje s>npa»1h novi, kot morfin in kloroforns. Babite proti kaliju, bronkitam, aagrljeaja, bolečinam v grla i t d. Cena S5e in 60a. Po poiti 55o ia 60a. Jos. Triner fzdelovatelj 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS Ixhaja vsako sredo. Lastnin* Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1S61 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Naročnina: Za dane, na leto.......... Za nečlane.............. Za inozemstvo........... ...$0.60 ...fl.00 ...$1.50 umestni predsodki za denarnega vložnika. Ne bahaj se tbrej' z denarjem. Pa preidimo še enkrat k prvi ali glavni točki katero smo kot vzrok navedli, čemu pošiljajo naši rojaki tako radi denar v starokrajske hranilnice. Kdo nam zamore dokazati dejstvo, da so starokrajske hranilnice bolj varne kot naše ameriške? — Osobito še v sedanjem kritičnem času? Prijatelj, vzemi le svinčnik in računaj z nami! Ti si postal mor-' da 1. 1013 v to ali ono starftkraj-! sko posojilnico K 5000 — za kar si nihral odšteti lepih ameriških $1025.00 polog toga pa še $3.— za nakup poštnih nakaznic. Izdal si torej za. to 1028.— Danes so padle avstrijske krone vsled vojne na borzi za 35 proo.. ker je knrz -OFFICE:--K 500.— samo $13.— Ti si to- 1981 West 22nd Place, Chicago, 111. roj do danes izgubil pri svoji vlo-___Phone: Canal 2487._ ^ že $378—, ker ne dobiš več to- Subscription rate: : jj^o za poslano vlogo kolikor si For Members, per year........$0.|J , . i« t Far Nonmembers ............$1.00 moral ti zanjo odšteti. In se vec! For Foreign Countries........IX.&0 Niti $13.00 ti ne bo hotela kaka a- meriška banka plačati za 100 avstrijskih kron, bodisi že za ček, a-li za gotovino. Iz zanesljivega vira smo informirani, da _ima se- OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC ONION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America. • si Reveža zadena nesreča, zboli, ali se pobije. . Ima pač pri sebi ulo-žno knjižico starokrajske posojilnice, a za .to ne dobi momenta -no na nobeni ameriški banki niti centa! Denar ima — pa ne more do njega. Bogat je, — in mora trpeti pomanjkanje. Ali ni to čudno, ter nespametno? Na denar iz starega kraja je treba čakati vedno več tednov, pri odpovedi večjih zneskov ra celo leto, on ga pa krvavo in nujno potrebuje. To so posledice njegovega velikega patriotizma! Včasih se pripeti, da tak bogati revež umrje, m nima niti toliko denarja na rokah, da bi se ga dostojno pokopalo. De-nar je v startni kraju, on pa tukaj v Ameriki. — Ce hočeš kupiti kako farmo, ne moreš iste takoj plačati, ker nimaš denarja na rokah. Polog toga pa šo izgubiš dosti vsled razlike pri kurzu. Ban-kir ti no bo nikdar toliko plačal za krone, če jih dobiš iz starega kraja, kolikor si moral ti aaajo i odšteti, ko si poslal kronee v stari kraj. Koliko tisoč in tisoč kron so na ta način že naši ameriški rojaki izgubili! Kdor pošilja denar v starokraj- daj avstrijski papirnati denar ske denarne zavode iz gocinave-tu v Ameriki prav malo velja-1 denih vzrokov, jo naravnost so- Ne pošiljajte denarja v starokrajske hranilnice! Izmed celokupnega števila naših ameriških Slovencev bi našli lahko le majhno peščico onih iz- cija do Pilata ž njim in nobena HH ________________________ voljencev, kateri so so privadili ameriška banka mu ga ni hotela domačim! Amerika k Amer.kan- škemu sultanu časten meč v zna_ hranjevanja. Morda jih ni izmed zamenjati colo sam konzularni u-jeom! Tako postopanje jo smatra- menje prijateijstva z Nemčijo; 200,000 komaj dobra desetina.. rad no. ti črni nehvaležnosti napram tvo- drug>a gUka je pa glika nemškeg.a ve. Neki uradnik avstr. og. konzulata v--jo imel nedavno za par 100 kron avstrijskega papirnatega denarja. Letal je od Pon- vražnik svojo novo domovino. Tukaj se mučiš in služiš novce, ter jih pošiljaš venkaj, da delajo sta- Zgodovina družbe Rdečega križa. Med raznimi dobrodelnimi družbami širom sveta moramo P« vsi pravici prištevati v prvo vrsto ob-Kčcznano družbo Rdečega križa; faj je ta dobrodelna organizacija uvedena žo po vseh civiliziranih državah, ("'emu so imenuje ravno ! družba Rdečega križa in no bole-ga, višnjevega, ali zelenega? O toni posnemamo iz zgodovine te družbe sledeče: Ustanovitev te družbe ima svoj početok v Evropi. Kmalu po znani bitki pri Solferinu na Laškom leta 1859 se jo podal tjakaj plemeniti in dobromisloči Švicar Henry Durant, da si ogloda bojno polje . Mr. Durant je imel žo ; od nekdaj usmiljeno srce do nesrečnikov in reveže v; tem povodom so jo mudil več dni na bojnem polju pri Solferinu, da je to-[lažil ranjenec, tor jim po svoji možnosti pomagal. Do sroa jo bil isti čas ganjen, ko je videl, da nimajo niti Italijani, niti Avstri-zadostne pomoči za vojno no tako pomoč ranjenemu vojaku iz. sovražne vrste, kakor domačemu. Velika vrednost sanitejske službe se kaže osobito zopet v sedanji vojni. Ženevski, ali rdeči križ nosijo v vojnem času tudi parlament ar j i, katere se pošilja s kakim važnim poročilom k sovražniku. Pri tem naj bo omenjeno, da imajo vse državo rdeči križ kot znamenje nevtralitete, le Turki so si izbrali v to svrho rdeč polumescc. Za vstanovitov ameriškega Rdo-čega-križa se jo dosti trudila gdč. Klara Barton, ki so jo mudila lota 1870 v Evropi za'časa tedanje francosko pruske vojne. Miss Barton je videla sama. kako velike vrednosti je v vojnem času družba Rdečega križa in je iskreno želela, da bi ko to družbo tudi v Zcdinjenih državah ustanovilo. Žal, da ni imela takoj po svoje.in povratku uspeha, da bi se za u-stanovitev te družbe naš kongres dosti zanimal; jo pa vseeno vsled potrebe ustanovila leta 1877 v Washington!!, I). C., družbo ameriškega Rdečega križa. Ko je leta 1882 tedanji predsed- jr. .Ivi zmniitiiJc i/umu« i .... i-i I , ,,« • „„ iJY,,k,- nik Arthur podpisal tudi znano ^ pohabljence, ali ranjence. Propri- v 11 . v . ■'■jJai ■ * - i • i * ,„ , ženevsko pogodbo, so jo sole jelo ClLJ eal se je na lastna oeesa, da nima 1 ® . I J ' a^kSj ........., ... ...........™ tO družbo splošno zanimati m ne ena, no druga država zadost- , . i delovati. Sedaj se prišteva naso nih potrebnih priprav za obvezo- 1 . . / . • • "u družbo Rdečega kriza enim izmed vanje ter prevoz ranjencev in njih . .....B .... , j , *, i!- .. ,i: največjih in najbolj bogat ni. .. . . Dva nemška princa. — Gornja oskrbo, vsled cesar so morali t« J J ' \merišk«.«... rokrajske banke dobieek z njuni.|gUka nam ^ princa Eitel Fri-j nesrečniki prestati dosti hudega.j ^bi^jno Ali se ne dfžiš gesla: Domači k derika> w bode te dni izročil tur- Stediti denar in skrbeti za starost je res posnemanja vredna in lopa navada, blagor se onim, ki so Kdo ti dajo garancijo, da bodo dospele avstrijske krone še sploh kedaj" do svoje stare normalne ce- se je žo privadili! Žal le, da ima- ne $20.50? Morda tedaj, ko ne jo oni naši srečni rojaki to slabo bo več o tebi no duha ne sluha? razvado, da pošiljajo — v Avstriji je naraslo samo vojno Leta 1862 je Ilenrv Durant priobčil v nekej večjem švicarskem dnevniku obširen članek, v kojem _______________je pojasnil ter opisal vso grozoto ji novi domovini, ki te je sprejo- |princa August Viljema, kije ba]e v tedanji vojni pri Solferinu. Na la za svojega posinovljenca in ti;določen za bodočega guvernerja1 podlagi svoje lastne skušnje jo v _ dajo popolno prostost ter vsak-;Belgije. tem članku priporočal, da naj bi i danji kruh.----j----,----|se v vsaki državi ustanovilo po- Opravi vsako delo skrbno. sodnik Zedinjonih držav. Reki grškega modrijana Perianda. te Upamo torej, da ne bodo ostale . v v, „ . *Phiin nnmnžnn družbo ki bi ime- Spanje goji. . , u • i i i Nove ojaeene nemške eote dospe- seono pomo/no (iru/oo, ki m um vrstice brez vspeha ni da bodo j ^ y K ^ ia v slučaju vojne osobito na o- Bogosluznosti Skrivnosti skrivaj. vse svoje v ^»»v '"j"" .«%-«. ... .... ^ Karpate ia v slučaju vojne osodito na o- s<4 «h-ži. prihranke v starokVajske hranil- posojilo že na 9000 milijonov naši rojaki zanaprej bolj previd-j - ' . nn K {[h skrbi ranjeneo. Durantov članek Bo
  • oroži)a } _ publiko. Ta odbor jo ukrenil vso nianjšom, pravi: Dobra duša v no vzroke. tbrrio'valuto. PHpirnata valrtta'jo kateremu je le mar blagor in ko- ^^ m0/ ' (vstrijsko poročilo potrebne korake, da se jo vršila človeškem tele.su. Prvi vzrok je nezaupnost v tu- tu nepoznana. Za vsak papirnati rist naših ameriških Slovenoev, ~ ^ hj ' 0 0,ni ma„{ y Kar. v oktobru leta 186:5 v Ženevi zna- Sladnosti so umrljive. kreposti kajšne denarne zavode. O tem bi I dolar je deponiranega v državni list naših ameriških Slovenoev. naj započne takoj z vsemi silami na jnjni m pop( —-—------------ . ........ . j patih; poraženi Rusi so umikajo so dalo.v pojasnilo napisati cele j zakladnici za $1.00 vrednosti sre-1 svarilno akcijo pri pošiljanju de- ^>j)pi>lini m Rllsjja 0(l,)0-ve, ki ji daje s tem večjo zaščito rokrajsko hranilnico in posojilni-1 klicala pod orožje vse novince, ro-pri poslovanju. S popolnoma mir-,co? Dotična hranilnica je morala j jonc jola 1)S«)r, ]iusj premagali no vestjo torej lahko priporoča-1 odšteti vladi žo 25% svojega re- j Avstrijec pri Bartfcldu in Luto mo našim rojakom vsako ameri-! zervnega sklada. Dotična poso-:vis]-j v Karpatih, rspošen napad Ško Narodno (National) ali Dr-i jilnica ima svoj denar pupilarnoj angieške zračne, flotile pri Zee-žavno (State) banko; ali pa pošt-j naložen na razna posestva. Pomi- bruge in Hoboken. Nemški pod-no hranilnico, za katero daje ga- sli vrednost imetja nekdanje Hra-rancijo sama ameriška vlada. Ni nilnice in posojilnice v Gorici, ter pa priporočati, da bi ljudstvo na- v raznih drugih krajih v bližini lagalo denar na obresti pri privat- j Gorico. Vsa ta posestva so danes nih bankirjih, bodisi že v tej ali vsled vojno opustošena. Hiše in oni državi; privatna stvar jo le druga poslopja, na katere je ta privatna. hranilnica dovolila posojilo so v Drugi vzrok, čemu naši rojaki razvalinah. Kdaj bo dobila hra-kaj radi pošiljajo svoj pristradani nilnica nazaj odškodnino zanje in Tudi na Kranjskem so denar v starokrajske denarne zavode je pohlepnost po višji obrestni meri. Zunaj ponujajo razno posojilnice od 4 in pol do 5 proo. obresti na loto; v Ameriki pa 3, ali 4 proc. Marsikoga je ravno ta vzrok že do cela izučil, da, kar je preveč obljubljenega ni vedno dobro. Boljše je imeti svoj krvavo prisluženi denar v varni banki na proc. kakor pa v nezanesljivi posojilnici, ki ponuja 4% proc. * Tretji vzrok te slabe razvade je baharija in prevzetnost. Dosti je med nami takih rojakov, ki pošiljajo denarje v starokrajske denarne zavode samo radi tega, da so kažejo zunaj za bogataše. Kako lepo je slišati n. pr., Janezov France jo poslal zopet iz Ameriko K 1000.— v našo posojilnico : sedaj ima že prihranjenega K 10.-000 ali še v£c, da bi s tem denarjem lahko celo vas kupil. Blagor so mu! Srečna bo ona, ki ga bo ob povratku v staro domovino dobila! In to še ni nič! — Francetov Janez je pa poslal danes iz Amerike naenkrat K 10.000. Ta je mož, da mu ga ni para, ker dela kom'aj dobra 2 leta v nekom rudniku. Ako bo šlo to tako dalje, bo postal oez čas še milijonar? od koga? slednji čas razno kmetije izgubile svojo prvotno d«iarno ceno, ker se istih več tako ne obdeluje. S tem imajo izgubo tudi razne slovenske hranilnice in posojilnice, čeravno delajo reklamo po listih, da jamčijo zanje cele mestne davčne občine in cela kranjska dežela? . . . Za Mestno hranilnico ljubljansko jamči n. pr. cela Ljubljana z vso svojo davčno močjo? za Ljudsko posojilnico, ki ima za polovico manj vlog pa jamči baje cela kranjska dežela? Saj tako čita-mo njene velike oglase v staro-krajskih listih. Kdor trdo služi tukaj denar, pa ga pošilja venkaj, se nam zdi podoben marljivemu kmetu, ki je celo leto oral, sejal in delal na svojem polju, — pride pa jesen in pošlje vse svoje pridelke v- kako bližnjo ali sosedno faro, da bodo tam bolj shranjeni kot doma. Revež je, pri tem večkrat v zadregi, ker nima sadu svojega truda pri rokah. Tako se godi tudi našim ameriškim rojakom. Le poslušajte! N. N. se je trudil več let v kakem rudniku, d^lal je kot črna živina za žive in mrtve, — stradal, — samo da je poslal več de- To so žal le slaba naziranja in ne- narja v starokrajsko "šparkaso. morski čoln "17—10" potopil .'1 manjše angleško transportno lad- 2.—Francozi izstrelili U nemške aeroplane pri Soissons. .'{.—Ruska, mornarica v Črnem morju obstreljevala nemško kri-žarko "Goeben" in "Breslau/' 4.—Uspešno pomikanje Rusov v Karpatih. 5.—Vlada Zedinjonih držav zahtevala odškodnino od Nemčije vsled potopi jen ja tovornega par-nika "William P. Frve." 6.—Angleški kralj Jurij V. prepovedal uživanje opojnih pijač na svojem dvoru. 7.—Nemci so bili pognani nazaj iz Drei Grachten ob kanalu Ysor: francoske čete se pomikajo dalje od obrežja reke Meuse in Moselle. Poročilo iz Petrograda o ^ispehih na karpatskem bojnem polju, oso bito pri rostoškem prelazu. 8.—Nemška oborožena trgovskr ladja "Prinz Eitel Friedrich" internirana v ameriškem pristanišču Newport News, Va. "Francozi odbili nemške napade pri St. Mihaelu. 9.—Rusi zavzeli važne utrdbe v daljavi 70 milj blizu Dukla in^ Uzsok prelaza. mednarodna ženevska konte- neumrljive. Te konference so jo ude- I)ela-i Pravično. 1?) delegatov raznih posa- Pravičnost posnemaj. ka na Angleškem. meznin držav. Na omenjeni med- *esar sc ,1C kosa ' 17.—Angleški podmorski čoln narodni konferenci se je določilo. i.V nasedel blizu Kepheza v da naj so vrši Joto kanejo v av-dardanotski ožini. Angleži zavze- gnstu 1864 v Ženevi mednarodni li gorsko točko št. 60 ju/noiztočnoI kongres v svrho ustanovitve druž-od V| resa na zapadnom bojišču, bo Rdečega križa. Turki poraženi pri Shaihu v Mezo Na tem kongresu so zborovali potamiji. zastopniki različnih držav 2 te- 18.—Francoski letalec, poročnik dna. Posrečilo se jim jo izdelati Garrofi ujet na Klanderskem. An- devet zelo važnih točk. katero so gleži se uspešno pomikajo ob juž- kasneje odobrilo in sprejelo skoro nem kolenu kanala V pros v Bol- vse civilizirane države širom sve-«yiji. ta. Te točke so se nanašalo na 22.—Nemci <5 silo napadli levo to, da so ima smatrati v vojnem krilo Angležev ob kanalu Vpres.jčasu popolnoma nevtralnim in 110-Vsled strupenih sovražnih plinov dotakljivim: vojaške in druge so se morali Francozi in Kanad- bolnišnice, sanitejski * materijah čani daleč nazaj pomakniti. Iz-1 postrožniee in zdravnike. Da bi krcanjo zavezniških čet na treh se pa zamoglo že od daleč spozna-cvfopskih krajih v Dardanelah. ti vse te napravo in nevtralne o-2'J.—Nemci prekoračili kanal 10.—Rusi zavzeli nemške pozicije med Kalvarijo in Ludvino-vem, zapadno od rbkel Niemen. 11.—Nemška pomožna križarka Kr. Wilhelm prispela v Newport News, Va., ker ji je zmanjkalo živeža in kuriva. Nemci si prisvojili tri važne vasi ob kanalu reke Yser blizu Drei Grachten. sebe, so je tedaj določilo, da naj Vpros pri Steenstraato in Hot Sa- se rabi v 1o svrho rdeči križ pri su, tei* odvedli s sabo 1600 fran-l vojaških bolnišnicah, vozovih in Huda osebah, ki imajo ranjence v oskrbi. Za bolnišnice so jo določilo coskih vojnih ujetnikov, bitka za posest hriba št. 60 25.— Zavezniki ustavili Nemc^ ob Ypretfu v Belgiji. Francosko-belgijske čete si zopet prisvojilo mesteco Lizerne. Splošen vpad za- zastave, za osebe pa male bele tra- Cakaj ugodnega časa. Ošabnost sovraži. Umri za domovino. No zanašaj se na čas. Ne govori -po sladnosti Xza šalo). Imej prijatelje. Razveseljuj prijatelje. Naj so prijatelji srečni, ali naj so nesrečni, li bodi isti. Dobrotnike časti. Bodi hvaležen. Obrekovanja se drži. No žaluj zaradi vsake stvari. Ničesar 110 delaj zaradi dobička: zakaj kar si pridobil mora dati dobiček. Sramoten dobiček jo najslabša obložba naravo, bridek zaklad. Ne smejaj so pri mrliču. Obrekovanje sovraži. V življenju naj te hvalijo, p i smrti blagrujejo. Bolje jo umreti v varčevanju, .lego živeti v stradanju. Bridkosti so varuj. •: No žare: lari samega sebe. kove z rdečim križem, koje najlo . . 1 • p i v• , -v Sovraži prepir, nosijo na lovi roki. Kdeei kriz j-)()j | • ^ ^ na belem polju se je izbralo vsled ]jC ^^ ^ ' voznikov na suhem in na morju v j tega, ker se je hotelo dati s tem w ' V K> Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 29. februarja 1916. skupna izplačana podpora $1,136.269.77. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, III. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Ilibbing, Minn. » Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. K. Cleveland, Ohio. Frauk Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plernel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljaj« ?m glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 dopi.se> društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. \ Jednota i g-ž Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Ivans., 7637 Kobe Marija 17 10(H), — 7638 Urh Frančiška 26, 1000, spr. 12. mar. 1916. Dr. št. 01 članic. K dr. Mar. Pomagaj 119. Rockdale, 111., 7639 Lukšič Jožefa 24 1000, spr. 12. mar. 1916. Dr. št. 31 članic. K dr. sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 7641 Boben Angela 22 1000, spr. 17. mar. 1916. Dr. št. 31 čl.(ic). K dr. sv. Ane 139, La Salle, 111., 7642 Bruden Johana 18, 500, -7643 Nuk Amalija 18, 500, — 7644 Lušina Antonija 18, 500, — 764r Kastigar Marija 30, 500, spr. 12. mar. 1916. Dr. Št. 29 članic. K dr. Kraljica Majnikn 157, Sheboygan, Wis., 7646 Hajk Antonija 23, 1000, spr. 11. mar. 1916. Dr. št. 24 članic. SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111:, 1054 Luzar Josip 24, 1000, — 17793 Zevornik Ivan 43, 100, 7.mar. 1916. Dr. št. 301 čl.(ie). ' Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mieh., 16169 Sprajcar Franc 1000, 29. febr. 1916. Dr. št. 296 el.(ic). Od dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16667 Gregorič Ivan, 19 1000, 13. mar. 1916. Dr. št. 112 čl.(ie). ' \ Od dr. sv. Cir. in Metoda 45, E. Helena, Mont., 20608 Levar Ste fan 23, 1000, 21. mar, 1916. Dr. št. 65 čl.(ic). Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17281 Milašinčič Peter 24 1000, — 21080 Leber Ivan 32, 500, 20. mar. 1916. Dr. št. 99 čl(ie). Od dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9788 Saja Franc 32, 1000, 17. mar. 1916. Dr. št. 16 čl.(ic). Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Sal le, Tli., 18474 Vičič Franc 32 I(j00f _ 20594 Starovasnik Ivan 24, 1000, 29. febr. 1916. Društvo šteje 94 el.(ic). Od dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 20010 Vipovec Ivan 10 1000, 12. mar. 1916. Dr. št. 47 čl.(ie). Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 21316 Obreza Fran« 22, 500, 5. mar. 1016. Dr. št. 29 el(ie). SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1528 Lukanič Katarina 25 500, 29. febr. 1916. Dr. št. 295 čl.(ic). Od dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 2774 Saja 29, 500, 17. mar. 1016 Dr. št. 15 čl(ic). Od dr. sv. Ane 134, Indianapolis,, Tnd., 5706 Strune Johana 29 500, 22. mar. 1916. Dr. št. 34 članic. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16160 Sprajcar Frank 18, 1000 15. mar. 1916. Dr. št. 296 čl ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimoiuitain, Mich., 20409 Judiiio Jakob 17, 1000, 13. mar. 1916. Dr. št. 92 čl.(ic). IZLOČENI ČLANI. Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 11981 Mrzljak Marko 27, 1000. — 12703 Riblan Franc 35, 1000, — 16699 Mlinae Franc 37, 1000, 13 mar. 1916. Dr. št. 9 čl.(ic). IZLOČENE ČLANICE. Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4787 Mlinae Ana 34, 1000, 13 mar. 1916. Dr. št. 8 čl.(ic). Od dr. sv. Ant. Pad. 72. Aurora, Minn., 2499 Koščak Marija 32. 500, 15. mar. 1916. Dr. št. 100 čl.(ic). Jos. Zalar, gl. tajnik zavoljo pravice preganjani! (Spisal A. K.) 4. Kristus nam je poveličal trpljenje. škili in zaslužnih mož. Pa to je le znamenje trpljenja; a tudi pravo trpljenje, ki se tolikrat imenuje tudi križ, je postalo častno v krščanski dobi. Poprej se je reklo o trpin n : Bog ga je zapustil, ker mora toliko trpeti; zdaj pa pravimo: Bog ga ljubi, ker mu pošilja trpljenje. Sv. Ignacij pravi: "0e Bog kateri duši pošlje velik križ, je to vselej znamenje, da ima zanjo velike namene." V sv. pismu je že to izrečeno kot stalno pravilo: "Kogar Bog ljubi, tega tepe." Kateremu zaupa veliko in hudih udarcev, tega nočno ljubi! Viharji in nevihte se lajbolj zaletavajo ob najvišje goro. A tam pa tlfdi najdejo nasprotje, ki se jim zmagovito ustavlja, in naj se zaganja nevihte moč sto iet ali tisoč let, ne bode upognila granitnih vrhoy. Taki velikani, visoko nad navadnimi ljudmi, stoje listi izvolje-li, katerim zaupa Bog prav velijo trpljenja, ti so najbolj odliko-ani ljubljenci Jezusovi. Le dva /gleda naj vam pokažem, a naj-iele jih lahko veliko, veliko. Posebni ljubljenec božji je bil v. Frančišek Asiški. Zanj je Bog akorekoč odvzel prekletstvo, ki e vsled greha zadelo vso naravo \akor Adamu pred« grehom, ena-;o so bile tudi temu ljubljencu Jezusovemu v borni obleki pokor •e in prijazne sicer boječe in u »črne živali. Kako veličasten .io :astl.jivi starček v rjavi obleki, ko ra obdajajo okroginkrog razne ži-/alce! Na glavo, na rame, na roke nu sedajo sicer tako plašne ^o/. Ine ptičice, ob njem se vzpenja-:o. Lepa, kajne, je ta podoba; r li še najlepša, veni še za lepšo. Po dej sv. Frančiška v molitvi in pre-lišljevanju: kako plava zatop-jen njegov duh v nebeških viša- Blaoor iim, kateri soi(laflovek'kimoratrpeti'iežes 9 trpljenjem svojim zaznamovan pred vsem svetom, da je hudobnež, ki ga Bog kaznuje: trpeti pa hudoben biti, to je pred svetom enega pomena. Tako je l*lo nekdaj pri poganih in judih, a pri nas kristjanih ni več: kar je Kristus najsvetejši trpel tolike * bolečine, je trpljenje posvečeno, ni več v sramoto, ampak v največjo čast. Križ je bil nekdaj sramota, zdaj jc častilo znamenje, ki se ble- ol t ar j u, lih hujšega trpljenja, kakor so iz-kušnjave, — nevarnost, kakor pravi, "da bi sam ne bil poguben, ko drugim pridiguje." Gala-čanom (6, 17.) je naravnost razodel : "Nosim zna men i a ran našega Gospoda Jezusa Kristusa na svojem telesu." Ne vemo sicer, je li to umeti prav po besedi, kakor sem prej pripovedoval o sv. Frančišku, ali se ozira le na splošno trpljenje, ki ga je prestal za Kristusa; vsekakor je hotel svetnik s tem naznaniti svoje nena vadno trpljenje, podobno Kristusovemu. Zato mu je pa bila tudi izmed vseh skrivnosti naše sv. vere najbolj priljubljena skrivnost Jezusovega prebridkega trpljenja: 'Mislil sem namreč, da mi ne gre Pogovor z brezvercem. Cc i[ jaz rc5em: d*jmi vmar< __in ta vinar bom bi videl> etih let odraste v krepkega/m ladeniča, moč je v njegovih rokah, močne so njegove ko- st usa, ki so uk lepa le tako svete roke. V.a »Jezusa Kristusa uklenjen i>iti je slavne je, kakor biti apostol, učen i k, evangelist. Ječa apo-stolova preseže v lepoti kraljevo stanovanje, kaj pravim, nebesa ;ama, kajti v tem irenotju je i-•uela jetnika Jezusovega. Ko bi ah, kako se vnema njegovo srce tuj bilo voliti med nebesi in veri-ajske ljubezni! To je predčut j« icbeškega veselja, —veselja med | vre. Rajši bi bil s sv. ingeli: to jc podoba, ki mu je pri li.žila ime "Serafski." A tudi ta >odoba, četudi je tako silno veli :nstna, se mi še ne zdi najlepša, •c za lepšo vem. Najlepša podob« ;v. Franč^ka je ona, ki nam kaže ane Gospodove na rokah in no rah in srčno rano! V molitvi so ga rami sv. Pavla, izvolil bi si veri-Pavlom v je-•i. kakor z angeli v nebesih. Ko u se imel odlomiti ali za čast, da >i sedel med nebeškimi prestoli in oblastmi, ali pa za čast, da bi bil uklenjen s sv. Pavlom, hotel bi uklenjen biti, in prav bi ravnal, /aKes nobena' sreča ni enaka ta-Uemti jetništvu. Na onem kraju bi •ane Jezusove mu angelj vidno tt4, ki so rrinese iz nebes. To jc vrhunci }• Ve : v idil i lave sv. Frančiška na tem svetu: iše ga Gospod sam ni mogel pov levidno obdajali angeli božji, r |'ifctel biti, kjer sc hranijo tc veri- stiskale roke apostolo-bi hotel one verige, ki e jih hudobni duhovi boje in jih ingeli časte! Nič ni slajše, kakor digniti v tej solzni dolini! Glej| trpeti za Jezusa Kristusa. Kar pri sv. Pavlu zavidam in občudujem, ni tolikanj njegovo zamaknjenje v tretja iu*bcsa, marveč njegove vtMiupe in njegovo trpljenje. On wm jc ravnotako mislil, kajti ni rekel: Profrim tc, jaz, ki mi je Bog bd slišati besede, katerih človeku li pripuščeno govoriti, marveč jaz. 'vi sem jetnik Jezusov ... O sre-'ne verige! o srečne roke, ki so jiht '.aljšalc tc verige. Roke sv. Pavla il živel ob apostolovem času, zagrabil bi bil tc roke, jih približal i svojim očem, s solzami močil in mljuboval bi bil one roke, ki so bile vredne, uklenjene biti za Je-/usa Kristusa. Vi se čudite, da ka-ea, ki se jc bila sv. Pavlu ovila o-,koli roke, mu ni nič zalega ston-ia? Strupena žival je čislala verige, ki so roke obdajale, tudi morje jih je spoštovalo . . . Ko bi nrejel oblasr, mrliče obujati, bi jo manj cenil, kakor nositi te veri-<:e. In zdaj, ko bi bil prost svojih pastirskih skrbi, ko bi bil najboljšega zdravja, bi mi nič ne u-branilo odpraviti se na dolgo pot, da bi videl verige sv. Pavla, da bi obiskal ječo, kjer je bil jetnik. Čeravno so na mnogih krajih spomeniki njegovih velikih del, vendar se mi ne zdi nič tako ljubeznivo kakor znamenje njegovih trpljenj ; in v sv. pismu me to manj veseli, če dela čudeže, kakor če je zaničevan, s šibami pretepali, v ječi. Ali hočete vedeti, kaj se pravi verige nositi za Jezusa Kristusa? Poslušajte Zvcličarja samega: Vi boste srečni, pravi; in v čem, Oospod, smo srečni? Znabiti, ko bi mogli oživljati mrtve? Ne. Znabiti. ko bi mogli slepcem dajati pogled? Ne. V čem pa smo vendar orej mero ljubezni božje; največ e trpljenje — največja čast, naj »bčutnejša- bolečina -*- največja jubezen božja! Prijatelj, ako si pazno ogledal ako podobo, ali boš mar šel in za '•el žalovati nad svojim malim rpljenjem, ki ti ga je božja do >rotljiyost zato odmerila s take najhno merico, ker pozna tvojo ;!abost in ima usmiljenj^ z njo-Naj se ti rajši milo stori zaradi!^ ra, da nisi pred Bogom — vreder. ečjega trpljenja!! Pa oglejva si še drug zgled. V ?erkveni zgodovini, menim, da ;nr lajdemo večjega velikana, kakoi ie bil apostol narodov, — sv. Pa-v'cl. Ob svojih misijonskih polo-.anjih je obiskal okrog tridesei •aznih dežel in otokov in ustanovil je v več nego štiridesetih metih krščanske občine in pisal i< štirinajst prekrasnih, silno učenih istov. Sam pozna, da jc več delal cakor drugi ai>ostoli. Njegova •)obožnost in ljubezen do Boga ,i< )ila tako velika, da je neki časti 'ec njegov izrekel pomenljivo besedo: "Srce Pavlovo — Srce Kristusovo!" ter je hotel s tem naznaniti, kako zvesto ie sv. apostol posnemal svojega nebeškega LTče-nika. Kristus je rekel svojim sovražnikom : "Kdo izmed vas me more prepričati greha?" — sv, Pavel pa piše svojim ljubim Ko-rinčanom: "Bodite moji posne-malci, kakor sem jaz posnemalcc Kristusov!" In ta velikan po umu in srcu — kako je bil poplačan? Res, da so mu jc Jezus sam prikazal in mu je dajal pogum in srčnost; zamaknjen je bil v tretja nebesa; vendar nad vse veličastno se je zdelo sv. Pavlu samemu, da mu jc Bog pošiljal toliko in tako hudega trpljenja. In sam pravi, če se že ima s čim pohvaliti, se najrajši zaradi srečni? 'Če vas ljudje preganjajo sti, kodravi njegovi lasje. Kako se je šihko dete moglo razviti v takega junaka? Rekel boš: Ker je užival hrano, je rastel in močan postal. Dobro! Užival je kruh, poljske pridelke, meso in pil vodo, mleko .. . Sedaj te pa vprašam: Kako sc je mogla hrana v človeku pretvarjati, da je vsled te zaužite hrane človek zra-stel? Pov4j mi, kako je mogoče da jc nekaj krompirja in kruha in mesa in vode v tebi postalo: človeško meso in kri, kosti, nohtovi. latijc ... to se pravi: to, kar ti danes imenuješ svoje brke, lase, kosti. kri — vse to je enkrat bilo kruh, repa, zelje, juha, meso. voda. mleko ... Povej mi, kako seje to v tebi moglo spremeniti? F-čenjaki vedo natanko, iz česa obstoji kruh, oziroma iz kakšnih delov jc sestavljena moka in iz kakšnih delov je sestavljena voda, in tako znajo razkrojiti na najbolj drobčkane dele (molekule) vse druge stvari, ki jih človek uživa, vedo, iz česa obstoji slina, črevo ... toda s.kliči vse učenjake celega sveta in daj jim na razpolago vsa orodja, vsa sredstva, vse a n njivo! Vsadi vanjo samo eno žitno zrno, in iz enega semena žitnega zrna zraste klas in na klasu deset ali več žitnih zrn. Ti ne moreš verjeti, da je Jezus nasitil množico s peterimi hlebi; ali ni veliko večja skrivnost, kako more mrtva, slepa in gluha zemlja *lati enemu zrnu v zemlji toliko snovi, da iz tega zrna zraste visoki klas z mnogimi zrni. V resnici, nad vse skrivnostna banka je zemlja, ki vsako leto plačuje tako bogate obresti za vse, kar se vanjo vloži! Kako zanimivo a ob enem skrivnostno je na primer življenje in delovanje pri proste čebelice. Nihče je ni nič učil, vendar natanko ! dobro ve, na katerih rožah sc dobiva prah, dobro ve, kako ga moda ga ji veter ne od-kaj ima s praškom storiti, da postane med, dobro ve. kakšne lončke si mora sezidati in kako — vse to njeno delo je velikanska skrivnost za onega, ki ne mara verjeti, da vsegavedni Stvarnik je takorekoč položil lučko znanja (instinkt) v čebelico, da nam dela med in vosek. Vsaka cvetka na polju je skriv-* nost kakor za navadnega človrka tako tudi za učenjaka. Kako more iz drobnega komaj*vidnega semena vzrasti bela, lepo duhteča šmarnica ali lilija, — kdo more to razumeti! Seme strohni v zemlji, male tenke koreninice iščejo v prsti vlage in hrane, poberejo molekule raznih kemičnih prvin in jih sestavljajo in jih\nošiljajo navzgor po steblu, ki ga napravile, razrastejo se .skrU»b natkani in prepredeni listi, na katerih so pripeti beli duhteči cvetovi, ki imajo v sebi že vse pogoje za rojstvo in življenje prihodnje cvetke. Kako n. pr. more iz črne prsti, v katero jc seme položeno, nastati zelen list in bel cvet. in kako more iz pognojene prsti roditi se mamljiv duh (\*onj), kako more hrana v cvetki kvišku plezati zoper naravni zakon, (ker vsaka stvar sili k tlom) to je in ostane skrivnost za vsakega kemika ali botanika. Zemlja jc okrogla. Povsod ži-| vi jo ljudje: spodaj in zgoraj tc krogle. Ti. ki hodiš "na vrhu," se povprašuješ, zakaj oni ljudje pod nami, na oni strani zemeljske kroglje, ne "padajo dol;" oni ljudje ,ki so pod nami, pa isto vprašujejo in se čudijo. Fčen človek ti bo rekel, da ima zemlja privlačno moč. da* vse nase vleče, in da ima vsled te moči tudi človeka takorekoč priklenjenega, in da za to ne morejo do /emlje "dol pasti" tudi oni ne, lvrso pod nami. Toda če vprašaš tega učenega človeka. kaj jc, zakaj je, odkod je. parate in naj v vseh mogočih apa . „ . ratih mešajo hrano s človeško sli-:,)0 u iieenjak obmolknil, ker to jc no in na toplem kakor hočejo, in vsi učenjaki sveta, če sc mučijo leta in leta, ne bodo iz te zmesi vkljub vsem pripravam napravili — velika skrivnost. Naša zemlja se vrti. V eni sami sekundi preleti 30 kilometrov, v eni minuti torej 1800 kilometrov niti' enega koščka človeškega me- ~ in teSa Prav ^iš. A* sa, niti ene kaplje krvi, niti enega h 111 to neprestano vrtenje zemlje nohta, niti enega lasu. — Ti vidiš, da si tekom let zrastel, a kako si zrastel, to pa jc za tc in za vse učenjake —skrivnost, ki je ne more nihče rešiti. Dalje Da si ti rojen deček in v vesoljstvu, ki se vrši že milijone in milijone let, velikanska skrivnost ? Vprašam po domače in ne, kakor govorijo zvezdoznanci: ali ni čudno, da solnce na nebu noben dan ne zamudi? Fra, človeško de- ne deklica, to je skrivnost. Mo- lo- se nstavi' r>uvai »»P«; vlak gočni, bogati vladarji bi včasih zakasni, — solnce, goreča kroglja. radi plačali milijone in milijone premoženja, če bi jim kdo znal svetovati, kako se jim bo mogel roditi sin-prestolonaslednik. I-mamo svetovno učene zdravnike, ki natanko poznajo ustroj člove pa na nas posije vsak dan redno preje tisoč in tisočletja ali milijon let. Odgovori, zakaj je solnčna ura najbolj točna, najbolj zanesljiva Ce ne veruješ v vsegamo-gočnega Stvarnika — urarja, po- škega telesa, ki poznajo najbolj j tem moraš reči: to jc velika skriv drobne nitke živcev, ki so razple-tene po človeškem telesu in ki jim je notranjost človeškega telesa in vseh posameznih delov in delčkov znana, kakor da imajo vse na ro-| nost. Da, skrivnosti so v naravi; cela narava je kakor skrivnostni tempel. v katerem se vršijo čudeži dan za dnem pred našimi očmi. Da se ljudje trpljenja tako zelo boje in ogibljejo, pride mnogokrat odtod, ker jim velja trplje-jsei na vrhu zvonika, na nje za poniževanje, za kazen, češ na kroni cesarski, na prsih juna- trpljenja, ki ga je prestal za Jezusa, in z nekim ganljivim ponosom našteva bridkosti, ki jih jc prebil na suhem in na morju. Nadlegovale so ga tudi hude izkuš-njavc, da je trikrat prosil Boga, naj mu jih odvzame;'pa ni bil u-!ličal? slišan, ampak je dobil odgovor: - "Zadostuje ti moja milost." Za j Neprilike so tako sveto dušo, za tako popolno j ki se redi in postaja srce si pač ne. moremo lahko mis-! ga doji. z zasramovanjem obkladajo in o-brekujejo zavoljo mene' ..." Glejte, tako znajo svetniki či-rlati trpljenje. Ali se bomo trpljenja res še tako zelo bali, ko vemo, da «ra je Kristus tako zelo pove- ki. ki kemično razkrajajo plodil- Vidimo jih. opazujemo jih, — a ne snovi v človeku — a zakaj sc ne razumemo jih. In če bi celo živ-spočne in rodi deček in ne dekli- 1 jen je študiral samo vidni svet, ca _ to je zanje in za vsakega ve- samo naravne prikazni v stvar-lika skrivnost. Torej ti veš, kaj j stvu, bi vedno bolj in bolj spoznal: si, zakaj si pa to in ne kaj druge ga ,je za te skrivnost kako skrivnostna jc cela narava in vesoljstvo in kako malo more Za te, ki nočeš verovati v Bo-j človek, če jc še tako učen in če se _ Stvarnika, mora nadalje bi- neprestano uči, razumeti o vsem ti velikanska skrivnost, zakaj se tem, kar ga obdaja. Zato vidimo med milijoni ljudij v raznih na- najbolj učene naravoslovce in zve-rodih in na raznih krajih zemlje zdoznance, ki se v svojih slavnih rodi primeroma ravno toliko šte- delih ponižno in verno klanjajo vilo moških kakor žensk. Pa nam Njemu, ki je ustvaril in ki vlada pojasni to resnico, če moreš! Kje ta skrivnostni tempelj stvarstva. je tista skrivna moč, ki skrbi za izjednačenje spolov po številu v podobne otroku, ta namen, da se človeški rod ohra-j staja večji ko sc ni in ne zatre? Ne mores, ker to| v, je skrivnost za te. (Dalje prih.) Ne šopiri se tako, kakor bi bil es svet tvoj, — svet ko stal še tisočletja po tvoji smrti. Uradni izkazi izpb. Izgube 17. pešpolka. Mrtvi: Inf. Ambrožič Anton, Lilija; inf. Arh Franc, Radovljica; inf. Arh Jakob; inf. Avsenek Vinko, Radovljica; inf. 97. pp. Baloh Franc, prideljen 17. pp., Tolmin; inf. Balon Ivan, Istra; inf Baraga Ivan, Kočevje; inf. Barbarič Anton, Krško; tit. desetnik Beleijan Rudolf, Kamnik, inf. Benedičič Franc I, Radovljica; inf. Benedik Valentin, Kranj; inf. Bergant Franc, Cerklje; inf. Bergles Maks, Celje; desetnik 97. pp. Bcrtoša Franc, prideljen 17. pp.; desetnik Birk Josip, Litija; inf. Blatnik Franc, Novo mesto; inf. Bogovčič Franc, Krško; inf. Brezovar Fr., Novo mesto; inf. Celič Anton; inf. Črne Josip, Ljubljana; inf. Ce-rovšek Josip, Krško; inf. Cučnik Frane, Krško > inf. Debelak Franc, Krško; desetnik Debeljak Anton, Kranj; inf. Debeljak Franc, Krško; inf. Dornik Ivan, Krško; inf. Drglin Josip, ljubljanska okolica: inf. Erste Anton, Novo mesto; inf. Krzen Franc, Kranj; inf. 97. pp. Faraguna Marij, prideljen 17. pp.: desetnik Ferkanec Štefan; inf. 97. pp. Flais Peter, prideljen 17. p.p.: inf. Gačnik Ivan, Kočevje; poddesetnik (Jasperin Andrej. Radovlji-inf. Gerbič Franc, Ljubljana; inf. 97. pp. Peresa Adam, prideljen 17. pp., Pulj; inf. 97. pp. Pe-rigoj Avgust, prideljen 17. pp.; inf. 97. pp. Petkovšek Josip, prideljen 17. pp., Logatec; inf. Petric Franc, Ljubljana; inf. 97. pp. Pc-truzzi Alojzij, prideljen 17. pp.; inf. Piči Franc, Vrhnika; inf. Pin-tar Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Pintar Josip, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Pire Anton; inf. Pirnat Franc, Kočevje; inf. Povhe Anton Krško; inf. 97. pp. Podberšek Anton, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Podjed Josip; inf. Podrenik Karel, Trbovlje; inf. Pogačnik Anton, Kranj; inf. Pogačnik Josip, Selce: inf. Poglajen Josip, Litija ; inf. 97. pp. Poklar Ivan, prideljen 17. pp.; inf. Polajnar Konrad, Velikovec; inf. Prelesnik Anton, Kočevje; inf. 97. pp., Prenc Martin, prideljen 17. pp., Pulj; inf. Priberger L., Pulj; poddesetnik Prizdig Miroslav, Ljubljana; poddesetnik Prusnik Anton, Ljubljana; inf. Pu-hek Ivan. Črnomelj; inf. Rant Peter, Kranj; inf. Ravnikar Franc, Ljubljana; inf. Ravnikar Jurij, Kočevje; inf. Reden-šek Anton, Krško; inf. Resnik 1-van; inf. 97. pp. Reven Peter, prideljen 17. pp., Sp. Idrija; inf. Ro-bek Anton; poddesetnik Roethel Josip, Kočevje; inf. 97. pp., Šabee sip, Postojna; rez. Bradeško Matej, Kranj; Brajev Anton; Br^gar Alojzij, Litija; Brejc Valentin, Kranj; četovodja Brenner Josip, Kočevje; četovodja Brucan Henrik, Novo mesto; enol. prost. med. tit. poddesetnik Bucher Maks, Celovec; Bukovac Mihael, Kočevje ; tit. četovodja Bukovec Franc, Novo mesto; inf. Bukovinski Martin, Krško; inf. Bulovec Franc, Radovljica; inf. Burja Franc; Burja Ivan, Mekinje; inf. Burnik Frane,: Kranj; četovodja BuršiČ Josip, Krško; desetnik Buščaj Anton, Kočevje; Butara Frane, Krško; Butina Anton, Kočevje; | Carman Dominik, Čudežna umetna roka. Na dunajski kliniki je dr. Maks Kohn iz Berlina, ki je izgubil oktobra 1914 levo roko, kazal umetno ameriško Carnesevo roko. Dr. Kohn je umetno roko obračfd, prijemal in izpuščal z njo stvari, navzoči nadvojvoda Štefan ni mogel iztrgati papirja iz nje. Predavatelj je odprl z obema rokama dežnik, odpiral ga z levico in nosil, štel denar in jedel z njo. Konfiskacija Macharjevih spisov. Praško deželno sodišče je potrdilo konfiskacijo 52 mest iz raz-Ljubljana; Ce-; nih spisov češkega pesnika in pi-pin Alojzij, Idrija; Cerar Ignacij,' satelja I. S. Macherja. Posebno Moravče; poddesetnik Cerar Jo-i prizadeta je njegova knjiga 'Rim' sip, ljubljanska okolica; Černilecjter prozaspisi (zbirke feljtonov) Andrej, Kranj; inf. Černivc Fr. ljubljanska okolica; Česen Franc, Radovljica; Cimermančič Franc, Novo mesto; poddesetnik Cof iz leta 1904., 1905. in 1906. Konfiskacija je bila odrejena radi zločina razžalitve Veličanstva, raz- ,__________________________žalitve članov cesarske hiše, zlo- Frane, Kranj; inf. Čop Franc, Kr* čina rušenja naboženstva ih dclik-ško; Čcrne Franc, Kranj; Črtalič tov proti javnemu miru in redu. Martin, Krško; Cugelj Medard, Trebnje; Cvar Vinko, Kočevje; Cvek Matej; rez. Jager Matija, DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1780-82 E. 28IH St., Lorain. OMo CONKORD RDEČE VINO $25 00 b-rrsl DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. NAZNANILO IN ZAHVALA. - , ,.v t^ vi i S tem naznanjam slovenskemu Ljubljana; Jaklič Martin, Krško: j ^ hpvaikemu oWinstvu v Chiea. gu, da sem se te dni preselil iz tit. četovodja Jaklič Josip, Kočevje; .lakljič Martin; Jakša A-lojzij, Črnomelj; Jakše Alojzij, Kočevje; Jakše Karel, Novo me- Mihael, prideljen 17. pp., Pošto j- sto (tudi ranjen); tit. poddesetnik ca inf. Gerkšič Martin.; inf. Germ Lu-dovik, Kočevje; inf. Glavar Urban, Kočevje; inf. Gliha Alojzij, Novo mesto; inf. 97. pp. Gorjan Aleksander, prideljen 17. pp., Gorica; inf. 97. pp. Gorjup Ernest, prideljen 17. pp.; inf. Gradišar Josip, Kočevje; inf. Gradišek Florjan,. Celje, inf. Gril Jakob, Kapfen-berg; inf. Grm Franc; inf. Grmov-štk Ignacij, Litija; inf. Hrvatin Josip: inf. Hudolin Josip Kočevje : inf. 97. pp. Iskra Franc, prideljen 17. pp.; inf. Jager Martin, Ljubljana; inf. Jamnik Ivan, Kočevje; inf. Jamnik Leopold, Kočevje; inf. Jaroš Karel ; inf. Jekoš Anton, Krško; inf. Jelovica Anton, enol. prost., tit. desetnik Jereb Jakob, Kamnik; inf. Jereb Josip, Kranj; poddesetnik Jesenovič Matija, Vrhnika; inf. Jevnikar .Josip, Litija; inf. Judež Franc, Moravče; tit. desetnik Juvan 1-van, Litija; inf. Kalan Ivan, Kranj; inf. Klemenčič Anton, Črnomelj ; inf. Klemenčič Franc, Krško; inf. Klinec Anton, Gorica; ilil Kobilšek Ivan, Novo mesto; inf. Koder Franc, Kranj; inf. 97. pp. Kodre Ivan, prideljen 17. pp., Vipava; inf. Kokalj Jakob, Kranj, inf. Kokalj Josip, Kranj; inf. Koline Ivan, Litija; tit. poddesetnik Kosmatin Lovrenc; inf. Koestner Benedikt, Kočevje; inf. Kovič Vinko, Kamnik; inf. 97. pp. Kra-vos Ivan, prideljen 17. pp.; inf. Križman Anton, Trebnje; inf. Križnik Franc, Litija; tit. poddesetnik Kržič Franc, Preserje; inf. Kvas Ivan, Kočevje; inf. Kveder Franc, Kamnik; inf. 97. pp. La-hajner Jakob, prideljen 17. pp.; inf. Lakota Alojzij, Radovljica; inf. Lampret Ivan, Litija; tit. četovodja Lanc Karel; inf. Lap Anion, Kamnik; inf. Lapuh Mihael, Brežice; inf. 97. pp. Leban Ivan, prideljen 17. pp., Tolmin; inf. Les-kovec Frane, Ljubljana; inf. 97. pp. Leskovec Karel, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Likar Ivan, prideljen 17. pp., Gorica; inf. Lindi Peter; poddesetnik Los-kar Edvard; inf. Luštrek Pavel, Kranj; inf. Macher Josip, Lipni-ca ; inf. Majzel Josip, Metlika; inf. 97. pp. Makuc Alojzij, prideljen 17. pp., Gorica; inf. 97. pp. Marši č Ivan, prideljen 17. pp.; inf. 97. pp. Masten Franc, prideljen 17. pp; inf. Matjašič Franc, Ljubljana ; inf. 97. pp. Matjašič Ivan, prideljen 17. pp., Postojna; inf. Me-glič Andrej, Ljubljana; inf. Mi-količ Franc, Krško; inf. 97. pp. Mladenič Anton, prideljen 17. pp.; inf. Mlakar Ivan, Ljubljana; int. 97. pp. Mlakar Rihard, prideljen 17. pp., Tolmin; tit. desetnik Močnik Josip; poddesetnik Modic A lojzij, Novo mesto; inf. Možek Štefan, ljubljanska okolica; inf 97. pp., Mrhar Franc, prideljen 17. pp., Postojna; inf. 97. pp. Na-činovič Josip, prideljen 17. pp inf. Novak Franc; inf. 97. pp. Novak Franc, prideljen 17. pp., Postojna: inf. Novak Jakob, Celje; inf. Novak Josip, Krško; inf. O Mak Ludvik, Kočevje; poddeset nik Obraz Josip; ini. Oražem Fr.; inf. Orešnik Anton, Krško; inf. Pavlin Josip. Kranj; inf. 97. pp. Paus Jurij, prideljen 17. pp., Pulj ; inf. 97. pp., Pavlič Alojzij, prideljen 17. pp.; inf. Pečaver Ivan, Črnomelj; inf. 97. pp. Penko Jakob, prideljen 17. pp., Postojna; na; desetnik Šajnc Anton, Postojna; inf. Samec Josip, Kočevje; inf. 97. pp. Satkovič Josip, prideljen 17. pp., Reka; inf. Sedlar Fr. Kranj; inf. Seidl Božidar, Ljubljana; inf. Simončič Henrik, Brežice; inf. Šivane Anton, Litija; inf. Škrlec Martin, Krško; inf. »Jarnik Jurij, Stara Loka; rez. Jankovič Martin, Metlika; inf. Javornik Josip; tit. poddesetnik .Jazbec Ivan, Krško; inf. Jekovec Valentin, Cerklje; inf. Jelene An drej, Ljubljana; rez. Jelene Ivan, Kočevje; poddesetnik Jelene Fr. Kočevje (tudi ranjen); rez. Jel- 97. pp. Sloselj Ivan, prideljen 17. | nikar Josip, Litija; .Jene Josip, pp.; četovodja 97. pp., Smajla I-1 Krško; poddesetnik Jenko Aloj-van, prideljen 17. pp., Opatija; zij, Kranj; Jenko Ivan, Cerklje (tudi ranjen); Jenko .Josip, Po- int'. 97. pp., Smožie Anton, prideljen 17. pp.; inf. Šolar Franc, Radovljica; inf. Zorman Ivan, Maribor; inf. 97. pp. Sošič Karel, pri-j Alojzij, Ljubljana; Jern deljen 17. pp., Trst; inf. Sošič Si- j Cerklje; Jerin Ivan; rez. stojna; Jerani Peter, Kranj; rez. Jereb Simon, Logatec; Jerenovcc Anton, .Jerina svojega starega večletnega stano-| vanja v novo hišo na 1903 W. 22. St. (vogal So. Lincoln St.) Ob enem se povodom svoje šest-1 letnice v trgovini iskreno zahvaljujem vsem cenj. strankam in mojim odjemalcev za njih izkazano mi naklonjenost. Priporočam se Vam še v prihodnje, ter Vas zagotavljam vedno točne in solidne postrežbe. Z velespoštovanjem Martin Kremesec, slovenski trgovec, s premogom in , ekspresmaii. 1 «10:5 W. 22nd St., Chicago, III. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki) na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo P«P«vne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaniice za bla-eainike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter ro-botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše m posefcne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. z.t Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! ^ OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". _ _ _ _ „ _ ■ w _ ■ - , ^ DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. mon, Pulj; inf. Srebrn jak Anton, I Anton, Sp. Logatec; Jerina Mi Novo mesto; inf. 97. pp. Srebrnič|hael, Vrhnika; Jerman Karel, Cr Franc, prideljen 17. pp.; inf. Sruc i neniel j; inf. Jerman Ivan, Krško; ima svojo redno mesečno sejo vsako Josip Krško • inf Stanovnik Jo- rez. Jeršek Avgust, ljubljanska o- drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko sip, Kranj; iiif. Staudachcr An- kolica ; Jesenovec Ivan, ljubljan-1 Slovenskem,Domu, 57 in Butler St., ton, Kočevje, desetnik Stember- ska okolica; inf. Jevnikar .Jakob; n s uig , a. ger Alojzij, Postojna; inf. Štibclj Jordan Ignacij, Krško; .June .lo- Uradniki za leto 1916: Albin, Kranj; inf. !)7. pp. Stok sip; Krško; rez. Jurajevčič Mar ! prcdsednik: John Mravintz, 1107 Karmel, prideljen 17. pp., Trst; ko, Črnomelj; inf. Jurjevec Ivan,; Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. inf. Stronile Ignacij, Litija; inf. j Moravče; rez. Juršič Franc, Ivr- j L tajnik. Frank Trcmpush, 4628 Sušnik Franc; inf. Švab Ivan, ško: Jušič Alojzij, Krško; in P. Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Štajersko; inf. Tavčar Ivan, Justin Jurij, Kranj; rez. Juvan Kranj; inf. Tekavčič Matija, N> J Franc, Litija; inf. Juvančič An-vo mesto ; inf. Tičar Alojzij, Kr-[drej, Novo mesto, ško; inf. Topolovec Anton, Ptuj; Ž zaboj najboljše pive "OLD LAGER" Citizen katero izdeluje s Brewing Co., f v Joliet, 111. i \ North Collins Street. 2 Ž Both Phones: 272. ji (Slika iz vojne.) inf. Trdina Blaž, Kranj; poddeset- j «§aj gfg SIOVCDCi!" nik Trpine Ivan, Bled; inf. Turk Ivan, Novo mesto; četovodja 97. j pp. Ukmar Ivan, prideljen 17. pp., I Trst; inf. Uslakar Alojzij, Kranj; poddesetnik 97. pp. Veljak Frane, Iniel sem prijatelja, tako do-prideljen 17. pp.. Trst: inf. Ver- hrega in blagega, da ga je na pr-bič Ivan, Litija; inf. Verderber vi pogled moral vzljubiti vsak člo-Jesip, Kočevje; inf. 97. pp. Vičic vek. Prvič, ko sem ga videl, se mi Mat., prideljen 17. pp., Cerknica; je dopadel njegov smehljajoči se inf. Videršek Matej. Celje; inf. obraz. Vprašal sem ga, kje je Vidmar Alojzij, Krško; inf. Vini- doma, a on je vprašal mene, pa polšek Franc, Brežice; inf. 97. pp. sva si bila prijatelja, dokler na-Vitas Anton, prideljen 17. pp.; ju ni ločila kruta smrt. Bil je ve-inf. Vovnik Jakob, Kranj; inf. dno vesel. Sredi toče sovražnih Wallner Jurij, Patemion; inf. granat me je smehljajoč vprašal: Zadnikar Josip, Ljubljana; inf.j "A tulijo, kaj ne^" — ''Tulijo, Žagar Josip, Kočevje; in Zagore tulijo, pa šo bolj bodo tulili. Ve-Josip, Krško; inf. Zaje Jernej, rjemi!" tako mu rečem. "Lahi ljubljanska okolica; inf. Zaje I-j nekaj nameravajo!" On se na-van, Devica Marija v Polju; inf.! smehne in reče: "Nameravajo ali Zal ar Ivan, Ljubljana; inf. Žalec ne nameravajo. Slovenci smo ska- Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 j Butler St., Etna, Pa. i Društ. zdravnik: Dr. R. J. Styber, J 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. i Člani so sprejemajo v društvo od IG. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh. Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. M Kotu rhones: 1\\\\\\\ w\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\^^^ \\W\V« , ---—----—- Zapomnite si rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice ''Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti it starejra kraja, jaz je imam pa še obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih držav vsaceRa strogo kaznuje, ki bi skušal prodajati navadno blago za importirano. __» In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter pišejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da naše ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran po $6.50 zaboj, na galone pa po $1.76 Double Stamp 100-i katere vrste ga hočete. Ivan, Črnomelj; inf. Zamljen Nikolaj; poddesetnik Žičkar Ivan; inf. Zima Franc, Radovljica; inf. 97. pp. Zutlion Josip, prideljen 17. pp.; tit. desetnik Zveger Ivan Ujeti: Bajer Alojzij, Ljubljana; inf. Bajželj Ciril, Kranj; inf. Balant Alojzij, Litija; Baloh Matija, Zgornji Tuhin; Bandi Anton; Barle Ivan, Novo mesto; tit. četovodja Barlot Nikolaj, inf. Bau-dek Josip; inf. Baver Josip, Kočevje (tudi ranjen); enol. prostovoljec desetnik, Bečak Jurij; tit. poddesetnik Bedina Franc; Bekš Franc, Ljubljana; stot. trobentač Belič Alojzij, Ljubljana; četovodja Benčina Ivan, Kočevje; inf. Benedičič Ivan, Selce; inf. Ber-goč Anton, Postojna; narednik Bernard Anton, Radovljica; Ber-nardis Anton; stot. trobentač Ber-nes Marij Josip; stot. trobentač Bernik Ciril, Kranj; inf. Bernik Franc, Selce; Bervar Alojzij, Litija ; narednik Berzin Franc, Krško ; Bezek Anton, Ljubljana; inf. Bezek Josip, Črnomelj; Bcz-nik Alojzij, Boh, Bistrica; Bizjak .Josip, Trebnje; Bizjak t Mihael, Krško; Bizjak Vinko, Krško; inf. Blaj Alojzij, Litija; Blatnik .Jernej, Krško; inf. Blaž Mihael,- Dev. la in preko te skale ne priplezajo. Verjemi!" Komaj je izgovoril zadnje besede, že zakliče. naš stotnik: "Halo, polovica stotnije na desno! Bojna črta je oslabljena. Lah se pripravlja k napadu." Br-zo zgrabim puško, z drugo roko stisnem vrečo s patronami in že sem korakaj za drugimi po strelskem jarku navzgor. Prijatelj pa je ostal na starem mestu. Revež pač ni mislil, da bo ležal zvečer mrzel, krvav, na kameniti zemlji, Upognjeni smo korakali drug za drugim. Nad nami in za nami so tulile granate svojo smrtno pesem. Na mestu smo. Poiščemo si zasilna kritja, večinoma razbita po granatah. Ilrabri stotnik hodi po strelskem jarku. Ne boji se ne granat, ne šrapnelov. "Fantje, hrabro se držite! Lah bo napadal. Ali prodreti ne sme. Saj ste Slovenci!" S temi besedami nam je vlil toliko poguma v srca, da smo komaj čakali izdajalskega Laha. Granate in šrapneli so bučali in tulili po zraku, tako na gosto, kakor komarji v vročem poletju. Eksplodirali so na desno in levo, žalibog tudi v naša kritja. Kamenje je frčalo na vse strani, majh- Mar. v Polju; inf. Blažič Jakob, ni in večji kosi železa, še vroči Novo mesto; Boben Josip, Novo hrcnC vlogo 396 Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. državnim nadzorstvom. KRANJSKO. Smrtna kosa. Umrl je 16. febr. v dež. bolnici Jožef Japelj, ože-njen, strojni kurjač drž. železnice iz Spod. Šiške, Železniška ni. 16. star 42 let. Zapušča vdovo in sedem otrok. Pač hud udarec za rodbino, ki je nenadoma izgubila svojo največjo oporo. — Umrl je 17. febr. v hiralnici Sv. Jožefa po dolgoletnem hiranju 42 let stari Franc Ju-h, pred vstopom v hiralnico umct. mizar in risar, stanujoč v Tesarski ulici štev. 5. — Umrl je Rudolf Cankar, absolvent trg. šole, star 24 let. — Ana Siniončič, kuharica, 40 let. — Valentin Leskovec, železniški uslužbenec, 45 let; Ivana Nachtigall, delavka tobačne tovarne v pok. 56 let; Ig. Knez, čevljar, 63 let; Cecilija Magister, delavka v tob. tovarni, 30 let. — Josip Skalja, ubožec, 60 let. +Profesor Fran. Brunet. Dne 18. febr. je po daljšem bolehanju u-mrl realčni profesor v Ljubljani gospod Fran Brunet. Pokojnik je bil pri tovariših in dijakih jako priljubljen in je vsled svojega mirnega in ljubeznjivega značaja užival v vseh krogih iskrene simpatije. Umrli: Dne 20. febr. je umrla v Ljubljani v starosti 86. let gospa Marija Kosem, mati računskega revidenta gosp. Josipa Kosma v Ljubljani in hranilničnega kontrolorja g. Albina Kosma v Slovenski Bistrici, ter tašča gozdnega komisarja v Novem mestu g. Avgusta Guzelja in nadučitelja v Trebnjem g. Pehanija. — Umrl jo v St. Janžu bivši trgovski potnik firme Fr. Kavčič gospod Ivo Slači i č, star šele 23. let. V izvrševanju svoje domovinske dolžnosti se je ponesrečil due 18. febr. v železniškem predoru pri Št. Petru c. kr. nadporočnik Fianc Golli, finančni komisar in davčni referent v Logatcu. Vlak mu je odtrgal obe nogi. Ponesrečen je finančnega komisarja Frana Golli i a. Poročali smo kaka strašna nesreča je zadela finančnega komisarja Frana Golli-ja. Služboval je kot nadporočnik pi i nadzorstvu južne železnice. Kakor znano, je pri Zgornjih Le-žečah cela vrsta tunelov in pokojnik je moral nadzorovati tudi progo v teh tunelih. Proga ima dva tira. Golli je šel po enem tiru in ž njim prožni mojster, nista pa vedela, da jima pride vlak nasr*^ ti. Ko sta zagledala vlak. se v železniški službi izkušeni prožni mojster vrgel na tla in vsled tega ostal popolnoma nepoškodovan, Golli pa je skočil na drug tir. Ravno tedaj pa je pridirjal po tem drugem tiru drug vlak ter Gollija podrl in mu odtrgal obe nogi. Na potu je potem ta mladi, simpatični, povsod priljubljeni u-rndnik vsled izkrvavenja umrl. V vojnem vjetništvu v Italiji je umrl rezervni nadporočnik 17. pešpolka gosp. Fran Kurent, asistent tukajšnje c. kr. tobačne tovarne. — Umrl je pred tremi meseci. Smrt za domovino. Z bojnega polja poroča tovariš-vojak A. Rode, da je umrl junaške smrti v vojski topničar Janez Bertoncelj (Janezov) iz Krope. 25. januarja se je še tako vesel poslavljal od nas, ker mu je potekel osemdnevni dopust, danes pa že mrtev! Bil je priden, pošten in vesel mladenič ! Njegovi duši pokoj, materi, sestri in bratu pa: nikar ne žalujte preveč. Padel je na laškem bojišču kadet domobr. polka Milan Mravlje. Slovenske žrtve za domovino. Okoli svečnice je umrl v neki bolnišnici na Štajerskem g. Franc Pire, bivši učitelj v Žužemberku, ki je bil poklican v vojake, a zaradi bolezni vojske ni videl. Po smrti odlikovan. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 2. bos. here, polka profesor Izidor Mo-die. ~ V ruskem ujetništvu umrl. Pišejo nam; Ravnokar je prišla žalostna vest, da je v ruskem vjetništvu za mrzlico umrl 241etni Ivan Ivobal, član dolenjelogaškega Orla, dober telovadec in zgleden mladenič. Služil je pri 97. pp. Za domače je to nepopisno bridek udarec, a za Ivanom žaljujejo tudi vsi drugi, ki so ga poznali. Pc-čivaj v miru, dragi Ivan! — J. M. Zadet od sovražne granate je umrl na dobljenih ranah v Renčali častniški namestnik Avgust Mohorčič. Pokojnik je bil odlikovan z zlato in srebrnima kolajnama I. in II. razreda za svojo hrabrost pred sovražnikom. V Ljubljani je bil dobro znan; pri tovariših je bil priljubljen. Predno je odšel k vojakom, je bil vesten in marljiv član Sokola I. v Liubljani. Zapušča svojega očeta in svojo teto, katero je tako ljubil. V Spodnji Šiški jc umrl dne 21. febr. ondotni kavarnar gospod Matija Pikel, bivši gostilničar "pri Auru" v Wolfovi ulici. Opekla se je 61etna Nežika Stu-denčeva v Pangršiču in sicer na njivi, kjer so goreli razni odpadki, katere je speljal tja in jih tam zažgal njen brat, 121etni Josip. Nežika je stopila k ognju in kar naenkrat jej je začela goreti obleka. Pritekli so jej na pomoč, ali dekle je bilo že tako poškodovano, da je drugi dan umrlo. Ponesrečil se je 18. febr. na Ambroževem trgu Stanko Završan, 7 let star šolski učenec iz Štefanje vasi pri Ljubljani. Zadel ga je kos granate laškega letalca. Prenesli so ga v rezervno bolnico deželne brambne vojašnice, kjer pa je tekom treh ur izdihnil v velikih bolečinah. Slovesen pogreb je imel dne 21. ; febr pred staro cukrarno 18. febr. ! ponesrečeni 7 letni šolski učenec Stanko Završan. Pokopan je bil na stroške mestne občine. Pogre-i ba so se udeležili učenci vseh i ljubljanskih ljudskih šol pod vodstvom svojih učiteljev in s svojimi šolskimi zastavami. Voz, na ka-j tereni je ležalo v krasni krsti mla-jdo truplo, so vozili štirje konji, j Opazili smo vence kranjskega dež. odbora, mestne občine ljubljanske in pa pokojnikovih součencev. Pogreba se je udeležilo mnogo častnikov, oddelek vojaštva, mestni župan z obč. svetovalci, okrajni šolski nadzornik Lavtižar in obilo drugega občinstva. Na cestah, po kateri-h je šel sprevod, je bilo vse polno občinstva. Ranjen v roko zadet od laškega letalca je bil Franc Artač, 13 let 'stari sin Žagarja Ivana, stanujoč v Krakovski ulici štev. 19. — V pleča, levo ramo in rebra je bila tudi vsled tega ranjena lOletna hči mizarskega mojstra Irana, begunca iz Kormina, stanujoča v Zeleni jami štev. 59. Oba sta ostala pri življenju in se sedaj zdravita v deželni bolnišnici. V Krisperjevi izložbi na Mcst-snem trgu je bila občinstvu na vpogled italijanska bomba (original), j ki je bila dne 18. febr. vržena na Ljubljano. Baje tehta 17 kg. Bomba je na zgornji strani od padca prebita, a se ni bila razpočila. Ljubljanska megla in laški letalci. Italijanski list "Messagge-jro" piše o letalskem napadu na Ljubljano: Avstrijski letalci so se takoj, ko so zapazili laško lctal-j no brodovje, dvignili in pričeli za-i sledovati. Kmalu so došli in na-J padli Capronijeva letala za hrb-J toni. Laško brodovje ni imelo nobenega povoda, da bi se obrnilo, , ker je moralo doseči določen cilj, katerega je kljub ljutemu ognju strojnih pušk "Fokkerjev" in šrapnelom obrambnih topov tudi doseglo. Letalo, ki je letelo zadnje, jc vodil stotnik Salomone in je moralo vzdržati najljutejši napad avstrijskih "Fokkerjev". U-prav ljutosti, s katero so se "Fok-kerji" vrgli na to letalo, je pripisati, da so drugi dosegli svoj cilj. Ko so došli italijanski letalci nad Ljubljano, je bilo mesto že zavito v gosto meglo, tako da niso mogli, čeprav so zmetali skoro vse bombe, ki so jih imeli seboj, dognati učinka bombardiranja. Eno uro pozneje je došlo nad Ljubljano tudi zaostalo letalo in je neovirano izvedlo svojo namero. Neko naše letalo, ki je bilo zadeto od šrap-uela obrambnih topov, se je balo,! da ne bo moglo več prosto manev- i rirati in je vrglo vse bombe, ki jih jc imelo seboj, na tla. Nato se jc spustilo nižje in letelo čez morje na italijansko ozemlje. f Nadučitelj Fran Šetina. A' Črnomlju je umrl vine 16. febr. po kratki bolezni ondotni nadučitelj Fran Šetina, imejitelj zlatega zaslužnega križca. Umrl je v Sodražici g. Ivan Pa-kiž, bivši župan, brat slovenskega župnika Rev. 31. Pakiž-a v "West Allis, Wis. Amerika. R. I. P. Iskreno sožalje prizadetim sorodnikom. Smrtna kosa. Dne 19. febr. jc umrl v sanatoriju Elizabetum v Ljubljani znani trgovec in posestnik iz Zagorja ob Pivki, Alojziji Domicelj st. v 74 letu svoje dobe. I Njegovo truplo so prepeljali dne 20. febr. v Zagorje. Umrl je na Bledu Jožef Poga-čar, vulgo Cesar v Zagoricah št. 30. Dobro so ga poznali blejski gospodje kaplani in jeruzalemski romarji. Mož velike postave, zna-čajen,'odločen, poln verne pobož-nosti, ki je rad podpiral vsako blago napravo; vse svoje premoženje je volil v dobre namene. Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju je umrl posestnik Ivan Strupi, občinski odbornik v Predosl jah. Tržaški magistratni asesor dr. Mavro Novak skočil iz vlaka in se ubil. Znani tržaški iredentovec dr. Mavro Novak je pred kratkem pri Logatcu skočil iz vlaka. Težko ranjenega so pripeljali v Ljubljano, kjer je umrl. Njegovo truplo so 24. febr. iz Ljubljane prepeljali v Trst. Umrla je v Gorjah pri Bledu dne 25. febr. Marija Jan (Rebro v-ka) v 70. letu 11 let je ležala. Bila je skrbna mati. Umrla je v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 10 gospa Magdalena Drašček, nadučit. vdova in po-sestnica iz Vrtojbe pri Gorici. Samomor. Dne 22. febr. se je na Cesti na južno železnico štev. 26 v kleti obesil vozni mojster na glavnem kolodvoru Ivan Kopač. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj ga je gnalo v smrt, nam ni znano. Smrtna kosa. V blaznici na Studencu pri Ljubljani je umrl 461et-ni Anton Božič iz Šentviške gore v tolminskem glavarstvu. V Šem-pasu je umrl Ivan Remec, star SI let. Umrla je 19. febr. v dežel, bolnici Neža Tušek, študentovska gospodinja iz Starega trga štev. 26, v starosti 56 let in isti dan v dež. blaznici-hiralnici Ivanka Lukesch, 36 let. stara hči zdravnikove vdove, poprej stanujoča v Židovski u-lici štev. 1. V Meranu na Tirolskem je umrle dne 17. febr. č. Soror M. Ana šlamberger, 28 let stara; bila je •hčerka gospoda notarja Šlamberger ja iz Kranja. Pokoj niča je odlično študirala na ljubljanskem c. kr. učiteljišču ter poučevala v samostanu "Angl. gospodičen" v Meranu. Vstopila je v ta samostan, kjer so jo izredno čislali zaradi njenih odličnih zmožnosti, I njene spretnosti in naobraženosti. I Zavoljo svojega znanja slovenščine in hrvaščine jc bila odločena i za prednico v nekem dalmatin-Iskeni zavodu, a ugrabila jo je ne-! mila smrt, predno je dospela v ta ' delokrog. Smrtna kosa. Iz Prema poročajo: V petek, 3. marca smo spremili k zadnjemu počitku prerano nam zgubljenega sovaščana trgovca, gostilničarja in posestnika v Spodnjih Bitinjah, g. Antona Gra-horja. Zatisnil je oči ponoči 29. svečana v 59. letu starosti. Veličasten pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Pokojniku blag spomin. Mrtvega so našli dne 28. febr. GSletnega Antona Radešček, posestnika v Dol. Grčevju, občina St. Peter pri N. m., v nekem vodnem jarku blizu njegovega doma. 22. febr. se je v temni noči vračal na svoj dom. Gotovo mu je spodrsnilo na obronku. Zdrknil je v skalnat jarek ter se deloma ubil, deloma je utonil. Zvonovi v ljubljanski škofiji. Vseh zvonov je 3900, ki tehtajo 1,650.000 kg. Nekaj je zelo starih, in sicer: 10 iz 14., 27 iz 15., 44 iz 16., 231 iz 17. in 801 iz 18. stoletja. Iz nedoločenega časa jih je Vliti so bili v Ljubljani, Kranju, Celju, Dunajskem Novem mestu, v Celovcu itd. Spregled oklicev. Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je dovolil vsem dekanom ljubljanske škofije, da smejo za časa vojske dajati spregled dveh oklicev. Desetletnica. Dne 21. febr. je praznoval prevzv. g knez in nadškof goriški dr. Fr. B. Sedej desetletnico, odkar je bil izbran in potrjen v dostojanstvo goriškega nadškofa. Skromno, a z vso iskrenostjo se je obhajala ta obletnica v starodavnem samostanu v Za-tični, kjer se prevzv. g. knezonad-škof sedaj nahaja. Podeljenai je župnija Postojna č. g. Ivanu Bcšter, župniku v Senožečah. Premeščena sta eč. gg.: Janez Langerholz, kaplan v Kamniku za /upnega upravitelja v Št. Lenart nad Škof jo Loko in Janez Primar iz Vrhnike v Kamnik. Zagorje na Pivki. Vojaška o-blast je dne 27. febr. zvečer aretirala in zaprla župana Matijo Fa-turja, trgovca in posestnika in še! pet drugih. ŠTAJERSKO. t Župnik Jožef Roštohar. Dne 2. marca je umrl v Poličanah upokojeni župnik Jožef Roštohar. Svetila mu večna luč! Umrl Anton Badl. V soboto, dne 19. febr., je umrl v Karčevini pri Mariboru znani usnjar, vinotržcc in bogataš Anton Badl, star 84 let. Bil je še Mariborčan stare ko-renine, zmeren in pošten. Na smrtni postelji se* je spomnil vojakov invalidov v Mariboru u-mrli veleindustrijec Anton Badl. Zapustil je 100.000 K za invalide pešpolka štev. 47 in domobranskega pešpolka štev. 26. Smrtna kosa, V Celju je umrl slaščičar Karol Komauer. Na Šenturskfgori je umrl Janez Podgoršek, v visoki starosti 83 let. Bil je blizu 40 let cerkvenik in organist. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl 47 let stari posestnik Jurij Rižman. Umrl je dne 19. febr. v Gradcu g. Rajmund Schwinger c. kr. sodni nadsvetnik v pokoju in lastnik F rane Josipovega reda v 72 letu svoje starosti. Pokojnik je bil svoječasno večletni voditelj državnega pravdništva v Rudolfo-vem. Zapustil je vdovo in 4 sinove, od katerih služita dva v vojni, eden pa je vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Splitu. Časten mu spomin. Umrl je v Cel ju posestnik in trgovec z usnjem g. Karol Sabuko-šck, 76 let star. Umrl je v hjutomeru ravnatelj dež. meščanske šole v pok. g. Karol Sponda. Kako postopajo šolske oblasti v Gradcu. Dijak graške realke Polz je bil pri Sv. Mihaelu težko ranjen in odlikovan z veliko srebrno svetinjo. Zato so hrabremu mladeniču na slovesen način izročili zrelostno spričevalo. Zbrali so se učenci višjih razredov realke, ves profesorski zbor z deželnim šolskim nadzornikom in stariši odliko vanea. Njegov profesor je i-mel nagovor, v katerem je poudarjal, da je mladi junak na hribu Sv. Mihaela sijajno prestal maturo. — Naseljevanje beguncev v Gradcu prepovedano. Vladni komisar za Gradec je sporazumno z deželno vlado odredil, da se odslej naprej prepoveduje beguncem, se naseliti v Gradcu. Brez dovoljenja graškega vladnega komisarja se v bodoče ne bo smel naseliti v Gradcu noben begunec. — Skrb za omladino. Občinski svet v Fiirstenfeldu na Štajerskem je v varstvo mladine sklenil, da šolski otroci pozimi po 7. zvečer, poleti pa po 8. uri zvečer ne sinejo več na ulico; mladostnim osebam pod 18. leti je prepovedano kajenje; otrok se ne sme voditi v gostilne in kavarne. — Umora ga dolže. Na Prager-skem so aretirali domobranca Mat. Vesclko, katerega dolže, da je v neki leseni koči umoril 45 let staro gostilničarko Terzijo Kos na Pragerskem. — Devet bratov v vojni. Med desetimi sinovi posestnika Gasbe-ca iz Planine na Štajerskem jih je pri vojakih devet, 7 bratov je o-ženjenih. Razen enega, ki je bil ranjen v Galiciji, so vsi zdravi. — General Boroevič — častni član slovenske občine. Občinski odbor občine]Partinje v Slov. goricah je imenoval poveljnika naše armade ob Soči, generala Boroevi-ča, za svojega čostnega občana. PRIMORSKO. — Umrl je v svoji vili v Bar-kovljah 601etni Kristjan Štoka, bivši lastnik pivarne Steinfeld na Borznem trgu v Trstu. Z 12 leti je vstopil v pivarni v službo, s 24. leti je postal njen lastnik ter jo nato vodil 32 let, nakar se je u-maknil v zasebno življenje. Pri dobil si je bil lepo premoženje. — Umrla je v Sežani gospa Terezija Leban, trafikantinja iz Gorice, stara 54 let. -— Smrtna kosa. Dne 17. febr. popoldne je v Trstu umrl po dpl-gcm bolehanju g. Anton Jan, c. kr. finančni nadzornik v pok., oče bivše priljubljene tržaške operetne pevke gdčne Janove. — V Šempasu je umrl 12. febr. Ivan Remec, star 81 let. Pokojnik je bil oče č. g. župnika na Voger-skem. Bil je pravi krščanski mož. skrben oče in dober gospodar. Mrtvoud j c zadel drugič č. g. Alfonza Poljšak, vikarja pri Sv. Tomažu na Vipavskem. — Na ruskem bojišču je bil težko ranjen in je ranam podlegel Pavel Paternolli iz Gorice, sin znanega trgovca, ki je pred kratkim umrl. Pokojnik je štel komaj 18 let. — V vojaški bolnici na Dunaju je umrl Josip Zdravlje, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Gorici. — Za mrtvega je izkazan v seznamu izgub št. 340. .Jakob Per-tovt iz Gorice, rojen 1892., umrl 22. oktobra 1915. Benčič Karol iz Kopra je umrl 11. novembra 1915; rojen je bil leta 1892. Ivan So-sič z Opčin je umrl 28. oktobra 1915. — Zgorel je v baraki blizu italijanskega bojišča vojak Jožef Križman iz Ceteža. Ko je v baraki izbruhnil požar, je hotel pomagati tovarišem, a jc sam našel prezgodnjo smrt. Pri vojakih je bil od začetka vojske. Bil je tudi na srbskem bojišču. Doma zapušča žalujočo ženo, staro mater, sestro in osmero nepreskrbljenih o-tročičev. Ranjki jc bil priden kmečki gospodar in vnet član moške Marijine družbe v Strugah pri Dobrepolju. — Italijanske granate. V Bi-ljah je dne 26. februarja granata ubila Katarino Žnidaršič, zidarjevo soprogo in njenega poldrugo leto starega sinčka. Granata je razrušila del strehe in sobf). kjer se je ranjka mudila s svojim otrokom. Pokopana sta bila v skupni rak vi še isti večer. To so sedaj prve žrtve v Biljali izmed civilnega ljudstva. N. p. v m.! V Bu-kovico do zdaj še niso padale granate niti 30.5 cm., katerih Italijani vsaj do zdaj sploh nimajo, niti drugega kalibra. Bilje so pa skoro vsak dan obstreljevane tudi ob deževnem vremenu. — Za vikarja, podrejena naravnost papeški kuriji, sta imenovana sporazumno med Vatikanom in zunanjim ministrstvom na Gori-ško-Gradiščanskein: Jurij Peter-nel, dekan v Kobaridu, za ozemlje med črto: Plave-Korado-Prepotno in železnico v Pontablju (dolina Bela) in J. Peteani, dekan v Krmilili, za dekanate Krmin, Gradišče, Ločnik, Tržič. Višek, Fjumi-čel in Oglej. Nastavljena sta za dobo okupacije z začasnim vrhovnim vodstvom. — Odlikovana soproga ameriškega konzula v Trstu. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je podelilo pred kratkim gospe Bertice Busser, soprogi ameriškega konzula v Trstu, srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Delovanje gospe Busser za Rdeči križ je v prvi vrsti osredotočilo na Kranjsko, kjer jc sodelovala pri upravi doma za o-krevajoče na gradu Ponoviču pri Litiji. Ta dom je ustanovila iz svojih sredstev neka druga ameriška dama, grofica Gasquet-Ja-mes iz New Yorka, ki biva v času vojne na gradu Ponoviču pri Litiji in še sedaj vzdržuje omenjeni dom za okrevajoče večjidel sama. Ob izbruhu vojne z Italijo je gospa Busser pomagala grofici pri preuredbi in povečanju doma za okrevajoče ter je tekom poletja 1915. odlično sodelovala pri vodstvu, ko je bilo vedno po 100 lah-koranjenih in invalidov nastanjenih na gradu. Čeprav se je število okrevajočih tekom zime močno zmanjšalo, se gospa Busser še vedno močno zanima za zavod ter ga često obišče in skrbi posebno za nabavo živil in drugih potrebnih stvari. — Italijanska opustošenja na goriški fronti. Naše vasi, ki se nahajajo tik ob italijanski fronti, so strahovito opustošene od italijanskega ognja. Vse cerkve, katere morejo Italijani doseči s svojim ognjem, so obstreljevane in v žalostnem stanju. V Kalu na Kanalskem je zadela 15 cm granata prezbiterij, med časom, ko so se nahajali v cerkvi levpši kurat č. g. Janko Sedej in domači kurat č. g. Franc Močnik, ki sta bila vsa bela od ometa. Toda Bog jih je varoval, ostala sta nepoškodovana. Dalje je granata podrla žup-nišče in trgovino nasproti cerkve. Italijani obstreljujejo ljudi, ko gredo iz cerkve, dosedaj brez žrtev. V Kal so padale granate že septembra meseca. Zažgale so spodnji del vasi. Dvanajst hiš je popolnoma pogorelo. Na intervencijo kalskega kurata dobe pogo-relci državno podporo. Iz Levpe so ljudje zbežali, vračajo se pa v mirnih dneh domov po svojih o-pravkih. Cerkev v Levpi je poškodovana, toda ne močno. Ljudje se pripravljajo na žalostno pot v barake. Omeniti moramo posebno požrtvovalnost župana g. Kovačiča in junaštvo vikarja č. g. Simona Gregorčiča ml., ki je v najhujšem granatnem in šrapncl-skem ognju nesel Najsvetejše iz razdejane cerkve v župnišče. — Iz Gorice. Na vogalu ulice Rabata in Vogel sta padli dve granati na hišo, ki jo je bil ravnokar zapustil zidar, ki jc popravil prejšnje poškodbe. Krog poldne so močno letele granate tudi na Št. Andraž. — Ulico A. Ristori so prekrstili v ulico Montc S. Michele. — V ulici vojašnice je granata popolnoma detnolirala trgovino čevljev. V ulici Rabata je granata zanetila požar, ki so ga pa ognjegasci hitro pogasili. — Zakaj Italijani ne obstreljujejo tržaškega mesta? "Edinost piše: "Zakaj Italijani, ki se še danes ponavljajo v veliki višini nad Trstom, ne obstreljujejo mesta ? Odgovor: prvič Italijani Trsta ne bi radi poškodovali, drugič, tretjič, desetič ..., le ena bomba na Trst in neposredno na to že sledi naša revanša. o kateri bi zamogle posebno mnogo povedati Benetke. To vedo Italijani jako dobro in to prepričanje bo tudi merodajnejše kakor pa vse sanjarije in blodnje o osvojitvi "neodrešenega Trsta. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega »em »e prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $13.25, K 1000 samo $130,00 s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortland t Street, INIew York, IM. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Otilo. ------ GLASILO K. S. K. JEDNOTE. — 5. APRILA 1916. VAŠKI POHAJAČ.1 Povest.—Spisal Podforiča.. (Konec). "Ali te še ni vrag odnesel, ti nepridiprav prismojeni?" izpre-govori Čampelj, kakor je sicer govoril ž njim. "Kdo ti je vzel klobuk in črevlje? Kje si se potepal, da visi vse od tebe?" "Povej, Ljube, pov?j, kaj pravi tožba? Ali je hiša moja, ali je bratova? Povej! Kako je?" vpraša Jerom. Vesel je bil, da je našel Ljubeja, kateri mu lahko vse po-jasni. Ljube si je pa mislil: Sedaj mu lahko povem, ko je čas, da se ga vsaj od križam in imam potem mir. "Jerom, nič ni da je vse bratovo pod nosom in potrpi, potrpi!" "Ha! Tristo —! Mojega nič?" "Brži, beži! Saj vedo, da si neumen!" pravi porogljivo Čampelj. "Jaz nimam nič! Ali je to| pravica?" zakriči obupno Jerom. i "Mojega nič! Sleparji se maste z mojim blagom! Hahaha! Gorjoj jih, ubijem, llaha! Ubijem kakor j gada, haha, ubiti znam, haha!" Nekaj groznega je bilo v teh besedah. "Povejta mi, ali se kaj joka Kotarjeva Nana ?'' Ona dva se delalo, v§ak po svoji moči, da bi se otelo, česar ni obliznil ogenj. Ustaviti ga niso mogli, ker ni bilo vode, strehe pa so bile suhe. Celo gospod župnik, kateri je prihitel na vas, ni mogel ognja 'panati', tako so rekali ljudje. Požar se je silil od streho do streht. Pol vasi je že plamtelo, in vnemala so so Slemena druge polovice. Med tem se je bilo nateklo lju-dij iz sosednjih vasij, da jih jo bilo polno in so bili drug drugemu na potu. Vsi so pomilovali nesrečne, obupava j oče' Koritčane, kateri so postali mahoma berači. Videč, da ni moči ničesar rešiti Tožba pravi,! in ognja pogasiti, pustili so delo Kar ubriši se in stali v gručah, zroč goreče hiše in umikajoč se požaru, ki se širil vedno naprej. "Kdo je zažgal? Kje se je vnelo? Kako je začeto goreti?" izpra-ševali so vse vprek. Toda nihče ni znal odgovoriti. Ko so opazili ogenj, bilo jo že več poslopij do tal v ognju. Med splošnim vpitjem in jokom ljudstva se je včasih začul znan krohot, da so vsi zrli v 0110 stran, od koder je prihajal, in videli človeka bosega, gologlavega, o-ditrne zunanjosti, ki j braz sinov, katerega objema in j pojublja. "Jerom, Jerom! — Morilci! Pobili ste mi otroka. Ubijalci!" Ta ! ko kriči njegova mati. "Kaj? Mi smo morilci? Ubijal-1 ci? To pravi 011a, ki je njegova j mati?" odgovarjajo razkačeni ljudje. "Kamenjajte jo! Rodila ga jej oiiit, 011a je kriva naše nesreče!"! pravijo drugi obupni glasovi. "Pobijte jo!" I11 skoraj bi bilojpadlo razdiv-1 jano ljudstvo 11a jadno mater, zakaj silno je bilo razkačeno. Že so so vzdigovale trde posti.! da bi začelo krvavo delo, takrat; pa piane med množico gospod žup-! nik. Stal je na koncu vasi, in ko1 V STARO DOMOVINO Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni. Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske štedionice u Zagrebu brez odbitka. Mi garantiramo vsako poiiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu," ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Danes pošljemo v staro domovino: Frank Pelkovšek 780 Market Street WAUXBOAJr. fLLDTOXS. Zastopnik rasnih parobrodalh droll Polil j a denarje t staro doa*orlae in o previja notarske pošlo. Be toplo prfotrofta Bloreneeas ▼ kegan in okolieL kron kron Za $0.75. . 5 Za $ 26.00. . 200 << 1.45. . 10 a 39.00. . 300 M 2.05. . 15 tt 52.00. . 400 U 2.70. . 20 " 65.00. . 500 << 3.35. . 25 a 78.00. . 600 M 4.00. . 80 " 91.00, . 700 <1 4.65. . 35 M 104.00. . 800 <« 5.30. . 40 117.00. . 900 ti 5.95. . 45 130.00. . 1000 ti G.65. . 50 it 260,00. . 2,000 ti 7.25. . 55 it 390.00. . 3,000 it 7.85. . 60 it 520.00. . 4,000 it 8.45. . 65 ii 650.00. . 5,000 it 9.25. . 70 it 780.00. . 6,000 ti 9.85. . 75 ii 910.00. . 7,000 K 11.00. . 85 ii 1,040.00. . 8,000 li 13.00. .100 " 1,300.00. .10,000 Vtem Slovencem in Hrvatom pri-poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČ& Priporočam se cenjenemu obiifi-stvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodoili! NA SVIDENJE 1_ OKO. FLAJNIK, LASTNIK. 8329 Penna Ave. . Pittsburg, Fa. MARIJA SLUGA 1828 W. 2?nd St. Chieajt, III. Telephone Canal 4730 izkušena in z dr letnim dovoljenjem potrjena BABICA m uljudno priporoča il*. ▼enakim In hrra&kia POZOR! Vsakemu, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin. Henry J. Schnltzer, BANKIR 141 Washington St., New York. Vena, "Tako si mislil in hotel ti. Pa ^'IP3 vem, kdo je," pravi krčmar je zvedel, kaj se godi na vasi, da jaz ti' pravim, zmotil si se. Nana |Ampel.i okoli stoječim ljudem in|preganja ljudstvo požigalca, hitel je vzela Srobotovega Klemena, Pri teh cenah je poštnina že vračunan. Poaiijave in pismana slovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Bančni oddelek, 100G N. Chicago St. JOLIET, ILL. Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, 24~ 5th St. Telefon št. 452. U pove zasme-hljivo Campclj, in nekaj so mu zasveti v glavi. "Ali ni mrtev? Ali ga nisem pobil?" Ta misel mu uide glasno. "Slabo si meril, slabo. Pobijati nc znaš!" zarezi se Čampelj. "Ne znaš!" dostavi Ljubo. 'No znam pobijati, pravita vidva? llahaha! Glejta pa sedaj, kaj znam! Glejta, kako se zna maščevati Jerom za vse krivice! llaha! Videla bodota, kdo zmaga, jaz ali moji sovražniki!" Po teh obupnih in divjih bese- i dah zbeži po poti v Korita. Razločno :;e čujeta blazen smeh in iz sebe. "Ubil bode kakšnega, ubil!"i meni Čampelj. "Ubil!" pritrdi Ljube. "In o-; besi jo ga,!" "Drugega ni vreden." Tyko se pomenkujeta naša po-štenjakoviča kake pol uro, ugibajoč, kaj utegne učiniti blazni Jerom. Njegovo čudno vedenje, obupne in odločne besede so obetalo nekaj groznega, nevsakdanjega. -- Ne dolgo potem razsvetli temo čudna svetloba. Naša znanca, ki sta bila šc skupaj, pogledata in opazita žarenjc neba. Hkrati jima udari na uho vpitje iu zvoncuje. i °8tM,J z "J1111 sc namuzne lokavo. Vsi sc zavzamejo ob teli besedah. "Kdo? Povej! Kdo je taisti? Kje jo.'" izpraševali so ljudje osupli iu vzburjeni. jo na vas, da bi ga ubranil razkačeni množici. Prišel jo prepozno za sina, toda šc o pravem času za mater. "Ljudje božji! Kaj ste naredili?!" vzklikne župnik in sklene ČAS", edini slovenski mesečnik, kteri izhaja — . ■■ -'• na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar — Posamezne številke 25c. Naslov: "Cas", 2711 S. Millard Av., Chicago, III. "Pokažem vam ga, le čakajte roke. nekoliko! Tisti je hotel tudi Sro- Ljudje osupnejo in sc stroznejo. bot a pobiti." ! Zavedo sc svojega dola in se u- "Oh! Cujte! Ni mogočo!" | maknejo očem župnikovim, kateri V tistem hipu pridlrja nasproti j jih je gledal svareč in grozeč.' blazni Jerom. Žup.iik se skloni k materi in "Glejte pa, glejte! Ilehe! Ta-le TEL. CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA je zažgal! Le poglejte ga!" rekoč, pokaže Jeroma. Ljudje-se ozro. in ko spoznajo Jeroma, zavpijejo: "Potia,iae je zažgal." "Pohajač je zažgal. Primite ga v , 11 • 1 f R L F- GRILL'S DAIRY Zup.uk se skloni k materi m k JSIS w 22nd st„CMcago. III. sinu, in spozna, da se pohajač bo- Pozor gospodinje! Ako rabite pri ri s smrtjo. Duhovnik dvigne ro- gospodinjstvu sveže mleko, dobro i i; . . r.l i« sladko, aH kislo smetano, (Cream) ke in moli, mati pa vzdihuje ni jo-1 a|. 0ku8i0> doma „are|eno masloi ka. Jermi hrope vodno votleje., (Butter) oglasite v moji mlekarni. kar so mu lilije nenadoma kri iz j Jaz prodajem mleko, ki je pasterili- zirano; dobivam ga naravnost od far» merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart- ust. Mati obupno zavnsnc, sin pa obledi in — izdihne.--- Pogorelo je vfc. kar je dosegel Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo ae Slovencem, da nlagnjo daaar pri ms MU kovni sli obratni račun in jim zagotovimo vselej kuhat— Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Ml podpiramo Bkmmm In ie torej tudi pripor m lami aJL-kovi naklon je noeti. Prt nss lakko nalagate denar če Urite t Jeiietn ali pa t katsr— Itd gem kraja Bdrnft. drftav. Dva člana K. B. K. itn aala dolgoletni en: g. Jos. Dnndn, aadnornega odbora i. S. K. X. In g. Jos. F. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poilljamo denar ▼ staro domovino zanealjlvo in po najnlftjem Oddajamo ▼ najem rarnoetne ikrlnjice po SS.00 na lets ss »hranjenje vrednoitnih papirjev ln Ji* tin, k J or so vedno varne pred ogajea trn tatvino. Izdajamo mecjice na vse kraje. vasi To besede se ra,nesejo p« vsej | „,„„■„_ tak"0. ,la |mlvi "pripoved- "SSuKSh E&ffitZ&Sl de nepopisen srd in jezo v srcih nesrečnega ljudstva. Skoro pozabljeno sovraštvo je hipoma vsplamtelo. "Kje je pohajac? Kje je poži-galcc?" razlegne se krik nesrečnih vaščanov, katere je navdajala maščevalnost do zločinca. "(ilejte ga tam, tam! Glejte ga. kako beži! Uiti hoče! Za njim! čam: FHA.JVK CHILL. •loTtniko-brTtiiki mlak« od konca do konca, udarijo jj^. "Ogenj se je ustavil šele pri Mleko take vrs'te je posebno priporo na uho obupnim ljudem in vzbu-LU4in:pm nint„ " ' čati otrokom refencem. . _ , • ,_______, .u [ zadnjem plotu. Mleko razvažam po hišah točno vaak Ljudstvo jo otolo malo vee ka- dan o pravem času. kor golo življenje; uničeni so bili I Za obilna naročila »e toplo priporo poljski pridelki, ker večina je bila j že spravljena; ljudje so bili berači. Žalostni so hodili okoli pogo rišč in nemo zrli v kadeče so grob-lje, ostanek svojega imetka. Žalostna bodočnost jim je zijala nasproti. V ponedeljek zatjem so pokopa-Primite požigalca! Ubijtc ga! Na li Jeroma na svetokriškem poko- ^Cf Al/PIMCI/I IW1M9 J odgovarjali so div-j pališču. Malo jo bilo pogrebcev : 3JLU V Iillijlll UVWI ^ Poslopje, v katerem so nali uradi je lastnina te banke. Naia banka je d«pozitni urad za mesto Joliet, na okraj drlavo Illin«i« in za vlado Zdrnftenik driar. Will, aa The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Stavbinsko in posojilno \ društvo vzklikneta "Ogenj, ogenj! hkrati. "Korita gore!" pravi Čampelj, ženi v vežo zavpije, da je ogenj, in steče po poti, za njim pa Ljube. • Pomagati nesrečnikom je prirojena čednost človeška. Nihče ji obupni glasovi, polni strasti in I bili so le jokajoča mati, brat, se-maščevanja. stra in Kotarjcva Nana. Samo ti "Za njim! Po njem! Primite ga!" In ljudstvo udcrc /a svojo žrt-vo, da se. zmaščuje zaradi nesreče, katero jim je vsul s svojo zlobno roko na glave. Divji človeški lov so z gospodom župnikom molili za nesrečnikovo dušo, jawsili mu večnega usmiljenja. Nesrečno ljudstvo pa jo sipalo kletve na njegov grob. To se jo zgodilo dne tridesetega Chicago, 111. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred- ? Martin Nemanich slovenska gostilna ln restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago, IU. L menda ni tako trdosrčen, da bi nejna8tane gpret aj pohajač, za njim i velikega srpana v tisočosemstotri- hitel na pomoč ljudem, kateri so pa razka^eno ljudstvo: | inšestdesetem letu, katero je bilo nost vsake delnice naraste v teku v nesreči. In hujše nesrečo od « Jeroiu zapazi razka5ene pre. dvignila nova, le.)ša vas, in kma- Rojaki t poslužite se tega izbor-ga življenja, ali pa se to. ganjalce, napne vse svoje moči, dal lu so se ljudem zacelilo rane, ka- tero jim je bil vsekal požar. Počasi je ginilo v ljudskih srcih sovra- bi jim utekel. Dela ovinke, teče v najgostejšem dimu in blizu ognja, da bi mu nesledili tje, toda bile so zaman zvijače. Razsrjeni preganjalci ne puste iz očij svoje žrtve niti za hip. Kaznovati ga je krvavo žaril v svitu ognja. Ljudstvo je drlo na pomoč, zvonovi so zvonili, vse je bilo splaše-no, razburjeno in zbegano. Kmalu dospeta znanca v vas. Vaščani so vpili obupno, jokali, vili roke proseč pomoči. Ta je bil bos, oni štvo do nesrečnega požigalca, in do današnjega dne so mu odpustili že vsi. In marsikateri se pokesa skrivaj, da se jo bil udal takrat tlnosti. Gospod župnik je bil potolažil tugujočo mater z ?vangeliskimi besedami: "Brez božje volje še las ne pade z uaše glave.". Ko prideta na višino in se jima odpre dolina, uzreta pred seboj gorečo vas. Gorelo so hiše in gospodarska poslopja, da je švigal plamen visoko, visoko in se trgal. Dim se je valil v velikanskem stebru pod nebo in se v višavi raz-|hočejo za požiga;ije Daljava se ]e j strasti in maščevalnosti, širjal v gost, siv oblak, kateri se|krgi,a ysak trenutokt zakaj poha_ Gospod župnik je bil jač je bil sestradan in utrujen, a preganjalce je gnala jeza in maščevalnost. Drugo ljudstvo pa mirno zrč di-| vji prizor. Napačno se jim zdi o-i teti požigalca. Ta in oni se je pač kobast. drugi v samih hlačah! hotd mnfid' toda mora! tretji lc v jednern črevlju, golo- se umakniti da ga ne pogazi glav, tu je bila ženska v samem za vse slePa množica. Vas krilu, ona je imela v vsakem na- toda vseh in mlshso obr-| Slavnemu občinstvu v Wauke-i roc ju jednega otroka. Živina je nJene drugam. Namestu joka in gan in North Chicago, s tem uljud-, tulila, kor ni hotela so preletava-;stoka se Pa razle«a krohotanje pole, golobi krožili v naglem letu ha^a 111 dlvJi knk Preganjalcev, okoli hiš, dokler jih ni omotila Ljudstvo je pričakovalo nestrp-vročina. Ljudje, ki so bili prišli no konca človeške gonje. Kar gasit, niso imeli vode, ker v kalu pade Jerom skoraj sredi vasi, izje bilo le še nekoliko goščave, j podtakuivši se ob kamen. Vlačili so iz gorečih his opravo,! Preganjalci orodje, iz kašč nosili žito in pri- bi trenil, padejo najbližji nanj s dolke, vozove so vlačili iz ognia pestmi. in jih speljavali na njive. Vse ie Grozen obupen krik zazveni po nega načina pri hranjevanju 1 Rojaki izven Chieaga! — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 AV. 23. St. Frank Banich, blagajnik. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. Za zastave, regalije in vse Pri onih, ki preradi posojujejoj ne velja vedno prislovica, da je čas zlato, ali denar. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. no naznanjam, da sem otvoril kro-jačnico na 838—10 cesti v Wau-kegan, 111. Izdelujem obleke po nizki ceni to je od $15.00 naprej! Čistim in popravljam tudi stare obleke. Za lično delo in dobro bla-zakriče, in kakor go jamčim. ' Anton Gorišek, 838—10th St. Waukegan, 111. (Adv. No. 10—13.) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnjk PhysMan-S u r o • • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. društvene potrebščine. Prva in najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. ummumuiti; ;:;::::;:::;;:;;;:;::::::u::i::::::i:tn:t:ii:iti::i::itin:iiwnt\\\\\\\w\\\\v.\\ DOBRODOŠLI J S mi cenjeni rojaki Slovenci iz Cliicaga in okolice v mojo GOSTILNO H kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- I H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače s H kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi John Zvezich | 2294 Blue Island Ave. . CHICAGO, ILL. § Telefon: Canal 2363. I I s s 1 xm\«;ii;*.:v.;v.wf;;;;;;;f;;f;;;i;fiififffiifffffii/iijiif;f;i/iiiifiifiifiiiifffiifffitiiiiitiiiiiiiiii