SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (Na) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 16 de noviembre -16. novembra 1995
Dr. MARKO KREMŽAR
V Novi reviji št. 153/154 je imel pogovor z dr. Markom Kremžarjem dekan teološke fakultete dr. Janez Juhant.
Iz njega prinašamo odstavek o narodni spravi.
Začniva kar v vprašanjem sprave. Glede tega so v nekaterih slovenskih občilih res navajali nekaj mojih stavkov, ki pa vzeti iz ubesedila ne ustrezajo resnosti tematike. Sprava je namreč eno ključnih vprašanj našega narodnega preživetja. Slovenci moramo poiskati skupna izhodišča v preteklosti, če hočemo živeti in samozavestno glodati v prihodnost.
Po mojem mnenju je treba ločiti spravo človeka s človekom, to je med posamezniki, ki so bili v revolucionarnem obdobju in P° njem na različnih straneh, od sprave človeka z družbo, ki naj bo javno zadolževanje vsem, ki so trpeli javne krivice, bili javno zapostavljeni in blateni, ki jim je totalitarna oblast jemala svobodo in imetje, jih desetletja zapostavljala ali jih skušala moralno zlomiti, pa svojcem onih rojakov, katerim so vzeli najprej življenje, nato pa še dobro ime in pravico do groba. Množični Poboj nasprotnikov komunističnega totalitarizma po vojni presega po svoji krutosti, Načrtnosti in obsegu področje osebne spra-ve in pada kot strašna dediščina na ramena Sedanjih slovenskih oblastnikov, ki so Pravni dediči prejšnje oblasti, ker niso sto-nli ničesar, da bi to tragično kontinuiteto ja-sn° in nedvoumno presekali.
Nerazumljivo je, da se neketeri politiki naše mlade države vedejo, kakor da bi bilo 45 let totalitarizma nekak logičen uvod v demokracijo. Zdi se, da marsikomu ni jas-n°- da gre za dva, ne le nasprotna, temveč
povsem izključujoča se sistema, ki segata prek političnih institucij na področje moralnih vrednot. Verjetno je prav zaradi teh nejasnosti tudi vprašanje narodne sprave mnogokje zamegljeno.
Ce je prva, to je osebna sprava, vprašanje posameznikov, je druga dolžnost slovenske države. Njena naloga je, da izreče deklaracijo o obsodbi revolucije in komunističnega totalitarizma, pa zločinov in krivic, ki sta jih zakrivila, ter nato v skladu z njo tudi deluje. Odpravi naj enostransko prikazovanje zgodovine in staro, totalitarno etiketiranje Slovencev v „heroje" in izdajalce". Vsakomur je jasno, da med heroji in izdajalci sprava ni mogoča, zato je treba tako in podobno revolucionarno terminologijo odpraviti ter s tem omogočiti nadaljnje korake.
Sprava med posamezniki pa je, po mojem mnenju, že desetletja v skritem in nevidnem teku. Takoj ko dva bivša nasprotnika sprejmeta vsaj eno skupno, recimo, narodno ali versko vrednoto, če sta usmerjena k iskanju resnice ter si priznata neko temeljno poštenost, najdeta s tem skupni jezik in možnost za dialog. Odprto ostaja še vprašanje kesanja in odpuščanja. Ker med žrtvami komunizma nisem nikjer zaznal znakov maščevalnosti ali sovraštva, pomeni, da je vsaj ena roka iztegnjena k osebni spravi in da niso redki, ki v te nevidne roke segajo z resničnim obžalovanjem in s hvaležnostjo za odpuščanje.
Volitve slovenskih državljanov po svetu
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) je v začetku novembra vložila pred-log zakona o spremembah in dopolnitvah 2akona o volitvah. Doslej veljavni zakon je Namreč neprecizen in povezan z različnimi ^frnalizmi ter roki, ki praktično onemogočajo glasovanje slovenskim državljanom v tujini. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bi omogočili uresničevanje z Nstavo zajamčene volilne pravice tudi tis-tlm državljanom, ki so na dan volitev v dtjini, kjer stalno ali začasno bivajo. SDSS ^ko predlaga, da se rok, v katerem se kot
veljavno upoštevajo glasovnice, ki prispejo iz tujine po pošti, podaljša na četrti dan po volitvah do 12. ure. Predlagane spremembe naj bi omogočile tudi praktično izvedbo določila o volitvah na diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih. Njihove volilne komisije bi po predlogu imenovali državna volilna komisija, člane volilnih organov pa naj bi imeli možnost predlagati tudi društva in organizacije, ki združujejo Slovence po svetu. Predlagani zakon določa tudi volilni prag v višini petih odstotkov.
SDSS
Sr. Presidenle de la Colectividad Eslovena
Buenos Aires, 8 de Noviembre de 1995
Sin per judo de poder expresdrselo personalmente en los ados del rnarles 14, en nombre de la Comisidn de Parlamentarios Amigos de Eslovenia, que presido, y en el propio y de mis colaboradores del Bloque Popular Cristiano Bonaerense, le hago llegar, y por su inter-medio a esa noble Colectividad amiga, mis felicitaciones por la justa medida de dar a una ealle porlefia el nombre de Eslovenia.
Al mismo tiempo llegue a Ud. nuestro sincero reconocimiento por la decision de las Autoridades de Ljubljana de imponer a una plaza el nombre "Republica Argentina", y de erigir en ella un busto de nuestro Libertador, el General j ose de San Martin, resolucidn en ^a que sabemos luvieron particular influencia los amgos dirigentes de su Colectividad y algunos residentes argentinos en Eslovenia.
Con todo aprecio,
_	Orlando	Zicarelli
Diputado de la Nacičn
BUENOS AIRES IMA ULICO: „REPUBLICA DE ESLOVENIA"
V torek, 14. novembra je mestna občina Buenos Airesa priredila slovesno odprtje novo preimenovane ulice Republica de Eslovenia. Ulica leži v lepem, bogatem delu mesta, v Palermu.
Na pripravljenem odru so se zbrali v lepem opoldanskem soncu prijatelji Slovenije v velikem številu.
Najprej so zbrani zapeli argentinsko in slovensko državno himno, nato pa je pred-stavitelj, velik prijatelj Slovencev, Alejandro Szpak, pozd ra vil navzoče. V imenu župana lic. Domingueza je prisostvoval načelnik političnega oddelka občine Enrique Braun, v imenu zunanjega ministrstva min. Miguel Angel Cuneo, za Društvo parlamentarcev prijateljev Slovenije njegov predsednik Orlando Zicarelli ter poslanca Gioconda Perri-ni in Roberto Delia, potem pa še diplomati: odpravnik poslov veleposlaništva Republike Slovenije prof. Matjaž Puc, častni konzul Herman Zupan, veleposlaniki republike Hrvaške Neda Rosandič Šarič, Slovaške Marian Masarik in Albanije Teri Pojani, odpravnik poslov' romunskega veleposlaništva Gheorge Dima ter predstavnika Litvanije in Rusije. Prisoten je bil predsednik naše osrednje organizacije Zedinjene Slovenije, člani njene komisije za imenovanje te ulice dr. Vital Ašič, prof. Tine Vivod, pred-
stavniki Cerkve, društev ter mnogi rojaki, tako predvojni kakor povojni priseljenci.
Najprej je bil prebran dekret o preimenovanju, nato je župnik iz tamkajšnje župnije sv. Adele Eduardo Trabuco blagoslovil cesto.
Za njim je predstavnk župana Enrique Braun zbrane nagovoril. Omenil je, da je to imenovanje predvsem v čast republiki Sloveniji in v priznanje vsem slovenskim naseljencem v Argentini za njihov trud v dobro te države, končno pa je še v imenu župana čestital vsem Slovencem in slovenski državi.
Nato je napovedovalec prebral pozdravno pismo predsednika SKD Lojzeta Peterleta, Argentini pa se je zahvalil predsednik ZS Marjan Loboda (govor objavimo prihodnjič). Tudi nagovor odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva Matjaža Puca bomo objavili v naslednji številki. S tem je bila slovesnost končana. Slovenija in njeni izseljenci pa smo dobili v tem velemestu novo priznanje, za kar smo hvaležni naši novi domovini Argentini.
Naj še omenimo, da so te dni tudi v Ljubljani preimenovali del Trga Ajdovščina v strogem centru z imenom Argentinski trg, v katerem imajo namen postaviti kip gen. San Martina. Več o tem prihodnjič.
TD
Pozdrav predsednika SKD Lojzeta Peterleta
Ljubljana, 14. november 1995
Spoštovani gospodje župan, odpravnik poslov, podpredsednik Vivod, gospe in gospodje, dragi argentinski Slovenci in Slovenke!
V veliko čast mi je, da vas lahko po tej poti v imenu Slovenskih krščanskih demokratov pozdravim ob tej imenitni priložnosti, ko bo Slovenija dobila v prestolnici prijateljske Argentine svoje posebno mesto — svojo ulico.
Ta ulica ni naključlje in ne samo vljudnost. Je izraz tiste izjemne pozornosti, ki so iz Republike Argentina, mesto Buenos Aires in mnogi Argentinci izkazali že v času osamosvojitve Slovenije, predvsem po zaslugi vas, argentinskih Slovencev. Zato se je veselim predvsem kot uvoda v poglobljeno sodelovanje med obema državama, ki lahko postane vzorčen primer stikov med latinskoameriško in evropsko državo.
Naj se ob tej priliki vsem, ki ste se trudili, da je do tega poimenovanja prišlo, posebej Vam, gospod župan, zahvalim za vaše delo. Hkrati bi želel tudi tudi vse zbrane obvestiti, da upamo, da bodo prizadevanja mestnih svetnikov SKD v Ljubljani in podžupana gospoda Vidmarja kmalu obrodila sad in bomo lahko v Ljubljani z imenom Republike Argentine počastili eno od ulic v novem prestižnem središču v Ljubljani.
Želim vam lepo praznovanje današnjega dogodka in upam, da si bom lahko kmalu tudi osebno ogledal novo slovensko ulico.
Z odličnim spoštovanjem
Lojze Peterle,
poslanec Državnega zbora predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov
Slovenskemu veleposlaništvu
Spoštovani!
Ob tako velikem dogodku kot je slovenska inavguracija Slovenske ceste v rezi-denčni coni Buenos Airesa, ki bo nedvomno dodatno poglobil prijateljske odnose med Ljubljano in Buenos Airesom, Slovenijo in Argentino ter slovenskimi izseljenci in matico, izrekava slovenskemu veleposlaništvu in Zedinjeni Sloveniji iskrene čestitke in spoštovanje. Naj vas ob tej priložnosti še enkrat obvestiva, da je mestni svet Ljubljana na oktobrski seji sklenil poimenovati del parka v centru mesta v Argentinski park.
Lepe pozdrave
Milan Zver	Dimitrij	Kovačič
sekretar mestnega sveta	predsednik	mestnega	sveta
Zgodilo se je v Sloveniji
Priprave na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji uspešno potekajo, je bila soglasna ugotovitev srečanja 7. novembra predsednika RS Milana Kučana s predsednikoma pripravljalnega odbora v Nadškofijskem ordinariatu in odbora vlade za pripravo obiska, pomožnim škofom Alojzijem Uranom in notranjim ministrom Andrejem Šterom. Sogovorniki so soglasno izrazili zadovoljstvo, da je svoje poslanstvo začel opravljati novi apostolski nuncij Vatikana v Sloveniji Edmond Farhat, kar bo nedvomno prispevalo tudi k vnaprejšnjemu uspešnemu poteku priprav za papežev obisk v Sloveniji.
Vlada RS je sprejela informacijo o pogajanjih za pristop Slovenije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini Cefta. Ob tem je ugotovila, da je zaključek pogajanj še zlasti za področje kmetijstva za Slovenijo izrednega pomena. V sporazum o pristopu Slovenije k Cefti na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki jo zdaj urejajo posebni protokoli z vsako posamično državo, se bo vnesla določba, da bodo ti dvostranski protokoli do konca junija 1996 nadomeščeni z novimi, ki pa bodo upoštevali načela o pravilih za nadaljnjo liberalizacijo po določbah Cefte, ki jih dosedanje članice Cefte še niso sprejele. Pri tem bo Slovenija v bodoče sodelovala kot polnopravna članica. Slovenija bo pristopila k Cefti oz. postala njena polnopravna članica 1. januarja 1996.
Ustanovitev škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano je bilo največje versko in kulturno dejanje tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča, je na akademiji ob 90-letnici Zavoda sv. Stanislava 8. novembra, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar ter apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat, dejal slavnostni govornik, predsednik SAZU France Bernik. Slednji je opozoril na
pomen te ustanove kot prve popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom, ki je prispevala k razvoju slovenskega šolstva.
V Strassbourgu se je na 97. seji sestal odbor ministrov Sveta Evrope, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Sestanek je bil namenjen uvajanju koncepta demokratične varnosti v Evropi, to je — kako graditi novo Evropo in preprečiti katastrofe, kakršna se je zgodila v BiH. O nadaljnji širitvi SE sicer niso govorili, Thalerju pa se zdi pomembno, da tudi balkanskim državam pot v SE ostaja odprta, saj je to spodbuda za mirno in razumno reševanje sporov. Govorili so še o sodelovanju SE z drugimi evropskimi integracijami, predvsem z EZ in OVSE. Večina ministrov je podprla predlog, da se ZDA in Japonski podeli status opazovalke v SE, zavzeli pa so se tudi za vstop Rusije v SE, če bo spoštovala vse kriterije.
V Trstu je bila ob 20. obletnici podpisa Osimskih sporazumov časnikarska konferenca stranke Slovenske skupnosti (SSK). Deželni tajnik Martin Brecelj je poudaril, da je SSK ta jubilej želela predstaviti iz zornega kota slovenske manjšine v Italiji. Osimski sporazum namreč v dveh točkah zagovarja zaščito manjšin, vendar pa se v dvajsetih letih, kot je opozoril govornik, na tem področju veliko ni zgodilo. Slovenska manjšina še vedno nima določenega pravnega statusa. SSK je vse nerešene probleme slovenske manjšine 20 let po podpisu Osimskih sporazumov navedla tudi v pismu najvišjim italijanskim politikom.
Na Kanarskih otokih se je 6. novembra začela konferenca evropskih, afriških in ameriških ustanov za zaščito človekovih pravic, katere se je udeležil tudi slovenski varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Okvirna tema razprave je bila naslovljena Človekove pravice — solidarnost in razvoj.
STA
Pritožba	grofa
Kot smo izvedeli iz revije Zaveza št. 18, jim je grof Nikolai Tolstoy sporočil, da je bila njegova pritožba na Evropsko sodišče delno sprejeta.
Grof je v knjigi Minister and Massacres trdil na podlagi dokumentov, pričevanj in analize dogodkov, da je bila vrnitev kozakov ter domobrancev mimo vlade domenjena na terenu med ministrom McMillanom in poveljnikom angleških čet na Koroškem. Ko je ta tožil grofa za obrekovanje, je vrsta dokumentov „izginila" iz angleških arhivov, tako da se ni mogel uspešno braniti.
Lord Adlington (bivši poveljnik) je tožbo dobil, knjigo so prepovedali, Tolstoyu pa naložili ogromno odškodnino ter sodne in tožnikove stroške, kar je največja vsota v zgodovini (kake 3 milijone dol.).
Sedaj je Evropsko sodišče razsodilo, da je vsota pretirano visoka in krivična. Grof Tolstoy je s razsodbo zadovoljen, ker angleška sodišča odslej ne bodo mogla dušiti svobode z ogromnimi odškodninami, omogočena pa mu je še pritožba na prizivno sodišče. Pravi, da ima sedaj več dokumentov, ki potrjujejo sklepe o „celovški zaroti".
S««8S£383888SS38SSS888SS88č®883K&S8ž8m^K;^iSS®:::*Sr^
Poročilo Slovenskih krščanskih demokratov
Slovensko kmečko gibanje pri SKD je razpravljalo o problematiki povezovanja Slovenije z državami CEFTA in podpira odločitev vlade, da je pri liberalizaciji trgovanja s kmetijskimi prozivodi vztrajala pri veljavnosti dvostranskih sporazumov, ki so že bili ratificirani v Državnem zboru. Ti namreč ne pomenijo nevarnosti za nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva, saj so v teh dvostranskih sporazumih predvideni potrebni uvozi manjkajočih kmetijskih surovin in omogočajo plasman slovenskih proizvodov po znižanih carinah.
Predlaga vladi in pogajalcem, da pri nadaljevanju pogajanj o polnopravnem članstvu in po pristopu ne pristaja na nadaljnjo liberalizacijo trgovine s kmetijskimi
proizvodi in naj vztraja pri dvostranskih sporazumih, kjer se po potrebi uveljavljajo le manjše korekcije uvoznih kvot.
Poslanska skupina SKD je izrazila nezadovoljstvo nad načinom dela vladne komisije, ki jo vodi državni sekretar mag. Tone Rop in zbira podatke o domnevni krivdi ministra Tajnikarja. V komisijo naj bi bil namreč brez kakršnegakoli soglasja imenovan tudi poslanec SKD Izidor Rejc, ki je o svojem domnevnem imenovanju zvedel šele iz medijev. Slovenski krščanski demokrati se ne strinjamo, da vlada samovoljno in brez predhodnih posvetovanj imenuje kateregakoli poslanca iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov v komisi-
I
k ..
m
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Oder se je spremenil; kulise niso več iste in če je od samega začetka razvoj bil podoben neki veseloigri, se je počasi spremenil v to, kar je danes: neke vrste težka drama, katere končni izid je še zavit v megle časa.
NEPRIČAKOVAN UDAREC
Ko se je pričela doba sedanjega gospodarskega programa, pod okriljem takoi-menovanega „zakona konvertibilnosti", je vse blestelo. Stabilnost, ki si jo je prebivalstvo tako želelo, je prinesla za nekaj let zaželeni mir, dobo potrošnje in brezskrbnosti. Inflacija se je počasi unesla in prišli so celo meseci, ko je sploh ni bilo. Doživeli smo to, kar so izgledale sanje: inflacijski razvoj normalne države „prvega sveta".
A ker ni vse zlato, kar se sveti, in ker se čudeži ne gode kar tako, se je kmalu pokazalo, kakšna je cena za to stabilnost. Nekaj ni prav delovalo v gospodarskem načrtu. Strokovnjaki so se znova izkazali za bolj omejene ljudi, ki ponavadi vidijo le eno stran stvarnosti, pozabijo pa na drugo. Privatizacije so pomagale, da so se pokrile razne luknje v državnih proračunih, a ker je bilo tega dohodka kmalu konec in so ostali zunanji dolg in precej prizadeta ekonomija, je stvarnost močno potrkala na vrata. Tako recezija, kot tehnološka sprememba sta posegli v vsakdanje življenje normalnega Argentinca, in odmev se je silno čutil na socialnem področju. Revščina in brezposelnost sta dobili državljansko pravico. Kljub protestom in rastočim socialnim izgredom zlasti po provincah, je vlada nenehno gledala v drugo smer, kot da so se ti dogodki razvijali v kaki drugi državi, ne v Argentini. V vladnih krogih samih pa je na konju nenehnih volilnih zmag in tradicionalne brezskrbnosti in nepoštenosti rasla korupcija.
In prav na ta dva pojava je pokazal papež Janez Pavel II. preteklo soboto, ko je v Vatikanu sprejel delegacijo argentinskih škofov. Kot vsakih pet let, so ti tudi letos pohiteli na obisk „ad limina". Ta je bila že druga skupina. Prva se je mudila v Rimu že meseca februarja. Marsikdo je tedaj pričakoval s strani papeža kako omembo težkega socialnega položaja v državi. A tedaj v razgibanju predvolilne kampanje bi vsaka beseda kritike zadobila volilno-po-litični pomen, in papež je previdno molčal. Sedaj pa je položaj drugačen, in kritika iz Vatikana je sedaj zadonela z nepričakovano močjo.
Kaj je dejal sveti oče? Zelo kratko in jedrnato je povedal, da ga skrbi težak gospodarski položaj s posledico brezposelnosti, ki prizadeva zlasti najrevnejše predele družbe, in še: da je nevarnost, da se korupcija in nekaznivost posplošita z obžalujočimi posledicami skepticizma in socialne brezbrižnosti. Obenem je pokazal na rešilno pot: socialni položaj se ne izboljša le z tehničnimi ukrepi, marveč s spremembami, ki temeljijo na človečnosti in morali.
Morda besede same ne vzbudijo občutka hude kritike. A če poznamo način govora Cerkve in zlasti papeža bomo takoj spoznali, da tako ostrih besed sedanja vlada še ni slišala.
Zato je razumljivo, da je v vladi naenkrat nastala tišina. Sploh ni bilo odziva na to obtožbo. Potem je državni tajnik za ra-
jo, ki naj nadzoruje ministra.
Zaradi teh vzrokov državni poslanec Izidor Rejc no bo sodeloval v kakršnikoli „Drnovškovi" komisiji, ki naj raziskala primer Tajnikar.
Tajništvo za stike z javnostjo
zvoj Eduardo Amadeo izjavil, da vlada pač išče, kako iziti iz krize. Glavni tajni predsedništva Alberto Kohan je dejal, da je pač papež te besede naslovil na vse Argentince, ne le na vlado (temu mnenju so potem pritegnili marsikateri škofje), bue-nosaireški guverner Duhalde pa je pozval, naj se prisluhne papeževim besedam z odprtim srcem in naj bodo povod za izpraševanje vesti".
Dejstvo je, da papežev nastop kaže tudi na spremembo položaja v argentinski Cerkvi. Zanimivo je gledati razvoj razmerja med vlado in argentinsko hierarhijo. Nekajkrat smo že zapisali, da politično velik j del argentinskih škofov simpatizira s pe-ronizmom. Zato je tudi razmerje do sedanje j vlade bilo, vsaj v začetku, kaj uglajeno. Ko pa je razvoj pričel kazati, kakšen je socialni odmev na gospodarske ukrepe, so se tudi pričeli dvigati protestni glasovi v cerkvenih vrhovih.
Seveda v samem začetku so bili ti glasovi kaj osamljeni. Prihajali so zlasti iz notranjosti države in jih v prestolnici skoraj niso mogli razumeti: kaj kritizirajo, ko pa vendar imamo stabilnost, ki je temelj vse sreče? Ko se je kriza močneje pokazala, so se tudi ti glasovi ojačili; a vedno so bili posamezni in ni bilo kritične izjave ob priložnosti skupnih letnih zasedanj. Šele zadnje čase je Škofovska konferenca kot organ pričela izjavljati svojo zaskrbljenost. Papeževe besede, ostre in jasne, ki jih bodo nekateri gotovo hoteli omiliti in spremeniti, pa kažejo zaskrbljenost Cerkve za položaj, ki nenehno povzroča nove socialne žrtve. Pomenijo pa tudi spremembo v zadržanju hierarhije, ki je bila doslej kar preveč mila i z vlado.
NABIRKA SKRBI
Istočasno, ko se je odprla nova fronta v razmerju s Cerkvijo, pa se vlada bori z računi, ki nikakor ne pokažejo rezultata, kot si ga želi vlada. Davčna nabirka nenehno pada. In kljub temu, da je državi uspelo doseči nov sporazum z Mednarodnim denarnim fondom, je uspeh tega sporazuma in celotne vlade politike odvisen od državne bilance, ki zadnje čase nenehno kaže negativen obraz.
Davčna ustanova DGI že ne ve, kje h) pobrala še kaj denarja. Zadnji moratorij tud1 ne prinaša zaželenega uspeha. Vlada pri' tiska zlepa in zgrda. Sedaj je nekomu padlo v glavo, da ne bodo pustili potovati >z države tistemu, ki bi ne mnogel dokazat', da je na tekočem s svojimi davčnimi obveznostmi. Pa se je pokazalo, da bi bil tak postopek protiustaven, in vlada je moralo storiti korak nazaj.
Nekaj podobnega se dogaja z vladnim namenom, da zniža plače davčnim uslu- > žbencem. Znižanje naj bi se sukalo okol' 15%, a za to je potreben poseben zakon; poslanci in senatorji pa kažejo kaj malo volje, da bi zadevno besedilo izglasovali-1" to ne le med opozicijo ali v sklopu sindikalnih poslancev, marveč na splošno tud' v vladnih vrstah.
Istočasno province kažejo kaj malo volje, da bi izvedle potrebne spremembe, v katere jih sili zvezna vlada in zlasti gospodarsko ministrstvo. Težave se tako kopičijo, medtem ko na obzorju ni lučke, ki b' kazala pot. V takem stanju se je v vladi šel® pričelo govoriti, da bi pravzaprav bilo p°" trebno pospešiti razvoj gospodarstva, doseči višjo stopnjo produkcije, povečab izvoz, resnično urediti račune in razčistil' položaj državnega proračuna. Pač vse, kaf dela vsaka resna vlada v vsaki normal0' državi. In čas je že, da tudi Argentina p0' stane, enkrat za vselej, normalna država.
Jelinčič in Slivnik skupaj proti SKD
Sledi vodijo k ruski in jugoslovanski
SKD Ljubljana z zaskrbljenostjo spremlja diskvalificiranje sedanje glavne tajnice Hilde Tovšak, ki si ga v zadnjih številkah tednika Mag skupaj z Zmago Jelinčičem privošči njegovo uredništvo oz. Danilo Slivnik.
Žaljive, neresnične obdolžitve enega ključnih nosilcev demokratične politike v SKD pa seveda bolj kot na žrtev mečejo pomenljivo luč na njegove izvajalce.
Vse bolj namreč postaja očitno, da se leve sile še niso odrekle fenomenu Jelinčič ter da v začetku predvolilnega leta krepijo njegovo delovanje s tistimi, ki so v preteklem sistemu posedovali najvišje funkcije.
Zmago Jelčinčič kot nesporni agent Udbe in Danilo Slivnik kot nesporni član najvišje partijske nomenklature (CK ZKS) ter preverjeni časnikarski kader v Moskvi, sta se očitno povezala v paradoksalnem smotru, tj., da bi na katoliško mater in nekdanjo oporečnico obesila del tiste teže, ki je
sama najverjetneje ne moreta več nositi.
Motivacija tega dejanja je jasna: ga. Hilda Tovšak se je očitno preveč izpostavila v neposlušnosti do dela LDS in pri delu za bodočo pomladno koalicijo, zato jo je bilo treba kompromitirati, na ta način pa odstraniti s političnega prizorišča.
Go. Tovšak bo branilo sodišče, kjer si bo poiskala zadoščenja, slovenska javnost pa je po dejanju Slivnika in Jelinčiča prejkoslej bližje pomembnemu spoznanju. Spoznanju o tem, da so si določene časnikarske (Mag) in politične sile (SNS in SDSS) najverjetneje bliže, kot bi se na prvi pogled zdelo.
SKD Ljubljana bo vztrjala pri zaščiti dobrega imena sedanje glavne tajnice, hkrati pa bo storila vse, da bi se decembra 1996 ne ponovila prevara z zadnjih volitev.
Čim več bo Jelinčičev, Slivnikov in..., tem laže se bomo (desni) volilci odločali.
Boštjan Turk, predsednik 00 SKD, Ljubljana
Ljubljana, 9. novembra 1995
Plošča dr. Tinetu Debeljaku — kamen spotike
Ločan dr. Tine Debeljak je v življenju izpolnil to, kar pravi sveti Pavel: „Dober boj sem odbojeval, tek dokončal, vero ohranil..." Resnično, kot zaveden Slovenec, dosleden in zavzet kulturni delavec, je v lem stoletju dosti pripomogel k dvigu kulturne ravni Ločanov in vseh Slovencev i v domovini in po svetu. Za nas Ločane je Pomembno, da je bil soustanovitelj Muzejskega društva, bil pa je tudi urednik revije Uom in svet. V izseljenstvu je neutrudno deloval za dobro Slovencev. Tako je prav v lujini uredil delo dveh velikih slovenskih mož: življenjsko delo škofjeloškega rojaka Ivana Dolenca Moja rast je izšla ob praznovanju tisočletnice loškega gospostva, komunističnemu uničenju pa je otel Poezije
pesnika Franceta Balantiča. Trepetali smo pred jugocariniki, ko smo to kulturno bogastvo prinašali v domovino.
In kot v posmeh se danes spotikajo ob njegovo verodostojnost. Komunistični pre-napeteži ga obklajajo z izdajalcem slovenskega naroda. Tako etiketiranje je znano, saj smo vsa težka leta komunističnega terorja živeli kot tretjerazredni državljani.
Ironija je, da je kamen spotike spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Škofji Loki. To je najmanj, kar je občina lahko storila, da sc je oddolžila velikemu možu slovenskega naroda in našega tisočletnega mesta.
Cene Božnar, Škofja Loka „Slovenec", 4. nov. 95
Nova posvetovanja za mir na Balkanu
Pogajanja za mir med Srbi in Hrvati so v zadnjih štirinajstih dnevih precej napre-d°vala. Srbski predsednik Slobodan Miloševič in hrvaški Franjo Tudman sta prista-|a Ua razgovore brez prisotnosti Karadžiča m generala Mladiča, po Natu odločitvi izmučena v kakršnihkoli razgovorih. Medna-r°dno sodišče ju je obtožilo vojnih zločinov m zahteva predajo obeh.
Miloševič in Tudman sta po poročilih členila in podpisala: Srbi in Hrvati so ^ločeni rešiti vprašanje Vzhodne Slavonije 113 miren način. Beograjska vlada ima velike težave z begunci in Miloševič, tako vsaj ž§leda, je v politični defenzivi proti Hruški.
Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman J® Ua volitvah (diplomati so jih ocenili kot °U"iokratične in svobodne) dosegel 44,2% Blasov (HSZ) in ima v poslanski zbornici od ‘z osemdeset poslanskih mandatov. Krnela stranka (HSS - opozicija) je dosegla °,6% glasov, HSLS 12%, komunistična jtranka (SDP) le 9,1%. V Zagrebu je HSZ 'Rubila 10% volilccv. Vojni minister Goj-0 Sušak predvideva, da bo Tudmanova !tranka verjetno dosegla v parlamentu ve-
n° glasov, potrebnih za spremembo us-^Vo.
Podpisani sporazum med Tudmanom
Značilnost sedanjega gospodarskega trenutka v Sloveniji je predvsem izredno težaven ekonomski položaj velikih podjetij, ki jih je nekdanji režim spodbujal in kljub slabim poslovnim rezultatom ohranjal pri življenju. Posledice takšne gospodarske politike danes z vso silovitostjo prihajajo na dan in mnoga podjetja gredo v stečaj ali pa njihova sanacija bremeni proračun. Slovensko javnost je prejšnji teden hudo vznemirila TV oddaja o sanaciji mariborskega podjetja TAM, za katerega je bil sprejet sanacijski program v višini 65 milijonov dolarjev. Ogorčenje je povzročil sum, da so
Lojze Peterle na kongresu evropske ljudske stranke
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle se je na povabilo predsednika Evropske ljudske stranke Wilfrida Martensa v začetku novembra udeležil kongresa te organizacije v Madridu. Evropska ljudska stranka združuje krščanskodemokratske, ljudske in konzervativne stranke iz držav članic Evropske zveze. Tema kongresa je bil pomen strank krščanskodemokratske usmeritve za prihodnost Evropske zveze. Na zasedanju kongresa je Lojze Peterle vodil delovno skupino za pripravo programskih izhodišč jubilejnega 25. kongresa Evropske zveze krščanskih demokratov (EUCD), ki bo prihodnjo jesen v Sloveniji. Peterle je imel več dvostranskih pogovorov. Tako se je sešel z vodstvom Ljudske stranke Španije, na čelu s predsednikom stranke in favoritom za premiersko mesto na prihodnjih španskih volitvah, Jose Mario Aznarjem ter se z njim pogovarjal o tesnejšem sodelovanju.
bila proračunska sredstva namesto za izvedbo sanacijskega programa uporabljena za poplačilo spornih pogodb in provizij posredniku iz ZRJ v enem izmed poslov omenjenega podjetja in ruski mafiji. Zaradi kršitve zakona o sanaciji gospodarskega položaja TAM-a in njegovih odvisnih družb, zlorabe položaja ministra in osebne odgovornosti za oškodovanje TAM-a, zaradi podpisa garancijske pogodbe in odobritve spornih plačil (provizij), je SDSS vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja (član ZL - nekdanji komunisti).	SDSS
Janez Janša v Veliki Britaniji
Janez Janša se je pretekli teden mudil na večdnevnem obisku v Veliki Britaniji, kjer se je srečal tudi z britanskim zunanjim ministrom Rifkindom.
Med številnimi srečanji se je Janša po nedavnem srečanju s predsednikom britanskih laburistov Blairom sestal še s člani vodstva stranke, med drugim tudi z Douglasom Hoylom, predsednikom poslanske skupine laburistične stranke.
V okviru obiska se je udeležil tudi konference Atlantskega sveta Velike Britanije in kot edini govornik izven NATA udeležencem spregovoril o vlogi Partnerstva za mir pri iskanju odgovorov na varnostna vprašanja v Evropi.
V drugem delu se je srečal s številnimi rojaki, ki živijo v Veliki Britaniji, obiskal slovensko dopolnilno šolo in Slovensko katoliško misijo, kjer sta mu Slava Miler in župnik Cikanek predstavila delo in življenje slovenskih ustanov v tej državi.
SDSS
Zahtevamo vrnitev zaplenjenega Doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu
in bosanskim voditeljem Izetbegovičcm predvideva kot znak dobre volje vrnitev 200 bosanskih družin v Jajce, 100 v Stolac, 200 hrvaških družin v Bogojno in 100 v Travnik.
Poročila iz Daytona trdijo, da so se zbrani odločili izvesti volitve, sprejeti bosansko zakonodajo in pristati na ločitev rednih vojaških in oboroženih krajevnih skupin. Predstavniki so zadnje dni obravnavali delitev bosanskega ozemlja in celotno begunsko vprašanje, eno najbolj kočljivih vprašanj.
Zunanji minister ZDA Christopher trdi, da je možnost organiziranja neke vojaške misije kot po drugi svetovni vojni med Sovjeti, Angleži, Amerikanci in Francozi v Nemčiji in Avstriji.
Nemški vojni minister je pred dnevi poročal nemškemu vojnemu svetu, da bodo prve mednarodne čete nastopile v Bosni že sredi meseca novembra. Minister predvideva možnost hitrega nastopa 50.000 vojakov v treh ali štirih dneh. Nemška vlada je pripravljena v primeru Natove zahteve poslati v Bosno 4.000 elitnih vojakov in prispevati finančno pomoč. To mora seveda odobriti nemška poslanska zbornica.
-erne
Verniki pričakujemo, da bo po vladni obljubi za božič vrnjeno v cerkveno last narodno svetišče sv. Jožefa s samostanom; veselimo se, da bo ta dan končano filmsko skrunjenje Božje hiše in bomo verniki končno imeli skozi trajno odprto narodno svetišče prost dostop do oltarja sv. Jožefa — znamenje tega pa bo „padec" strašnega zidu njegove „jetniške" celice...
Verniki hkrati pričakujemo, da bo v smislu iste obljube tedaj vrnjen tudi Dom duhovnih vaj z vrtom. Gre za zgodovinsko stavbo — prvi Dom duhovnih vaj na Slovenskem, postavljen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika leta 1925 na podlagi sklepa katoliškega shoda iz leta 1923. Postavili so ga verniki s svojimi prihranki in za verske namene: za duhovno rast vernikov, posebej družin. V njem je leta 1927 opravil tridnevne duhovne vaje tudi tedanji nuncij za Bolgarijo msgr. Angelo Giuseppe Roncalli, poznejši papež Janez XXIII.
Dom duhovnih vaj je leta 1949 hkrati s cerkvijo sv. Jožefa in samostanom zaplenila nova država in ga prepustila nadaljnji usodi propadanja. Najhuje je to, da je bil Dom duhovnih vaj dolga povojna leta krvavo skrunjen z delovanjem Zavoda za načrtovanje družine (v domu je bila pred tem kapela!). Prav v letu oblikovanja naše mlade države je bil Dom duhovnih vaj še enkrat preprodan, pred dvema letoma pa z
vednostjo demokratične države in mestne oblasti — gre za Plečnikov objekt — znotraj bistveno spremenjen (uničene sobice za udeležence).
Zaradi vseh teh okoliščin verniki izjavljamo, da ne bomo odstopili od svojih upravičenih zahtev po vrnitvi: zdajšnje državno vodstvo naj nemudoma poskrbi za popravo krivic, ki jih je prešnji (in delno zdajšnji) režim prizadejal vernikom.
Ali je res nujno, da se zadeva čedalje bolj politizira, in to tudi mednarodno? Ali bo potrebna še ta sramota, da bomo verniki morali množično oditi pred parlament in pred županovo mestno hišo? Ali bomo verniki končno prisiljeni prihodnjega maja pred papežem protestirati proti temu, da zdajšnja država in mestna oblast teptata očitne čovekove pravice vernikov?
Podpisnikov te zahteve nas je trenutno 2.376; če se zadeva v kratkem pošteno ne uredi, se bo to začetno podpisovanje med verniki nadaljevalo in bo kmalu naraslo v desettisoče, kljub neizogibni „pravni —a ne tudi moralni — neveljavnosti" nekaterih podpisov. Sicer pa: ali ni že zbiranje podpisov v taki zadevi narodna sramota?
S spoštovanjem!
Odbor za zbiranje podpisov pri sv.Jožefu, v imenu 2.376 podpisnikov
je za otroke posebno doživetje. Kot vsako soboto se zberejo v šoli, le da „tisto" soboto nimajo pouka. Odpeljejo se v Slovensko hišo, da se tam vsi slovenski šolarji poklonijo velikemu Slovencu škofu Antonu Martinu Slomšku.
Lepo je gledati, ko se avtobusi ustavljajo pred Slovensko hišo in skrbne učiteljice pomagajo najmlajšim pri izstopanju. Mirijo jih, da niso preglasni, urejajo po starosti in lepo v vrsti odpeljejo v cerkev. Sveta maša je uvod v praznovanje.
Letos smo Slomškov dan imeli 23. septembra. S pesmijo smo sprejeli ministrante, delegata Jožeta Škerbca, ki je ob asistenci Jožeta Guština pričel sveto mašo. V pridigi je razložil otrokom namen srečanja, ki je v tem, da čim bolj spoznamo Slomškovo življenje in delo. Njegovo otroštvo je bilo preprosto kot vsakega drugega otroka. Razlikoval se je v izredni ljubezni do Boga in do mame, pa knjige je imel rad. Ko je pa postal duhovnik, je premišljeval, kako bi malemu slovenskemu človeku pomagal do izobrazbe, do znanja slovenskega jezika, narodne zavesti in kulture. V ta namen je Slomšek ustanovil nedeljsko šolo in zanjo pripravil učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. G. Škerbec je tudi omenil, kako se pripravljajo v Sloveniji na obisk sv. očeta v maju prihodnjega leta. Verniki opravljajo v ta namen pobožnost prvih petkov. Tudi šolarji v Argentini ste naprošeni, da z molitvijo spremljate priprave na papežev obisk, je dejal pridigar in zaključil s prošnjo: „Bog daj, da bi bil papežev obisk kronan s proglasitvijo škofa Slomška k blaženim."
Sveta maša se je nadaljevala. Otroci so lepo sodelovali z molitvijo in petjem. Po končanem obredu so se razkropili po dvorišču, poiskali gospodične, ki so hitele z delitvijo malice, kajti program še ni bil končan. Manjkala je še igra in igralci so že napeto čakali, da se napolni dvorana, šolski referent France Vitrih je pozdravil predsednika ZS Marjana Lobodo, delegata Jožeta Škerbca, druge katehete, voditeljice šol in učiteljstvo, pač vse, ki vzgajajo slovenske otroke v Slomškovem duhu, ki je bil prvi učitelj in naš bodoči svetnik. Otroke je pa nagovorila Marjana Batagelj. Poleg drugega je dejala, da Slomšek ni pisal le knjige, pisal je še pesmi, „ki jih tudi vi otroci poznate. In, če bi zdaj stopil v to dvorano in videl toliko otrok (400), bi bil tega zelo vesel, posebno še, če bi ga pozdravili s pesmijo. Kajti Slomšek je dejal: »Kdor peti ne zna, nič ne velja!«." In smo peli. Tudi solista smo imeli. Dirigirala pa je Mojca Jelenc.
Tako smo prišli do zadnjega dela proslave, igre Pavla Golia „Prineeska in pastirček". Zgodbica je ta. Pastir Boštjanček živi z mamico v koči na robu gozda. Mimo večkrat pride guvernanta s princesko. Ta se seznani s pastirčkom in z njim rada govori. Graščak pa nima rad teh srečanj. Pripravlja gostijo, da bi hčerko seznanil z imenitnimi ljudmi. Njegovi veterani v ta namen postrelijo tudi Boštjančkove goske. Ko za to zve princeska, je pripravljena uiti z gradu. Otrokoma se prikaže botra Šuma, ki ju sprejme v svoje varstvo. Vsi gozdni prebivalci postanejo njuni prijatelji. Pomagajo jima razkrinkati graščinske veterane. Tako se zgodbica srečno konča. Graščak spozna pridnost in poštenost Boštjančka in njegove mame. Povabi ju na grad.
Pavel Golia, pesnik in dramaturg, rojen 1887 na Dolenjskem, je spisal poleg dugih iger tudi vrsto mladinskih: Petrčkove poslednje sanje, Triglavska bajka, Jurček, Princeska in pastirček, Sneguljčica itd. Princeska in pastirček je bila prvič uprizorjena v ljubljanski Drami v sezoni 1930/ 31. Vse do leta 1945 je bila veliko igrana na slovenskih odrih. V Slovenski hiši jo je se-
daj igrala Balantičeva šola v zasedbi: graščak — Aleksander šuc, princeska — Andrejka Puntar, guvernanta — Marjana Modic, gospod Trebušček — Franci Erjavec, gospa Trebuščkova — Lučka Bregar, gospod šiba — Tomaž Ahlin, gospa Šiba — Veronika Selan, njun sin Pepček — Damjan Petelin, tetka — Irena Erjavec, pastir Boštjanček — Andrej Drenik, načelnik veteranov — Marko štrubelj, veterani: Ivan Albreht, Marko Urbančič, Damjan Obriskal, Andrej Šuc, Marjan Pugelj, Matjaž Marušič; kuharček — Marko Bregar, lovec — Matjaž Štrubelj, stražar — Aleksander Poglajen, botra Šuma — Danijela Modic, medvedje: Gabi Šenk, Andrej in Nikolaj Radoš, Nikolaj Falduto, Jure Urbančič, gosi: Karolina Šenk, Boris Malovrh, Lučka Marinčič; režija — Frido Beznik.
Vsi igralci brez izjeme zaslužijo pohvalo. Zato veliko priznanje Fridu Bezniku, svojo veliko ljubezen do slovenske besede, do slovenskega teatra zna prenesti na nastopajoče, naj bodo to odrasli ali otroci. Zna jih navdušiti, da se prepuste njegovemu vodenju, ki rodi uspeh z lepim nastopom, z lepo igro. Zato ni potreben posamezen opis igralcev, vsi so bili lepi, prisrčni, naravni. Če temu dodamo še scenerijo Toneta Oblaka, igre ni mogoče prehvaliti. Različne scene, pravljični gozd, grajska dvorana, hitre spremembe z enim samim daljšim odmorom, lahko uresničita samo dva velika mojstra Beznik - Oblak. Obema prisrčne čestitke. Bezniku so bile v pomoč Kristina Qualizza, Danica Malovrh in Ivana Teka-
vec.
Melodije sta pripravila Andrejka Selan Vombergarjeva in Franci Grilj. Učenje petja pa Anica Mehle in Marija Štrubelj. Skupaj z rešiserjem so zamislili obleke Mirijam Oblak in Danica Malovrh, sešile pa Rozka Likozar, Olga Radoš in Mici Smrdelj. Za prijetne melodije, živahno petje in pestre obleke vsem najlepša hvala.
Za luči sta skrbela Damjan Ahlin in Bogdan Magister. Oba praktična in že z dolgoletno prakso, kakor tudi Pavel Malovrh za ozvočenje. Delo prirediteljev je ves čas spremljal odbor staršev s predsednikom Lojzetom Mehletom, seveda z ostalimi starši otrok.
Vselej, kadar sodeluje toliko in tako sposobnih ljudi, nastanejo umetnine kot je bila predstava „Princeska in pastirček". Zato še enkrat zahvala vsem nastopajočim za lep užitek. Posebej pa režiserju, scenografu in vsem pomočnikom hvala, hvala!
M. S.
NOVICI S PRIMORSKE
FURLANSKI JEZIK in kulturo je zaščitil zakon, ki so ga sprejeli v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Ko je na razpravi svetovalec Miloš Budin hotel vključiti v obravnavo tudi vprašanje rabe slovenščine na celotnem deželnem območju ter uporabe krajevnih slovenskih imen, je naletel na odpor predstavnikov skrajne desnice (neo-fašistov), furlanskega avtonomističnega gibanja in Ljudske stranke (eden izmed ostankov KD).
MEŠANI PEVSKI ZBOR Jacobus Gallus iz Trsta je imel kratko turnejo po Nemčiji. Prepeval je v mestih Erlangen in Igolstadt, kjer živita izseljenski slovenski skupnosti.
RAVNATELJ slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta Edvin švab je dobil nagrado Slovenije za delo na vz-gojno-izobraževalnem področju. V utemeljevanju je komisija navedla, da si je Švab vedno prizadeval za uveljavljanje enakopravnosti in sožitja med obema narodoma ter za povezavo manjšine z matico.
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Zveza deluje že 29 let in to brez vpisanih članic! Centralni odbor s pomočjo organiziranih okrajnih Domov slavi skupno obletnico delovanja v spomin nekaterih pokojnih pobudnic, ostalim v spodbudo, da delo gre naprej z novim zagonom in močmi — seveda tudi z novimi potrebami, saj čas ravno za to poskrbi...
Letošnjo obletnico ali „Naš dan" je pogojevala skromnost z duhovno bogatim začetkom. Na prvo soboto, 2. septembra, smo se zbrale v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, kjer sta darovala božjo službo asistent Zveze dr. Jure Rode in letošnji zlatomašnik Jože Guštin. Darove so prinesle zastopnice Domov, božjo besedo so posredovale odbornice in za petje je bilo tudi poskrbljeno, da je somaševanje bilo slovesno. V nagovoru je dr. Rode — spričo konference žena v Pekingu skoraj istočasno, želel prikazati ženo enakovredno možu po božji zamisli in podobi z duhovnostjo Matere Marije kot pravi lik v sodobni družbi, ki išče poti brez Boga. Napačni prikaz napredne žene snuje nevarne zapletljaje družini, najvažnejši celici vsake družbe, naroda, države.
„Sto tisoč pozdravov" smo poslale za zaključek Mariji Pomagaj...
V obednici v Slovenski hiši smo nadaljevale družabni del naše obletnice, ob pripravljenih mizah za zakusko in tudi s kar lepo udeležbo. Kulturna referentka je pozdravila vse prijatelje in sodelavce in zastopnike organizacij in ustanov, tudi odpravnika slovenskega veleposlaništva prof. Matjaža Puca s soprogo Veselko.
Predsednica Pavlina Dobovšek je v prvem nagovoru omenila začetke Zveze s pobudnikom — sedanjim asistentom dr.
Rodetom, ki je nagovarjal po zgledu argentinske „Liga de Madrcs" za medsebojno povezavo in pomoč, ko se nam je oddaljevala domovina. Na povratek ni bilo upanja, a dočakali smo samostojnost. Tudi pekinška konferenca nas skrbi, plaši v svojih resolucijah, čeprav jo podpira s priznanim glasom sv. oče in mnogo katoliških žena. Na vse je papež naslovil poslanico v obrambo ženskam v svetu, posebno azijskim... Prisiljeno demografsko urejevanje rojstev in preprečitev je le del vseh krivic na nekaterih pretresljivih področjih, kjer trpijo že deklice. Krščanstvo kaže prave smernice do upoštevanja žena in njenega dostojanstva.
„Spev družini po božji volji" je vnesla v svoj glavni govor prof. Nadislava Laharnar. „Žena, mati, darovanje je tvoja sreča in usovršenje. Ko možu, domu in družini, bližnjemu in vsej človeški družbi si se darovala, Meni si se darovala, moj svet pokonci si držala, skromno, navadno brez priznanja — čez veliko boš postavljena!" je dejala.
Ge. Batageljeva in Jerovškova sta izbrali nekaj lepih narodnih pesmi. Zapeli smo vsi in poživili stare tradicije tudi v želji, da se ohranjajo v našem bodočem rodu. Slovenske pesmi ne smejo v pozabo!
Vsem smo hvaležne za vse drobne usluge Zvezi, da je obletnica lepo izpadla. Lep „Bog povrni" ge. Katici Čeč, ki je darovala kartončke za knjige z našim letošnjim ge-slom: Žena: bodi nosilka miru!
Izdale smo božične vizitke. S prodajo krijemo potrebe rojakov in božične pakete-Za razumevanje se prisrčno zahvaljujemo. Bog z vami!
Zveza
NOVICE S KOROŠKE
PRIZNANJE: Priznanje za slovenske šole je pokazala anketa avstrijskega dnevnika „Der Standard". Slovenska gimnazija je uvrščena med 50 najboljšimi avstrijskih in je tretja najboljša gimnazija Koroške. Dvojezična TAK je pri anketi NEWS dosegla med avstrijskimi akademijami 20. mesto. Ljudska šola Mohorjeve je ena izmed štirih koroških šol, ki so bile uvrščene med 50 najboljših ljudskih šol v Avstriji.
ŠTAJERSKI SLOVENCI: Pred kratkim so kupili staro Pavlovo domačijo v vasi Potrna (Leafeld) blizu Radgone. To je sedež, kjer bodo prostori za kulturne prireditve, za varstvo otrok ter za muzej. Društvo „Člen 7" je imel občni zbor v novem sedežu štajerskih Slovencev. Navzoči so zaprosili zastopnika CAN Karla Smolleja za pomoč pri načrtovani prezidavi novega sedeža. Bila je poudarjena potreba po pouku slovenščine v ljudskih in glavnih šolah južne Štajerske. Prijavilo se je že 150 otrok za slovenski pouk.
HINAVSKI NAPAD: SPO (Socialisti) in OVP (Ljudska stranka) sta nameravali vložiti predlog v dunajskem parlamentu o spremembi zakona o narodnih skupnosti. Glavni namen predloga je: Kdo bo zastopal narodne skupnosti? Če bi prišlo do uresničenja, bi uzakonili zastopstvo manjšin, ki ga ne bi določile manjšine, ampak avstrijska vlada oz. zvezni kancler, on bi določil, kdo sme zastopati in kaj sme zahtevati. Manjšine bi predlagale, zvezni kancler pa ni dolžan predloge sprejeti. V praksi to pomeni, da lahko odkloni člane sosveta — zagovornike manjšin. Sistem takega manjšinskega zastopstva se pozna samo v diktaturi. Proti poizkusu SPO in OVP so se
združili predsedniki slovenskih osrednjih organizacij, dunajski CAN in Enotna lista ter so preprečili ta zakonski predlog. S tem pa ni rečeno, da se vsa stvar konča tu.
GLASBENA ŠOLA: „Canica" v Št. Primožu je dala dvorano, da so se vsi oddelki zbrali na zaključnem koncertu letošnjega šolskega leta. Šola je znova pokazala svojo visoko raven svojih učiteljev in pridnih učencev. Točke so pokazale, da so učenci dobro pripravljeni, samostojni, resni iu zbrani. Pridni so bili vsi, nekateri so bili odlični.
SLOVENSKA GIMNAZIJA: Dijaki Slovenske gimnazije so se podali na Dunaj na izlet. Bili so v parlamentu, poslušali so razpravo o zdravstvenih vprašanjih, potem pa so si ga ogledali. Bili so tudi v Čentru avstrijskih narodnostnih skupnosti —CAN —, kjer jim je Karel Smolle razložil delovanje ustanove.
OTROCI: Učenci od 3. in 4. razreda Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu so uživali nekaj dni po svoji volji. S šotori/ spalnimi vrečami, kopalkami in kompasom so se odpravili proti Breznikovemu parku ob Zablatniškem jezeru. Peljali so se s kolesi in prvi dan prišli do ptičjega parka ob jezeru, kjer so lahko videli mnogo domačih in tudi lepih eksotičnih ptic, ker pa so imeli še mnogo energije, so se podali do Pod-banjskega slapa. Naslednji dan jih je čakala Sv. Hema, Obirske jame in Globasnica-Na večer jih je ob ognju čakalo meso pečeno na žaru, in pravljice pripovedovalca Veldeja. Sreda je bila posvečena gori ob jezeru Kitzelberg; tam so spoznali domače rastline, saj so imeli razlago botaničnega izvedenca.
s
NOVI« IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Združenje kabelskih operaterjev Slovenije je podpisalo pogodbo z Eurosportom, po katerem bodo smeli zakonito prenašati njegove športne pro-8rame. Že prej so podobne pogodbe skle-n'H z drugimi družbami (BBC, Cartoon Network, TNT, NBC, CNN, MTV, itd.). Do pred kratkim so namreč kabelske družbe posredovale nekodirane programe brez Predhod-nega dogovora z lastniki teh signalov. Ureditev teh situacij ne bo predstavljalo kako bistveno podražitev TV priključ-ka- Drugače je s plačanimi, kodiranimi filmskimi programi: za njihov ogled bo treba nekaj doplačati, tako da se bo cena mesečno vrtela okoli 1.700 tolarjev, dekoder pa bo stal manj kot 1.000 SIT.
LJUBLJANA — Leta 1877 je nemški pesnik Rudolf Baumbach izdal pravljično pesnitev o Zlatorogu, triglavskih belih žena ’n drugih. Podatke je dobil od bohinjskih trentarskih pastirjev, delo pa je leta 1886 prevedel v slovenščino pesnik Anton Fun-tek. Po raznih izdajah so letos v okviru ^avarskega tedna v Sloveniji predstavili n°vo izdajo v dveh knjigah, ki jo je izdala založba Slavica dr. Anton Kovač iz Miin-chena (Slavica je naslednica založbe dr. kudolfa Trofenika). Knjgi imata 144 strani, ^ 70 fotografij Triglava in okolice ter njihovih rastlin in živali. Poleg izvirnega teksta je v nemški knjigi še poglavje o narodopisnem ozadju ter o turističnih izletih v triglavskem narodnem parku, slovenski Prevod prinaša ponatis članka Jožeta Abra-tta o iskalcih zlata iz leta 1927. — V Podjedi na Kozjanskem pa urejajo hišo ba-Varsko-slovenskega prijateljstva. To je za-Poščena kaplanija ob cerkvi, v kateri se hodo razvijale čez približno eno leto razne dejavnosti.
SLOVENJ GRADEC — Za večje poz-j^oje slovenske Koroške je izšel turistični ^talog, v katerem so predstavljene Dravs-f4« Mežiška in Mislinjska dolina. Prospekt llr*a tudi lepo panoramsko karto pokrajine, na katerih so prikazane točke, ki si jih je še P°sebno vredno ogledati iz turističnih, ^odovinskih, kulturnih ali naravnih vidikov.
KOPER — V koprskem pristanišču se le Ustavilo že več vojnih ladij, največja do s°daj pa je ameriška La Salle, dolga 159 Petrov, njen spodriv je 13.900 ton, posadka pa Šteje 520 oseb,
, ŠEMPETER PRI NOVI GORICI — Po arih letih bodo nadaljevali z deli na odse-U obvoznice, ki bo povezovala z avtoces-
0 Vrtojbo s Selom. Končana bo predvido-j^a sredi prihodnjega leta, odsek Vrtojba-
e*° pa v maju 1996. — Napovedan je Začetek del na odseku Vipava-Selo, konec Prihodnjega leta pa Razdrto-Vipava.
LJUBLJANA — Po enoletnem premoru,
1 )e nastal zaradi madžarskih odločb, je sPet stekel oprtni vlak (prevaža tovornjake)
Ljubljano in Budimpešto (prej je pretekla do Kopra). Vlak vozi vsak dan v
°beh
smereh in ima več prednosti. Ceste so
^zbremenjene, tovornjaki ne potrebujejo I volilnic, ne plačajo cestne takse med že-2fUŠkim terminalom in mejnim preho-°rn, prestop meje brez čakanja, v ceno v°za pa sta vključena tudi dve vozov-fllc' v vagonu za voznika tovornjaka, j VELENJE — V zasebnem podjetju Elek-^°nika Velenje, nastalem iz nekdanjega _ uronje Elektronika, so izšli novi televizij-aparati Panorama, ki imajo ekrane v ^.Nikosti 16:9. Elektronika ima že dobro I vit izvoz v Nemčijo, Poljsko, Hrvaško, ra°l in druge dežele, zato mislijo, da bodo
*Ud:
1 s Panoramo imeli dober posel.
HARARE, Zimbabve — Na svetovnem prvenstvu po brzicah reke Zambezi, ki ji rečejo tudi ,,Stopnice v nebesa", se je pomerilo 26 ekip iz 19 držav v sprintu z rafti (spust z gumijastimi čolni) in kajaki na
1.000 m. V raftingu je ekipa Camel Slovenia v dveh poskusih zasedla prvo mesto, za njo pa sta bili moštvi Nemčije in Avstralije. Med kajakaši je Slovenec zasedel drugo mesto; zmagal je predstavnik Nemčije, tretji pa je bil Američan.
LJUBLJANA — revija Euromoney je v svoji najnovejši lestvici poslovnega tveganja (country risk) ocenila Slovenijo s 60,49 točke (od 100 možnih). S tem se je uvrstila na 50. mesto med 181 državami. V skupini držav, ki izhajajo iz komunističnega bloka, je tretja: Češka je na 41., Madžarska pa na 44. mestu. Na prejšnji lestvici iz marca meseca je Slovenija bila uvrščena na 47. mestu.
RADENCI — S prodajo mineralne vode so se v Radenski pohvalili, saj so prodali na raznih trgih enako ali pa še več kot lansko leto. Edinole s prodajo na Hrvaško je prodaja padla, ker je Hrvaška močno zaščitila svoje mineralne vode.
LJUBLJANA — Slovenska kronika XX. stoletja je naslov dveh zvezkov, ki v obliki osemsto sestavkov predstavlja razne dogodke od začetka stoletja do danes. Založila jo je Nova revija, glavni urednik pa je Niko Grafenauer. Na predstavitvi so opozorili, da to ni leksikon ali enciklopedija, ampak poljudno strokovni mozaik, ki je sestavljen iz kronološko razvrščenih kamenčkov-zgodbami. Pri delu je sodelovalo osemindvajset zgodovinarjev mlajše in srednje generacije, ki naj bi z ideološko neobremenjenim pogledom opisali to obdobje. V propagandi omenjajo, da imata zvezka trideset tisoč podatkov in čez dvesto fotografij in zemljevidov. Ločnica med zvezkoma je leto 1941, vsak od zvezkov pa stane okoli
15.000 tolarjev. — Nova revija ima že v pripravi podobno kroniko XIX. stoletja.
LJUBLJANA — Slovenija je v mesecu oktobru postala osemnajsta polnopravna članica Eurocontrola, organizacije za varstvo zračnih poletov.
MARIBOR — Britanski svet je odprl nov informativni center, ki deluje v Univerzitetni knjižnici Maribor. Namenjen je učiteljem in študentom angleščine ter uporabnikom knjižnice.
LJUBLJANA — V prostorih World Trade Centra so imeli več predavanj, okroglih miz in prireditev v sklopu drugega slovenskega festivala znanosti.
AJDOVŠČINA— Fructal je praznoval 50-letnioo predelovanja sadja. Letos bo naredil okoli 56.000 ton izdelkov iz sadja in zelenjave. Poleg sadnih sokov izdeluje sadne pripravke za mlečne izdelke (sadne jogurte in sladolede), kašate sokove in tudi alkoholne pijače.
LJUBLJANA — V Cekinovem gradu v Tivoliju so odprli razstavo Vse o srcu. Na njej je nazorno prikazano srce, ožilje in vse nenormalne ali obolele možnosti: zamašene žile, srce z infarktom, zaklopke, itd. Prikazane so tudi metode, po katerih zdravijo tovrstne bolezni, pa tudi vrste naravnega zdravljenja, zdrave prehrane in druga preventivna sredstva. Ob tej priliki so prikazali statističen pregled, po katerem so v Sloveniji pri vrhu svetovne lestvice umrlih zaradi bolezni srca in ožilja: kar 50 odstotkov smrtnih primerov.
LJUBLJANA — V dvorani Slovenske filharmonije je bila slovesna akademija ob 50-letnici Arhiva republike Slovenije . Slavnostni govornik je bil predsednik republike Milan Kučan.
Krsta: V cerkvi Marije Pomagaj je župnik Jože Guštin krstil Marijo Zofijo Melo, hčerko Carlosa Alberta in ge. Nežke roj. Pucko. Botra sta Jorge Daniel Melo in gdč. Erika Gabrijela Indihar.
V cerkvi Marije Kraljice je bila krščena Klara Marija Šmalc, hči Jožeta in prof. Mateje Hribar. Botra sta lic. Sonja Hribar in cont. Gregor Hribar. Krstil je Jože Bokalič CM.
Staršem najlepše čestitke!
Smrti: Ob letalski nesreči je umrl let. major Ruben Eduardo Cuny, 42 let, in njegova hčerka Marjanca Cuny-Žnidar, stara 5 let.
Naj počivata v miru!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: namesto cvetja na grob Lini Matičič, Jožici Esih in Maksu Osojniku, Marija Eiletz $ 150; N. N. $ 50; ga. Pavlina Dobovšek namesto cvetja na grobove $ 100; Interpack $ 500.
Vsem iskren Bog plačaj!
Zveza
Osrednja misijonska prireditev
Po dogovoru z voditeljem slovenskega dušnopastirstva v Argentini in laiškimi misijonskimi sodelavci smo imeli 14. oktobra v Slovenski vasi osrednjo misijonsko prireditev.
26 igralcev se je pod vodstvom Mirjam Goljevšček ves mesec po skupinah pripravljajo na svetopisemsko igro „Egiptovski Jožef", ki jo je za oder priredil Janez Pucelj. Nekateri igralci so nastopali v dveh vlogah, nekaj vaščanov pa je bilo prvič na odru.
Župnija Marije Kraljice se je temeljito pripravila ne samo na misijonsko prireditev, pač pa tudi na oktober, misijonski mesec, s pomočjo župnijskega časopisja, z rožnimi venci, z misijonskimi nameni in diapozitivi.
Oktobra smo v župniji začeli z akcijo „duhovne podpore" našim misijonarjem. Vaščani so se v velikem številu zavestno odločili za molitve, darovanje trpljenja, obiskom svetih maš... za duhovno podporo naših misijonarjev za mesec, za leto dni, ali pa tudi za več časa.
Mladinski pevski zbor, otrod, ki naj bi peli prošnje, so se pripravljali dlje časa na sveto mašo.
Tako šivilje kot tudi scenograf Damijan Berčič s svojim pomočniki so imeli veliko dela, da so pripravili obleke in kulise, ki so bila lepa imitadja takratne egiptovske dobe.
Na sam dan osrednje misijonske prireditvene bilo v Slovenski vasi zelo razgibano. Ob 15. uri smo začeli z župnijskimi „kermessami". Večina družin Slovenske vasi so kljub ostalemu delu pripravile pecivo, jabolčne zvitke, potice za „štant" slovenskega dela župnijskih „kermess".
Bližal se je čas svete maše, osnovnošolskih otrok pa še vedno ni bilo doma kljub temu, da je mali kazalec ure neusmiljeno bližal številki 18 —, ko naj bi se začela sveta maša. Marsikatera mamica se je pritožila po maši: „Saj bi prišli k maši, če bi se le športni dan končal ob napovedani uri; ko so prišli otroci domov, sem jim najprej dala nekaj jesti, in skopati so se tudi morali, zato nas ni bilo pri maši."
Lepo petje domačega mladinskega pevskega zbora, mogočno ljudsko petje, sodelovanje pri sveti daritvi, ki jo je vodil Jaka Barle, somaševali pa so Jože Škerbec, Franci Cukjati in Janez Petek. Jaka Barle je pri pridigi povedal misli, ki si jih velja zapomniti: misijoni so bistvena dejavnost Cerkve — saj izvirajo iz same narave Cerkve. Cerkev in naše župnije so samo toliko žive, v kolikor se zavzemajo za to bistveno cerkveno dejavnost, sicer so mrtve. Z misijonsko dejavnostjo morajo začeti najprej po naših župnijah, sicer bi bilo vsako govorjenje zunanjih misijonih samo beg...
Po maši smo odšli v Hladnikov dom. Pred „Egiptovskim Jožefom" je bilo povedano: Bistveni del cerkvenega življenja — misijoni, se je moral umakniti na soboto, saj ni prostih nedelj, bistveno poslanstvo Cer-
kve je spodrinila narodnost in razne druge dejavnosti. Upajmo, da to ne pomeni, da dajemo narodnosti in raznim dejavnostim večji pomen kot pa bistveni cerkveni dejavnosti.
Vsebina svetopisemske igre „Egiptovski Jožef" nam je znana. Igralcem je uspelo uprizoriti, kako je Jožef celo v egiptovski sužnosti izpolnil življenjsko poslanstvo, ki mu ga je razodel Bog v sanjah.
Kljub temu, da je igra trajala uro in pol, je nastopajočim uspelo, da so se vživeli v vloge in so gledalci z veseljem sledili zapletom, vrhu in razpletu drame življenja osebnosti in okoliščin izpred več kot treh tisočih let.
Koliko truda je bilo vloženo v celotno pripravo te prireditve, vedo vsi tisti, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravi in izpeljavi prireditve. Kolikokrat ste rekli: „Ker gre za misijone, bomo pa še to naredili!" To je izraz misijonske zavesti! To je izraz dopolnjenih prizadevanj pokojnega L. Lenčka in pa osebne prepričanosti in zavezanosti misijonom in čutenja, vere, da tu, kjer sem, tudi jaz lahko nekaj naredim za misijone. Bog povrni vsem za vaše delo, vsi pa molimo, da bi kdo odšel kot „prednja straža božje ljubezni" v Kristusov vinograd.
Franci Pavlič CM
San Martin
Zveza žena-mati
V oktobru je pri sanmartinski Zvezi žena-mati govorila Katica Dimnik in sicer o škofu Slomšku. Veliko nam je razložila o našem kandidatu za blaženega in Bog daj, da bi se zares uresničile naše želje.
Prihodnji sestanek Zveze bo 16. novembra ob 18.30 uri. Vabljene!
San Justo
v
Športni dan za otroke
Že več sobot so otroci trenirali v športnih igrah, da bi dobili boljše rezultate na športnem dnevu. Vsaka šola je izstopala v barvastih značilnih majicah, napravili so tudi trden sklep, da se bodo pogovarjali po slovensko in da bodo ohranili prijateljsko vez tudi v igri med drugimi sovrstniki.
športni dan 14. oktobra se je zaključil z razdelitvijo pokalov, kjer je Balantičeva šola osvojila kar pet prvih mest.
Pohvala gre vsem mladim športnikom za tako odlične uspehe.
V nedeljo, 1. oktobra so mladi nogometaši obiskali Slomškov dom ter v prijateljski tekmi premagali ramoško skupino kar z 25 goli proti 12.
i Wm
ORIENTH S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Carnino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18;Belgrano3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tei.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
LEGAJO N° 3545-82
SLOVENSKE RAZGLEDNICE
Živ stik s sorodniki in prihjatelji so pomagalo ustvarjati SLOVENSKE RAZGLEDNICE: od POZDRAVOV IZ ARGENTINE do voščilnic za godove, rojstne dneve in praznike. Sedaj so že na razpolago lepe BOŽIČNE RAZGLEDNICE z božičnim sporočilom. Pestra izbira najlepših motivov Rojstva: tudi slovenske in argentinske jaslice. Na voljo v naših Domovih in v SLOGI.
V nedeljo, 3. decembra 1995, celodnevna prireditev
ROZMANOV DOM
Ob 11.30 sveta maša za ustanovnega člana Dušana Dimnika in druge pokojne člane
Skupno kosilo (pribor prinesite s seboj)	•	Sledi	prijetna	družabnost
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
tt
Slovenija, od pampe do sončne strani Alp"
9. decembra 1995
Folklorna skupina Pristave
SOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE
v Počitniškem domu „Dr. Rudolf Hanželič" - Sierras de Cordoba
od 26. decembra 1995 do 10. januarja 1996.
Cena ista kot lani, $ 330.-. Plačilo: Ob vpisu vsaj $ 150.-, ostalo pred odhodom. Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenije vsak dan od 16. do 20. ure
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empape-lado); tel. 651-6622 (po 13. uri).
FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 1830 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574 / 654-64 38. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.-
DVE LETALSKI VOŽNJI BUE-LJU-BUE
bomo žrebali 2. januarja 1996 med vsemi, ki si bodo do 31. decembra t. 1. nabavili Kreditno kartico SLOGA-MULTIRED.
Dobite jo v naši glavni pisarni in podružnicah.
Kdo ve, če prav vas ne čaka sreča! Poizkusite!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Logaški oktet v Bariločah
V petek, 20. oktobra smo se zbrali v dvorani nemške šole, da poslušamo Logaški oktet. Popoldan smo se ob priliki intervjuja s časnikarko dnevnika Rio Negro lahko pogovarjali z Marcelom Štefančičem. On je prevzel nalogo, da s tekstom povezuje glasbene komade. Oktet je začel peti leta 1971. Prvotno so bili samo štirje pevci, toda kmalu so se številčno dopolnili v oktet. Njihov repertoar sloni na ljudski pesmi. Kamlu so sprevideli, da morajo, če hočejo kakovostno zrasti, poseči tudi po „klasični" zborovski literaturi: predvsem renesansi. Vsi imajo svoj izven-glasbeni poklic, a so se in se še posvečajo glasbenem učenju. Oktet vodi Janez Gostiša, umetniški vodja pa je Tomaž Tozon. V Sloveniji je trenutno okoli osemdeset moških oktetov.
Koncert se je delil na dva dela. Prvi je bil bolj „klasičen". Na sporedu so bili Gallus (madrigal Libertas animi ter petero-glasen motet Ascendit Deus), O bone lesu, Beethoven, Mokranjac, Čajkovski, Marzije-va „Signora delle cime" so pevci posvetili slovenskim žrtvam andinizma, ter Foerster. V drugem delu so peli slovenske narodne pesmi v različnih priredbah (ena je bila delo pokojnega Marka Bajuka): Samo en cvet, O mraku, Na tujih tleh, Prišla bo pomlad, Rožica, Rožmarin se je posušil, Sem zaljubljen bil ter Eno pesem peti. Kot dodatek so nam zapeli v kasteljanščini „Camino del indio". Koncert je začel s Prešernovo Zdravico, končal pa s pesmijo Slovenec sem! Koncerta se je udeležilo poleg slo-
Proslava praznika Kristusa Kralja
v Slovenski hiši v nedeljo, 26. novembra
• ob 16:
slovesna sv. maša; dr. Alojzij Kukoviča: Kristus Kralj in naš čas
• ob 17:
zborna recitacija dr. Marka Kremžarja: Kristus Kralj zdomcev; v cerkvi in dvorani bo pel Gallus
venske skupnosti tudi precej drugih Bari-ločanov. Oktetu smo hvaležni, da nas je obiskal, saj ga je publika pozdravila s toplim aplavzom.
Andrej Jan
]&QS(iiDQ[k0
Vodoravno: 1. Lagodno, ne hitro. 6. Samodržec, neomejen vladar. 11. Osje gnezdo. 12. Svit. 14. Južni Slovani ob Donavi. 15. Bezanje. 16. Tisti, ki rodi. 18. Rastlina, ki rodi grozdje. 19. Pamet. 20. Junak v Swiftovih zgodbah. 22. Kazalni zaimek. 23. Usmiljeni mož v Kristusovi priliki. 25. Le te, samo te. 27. Gobezdač. 29. Nadle-govana pri zbranosti. 31. V obroček spletene rožice. 32. Mi je znano. 33. Veznik. 35. Švicarska reka. 36. Tresenje zraka, ki ga naše uho dojema. 37. Sem prisiljen, imam dolžnost. 39. Grmada. 41. Dva enaka soglasnika. 42. Odmaknjen od drugih. 44. Ime za pol tona znižano noto „h". 45. Kakšni so najboljši domači žganci? 46. Ljubljenec Afrodite.
Navpično: 1. Sem popotnik. 2. Glavni števnik. 3. Ostanek cigarete. 4. Ploskovna mera. 5. Mestece na slovenski obali. 6. Danes zvečer. 7. Kratice za nemško vojaško policijo med vojno. 8.
Pregrinjalo. 9. Vrsta gospodarske dejavnosti. 10. Bankovec za tisoč denarnih e-not. 13. Iz kože jemlje. 16. Neke določene barve. 17. Oblika imena Jernej. 20.
Spravim v ginjenost.
21. Vedno v isti smeri, brez krivulj, gladka.
23. Nadležen. 24.
Bratov sin. 26. Zadosti. 28. Angeli, ki so častna straža. 30.
Najmanjši delci elementa. 31. Vhod v hišo ali sobo. 34. Junak v Gotovčevi operi. 36. Oporna plos-
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Corrco Argentino Sue. 7	FRAXQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
lili
PETEK, 17. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta v Slomškovem domu ob 20.
SOBOTA, 18. novembra:
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja.
NEDELJA, 19. novembra:
V Slovenski vasi v Hladnikovem d °' mu predstavitev skupine Collegium H*1' moristieum.
NEDELJA, 26. novembra:
Proslava Kristusa Kralja v Slovensk1 hiši.
NEDELJA, 3. decembra:
V Rožmanovem domu sv. maša in kn silo.
SOBOTA, 9. decembra:
Nastop Folklorne skupine Pristava.
SOBOTA, 16. decembra:
Božičnica Zveze slovenskih mater >n žena in Vincencijeve konference.
kev. 37. Slovenski skladatelj, avtor mnogi*1 Marijinih pesmi (Lojze). 38. Čebelja paša. Domača žival. 42. Oblika pomožnega g*a' gola. 43. Medmet.
1	2	3	4		5	::V i 'a':	6		7	8	9	10
11				H	12	13		lili!	14			
15			11	16				17		18		
19		lili	20						21	■ - ; ■	22	
		23								24	III!!!	
25	26				.			27			28	
29					30	fill	31					
•jigiS	32			jo '	33	34			35			
36			tiHCvij:;:;:	37				38		39		40
41			42						43		44	
45							46