t-T-rr-r preöimica / \ nA+th in talnica [ -c □ | 1 J.D. v. .O * . n 1 ? n ! j prel r o bombažna predilnica in ri : I -j|trz|£Ka knjižnica •‘Bračičeva 4 ^ 6429o Tržič LETO XXII MAJ—JUNIJ ŠTEVILKA 5—6 PROBLEMATIKA TOZD PREDILNICA Osnovni material Oskrbljenost z osnovno surovino, to je predvsem bombaž, je bila kar zadovoljiva, saj so se zaloge gibale od 440 do 600 ton — kar je sicer manj kot v istem obdobju lani, ko so bile zaloge povprečno 770 ton. Problematične so bile samo dobave ruskega bombaža. Pošiljke so nihale v klasah in smo zaradi tega večkrat morali menjati v mešanicah odnos I. in II. klase ruskega bombaža. Poleg ruskega bombaža smo v mešanicah uporabljali še makedonski bombaž in egiptovske pneumafil odpadke. Ravno ti odpadki so problematični, ker vsebujejo večkrat tudi cevke, ostanke preje in nam povzročajo težave v proizvodnji. Težave na fanden mikalnikih nam povzroča predvsem tako-imenovana medena rosa (sklad-kor), ki se lepi na crosrol! valje in povzroča navijanje in zamašitve. Vsled teh menjav bombažev smo morali belo in rumeno mešanico večkrat preži-gosati. Težave so bile tudi v dobavi Prima vlakna, ker so dobave kasnele. Že koncem lanskega leta pa se je del uvoženega modalnega vlakna zamenjal z domačo surovino, da se tako postopoma pristopa k zmanjševanju uvoza. Z ostalimi mešanicami (rdeča in česana) ni bilo posebnih problemov. Bolj problematična pa je cena osnovnega materiala, saj je bila že v prvem tromesečju povprečna cena v proizvodnji uporabljenega bombaža oziroma materiala za 1 kg preje 52 din, kar je le še 2,55% izpod cene predvidene z letnim planom in je v primerjavi s preteklim letom cena za 35,52% višja in je znašala 38,37 din. V naprej bodo cene še naraščale, saj je sedanja cena bombažev že od 65 do 70 din. Proizvodnja Planske obveznosti smo v prvih štirih mesecih letošnjega leta v redu izvrševali, saj je letna kumulativa izvršena s 103,51 v baznih kg in s 103,9% v efektivnih kg. V letošnjem letu predilnica obratuje po letnem predvidenem pianu in zaradi tega ni odstopanj med baznimi in efektivnimi kg. Stanje na tržišču s prejo je še vedno problematično in smo zaradi boljše oskrbljenosti organizirali nadurno delo, ki je poleg solidarnostnega dela prispevalo k prekoračevanju plana. Zaradi stalnega primanjkovanja bele mešanice iz mikal-nikov, kjer so kapacitete omejene, predvsem na tanden mikalnikih, se je še 1 stroj Platt tip 600 v avtomatski liniji preuredil na svitke za napajanje bele mešanice. S tem se je problem tu rešil, kažejo se pa manjše zaloge loncev pred raz-tezalkami Platt za potrebe BD 200. Tudi v sukalnici je bil proizvodni plan v redu izvršen, saj smo ga dosegli s 108,4%. To je bilo možno seveda z organiziranjem troizmenskega dela. V prvih mesecih smo ime-jli sicer še nekaj uslug, sedaj so pa zahteve doma tako velike, jda komaj sproti zadostimo potrebam. Delovna sila Problematika z delovno silo vsaj številčno ni več tako pereča, kot je bila v prejšnjem letu. Organiziral se je prevoz še na B izmeno iz Jesenic, tako da z žensko delovno silo ni več problematično. Se vedno pa je problem z moškimi. Naraslo pa je število izostankov zaradi bolezenskih in porodniških izostankov, katerih je v štirih mesecih kar okoli 12%. Strojni park Predvidena rekonstrukcija raztezalk je bila koncem lanskega leta dokončana. Vsa dela so bila izvršena z domačimi strokovnjaki, ki so jih opravili kvalitetno. V letošnjem letu se je opravil še remont raztezalke 9 in 1Ó. V česalnici se je izločila stara Whitin raztezalka in zamenjala z Zinser raztezalko. V tem obdobju potekajo tudi vsa večja letna vzdrževalna dela, ki so potrebna na strojih. V letošnjem letu sta predvideni še dve večji investiciji in sicer zamenjava dveh krilnih in dveh prstančnih strojev, ki jih bomo zamenjali s stroji firme Krušik. V tabeli je podan prikaz proizvodnje od januarja do aprila 1981 v primerjavi z istim obdobjem leta 1980. 1980 1981 Indeks Plan Plan efekt, kg 966.100 880.800 ! 91,17 Izvrš. efekt, kg 961.474 915.134 95,18 % izvršenja 99,52 103,90 Plan pri Nm 34 884.400 870.300 98,41 Izvršeni bazni kg 918.113,92 900.876,11 98,12 % izvršenja 103,81 103,51 Izkoriščanje in zastoji montiranih vreten 14.724 14.724 vseh obr. spos. vrh 24,313.792 23,903.840 efektivnih vrh 20,596.864 19,185.573 zastoj ne vrh 3,716.928 4,718.267 % izkoriščanja 84,71 80,26 % zastojev 15,29 19,74 Produktivnost in storilnost produkcija efekt, kg 961.474 915.134 produkcija pri O Nm 34 918.113,92 900.876,11 bazni gr/prcd. mesto 61,08 64,49 bazni gr/vrh 18,15 17,02 bazni gr/del. uro 6,67 6,75 HOKure 14,99 14,81 Delovne ure 137.604 133.444 , Delovna sila 0po spisku 211 216 0 na delu 191 90,5% .190 88,0% izostankov 20 9,5 % 26 12,0% Od tega: porodnic 5 2,4% 9 4,2% bolezen 12 5,7% 13 6,0% let. dopust 3 1,4% 4 1,8% OB 4. JULIJU DNEVU BORCA - ČESTITAMO IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Odgovori na delegatska vprašanja 1. Delegacija KS Lom pod Storžičem je postavila delegatsko vprašanje, kdaj bo urejena struga pri Razumiču v Lomu. Odgovor: Problematika hudournikov na tem območju je bila posredovana Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana, to pa bo nadalje reševalo stanje v skladu s programi Območne vodne skupnosti Kranj, obenem pa se bo problem reševal v sklopu rekonstrukcije ceste spodnjega dela Loma, pri kateri bo prišlo zaradi predvidene gradnje hidro centrale na Lom-ščici do regulacije njene struge. (Odgovor je pripravil komite za urejanje prostora in varstvo okolja). 2. Na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. 11. 1980 je delegacija KS Križe postavila vprašanje, zakaj ne morejo dobiti telefona v prostorih krajevne skupnosti, saj so ga nekateri krajani v privatnih hišah dobili. Odgovor: Krajevna skupnost Križe je dobila telefonski priključek 9. 1. 1981, njena telefonska številka pa je 57-018. (Odgovor je posredovalo Podjetje za PTT promet Kranj). 3. Delegati KS Lom pod Storžičem so na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. novembra 1980 podali predlog, ki naj ga pri svojem delu upošteva komunalno podjetje Tržič. Predlagajo, da bi Komunalno podjetje ob posipanju oziroma soljenju ob poledici na cesti proti Čadovljam, posulo tudi tisti del ceste v Lom, na katerem je položena asfaltna prevleka. To cesto je nujno posuti, da se priključi na cesto proti Tržiču tako, da pripeljejo avtomobili po klancu navzdol in morajo istočasno še zavijati. Ob poledici pa je zaviranje na tem delu ceste zelo nevarno. Odgovor: S krajevno skupnostjo Lom smo sklenili pogodbo za posipanje poledice od križišča pri Slapu ter asfaltni del klanca proti Lomu. Cesto bomo posipali ob stalnem posipanju ceste Slap—Čadovlje. (Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič). 4. Na 24. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič je bilo postavljeno naslednje delegatsko vprašanje: Kaj je vzrok, da Komunalno podjetje ne odvaža redno smeti na Cankarjevi cesti? Odgovor: V zimskem času, za kar je bilo največ pritožb, je prišlo do težav pri izpraznjevanju smetnjakov, ker so bili odpadki zmrznjeni in jih praktično nismo mogli odpeljati. Ugotovili smo, da so uporabniki polivali z vodo žerjavico in vroč pepel. Drugi razlog je v tem, daje premalo smetnjakov, ker imajo uporabniki kurjavo na trda goriva. Pri vsakem bloku imajo 5 oziroma 6 smetnjakov, kar je v zimskem času odločno premalo. Uporabnike smo obvestili, da v kolikor ne bomo uspeli pravočasno odpeljati smetnjakov, da naj smeti odložijo ob smetnjakih v vrečke ali primerne posode, nakar bomo naslednjič vse odpeljali. (Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič). 5. Na 24. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič je bilo postavljeno naslednje delegatsko vprašanje: Kaj povzroča težave pri preskrbi s pitno vodo v višjih predelih Bistrice pri Tržiču, kjer vode zelo pogosto zmanjka? Odgovor: Po dosedanjih ugotovitvah, so vzroki za moteno preskrbo s pitno vodo, ki le-ta nastopa v sobotah in nedeljah v višjih predelih v Bistrici pri Tržiču naslednji: — Poraba vode v sobotah in nedeljah se poveča v Bistrici za 60—90 % in jo samo 80 m* rezervoar za Zg. del Bistrice ob tako povečani porabi vedno ne pokriva v zadostnih količinah. — V zgornjem delu Bistrice zadnje čase ugotavljamo, da ni odgovarjajočih tlakov na vodovodnem omrežju in sumimo, da so možne okvare zaradi rekonstrukcije ceste Sija nad vodovodom, to so izkopi za PTT kable v Bistrici in ostali zemeljski premiki na trasi vodovoda Zegnani studenec — Rezerv. Bistrica. Te vzroke bomo še ugotovili. — Kar smo mogli ugotoviti, je za pomanjkanje vode več vzrokov, zato bo verjetno še prišlo do občasnega motenja v konicah porabe vode ob sobotah in nedeljah na visokih predelih Bistrice. Mi si bomo prizadevali, da se vzroki za pomanjkanje vode čim prej odpravijo. — Z razširitvijo ceste 11/321 Bistrica—Begunje je na odseku »Šija« vodovod iz salonitnih cevi v razširjenem ’cestnem telesu, kar ni primerno za take cevi. — Želimo, da nam občani vsako pomanjkanje ali okvaro takoj javijo zato, da bomo hitreje in lažje zagqfavljali njeno preskrbo. (Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič). 6. Na 23. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič dne 24. 12. 1980 je delegacija krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču postavila vprašanje, katere prispevke oziroma dajatve plačujejo lastniki počitniških hišic na območju občine Tržič. Ali plačujejo napr. kanalščino, vodarino, odvoz smeti, itd. Odgovor: Vodarino plačujejo vsi uporabniki pitne vode, ki so z oskrbo odvisni — priključeni na javni vodovod (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/78, člen 22), tako tudi vsi lastniki počitniških hišic, ki so priključeni na javni vodovod. Kanalščino plačujejo vsi uporabniki javnega vodovoda, ki imajo odtok izplak in meteornih voda speljan in voden v javno kanalizacijo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/74, člen 5). Lastniki počitniških hišic na območju občine Tržič imajo sicer izdelano hišno kanalizacijo in prečiščene odplake vodene v ponikalnice, niso pa uporabniki javne kanalizacije, zato tudi ne plačujejo omenjenega prispevka. Odvoz smeti in odpadkov so dolžni plačevati vsi, ki jih proizvajajo in je za odstranjevanje teh organiziran odvoz (Uradni list SRS, št. 8/78, člen 18). Na območju vikend naselij pa ta pogoj ni izpolnjen, zato lastniki počitniških hišic ne plačujejo omenjenega prispevka. (Odgovor je pripravil komite za urejanje prostora in varstvo okolja). 7. Na 25. seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič dne 2. 2. 1981 so delegati BPT postavili naslednje vprašanje, pri obravnavi poročila odbora za uporabo sredstev samoprispevka: Koliko ur in koliko delavcev je opravljalo nadzor nad gradnjo iz samoprispevka? Stroški 220.000,— din se nam zdijo visoki. Odgovor: Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti je pooblaščena od SO Tržič, da vrši nadzor nad usmerjeno stanovanjsko gradnjo in drugimi objekti v občini Tržič. Za vsak objekt, ki je v gradnji se predhodno sklene pogodba o nadzoru in določi honorar za opravljeno delo. Za opravljanje nadzora nad gradnjo objekta Doma starejših občanov v Bistrici je bila sklenjena pogodba, iz katere je razvidno, da so stroški nadzora dohodek delovne skupnosti strokovne službe in ne pa posameznika, ki je nadzor konkretno vršil. Za ta objekt je delovna skupnost strokovnih služb zaračunavala 0,7% od obračunske vrednosti objekta za gradbena, obrtniška, inštalacijska dela in zunanjo ureditev. Z notranjo opremo nismo zaračunali nadzora, smo ga pa vršili. Objekt se je pričel graditi 16.5. 1978 in bil zaključen 15. 12. 1979, dočim sc je nadzor vršil do 6. 8. 1980 zaradi opreme in končnega obračuna. Dejansko izvršene ure nadzornega po evidenci ur: od 16. 5. 1978 do'31. 12. 1978 ur 852 od 1.1. 1979 do 20. 11. 1979 ur 912 od 20. 11. 1979 do 6. 8. 1980 ur 263 ur 2027 Prodajna ura na zaposlenega nadzornega je 102,00 din 2027 ur X 102,00 din je 206.754,00 din Vsi stroški so zaračunani v minimalnem znesku din 13.246,00. Ob sprejemanju zaključnega računa delovne skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti je razvidno, da je nadzor dosežen samo 91 % napram planiranemu. (Odgovor je posredovala strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Tržič). 8. Na 24. seji zbora krajevnih skupnosti SO Tržič 2.2. 1981 je delegacija KS Križe postavila vprašanje, zakaj ne more črpati gramoza za cesto na Poljani, saj je ob gradnji ceste pred leti Cestno podjetje črpalo ogromne količine gramoza za svoje potrebe. Odgovor: Po predlogu prostorskega dela družbenega plana zadevni peskokop ni predviden za izkoriščanje, temveč za sanacijo. Za zadovoljevanje potreb KS pa ima Komunalno podjetje Tržič še dovolj zalog peščenih agregatov, zato so posegi za odpiranje peskokopov nedopustni. V slučaju večjih potreb po peščenih agregatih v KS (družbena uporaba) pa bi se dogovarjali v momentu, ko bi se te potrebe dejansko pojavile. (Odgovor je pripravil komite za urejanje prostora in varstvo okolja). 9. Delegat KS Leše je na 25. seji zbora krajevnih skupnosti postavil naslednje vprašanje: Nekatere OZD so izplačale v enkratnem znesku dodatek osebnim odhodkom »na draginjo«. Zakaj se ta izplačuje v % od osebnega dohodka in ne v enakem znesku vsem zaposlenim? Odgovor: Dodatka »na draginjo« kot kategorijo osebnega dohodka ne poznamo in tudi ni v skladu z načelom delitve po delu in rezultatih dela. Zakon o združenem delu določa, da se osebni dohodek delavca določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. Osebni dohodek se določa v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela drugih delavcev v temeljni organiza ciji ter celotnega družbenega dela. Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov. Solidarnostne pomoči pa delavcem z nižjimi OD dajejo tudi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in stanovanjske skupnosti v obliki otroškega dodatka, regresiranja oskrboval- | nine otrok v vrtcih, subvened niranih stanarin itd. Delavci v temeljnih organizacijah si morajo zato prizadevati, da bodo očistili OD vseh primesi sociale, in da bodo osebni dohodki resnično rezultat dela. Obenem pa si morajo prizadevati, da bodo razvili že utečene nove oblike pomoči tistim de-llavcem z nižjimi osebnimi dohodki (vendar pa ne po njihovi krivdi), ki ne morejo zagotoviti življenjskega minimuma sebi in svojim družinam. (Odgovor je v sodelovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja pripravil Občinski svet zveze sindikatov jtržič. 10. Na 25. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič je delegacija KD Leše opozorila na nepravilnost v prodajalni Mercator— TOZD Preskrba na Brezjah pri Tržiču. Trgovina namreč nima registrske blagajne in prodajalka kupcem ne izdaja računov za kupljeno blago. Enako pripombo je imela tudi delegacija KS Kovor za prodajalno v njihovi krajevni skupnosti. Odgovor: 29. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (Uradni list SRS, štev. 1 1 /7g) določa: prodajalne, razen prodajaln na izvenrriestnih območjih in prodajalne katerih prodajalni prostor ima neto površino manjšo od 30 kv. metrov morajo imeti registrske blagajne. Z ozirom, da sta prodajalni Mercator TOZD Preskrba v Kovorju in na Brezjah pri Tržiču, locirani na izvenmestnem območju občine Tržič in da je v obeh primerih neto površina manjša od 30 kv. m, ni nujno, da imata registrski blagajni. Glede izdajanja računov kupcem za kupljeno blago pa velja določilo 4. točke 12. člena Zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju (Uradni list SFRJ, št. 43/76), ki določa: organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet na drobno je dožna: — izdati, kadar kupec to zahteva, račun za prodano blago. V kolikor kupec računa ne zahteva, ni dana osnova ukrepanja tržne inšpekcije. V našem interesu pa je, da kupci, katerim prodajalec na njihovo zahtevo ne izda računa prijavijo nepravilnost tržnemu inšpektorju. (Odgovor je pripravil tržni inšpektor uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko). 11. Na 26. seji zbora združenega dela SO Tržič je delegacija ZLIT Tržič zastavila naslednje delegatsko vprašanje: Delegacija ZLIT Tržič se ne more strinjati s postavko OD družbenega pravobranilca samoupravljanja, saj ta v neto znesku presega OD, ki so izplačani v naj večjih DO v Tržiču (neto 25.500,— din na mesec). Odgovor: Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja občine Tržič je osnovo osebnega dohodka v višini 17.238,— din določila dne 16.9. 1980 Komisija podpisnic družbenega dogovora o usklajevanju osnov in meril za določanje OD voljenim in imenovanim funkcionarjem v občini Tržič pri občinskem svetu zveze sindikatov. Za drugo polletje 1980 je bil OD skladno s 16. členom Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 valoriziran za 8 %. Ob upoštevanju minulega dela znaša neto osebni dohodek 19.503,40. (Odgovor je pripravil oddelek za občo upravo in proračun). 12. Na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12.3. 1981 je delegat krajevne skupnosti Lom pod Storžičem postavil vprašanje, zakaj se ne izvaja, oziroma, kako se izvaja odredba o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini Tržič. Odgovor: Odredba o preprečevanju in zatiranju stekline na območju občine Tržič se izvaja sledeče: — Lovske družine odstrelijo in oddajo v preiskavo vse sumljive živali (divjad, psi, mačke). V preiskavo se je oddalo skupno 22 pozitivnih živali (21 lisic in mačk) v času od 30. 9. 1980 do 25. 3. 1981. — ŽVZG Kranj je na poziv lovskih družin redno odvažal trupla sumljivih živali, ter vseh kadavrov, ki so jih lovci odstrelili izven naselij. — Kontumac se je izvajal le izven naselij. V naselju pa člani lovske družine niso streljali, ker so streli zaradi možnosti odboja krogel nevarni. Akcija bo izvedena tudi v naseljih, ker je Izvršni svet skupščine občine Tržič odobril potrebna sredstva. — Člani lovskih družin bodo prejeli za upepeljene živali odškodnino, kar bo vsekakor vplivalo vzpodbudno k zmanjševanju možnosti okužb s steklino in zmanjšanju sta-leža prostih psov in mačk. (Odgovor je pripravil kmetijski, gospodarski in veterinarski inšpektorat uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko). NAS DELEGAT NA lil. KONGRESU V dneh od 16. do 18. junija bo v Beogradu III. kongres samoupravljalcev. Priprave nanj so že v zaključni fazi in lahko rečemo, da so bile zelo dobre kar je tudi zagotovilo za uspeh samega kongresa. Med številnimi delegati na kongresu bo tudi naša sodelavka Lidija Fornazarič, dolgoletna aktivna družbeno- politična delavka. Prosili smo vprašanj. L Kako ste sprejeli vašo izvolitev za delegata na kongresu? Moja izvolitev za delegata se mi zdi veliko zaupanje, priznanje mojemu dosedanjemu delu in velika obveza za delo v bodoče. 2. Kaj pričakujete od kongresa? Od'kongresa pričakujem, da bo konkreten, da se bodo izoblikovali določeni sklepi in nakazale rešitve perečih problemov samoupravnih odnosov. Že sama resolucija je zelo poglobljena, kritična in je dejanski prikaz naše današnje stucaije, prikaz uresničevanja zakona o združenem delu — ogromno pozornosti bo potrebno posvetiti dohodkovnim odnosom — oblike pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka, oblikovanje meril za delitev osebnih dohodkov — na tem področju mislim, da bo potrebno še ogromno narediti. 3. Med aktivnostmi v predkongresnem obdobju je tudi ocena samoupravnih odnosov v združenem delu. Kako ocenjujete samoupravne odnose v BPT? jo naj nam odgovori na nekaj Samoupravni odnosi so na dokaj visokem nivoju, opažam pa da delegati na sejah samoupravnih organov vse prevečkrat pozabljajo, da zastopajo svojo delovno sredino v kateri so bili izvoljeni, s tem pa prevladujejo osebni interesi. Velikokrat prihajajo na seje že izoblikovani predlogi in sklepi. iz »vrha« — v takih primerih potem velikokrat ni nobene razprave. Naša slabost je tudi v tem, da je velikokrat prepozno pripravljen material — tik pred sejo ali pa še celo na seji in pa kasnitve z roki za določene naloge strokovnih služb. V splošnem pa ocenjujem, da je samoupravljanje dovolj razvito. 4. Kako se družbenopolitične organizacije vključujejo v samoupravni mehanizem? DPO tvorno sodelujejo na vseh nivojih. Mislim pa, da bi bilo večkrat bolj uspešno delo, če bi DPO posamezno v svojih sredinah obravnavale določene zadeve in ne vse na skupnih sejah. Problem pa je vključevanje ZSMS — včasih so jo kar pozabili, je pa tudi res, da je prevečkrat v ozadju po lastni krivdi. 5. Na kongresu bodo sprejeti določeni zaključki in stališča, kaj menite o uresničevanju le-teh? Prava aktivnost se bo pričela šele po kongresu, če hočemo, da se bodo sprejeti sklepi začeli realizirati v praksi. Le s tem bo kongres opravičil svoj namen. To pa bo vsekakor trdo delo v vseh sredinah. Ob koncu razgovora smo tov. Fornazaričevi zaželeli veliko uspeha pri njeni odgovorni nalogi, saj bo kot delegat zastopala interese vseh, ki so ji to nalogo zaupali, obenem pa smo se dogovorili za obširnejši razgovor po kongresu. MORALNO POLITIČNE KVALITETE Smo v obdobju, ko bomo delegati samoupravnih organov, delegati v sindikatih, mladinskih organizacijah, ter člani Zveze komunistov spet postavljeni pred dejstvo, ko bomo spet ugibali kaj so moralno politične kvalitete, smo namreč v obdobju sredi reelekcije za naše vodilne sodelavce. Kaj vse smo pri nas vajeni smatrati za moralno politične kvalitete oz. moralno politično neoporečnost? Običajno, govorim iz svojih izkušenj, smo se zadovoljili že s seštevkom funkcij v družbeno političnih organizacijah, ter drugih organiziranih enotah, torej nikakršen problem za tiste, ki konkretno sodelujejo v postopku (seštevanje namreč), vendar se zastavlja vprašanje, če pod tako imenovanimi MPK, ki so enostavna vsota funkcij v DPO (ki jih lahko sešteje vsak šolarček) utemeljujemo svojo poklicanost oz. poslanstvo. V navadi je tudi trkanje na prsi, ter mahanje s partijsko knjižico, kandidatov namreč, kar nas včasih tudi zavede, vendar smatram, da si zavajanja ne smemo privoščiti, kajti zavedati se moramo svoje delegatske dolžnosti, ki nam jo nalaga delovno okolje, družba kot celota, ter naša socialistična zavest. Opredelitev moralno politične kvalitete, seveda, če je opredelitev možna, nikakor ni pravilna, če se odločamo na račun matematičnega seštevanja ali pa na račun birokratskih ali tehnokratskih pritiskov znotraj DO ali pa izven nje. Srečo imajo tisti organi, ki obravnavajo enega kandidata, težave nastanejo pri več kandidatih. Ob kakih prilikah, se spomnim, ko smo obravnavali politično oceno za posamezne kandidate je bilo rečenega veliko, dorečenega pa nič. Takrat so zatajili celo tisti, ki so vedno znali »reševati« kakršnekoli probleme. Takrat so obmolknili ali pa so tisti »odločilni« dan vzeli dopust, službeno odpotovali, ipd. Kako nepošteno in dvolično se znamo obnašati ob takih prilikah. Delegati oz. takrat člani razpis-no-paritetnih komisij smo bili postavljeni pred dejstvo: odloči se! Strokovnost je neizpodbitna, dokazana, politična podpora (za več kandidatov) pa neopredeljena. V takih primerih smatram, da zataji vsa kadrovska politika, le-ta pa je domena vseh subjektivnih faktorjev v DO in tudi izven nje. Vendar človek, ki ne ve kako in kaj. upa na pomoč, kakršnokoli. Za tako pomoč smo večkrat smatrali mnenje Koordinacij- ske komisije za kadrovsko politiko pri občinski Konferenci SZDL. Vendar je bila ta pomoč v določenih primerih jalova, politično podporo so dali vsem kandidatom (v danem primeru jih je več) oz. se niso opredelili ne za X ne za Y kandidata, smatrali so, da določene tovariše mi iz »baze« bolje poznamo po strokovni in politični aktivnosti, čeprav bi lahko trdil, da so ti isti predstavniki dobro vedeli kaj je X ,ali Y kandidat »imel prejšnji dan v loncu.« Organ, ki dokončno odloča o imenovanju pa se gre v takih primerih igrice z glasovanjem. Smatram, da je kadrovanje zelo pomembna naloga nas vseh, kajti slabo kadrovanje nam je »požrlo« že marsikaterega strokovnjaka, slabo kadrovanje vodi tudi k slabim medsebojnim odnosom, ki pa nikakor niso spodbuda za dobro delovanje niti posameznika, niti DO kot celote. Zato potrkajmo na zavest takoj, kajti jutri je lahko konec mnenja, da nam še kar dobro gre. Kajti mislim, da smo za to, da nam dobro gre storili bore malo ali pa skoraj nič, gledano z vidika iskanja notranjih rezerv, nagrajevanja po delu, izkoriščanja delovnega časa (ne prisotnost na delu), dvigovanju produktivnosti nasploh. Gledano iz teh aspektov, bi lahko rekli, da imamo srečo, ki pogojuje naše dobro poslovanje ali pa ito poslovanje pogojuje trenutna konjunktura na trgu. Malo me je zaneslo, pa nič ne de. Vrniti se moram na predmet naslova, k moralno političnim kvalitetam oz. k vprašanju kaj morala sploh je? To so tista človeška dejanja, ki so zavestna, svobodna in družbena (zadevajo s svojimi učinki sočloveka). Politično delovanje, ki ima svojo specifičnost, tudi vsebuje te tri elemente, zato politično aktivnost obravnavamo znotraj morale. Vsaka družbena skupnost, sistem, ima svoje značilnosti, zato ima vsaka specifična družbena skupnost tudi značilno moralo. Za naš družbeni sistem je značilno, da je to samoupravni socialistični sistem in vsled tega naj bi v našem družbenem sistemu prevladovala socialistična morala. Da bomo dobili odgovor na vprašanje o moral- * nih vrlinah, pa moramo vedeti katere vrednote so v socialistični morali najpomembnejše. Za obstoj in razvoj naše družbe je nujno, da ima večina naših ljudi temeljne vrline kot so: spoštovanje življenja sočloveka, resnost, tovarištvo, resnicoljubnost, delovnost. Tó naj bi bile temeljne vrline v naši družbi, določeni ljudje, ki opravljajo določene funkcije, naloge, poklice (funkcionarji, direktorji in drugi vodilni in vodstveni delavci) pa morajo poleg temeljnih vrlin imeti tudi tiste vrline, ki, odgovarjajo najvišjim normam socialistične morale. Najvišja vrednota je človek, ki naj bo osebnost, subjekt družbenih dogajanj, najpomembnejše za človeka pa je delo (vsakršno družbeno vredno delo — ustvarjanje) kajti delo je bistvo vseh vrednot in vrlin. Pomembna človekova dejavnost in aktivnost se odraža v individualnosti in družbenosti, v tem pa je najpomembnejša vrednota samoupravljanje. Če potegnem zaključek iz tega, tisti, ki v svojem delovanju ne uresničuje teh vrednot je karierist, tehnokrat, birokrat, dvoličnež. Tak človek nima socialističnih moralnih vrlin. Torej vsota funkcij niso socialistične moralne vrline, so pa pokazatelj, da je tisti, ki jih opravlja, vrednejši od tistega, ki kakršnekoli funkcije apriori odklanja, kritizira pa vse vprek. O moralno političnih kvalitetah je Jože Ster, magister filozofije dejal takole: »če smo toliko let spraševali kaj so »moralno politične kvalitete«, a je mnogim nejasno še danes, potem to zgovorno priča, kako malo poznamo socialistično moralo. (So tedaj dogajanja v naši praksi presenetljiva?) Na to neznanje kaže že govorjenje o »moralno politični kvaliteti«; tu človek ni več subjekt, ki ima vrline, temveč je tehnokratsko spremenjen v stvar, s temi in temi kvalitetami!« Ko se bomo opredeljevali in odločali komu bomo zaupali najvidnejše dolžnosti (v TOZD, DO, izven DO), moramo brezpogojno vedeti kdo uresničuje vrednote (norme) socialistične morale. Če bomo imenovali človeka, ki uresničuje te vrednote, bomo storili korak naprej, v razvoju naše družbe, v razvoju k boljšim medsebojnim družbenoekonomskim in samoupravnim odnosom. Ne smemo pa delati napak, ugotavljati te vrednote samo pri najvidnejših delavcih, ampak se moramo »spustiti« tudi k tistim delavcem oz. njihovim delovnim nalogam za katere doslej nismo zahtevali »družbeno političnih kvalitet«, namreč tudi ostali vodstveni delavci lahko pozitivno ali negativno delujejo na naš razvoj, odvisno kakšen odnos imajo do vrednot socialistični' morale — najvišja vrednota pa je človek, torej bodimo človeku — človek! S. O. DELEGACIJA IZ STE MARIE AUX MINES V TRŽIČU Med gostovanjem delegacije iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aus Mines v tržiški občini v času od 5. do 8. junija so Rancozi obiskali tudi našo delovno organizacijo. Na fotografiji: predsednik komiteja pobratenja g. Armand Reck in ostali člani delegacije med ogledom tehnološkega postopka v TOZD Ople-menitilnica, pod strokovnim vodstvom sodelavk Centra za izobraževanje DO BPT. Dopisujte v svoje glasilo ------——-------------------------------------------s DEŽURNI STOLPEC ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO s___________________________________________________> V prejšnjem Tekstilcu obljubljeno nadaljevanje sestavkov o delu samoupravne delavske kontrole tokrat nadaljujemo z nekaterimi konkretnimi akcijami SDK. Niso revolucionarne, a nekatere stvari so se vendarle premaknile. Firma Potem, ko niti uganka v Tekstilcu, niti vse ostalo ni zaleglo in ob vhodu v BPT ni in ni hotela sama od sebe zrasti tabla, ki bi pokazala mimoidočim tovarno BPT v Tržiču, je o tej problematiki na svoji 2. redni seji spregovoril odbor za samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije. Določen je bil rok za namestitev table in že v prejšnjem Tekstilcu je bila objavljena fotografija, ki dokazuje uresničitev sklepa SDK DO. Tabla je sicer že rahlo v letih in neaktualna — a bolje je vrabec v roki kot golob na strehi. Dodatki Na svoji 3. redni seji so člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo v DSSS malce prerešetali zapisnike poslovnega odbora v DSSS. Brez posebnega napora so izbrskali lep in precej dolg spisek delavcev, ki skorajda redno vsak mesec prejemajo dodatek za svoje delo. Še bolj kot spisek teh delavcev — kajti delo so morali opraviti na podlagi odločitve neposredno n'adrejenih — izstopa spisek sektorjev in oddelkov, ki redno predlagajo dodatek za razširjen obseg dela. Ob tem pa je seveda enostavno izluščiti tudi spisek oddelkov, kjer ni nobenih predlogov za dodatke. A obenem ni treba biti vseved za ugotovitev nespornega dejstva, da tudi v teh oddelkih delavci zbolijo, imajo dopust itd. Tudi v teh oddelkih se pojavi več dela kot običajno — a vse kaže, da vodjem teh oddelkov organizacija dela ne predstavlja problema. Zato SDK DSSS še vedno vztraja na tem, da dodatek za razširjen obseg dela ne more biti nikakršen avtomatizem in »potuha« slabi organizaciji dela, V odobravanju dodatkov je poslovni odbor DSSS v zadnjem času postal kritičnejši — in v razmislek tale misel iz razprave na seji SDK: prav zanimivo bi bilo videti, ali bi komu padla krona z glave in kateri kolešček v BPT-jevski »maši-neriji« bi se ustavü, če en, dva ali več mesecev poslovni odbor dodatkov ne bi odobril. Če bi ob tem uveljavili striktno odgovornost vodij za opravljeno delo v oddelkih in sektorjih, potem problema ne bi smelo biti. A ker je v BPT od teorije do prakse strašno daleč in nam vmes večkrat zmanjka energije, trenutno boj članov SDK še vedno izgleda kot Don Kihoto-va bitka z mlini na veter. Poročila Na svoji prvi seji je odbor za samoupravno delavsko kontrolo na ravni DO ugotovil, da ogromna količina informacij ob periodičnih in zaključnem računu v obliki poročil sektorjev in oddelkov še ne pomeni tudi kvalitetnega informiranja oziroma, da kvantiteta ni avtomatično tudi kvaliteta. Zato je bil dan predlog, da se vzame pod lupo stroške izdelave teh poročil in zadevo zreducira. Tako je s prvotne naklade 252 vsakega poročila bilo izdelanih lc po 60 izvodov za vse vodje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, poslovodne organe ter samostojne oddelke. Oanom SDK je v ohrabritev ugotovitev poslovnega odbora DO BPT, da je informiranost kolektiva dobra, četudi smo kar štirikrat zmanjšali stroške izdelave poročila. Povedati jc treba, da pa izvlečke razmnožujemo v velikem številu izvodov in jih prejme vsak četrti delavec v BPT. Glede števila je zadeva torej načelno urejena. Postavlja pa sc vprašanje vsebine samih poročil sektorjev in oddelkov. Dejstvo, da nekaterih poročil ni, jc jasno — četudi naj bi poročila izdelali prav vsi. Nekatera poročila so polna številk kot berač uši — seveda so razumljive le sestavljalcu poročil, ostalim pa služijo kot »šmir papir«. Poročila so premalo primerljiva, preveč sektorska in premalo nakazujejo skupne naloge. In še preobširna so. Zato se velja spomniti, koliko taka reč stane. Brez stroškov za matrico je vstavitev vsake matrice vredna 19,—din (poročil je najmanj deset, povprečje okrog 12 strani). Vsak izvod stane 1,— din — papir ni poceni, nekaj rezerve . . . Skratka, precej — in upoštevajoč to, da denarja ne pobiramo na cesti, bi se morali do sestavljanja in uporabljanja poročil bolj odgovorno obnašati. To se pa zgolj lepo sliši — v praksi večine poročil nihče ne prebere ali pa jih le preleti, površno z »levo roko«. O stropu Na pobudo delavcev je SDK 'zastavila vprašanje tehničnemu sektorju o tem, zakaj Obrt- no podjetje Tržič izvaja sanacijo stropov v dveh pisarnah vzdrževalno energetskih obratov. Stari strop je odpadel in izdelavo novega lesenega stropa jc izvajalo OPT Tržič, to pa je zaradi neinformiranosti povzročilo negodovanje. Na podlagi zastavljenega vprašanja preko SDK DO so delavci prejeli informacijo o tem, da tovrstnega stropa ni moč dobiti na tržišču in da le OPT Tržič ima tak strop, prodaja ga pa le pod pogojem, da Obrtno podjetje tudi samo prevzame montažo. Glede na obremenjenost naše mizarske delavnice z rednim vzdrževanjem je bilo po mnenju tehničnega sektorja edino možno in pravilno zaupati sanacijo stropov OPT-ju Tržič ter tako prostora čimprej usposobiti. Pojasnilo so delavci prejeli pismeno preko SDK DO. In vse ostalo Dejansko so vsi obravnavani problemi malenkostni, če jih JE TO ALI SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA POSTOPA PRAVILNO? V četrtek, 14. maja, je bil v gasilskem domu zbor delavcev DSSS. Na podlagi dogovora posvetovalnega organa direktorja je bil zbor sklican ob 13. uri in to je bilo objavljeno v Dnevnih informacijah. Potem pa je predsednik odbora za samoupravno delavsko kontrolo v DSSSmenil,daječasapremalo in zbor je bil prestavljen na 12.30 uro. Za primerjavo: v TOZD Oplemenitilnica so zbor sklicali ob 13.15 uri in z istim dnevnim redom ! Zbor delavcev v DSSS je bil končan ob 13.30 uri. Na koncu ocenjujemo skozi prizmo vsakodnevnih težav v DO, o katerih tako radi poklepetamo, ne ukrenemo pa nič. A v primerjavi z delom odborov za SDK prejšnjega mandata se vendarle marsikaj premakne. Prav zato velja na koncu povabilo: predlagajte organom SDK zadeve, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Konec koncev so vsi cilji našega socialističnega samoupravljanja isti za nas vse. M. V. PS: Za dežurni stolpec SDK smo prejeli s strani delavk kontrolnega oddelka dopis v katerem izražajo željo, da se razčistijo nekatere zadeve v zvezi z okrepčevalnico. Njihov dopis in odgovor bomo posredovali skupaj v naslednji številki, ob tem pa poudarjamo, naj bodo vprašanja, pobude in predlogi v bodoče tudi podpisani. Uredništvo PRAV? zbora je sicer predsednik apeliral na vse delavce, naj do dveh normalno nadaljujejo z delom — a precej jih je to razumelo kot posedanje na klopicah, klepet na vogalu itd. Zakaj je prišlo do tega? Zato, ker je samoupravna delavska kontrola v DSSS napravila nekaj, kar je povsem skregano z napori za stabilizacijo, varčevanjem, višjo produktivnostjo, boljšim izkoriščanjem delovnega časa itd. Vse kaže, da smo v BPT tako bogati, da se z delovnim časom igramo kot svinje z mehom. Zanima me le, kaj bo rekel odbor za SDK v DSSS tedaj, ko bomo analizirali izkoriščanje delovnega časa? M. V. FOTO VEST Ob 25. maju — dnevu mladosti je koordinacijski odbor ZSMS pripravil v gasilskem domu proslavo na kateri so z recitacijami nastopili naši mladinci NAŠ RAZGOVOR V prejšnji številki glasila smo objavili sestavek o oblikovanju in vrednotenju del oz. nalog, tokrat pa objavljamo razgovor s tremi sodelavkami o tem kako potekajo obravnave predloženega gradiva. Obravnave so bile po sindikalnih skupinah, na nivoju družbenopolitičnih organizacij in na delavskih svetih, naše sogovornice pa so povedale: Bohinc Nada — tkalka na KOVO 275 »Gradivo smo obravnavali na sestanku sindikalne skupine, kjer nam je bila s strani stro- kovne službe posredovana informacija in podana obrazložitev. Moram reči, da vsega nismo razumeli, saj za tako strokovno pripravljeno gradivo ni bilo na razpolago dovolj časa, da bi se zadeva temeljito proučila. Žal so v gradivu navedene le točke iz katerih se ne da ugotoviti koliko bo to zneslo v dinarjih. Ne bi bilo narobe, če bi posamezne primere preračunali v osebni dohodek, da bi lahko videli koliko bodo npr. tkalke zaslužile. Kljub temu, da OD po novi ocenitvi ni znan, smo iz primerjave z drugimi deli in nalogami ugotovili, da so tkalke glede na odgovorno delo slabo ocenjene. Naše delo vpliva na poslovni uspeh delovne organizacije, kvaliteta dela je izredno pomemben faktor pa tudi delovni pogoji bi morali biti bolje ocenjeni. Skratka, za svoje delo bi rade več zaslužile, zato tudi menim, da naše delo ni realno ocenjeno. Ob obravnavi je bila izražena tudi pripomba, da je preveč delavcev po pisarnah, za katere moramo delati.« Bizjak Sanda in Bešter Breda — vezilji v TOZD Konfekcija V oddelku vezilnice smo se dogovorili, da midve pregledava predloženo gradivo ter za nejasnosti vprašava vodjo TOZD. Ta nama je celotno zadevo dobro obrazložil, tako, da jo razumeva, čeprav je vse skupaj dosti zamotano, in za delavce težko razumljivo. Za temeljit pregled in oceno ter konkretne pripombe bi bilo potrebno precej več časa kot ga imamo na razpolago. V okviru sindikalnih skupin, na seji IO OO ZS in DS TOZD je sicer razprava tekla, toda točke in procenti ne dajo prave slike, le bežna primerjava glede na število točk je bila možna. To pa seveda še ne pove kakšen oseben dohodek bo delavec prejemal. Pogrešili smo konkretne izračune osebnega dohodka na osnovi novega sistema vrednotenja, zato smo samo poskušali napraviti konkretni izračun osebnega dohodka. Izračunan primer ni dal vzpodbudnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je med posameznimi stopnjami preveč razlike, manjkajo vmesne stopnje, saj je za prehod iz enega v drug razred potrebno preveč točk. Tudi o samem razponu smo imeli pripombe, saj smatramo, da so razlike na proizvodnih delih med najvišjim in najnižjim prevelike. V oddelku šivalnice je bila dana splošna pripomba, da so ocenitve prenizke tudi pri dinamičnem naporu. OB MEDNARODNEM LETU INVALIDOV Invalidnost je razširjen pojav in kompleksna problematika, ki jo je potrebno obravnavati v sodelovanju zdravstva, družbenih institucij (SPIZ, skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti za zaposlovanje, društev) in gospodarskih dejavnosti oziroma delovnih organizacij, ki zaposlujejo invalidne osebe. Vletošnjem letu, ki poteka v znamenju invalidov, se tej problematiki posveča še posebna pozornost. Akcijski programi in delo družbenih institucij, društev in delovnih organizacij potekajo predvsem v smeri, da se zagotovijo vsi pogoji za enakovredno in enakopravno vključevanje delovnih invalidov v delovni proces in da se jim omo-.goči polno sodelovanje v našem družbenem življenju. Najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti so bolezni, ki se največkrat počasi razvijajo in so povezane s kulturnimi in sociopsihološkimi dejavniki. Ko bolezen doseže določeno stopnjo, človek začasno preneha izvajati pomembne družbene vloge. Ko pa zaradi bolezni sledi določena stopnja prizadetosti —invalidnost, mora posameznik sprejeti svojo novo vlogo, naj si to želi ali ne. Mnogi ljudje kljub prizadetosti nikoli ne dovolijo kategorizacije invalidnosti, ker se potem čutijo družbeno razvrednoteni. Kako sprejme invalidna oseba svojo novo vlogo je v veliki meri odvisno od tega, kakšna je reakcija okolja na invalidnost. V tej fazi je pomembno delovno okolje — ustrezna rehabilitacija oziroma zaposlitev in enakovredna vključitev invalidne osebe v družbeno življenje. Ker je delo za človeka izrednega pomena, ugotavljamo delovno zmožnost oziroma preostalo delovno sposobnost posameznika. Precej invalidnih oseb, tudi z najhujšo prizadetostjo, je možno usposobiti za delo ali vsaj večjo samostojnost. Ocena invalidnih oseb na preostalo delovno sposobnost je osnova za rehabilitacijo oziroma ustrezno zaposlitev posameznika. Kompleksna obravnava, ki zajema spremljanje in pripravo posa-'meznika na ocenitev invalidske komisije, iskanje drugega dela I— rehabilitiranje, urejanje pra- NOVA SLIKA FRANA LEVSTIKA Pred letošnjo 150-letnico rojstva pisatelja Frana Levstika je Prešernova družba izdala dve sliki z njegovim portretom in faksimilejem podpisa. Primerni sta za opremo slehernega kulturno urejenega prostora, potrebovali pa ju bo- vic, ki jih invalidnim osebam omogočijo zakoni, spremljanje in pomoč pri adaptaciji in integraciji v novo delovno okolje, pa zahteva polno sodelovanje ustreznih institucij predvsem pa posebno pozornost delovnega kolektiva. Samo v neposrednem stiku z invalidno osebo lahko spoznamo njene potrebe in želje in njo samo kot osebnost. Razumeti invalidno osebo pomeni doumeti stanje, v katerem je, to pa je sprejemanje invalidne osebe kot drugačnega, vendar enakovrednega človeka. Delovna organizacija je dolžna zagotavljati možnosti za zaposlitev invalidnih oseb. Tekstilni industriji ta dolžnost velikokrat predstavlja težak problem. Stoječe delo, prisiljena drža, prah in ropot, neprijetni klimatski pogoji, nočno delo — vse to so delovni pogoji, ki spremljajo tehnološki postopek naše DO in predstavljajo precejšnjo oviro pri poslovanju invalidnih oseb. Trenutno BPT zaposluje 21 delovnih invalidov II. kategorije in 57 delovnih invalidov III. kate-.gorije. V zadnjih 5 letih se je invalidsko upokojilo 73 delavcev. Tako visoko število invalidskih upokojitev je pogojeno tudi z dejstvom, daje povprečna starost celotnega delovnega kolektiva BPTnad 30let. Največ invalidnih oseb je zaposlenih v TOZD Konfekcija in DSSS — strokovne službe, kjer je glede na lažje pogoje, zaposlitev invalidne osebe tudi najbolj ustrezna. Vsekakor so to podatki, ki kažejo na angažiranost delovnega kolektiva BPT, da v okviru razpoložljivih možnosti svojim delavcem z zmanjšano delovno sposobnostjo nudi pogoje za enakovredno vključevanje v delovni proces, obenem pa nas opozorijo, da tudi na tem področju izkoriščamo obstoječe notranje rezerve, se poslužujemo vseh možnosti adaptacij strojev, izboljšujemo delovne pogoje in aktivno sodelujemo v procesu zdravljenja in rehabilitacije invalidnih oseb. Na ta način bomo pripomogli k zadovoljevanju osnovne človekove potrebe in želje — da bi bil aktiven in da bi ga okolje priznavalo. G. N. ste za proslavo, s katero boste to obletnico gotovo obeležili. Prva, večja, formata 35 x 50 cm, stane 80 dinarjev: druga, manjša, formata 25 x 35 cm pa 60 dinarjev. Obe sta tiskani na kartonski papir, z rahlim barvnim odtenkom. Naročila pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana. BILI SMO V BEOGRADU Iz Tržiča je odšlo 51 najbolj prizadevnih in aktivnih mladink in mladincev na že 25. prireditev ob dnevu mladosti na stadion JLA v Beograd. Iz BPT je bilo med njimi 5 mladincev. V Ljubljani smo se priključili mladinkam in mladincem iz vse Slovenije, od koder smo se s posebnim vlakom odpeljali v Beograd. V Beograd smo prispeli 25. 5. 1981 v zgodnjih jutranjih urah. Takoj po prihodu smo se vključili v dolgo kolono mladih, ki se je nemo pomikala proti grobu našega dragega tov. TITA na Dedinju. Popoldne smo si lahko ogledali Beograd. Proti večeru smo odšli na stadion, kjer se je odvijala sklepna prireditev. Na osrednji prireditvi dneva mladosti je 8000 nastopajočih enoglasno izrazilo željo vseh Jugoslovanov: nadaljevati delo in misel tovariša Tita, ki ostaja svetel vzgled in neizbrisljiv spomin naših src. Na veličastno okrašenem stadionu so zvoki fanfar oznanili začetek prireditve. Fantje in dekleta v modrih, rdečih, belih in rumenih oblekah so izvajali točke, ki so simbolizirale štiridesetletni razvoj naše domovine v socialistično samoupravno družbo, katere moč je v bratstvu in enotnosti narodov, naši skupni veri v svobodno izbrano pot, s katero stopamo v bodočnost. Ob koncu slavnostne prireditve je tov. Ivan Ižak, strojni ključavničar iz Beočina predal štafeto mladosti 81 predsedniku ZSMJ Miodragu Vukoviču, ki je po krajšem pozdravnem govoru predal besedo Sergeju Kraigherju. Sergej Kraigher je mladim čestital za praznik. Po govoru je iz stadiona zazvenela pesem »Druže Tito mi ti se ku-nemo . . .«. Prireditev se je zaključila s čudovitim ognjemetom. Z občutkom sreče in veselja, da smo lahko prisostvovali na osrednji proslavi, smo se vrnili v Tržič. S. V. to vozili, nastal ogromen kup, ki se je kasneje spremenil v dva dni goreči kres. Glede na dotrajanost zaščitne strehe na parkirišču je bilo nujno le to obnoviti. Z novo trstiko so nladinci v celoti pokrili en del parkirišča, drugi del pa so obnovili do take mere, daje stanje povsem zadovoljivo. Opravljenih je bilo še vrsto drugih del tako, da akcijo ocenjujemo kot izredno uspešno. Pohvala za opravljeno delo velja vsem udeležencem akcije, saj so do- kazali, da so pripravljeni prijeti za vsako delo in ga tudi v redu in brez problemov izvršiti. Naj ob koncu zapišemo še imena mladincev, ki so sodelovali na akciji: Jurič Anton, Novak Božo, Jurkič Boro, Dolinar Cveto, Žunec Suzana, Zalokar Darka, Benič Besim, Karamet Darko, Kopše Silvo, Bizjak Marko, Brovč Miro, Muratovič Mirsad, Živlakovoč Miran, Fornazarič Lidija. J. F. MUDI NA DELOVNI AKCIJI r KNJIGE PREŠERNOVE v DRUŽBE Pred začetkom sezone v našem počitniškem domu v Poreču je bilo potrebno opraviti precej del, tako vzdrževalnih kot tudi ostalih. Ob tem so se izkazali naši mladinci, ki so organizirali delovno akcijo. Petnajst mladink in mladincev je odšlo v Poreč, kjer so po navodilih strokovnih delavcev 'iz VEO izvajali že prej določena dela. Najprej je bilo treba skopati jarek za položitev novega kabla za elektriko za hišice na zgornji strani letovišča. To so fantje hitro opravili, ko pa je bil kabel položen so ga zasuli ter pričeli z drugimi deli. Poleg razkladanja peska iz kamiona so fantje uspešno delali pri betoniranju plošče pred upravno zgradbo, nekaj pa se jih je lotilo pomola, kjer je bilo treba zasuti in zabetonirati luknjo, ki jo je ob neurju v zimskem času napravilo morje. Tu delo ni bilo lahko, saj je bilo treba prenesti precej težkega kamenja ter poleg sanacije samega pomola urediti tudi ostali del valobrana. Ena skupina je bila zadolžena za čiščenje letovišča, saj je bilo iglic, vej ter smeti toliko, da je ob obali kamor so Prešernova družba nam je posredovala prispevek o zbirki »Ljudska knjiga« v kateri že 25. leto izhaja vrsto lepih, naprednih, prevedenih romanov iz vse svetovne književnosti. V letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti. Janoch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »Velike nemške zgodovine«. Philip Roth: ZBOGOM COLUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine. Adii Jakubov: ULUGBE- GOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka. Kobo Abe: ZENSKA S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džum-pel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. Ta ja- ponski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu. Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim. Cena 'vseh šestih knjig je 800,00 din, možnost plačila je v največ štirih zaporednih obrokih. Interesenti naj izrežejo naročilnico na 11. strani jo izpolnijo ter pošljejo na naslov Prešernove družbe. Naročilnica na strani 11. 7 Delo pri mešalcu je šlo našim mladincem dobro od rok RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL Na podlagi 25. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Tržič je skupščina SSS na 11. redni seji dne 2. junija 1981 in Odbor za planiranje in graditev stanovanj na svoji 12. redni seji dne 19. maja 1981 sprejel sklep, da se objavi RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM ZA NAKUP, GRADNJO IN REKONSTRUKCIJO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ I. NAMEN POSOJIL 1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske — Poslovni enoti Tržič v letu 1981, in sicer do skupne višine 6.000.000,00 din. 2. Razpisa se udeležijo lahko le delavci organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana SSS Tržič in delavci, ki delajo pri samostojnih obrtnikih in združujejo sredstva pri SSS, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. 3. Razpisa se udeležijo lahko le delavci, katerih delovna organizacija da soglasje za odobritev posojila, za zaposlene pri samostojnih obrtnikih da soglasje združenje obrtnikov. II. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Zahtevke za posojila bo zbirala Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — Poslovna enota Tržič, neposredno od prosilcev ali preko pristojnih služb organizacij združenega dela na podpisanih obrazcih, kijih ima Ljubljanska banka — Poslovna enota Tržič, v času od 20. 6. do 20. 7.1981. 2. Prosilci dobijo posojilo za: a) nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini, b) dograditev hiše, ki je že zgrajena do vključno III. gradbene faze. Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi dela- c) adaptacijo stanovanj, če se s tem pridobi stanovanjska površina, d) nakup montažne hiše, če je zgrajena prva plošča. 3. Obrestna mera za posojila je 4%, najdaljša odplačilna doba za posojila delavcem sme biti 20 let. Po poteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila še v skladu z 28. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 1/74) poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2%. 4. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni posojilojemalci. 5. Posojilojemalci, ki so posojilo iz navedenih sredstev že prejeli, se razpisa ne morejo ponovno udeležiti. 6. Če komisija, ki pripravlja predlog za odobritev posojila ugotovi, da so podatki, ki jih je navedel prosilec v prošnji za posojilo neresnični, bo prosilec izločen iz nadaljnjega postopka za pridobitev posojila. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI — ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI IN NAKUPU MONTAŽNE HIŠE 1. Delavec organizacije in delavec, ki dela pri samostojnem obrtniku, ki združuje del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje nastopa kot prosilec, če redno namensko varčuje po bančnem pravilniku ter ni imetnik stanovanjske pravice ali ima neprimerno stanovanje. 2. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja v osebni lasti in za nakup montažne hiše in potrebna lastna udeležba izražena v % od cene standardnega stanovanja sta razvidna iz naslednje tabele; vec na podlagi namenskega varčevanja, ali da ima vezana svoja sredstva po bančnih pravilnikih v banki, ne štejejo pa se posojila, ki jih je prosilec dobil v OZD. Namenskega varčevanja in vezave ne morejo preklicati pred potekom pogodbe. Prosilcu, pri katerem izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 3.900,00 din za gradnjo stanovanjske hiše oz. ostalih namenih, določilo o namenskem varčevanju oz. vezanih vlogah ni obvezna. Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne OD obeh zakoncev, ne pa tudi njihovih otrok, ki že prejemajo OD. Za člane družine štejemo: obazakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo v skupnem gospodinjstvu z zakoncema. Po ugotovitvi končnega števila upravičenih prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje (lastna udeležba, namensko varčevanje, itd.), bo odbor za planiranje in graditev oblikoval najvišje možne % posojila za posamezno kategorijo upravičencev tako, da se čim bolj pokrijejo potrebe z višino razpoložljivih sredstev. — za 4 člansko družino je — za 5 člansko družino je — za 6 člansko družino je — za 7 člansko družino je Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojila za večjo stanovanjsko površino. 7. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni gradnji se upošteva izhodiščna cena za 1 kv. m, vzeta po kupoprodajni pogodbi iz leta 1981 in znaša 1 8.100 din Av. m. 8. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki — ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine, — ki kupuje standardno stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, — ki kupuje standardno stanovanje. IV. POSEBNI RAZPISNI POGOJI — ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI ALI ADAPTACIJE 1. Delavec organizacije in delavec, ki je zaposlen pri samostojnem obrtniku, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določbah sporazuma in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ter nima lastnega standardnega stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. Nove % najvišjega možnega posojila pri posameznih kategorijah sprejme Izvršni odbor, ko sprejme dokončen sklep o dodelitvah posojila. Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge SSS se pri odobritvi posojila upošteva kreditno sposobnost obeh zakoncev. Kratkoročne obveznosti z vračilom do 1 leta se ne upoštevajo. 4. Posojilo se zavaruje s kreditno sposobnimi poroki. 5. Redno odplačevanje posojila zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 6. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis posojilo za standardno stanovanje. Velikost standardnega stanovanja je: 72—75 kv. m 75—80 kv. m 80—85 kv. m 85—100 kv. m Prosilec, ki v letu 1981 nima namenskega varčevanja sc k razpisu priglasi lahko na osnovi pismene izjave, da veže sredstva po predpisih banke in s tem izpolni pogoj namenskega varčevanja. Namenskega varčevanja oz. vezave ne more preklicati pred potekom pogodbe. 2. Višina posojila, ki jo dobi delavec za zidavo družinske stanovanjske hiše mora biti določena ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje in cene za kv. m stanovanjske površine standardnega stanovanja in je s sklepom Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič za leto 1981 dogovorjena cena za 1 kv. m 20.000,00 din. 3. Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, lahko znaša največ 60% od predračunske vrednosti oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino. 4. Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice ali s kreditno sposobnimi poroki. 5. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki — ima nižji osebni poprečni dohodek na člana družine, — zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda, — bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno stanovanje. če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS za leto 1980 8.767,00 din potrebna lastna udeležba v % od cene standardnega stanovanja — najmanj možno posojilo pri SSS v % od cene standard, stanovanja — največ do 60% 20 30 nad 60 do 90% 25 25 nad 90 do 120% 30 20 nad 120 Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev. 6. Pri zidavi stanovanjske družinske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo v višini, ki je v razpisu določena v % od vrednosti standardnega stanovanja. Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS za leto 1981. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je povprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo osebne meseč- ne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njihovih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člana družine štejejo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine. 7. Višina posojila, ki ga prosilec za gradnjo družinske stanovanjske hiše dobi za namene iz II. poglavja tega razpisa — splošni razpisni pogoji — dograditev hiše in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku in znesku v odvisnosti od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: če znaša povprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s povprečnim znaša lastna udeležba možnost posojila mesečnim OD v SRS % najmanj % din za leto 1980 8.767,00 din nad 50% do 50% do 75% 25 30 243.750,— 292.500,— 30 25 292.500 243.750 nad 75% do 100% 35 341.250,— 20 195.000 nad 100% do 120% 40 390.000,— 15 146.250 nad 120% 45 438.740,— 10 97.500 Izračun je izdelan za standardno stanovanje v individualni hiši 75 kv. m stanovanjske površine za 1—4 člansko družino, pri ceni 20.000,— din za 1 kv. m. Za vsakega nadaljnjega člana pa se površina poveča v skladu s 6. točko tretjega poglavja tega razpisa. Po ugotovitvi končnega števila upravičenih prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje (lastna udeležba, namensko varčevanje, itd.) bo odbor za planiranje in graditev oblikoval najvišje možne % posojila za posamezno kategorijo upravičencev tako, da se čimbolj pokrijejo potrebe v višino razpoložljivih sredstev. Novi % najvišjega možnega posojila sprejema Izvršni odbor, ko sprejme dokončni sklep o dodelitvi posojila. Pri adaptacijah je najvišji odstotek 20% in se znižuje za 5% po posamezni kategoriji. 8. Nadalje se morajo posojilojemalci zavedati, da bodo takoj po dograditvi hiše, adaptaciji ali nakupu stanovanja izpraznili dosedanje stanovanje (če tako stanovanje zasedajo) in se vselili v dograjeno stanovanjsko hišo ali novo stanovanje. 9. Če se ugotovijo spremembe načrtov in je gradnja označena kot proti predpisom (črna gradnja) se odobrena sredstva morajo vrniti posojilojemalcu. Ugotovitev kršenja predpisov sporeči oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Način vračila za vsak primer posebej določi Odbor za planiranje in graditev. V. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojila in potrjenim izjavam delovnih organizacij, da vročajo sredstva v Ljubljansko banko — TGB — Poslovno enoto Tržič, predložiti še: a) za nakup stanovanj in gradnjo montažne hiše predkupoprodajno pogodbo, potrdilo o višini povprečnega mesečnega dohodka v letu 1980, izjavo porokov, dokazilo o namenskem varčevanju, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa skupščine občine Tržič, administrativno prepoved na OD v dveh izvodih, potrdilo o premoženjskem stanju b) za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo porokov, potrdilo o višini povprečnega mesečnega OD v letu 1979, potrdilo o številu članov družine od upravnega organa SO Tržič, administrativno prepoved na OD v dveh izvodih, potrdilo o premoženjskem stanju. c) delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih pa poleg zahtevane dokumentacije priložijo še potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmerje. Vse informacije in sprejem zahtevkov po tem razpisu opravlja Ljubljanska banka — temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Tržič, v času uradnih ur. IN MEMORIAM Kruta usoda je napričako-vano in boleče iztrgala iz naših vrst znanca, prijatelja in izrednega sodelavca VILIJA PANGERŠIČA Zahrbtna in huda bolezen je prekinila življenjsko pot človeka, ki je bil 35 let naš sodelavec, človek, ki je kot 14-letni fantič prišel v BPT \ ter se izučil za mizarja ter ' ostal zvest član kolektiva de njegove nenadne in prezgodnje smrti. Bil je dober tovariš, sposoben in vesten delavec, vedno je bil pripravljen pomagati sodelavcem in nobeno delo zanj ni bilo pretežko. Kot mojster je užival velik ugled pri sodelavcih, saj je poleg strokovnosti znal delati z ljudmi, znal je biti človek, ki je za vsakogar našel prijazno, prijateljsko in odkrito besedo. Uspešno je delal tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, aktiven pa je bil tudi izven delovne organizacije. Težko je verjeti, da Vilija ni več med nami; pogrešali ga bomo kot prijatelja, sodelavca, dobrega in izkušenega mizarja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Sodelavci NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE A J Andrew SINCLAIR: JACK (Življenje Jacka Londona) Andrew Sinclair je prvi pomembnejši biograf, ki so mu omogočili vpogled v vse Lon-donove dnevnike, pisma in zapiske, zato ni čudno, da je lahko tega tako priljubljenega pisatelja prikazal popolneje kot drugi. Jacka Londona so si lastili pripadniki vseh mogočih strank, struj in usmeritev. Socialisti so gledali na njegovo življenje kot na tragično zgodbo velikega ameriškega revolucionarja, ki ga je spridil kapitalizem, hkrati pa so ga hvalili kot proletarskega junaka in preroka, kije svaril pred fašizmom. Hčerka Joan ga je videla kot izmučenega človeka, polnega dvomov, ki pa se ji je zdel občudovanja vreden že zato, ker je tako zelo prerasel dediščino svojega nesrečnega, samotnega in pre-stopniškega otroštva. Nekateri znanci so prikazovali Londona kot neodgovornega alkoholika in slaboumnega lažnivca, drugi kot brezmejno ambicioznega človeka, ki je omagal pri štiridesetih letih, ker se mu je sesul mit o latni veličini, mladosti in moči. V resnici pa je Jack sam ustvaril podobo možatega in pogumnega junaka, pisatelja, ki je doživel vse, o čemer je pisal, človeka, čigar življenje je bilo od začetka do konca roman. Hotel je biti dosleden, vendar ni mogel nikoli uskladiti nasprotujočih si sestavin svoje narave. Bil je intelektualec in delavski vodja, bogataš in revež, pustolovec in kmet. Predvsem pa je bil velik pisatelj, ki ga še danes bero miljoni na svetu. Pierre REY: NORO POLETJE Noro in na videz nemogoče je, da se na tekočem računu mladega uslužbenca, ki je brez ficka in so ga za nameček postavili še na cesto, na vsem lepem znajde milijon in več dolarjev. Toda, ko se to vendarle zgodi, postane mogoče vse. Vsaj za Alana, glavnega junaka te knjige. Računalnik ga je čez noč naredil za milionarja. Kaj storiti? Možnosti je vse polno. Alan se odloči za počitnice na Ažurni obali. Znajde se v družbi milijonarjev, v svetu razkošnih hotelov, jaht, igralnic, najdražjih avtomobilov, uživaštva, pa tudi zločinov. TEKSTILIADA V KEGUANJU V eni naših številk smo poročali o nastopu naših kegljačev na regijskem kegljaškem tekmovanju, ki je bilo na novem kegljišču v Škofji Loki in je štelo za uvrstitev na republiško tekmovanje tekstilcev v kegljanju, ali kot temu pravimo »kegljaška tekstiliada«. Ker so bili naši kegljači v okviru regije najboljši, so se uvrstili v finale, ki je bilo v Ajdovščini. Tudi' tokrat so dosegli naši tekmovalci zelo dobre rezultate in v skupni uvrstitvi med osmimi finalisti osvojili peto mesto. Zmagali so tekmovalci iz MTT drugi so bili kegljači Tekstila iz Ljubljane, tretji pa predstavniki Tosarne iz Domžal. Kot zanimivost velja povedati, da so se domačini uvrstili za našo ekipo z zaostankom 17 točk. Poglejmo še, kako je potekalo tekmovanje po posameznih disciplinah. V borbenih igrah je slavila ekipa Tekstila iz Ljubljane z 828 keglji pred Mariborčani s 797 keglji, na odličnem tretjem mestu pa so bili naši tekmovalci, ki so podrli le tri keglje manj kot drugouvrščeni. Sledijo: 4. Novo-teks 785, 5. Tekstina 772, 6. Kors Rogaška Slatina 744, 7. Tosama Domžale 729 in 8. Toper Celje 710 kegljev. V disciplini 6 x 200 lučajev so bili najboljši kegljači MTT s 5094 keglji, drugi so bili tekmovalci Tekstila iz Ljubljane s 4992 keglji, Novoteks je bil ,s 4961 keglji tretji, naši tekmovalci pa so zasedli četrto mesto s 4894 keglji (Aljančič 787, 1. Štrukelj Minka 2. Osolin Irena 3. Cerkvenik Silvana 12. Zaletel Silva 27. Zupan Olga 33. Ranko Irena 41. Pečar Marjeta Polajnar 773,~Koder 762, Zaletel 843, Ahačič 836, Košir 893). Peti so bili kegljači Tosarne, šesti Toper, sedmi domačini, osmi pa Kors. V tekmovanju dvojic sta zmagala Špes in Modrinjak iz MTT s 1742 keglji, Pirc in Zupančič iz Novoteksa sta bila s 1739 keglji druga, naša dva tekmovalca Košir in Ahačič sta zasedla odlično tretje mesto s 1729 keglji. Koder in Zaletel sta bila s 1605 keglji na petnajstem, Aljančič in Polajnar pa s 1560 keglji na 17. mestu. V posamični konkurenci je zmagal Rogelj Marjan iz Zvezde Kranj (908), drugi je bil Vidrih Ljubo iz Okroglice (906), tretji pa naš tekmovalec Košir Jože, ki je podrl 893 kegljev. Ostali naši tekmovalci so se uvrstili na sledeča mesta: 21. Zaletel Cveto, 24. Ahačič Štefan, 46. Aljančič Franc, 50. Polajnar Boris, 52. Koder Drago. V ženski konkurenci so v disciplini 4x 100 lučajev zmagale Mariborčanke, ki so podrle 1563 kegljev, druge so bile tekmovalke Tosarne 1544 kegljev, tretje pa domačinke s 1493 keglji. Naše tekmovalke so bile četrte s 1441 keglji. V dvojicah sta zmagali Štrukljeva in Hafnerjeva iz Tosarne s 798 keglji, naši dvojici so zasedli sledeča mesta: Pečar-Za-letel 11. mesto s 709 keglji, Zupan-Ranko pa 12. mestos' 704 keglji. V posamični konkurenci je bil vrstni red naslednji: Tosama 419 Univerzal 405 Tekstil Ljub. 404 BPT 381 BPT 358 BPT 346 BPT 326 Pri mešanih parih sta zmagala tekmovalca MTT Špes-Hohnjec 1293 kegljev, druga sta bila Sajovic in Cerkvenik iz Tekstila 1237 kegljev, na tretje mesto pa se je uvrstil še drugi par Tekstila Štrukelj-Štrukelj s 1262 keglji. Naši pari so zasedli naslednja mesta: 11. Košir-Pe-čar, 12. Ahačič-Zaletel, 15. Zaletel-Ranko. 26. Koder-Zupan. NOGOMET Medtem ko se nogomet v zveznih ligah bliža kraju pa se je že začelo rekreativno brcanje (beri:"nogomet). » Otvoritev« so izvedli v TOZD Oplemeni-tilnica, kjer so organizirali pravo nogometno tekmo STARI-MLADI. Na igrišču v Podljubelju se je zbralo vse kar igra nogomet v tej temeljni organizaciji, seveda ni manjkalo tudi navijačev. Takoj je treba povedati, da je bilo med gledalci največ pristašev ekipe starih, kar pa je razumljivo, saj so oni glede na leta bolj potrebovali pomoč občinstva. Že na začetku tekme so mladi krenili v silovit napad in precej truda je je bilo treba, da ni prišlo do zadetka. Stari so se krčevito branili, poskušali s protinapadi, vendar so bili njihovi napori zaman, saj je že v prvi polovici prvega počasa ekipa mladih preko Nuhanoviča »načela« gol starejših sodelavcev. V tem delu igre so prejeli skupaj tri zadetke (strelci Celcar in še drugič Nuhanovič), toda to jih ni zmedlo. Da ne bo nesporazuma, tudi stari so imeli nekaj izrednih priložnosti za dosego gola, vendar jim je športna sreča obrnila hrbet in z zadetkom ni bilo, nič. Žal niso izkoristili tudi najstrožje kazni — enajstmetrovke. Le-to je nekdanji vodja TOZD, podobno kot naši profesonalni nogometaši v I. zvezni ligi, zastreljal. Nihče od soigralcev mu tega ni zameril, saj vsi vedo, da se od amaterskega nogometaša ne more zahtevati take preciznosti, da bi žoga zanesljivo prešla golovo črto. Mladi so se sicer malo nasmihali, toda to se jim je maščevalo, saj so nekaj minut kasneje tudi oni zastreljali enajstmetrovko (Benič). V odmoru sta se obe ekipi pomerili še v odbojki. Tu so stari dobesedno pregazili mlade in zmagali s 15:4. Ta zmaga jim je vlila poguma in po zaužitju ustreznih količin dopinga so v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni. Napadali so iz minute v minuto, mladi so se skušali braniti na dovoljene in nedovoljene načine in prejeli štiri rumene kartone, postajali so nervozni, njihova igra je bila podobna igri Olimpije, ko igra s Crveno zvezdo v Beogradu. Vse to je imelo posledico, da je že v šesti minuti Bajželj z izrednim strelom pre- magal sicer odličnega vratarja mladih. Ni bilo treba čakati dolgo na drugi zadetek, ki ga je dosegel Kapel. Zmanjšanje rezultata na 3:2 je povzročilo precej prigovorov na odločitve sodnika, toda ta je vztrajal pri svojem. Njegovo vztrajanje so nekateri povezali z našimi zveznimi sodniki in se začeli spraševati za koliko so sodnika podkupili itd. itd. Tekma se je razvijala naprej in stari so preko Bajžlja dosegli tretji zadetek. Obe ekipi nista bili zadovoljni z rezultatom, saj je vsaka menila, da je boljša od nasprotnikov zato sta bila odigrana še dva podaljška v katerih je Nuhanovič dosegel gol za mlade, Jolič pa za stare. Malo pred koncem drugega podaljška so imeli stari priložnost povišati rezultat na 5:4, vendar je tokrat novi vodja TOZD, tako kot njegov predhodnik, zastreljal najstrožjo kazen. To je bilo tudi opravičljivo, saj je bil v drugem polčasu vratar pri starih in je prišel izvajat enajstmetrovko popolnoma neogret. Končni rezultat je bil torej 4:4. Tekma je bila zelo zanimiva, borbena in v mejah fair playa. Pohvaliti velja vse, tako mlade kot stare, ki so dokazali, da se znajo pošteno boriti za vsako žogo, za vsak gol. Ob podobnih tekmah bi kazalo povabiti koga od profesionalcev, da bi videl kaj je borbenost na tekmi kjer igrajo amaterji. J- F. V odbojki je ekipa starih suvereno »vladala« na igrišču ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage žene in mame, Mare Smole, se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji BPT za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Karel Smole hčerki Tatjana in Gita z družinama Ob tragični izgubi moje drage hčerke Metke Gotelj, se iskreno zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem in vodstvu TOZD Predilnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča mami Malči Ob izgubi mojega dragega očeta Franca Bohinjca iz Pa-lovič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam oddelka BD-200 iz TOZD Predilnica za tolažilne besede in izrečena sožalja v teh težkih trenutkih. Hvala tudi za darovani denar in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča Bohinjc Marija Osnovni organizaciji sindikata VEO se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in obisk v času moje bolezni. Radon Matija Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija in odboru za družbeni standard se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Janc Anica Osnovni organizaciji sindikata TOZD Tkalnica, se lepo zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Posebno prisrčno se zahvaljujem Milki in Anici za obisk in darilo. Joži Pogačar Osnovni organizaciji sindikata TOZD Predilnica se zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni, sodelavkam in sodelavcem pa želim veliko delovnih spehov. Benko Helena Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica se prav lepo zahvaljujem za hitro pomoč ob moji nesreči. Iskrena .hvala sestri Barbki za predlog dežurnemu zdravniku, da sem bila odpeljana v Klinični center, kjer so mi napravili uspešno operacijo. Hvala vsem, ki ste me obiskali na domu in pošiljali pozdrave ali se zanimali za moje zdravje. Hvala tudi Osnovni organizaciji sindikata za denarno pomoč. Bodlaj Ivanka NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Joseph GOEBBELS: DNEVNIK 1942—43 Za zgodovinarja in vse tiste, ki jih zanima zgodovina nacistične vladavine in druge svetovne vojne, je ta knjiga izrednega pomena. Dnevnik Josepha Goebbelsa, Hitlerjevega ministra za propagando, je dokument posebne vrednosti, saj nam — neposreden, kakršen je — daje iz prvega vira vpogled v zakulisje nacistične hierarhije in dogajanja v mračnem tretjem reichu. Dnevniški zapiski iz obeh vojnih let so svojevrstno pričevanje o tem razburljivem razdobju velikega spopada. Strupeni doktor izpričuje v teh spontanih zapiskih čudno mešanico ostroumnega zapažanja in naivnosti, spretnosti 'in arogantnosti, cinizma in samoljubja, labilnosti presojanja in dosledne amoralnosti. In vse to je bilo tako značilno za nacionalsocialistični sistem, za to velikansko zaroto proti človeštvu. Goebbelsov dnevnik je sam po sebi najhujša obsodba nacizma, ki se v njem razkrinka do skrajnosti. Knjiga je izšla v zbirki LJUDJE IN VOJNA. Nevile SHUTE: PASTORALA Angleški pisatelj Nevile Shu-te je avtor cele vrste romanov iz časa druge svetovne vojne. Tudi PASTORALA je takšno delo — čeprav zveni naslov morebiti malce miroljubno. Res pa je, da se ta roman iz vojnih časov dogaja večinoma -na britanskem otoku, tako rekoč v zaledju velike vojne. Gre za ljubezen med Gervase, dekletom iz britanskih pomožnih ženskih oddelkov in Petrom, častnikom in pilotom bombniških enot RAF. In Peter odhaja na polete nad nacistično Nemčijo, v teh akcijah pa ni nič pastoralnega .... Pisatelj zelo plastično prikaže življenje v bombni-škem oporišču, odnose med piloti, razmere v življenju civilistov, predvsem pa vzdušje vojne in seveda v ospredju ljubezen med glavnima junakama, med Gervase in Petrom. Vzljubita se sredi vsakdanjosti, ki utegne vsak čas prinesti smrt. Vendar to poskušata pozabiti, čeprav je grožnja ob vsakem poletu prisotna. Aleš BEBLER: ČEZ DRN IN STRN Aleš Bebler je nekje v tej knjigi zapisal, da je vse življenje hitel. Kdor bo prebral to knjigo spominov, mu bo moral pritrditi. Iz rudarske Idrije, kjer je bil rojen leta 1907 in kjer je preživljal otroštvo, je moral ob prihodu italijanske oblasti s starši in sestro emigrirati v Jugoslavijo. To je bil začetek burne življenjske poti, ki gaje, razmišljajočega in revolucionarno opredeljenega komunista, vodila skozi burna obdobja njegovega in našega časa. Svoje mesto najde v naprednem študentovskem gibanju, kot politični aktivist se vključi v ilegalo in se sreča z zapori, spozna mehanizem Internacionale, pod Uralom doživlja tesnobo zaradi naraščajočega stalinizma, v Španiji se bojuje za zmago republikanskih sil, nato pa se na domačih tleh vključi v narodnoosvobodilno gibanje ter v zmagi revolucije doživi najlepšo zarjo svojega življenja. Potem postane minister prve slovenske vlade, nato pa vrsto let dela v jugoslovanski diplomaciji, se bori za pravično usodo Primorske in Koroške, od blizu doživlja dejavnost informbiroja, nato je naš delegat v Varnostnem svetu . . itd., it. To so le grobi orisi njegove poti, ki je s toplim osebnim prijemom in v žlahtno patiniranem slogu orisana v tej knjigi. NAROČILNICA r V________J TEKMOVANJE ČLANOV OTT V KEGLANJU Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Tržič je v okviru tedna mladosti v petek, 29. maja organiziralo tekmovanje članov v kegljanju. Tekmovanje je bilo na Ljubelju, udeležilo se ga je 16 članov in članic. Pri 50 lučajih za ženske in 100 lučajih za moške so bili doseženi naslednji rezultati: Ženske: L Gradišar Nevenka 2. Sajovic Sonja 3. Primožič Jana 4. Šolar Jožica 5. Dolžan Francka 6. Čebron Joži 7. Košir Jelka 8. Rožič Ana 185 kegljev 170 kegljev 163 kegljev 160 kegljev 141 kegljev 128 kegljev 124 kegljev 95 kegljev Moški: L Polajnar Boris 2. Aljančič Fand 3. Kogoj Marjan 4. Povše Anton 5. Teran Slavko 6. Sajovic Branko 7. Omerovič Hazim 8. Haler Krsto 444 kegljev 429 kegljev 375 kegljev 375 kegljev 365 kegljev 363 kegljev 338 kegljev 334 kegljev Š. J. Naročam zbirko »Ljudska knjiga« 1981 (6 knjig). Naročnino 800 din bom poravnal a) v celoti, takoj po prejemu prvih knjig b) v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih Ime in priimek: ................................................. Ulica in hišna št.: ............................................. Pošta in poštna št.: ..................„......................... Datum: ........................... Podpis:- ................... Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana PA ŠE TO Prav je, da je naše tovarniško glasilo aktualno. Zato smo v stalnem stiku z ostalimi časopisnimi uredništvi in iz ene od številk »Pavliha« smo si sposodili tole basen avtorja Slavka Pre-Ija, z rahlo adaptacijo za trži-ške razmere: BESEDE IN DEJANJA ČRNE M RA VLJE (živahno): »Po naših pravilih, pravilnikih in statutu je tvoj čas potekel. Izbrali bomo novo mravljo vodnico!« MRA VLJA VODNICA (duhovito): » Nak! Oblikovali bomo nova pravila in dopolnila!« MORALA (bere družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič): vse velike ideje so enostavne. SANJE Imel sem grozne sanje. Prav zares. V pritličju tkalnice so kar čez noč zrasli novi bleščeči stroji za predelavo steklenih vlaken. Vse je bilo prepreženo s steklenimi nitmi. Prav vse — in povrh se mi je sanjalo v barvah. Vse tkanine so bile tudi potiskane, zato so bile navljub vsemu barvane sanje kar prijetne. Sanjalo se mi je tudi, da je bila investicija steklenih vlaken rentabilna in v celoti pokrita. In sploh, če natanko razmislim, so bile moje barvne sanje malo manj grozne. Šele, ko sem se zjutraj vés prepoten zbudil in na jutranji seji delavskega sveta poslušal razlago razlogov za zakasnitev glavnega projekta za PVS, sem se prepričal v to, da sanje prav zares in nepreklicno — ne pomenijo ničesar. PRIPOVEDKA Nekoč, v dobrih starih časih, je živela deklica Rdeča kapica. Bila je pridna deklica, usmerjeno izobražena, imela je nek zaplet z volkom, babico in lovcem, ki je imel skrivno ljubezensko razmerje z babico, a vse to se je potem srečno končalo. Rdeča kapica pa je sklenila prispevati k razvoju. Tema z volkom je bila po njenem mnenju že preveč oguljena, zato se je vrgla v delo mladinske organizacije, programe, akcijske usmeritve, idejne poglede in ostale preglede ter ugotovila, da je finta z volkom pač zelo enostavna v primerjavi z družbenopolitičnim in delegatskim delovanjem. In odtlej Rdeča kapica še vedno nastopa v alternaciji z volkom, babico, košarico in lovcem. Še sreča, da se Rdeča kapica ni domislila ustanoviti SIS za razvoj Rdečih kapic — na tem področju bi zanesljivo uspela, naše leposlovje pa bi ostalo brez lepe pravljice. M v NEZGODE PRI DELU Nezgode za mesec april in maj 1981 Pri prevozu košare si je poškodoval prst Jcfimič Milovan, zaposlen v TOZD Tkalnica je neprevidno prevažal košare, ter se pri tem udaril na prst desne roke. Vbodla se je na vezilnem avtomatu Vikič Vahida, zaposlena v TOZD Konfekcija se je pri vezenju na vezilnem avtomatu vbodla v mezinec desne roke. Pri tem ji je del igle ostal v prstu. Poškodoval se je pri sestopu iz kabine tovornjaka Povalej Franc, zaposlen v DSSS, si je pri sestopu iz kabine to-varnjaka OM 25 zvil levo nogo v gležnju. IZŽREBANI REŠEVALCI Uredništvo je prejelo tokrat le 42 rešitev nagradnih križank, od teh je bilo 23 nepravilnih. Največ težav je reševalcem povzročilo italijansko mesto RIVOLI, ki je dobilo nova imena kot Rigoli, Rivili, Rivali itd. ter turška detelja ESPAR-ZETA, ki je bila največkrat »ESPARSETA«. Zaradi velikega števila nepravilnih rešitev tudi samo žrebanje ni bilo lahko, saj sta članica uredniškega odbora Metka Kogoj in predsednik DS DSSS Miro Brovč, ki sta tokrat žrebala, morala »potegniti« precej številk, da smo dobili naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 120,00 din prejme Radon Slavka TOZD Konfekcija 2. nagrado 100,00 din prejme Brame Milena — Finančni sektor 3. nagrado 90,00 din prejme Rozman Danilo — VEO 4. nagrado 80,00 din prejme Černilec Marija — Finančni sektor 5. nagrado 70,00 din prejme Švab Zvonka — Finančni sektor 6. nagrado 60,00 din prejme Valjavec Heda — Služba za kakovost 7. nagrado 50,00 din prejme Meglič Cveta — Splošni oddelek 8. nagrado 40,00 din prejme Dolžan Francka — Kadrovski oddelek 9. nagrado 30,00 din prejme Veselinovič Rado — Prodajni sektor 10. nagrado 20,00 din prejme Dolinar Marica — Prodajni sektor KADROVSKE NOVICE V mesecu aprilu in maju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Joveva Blagorodka Mušič Senada Vukadinovič Dušanka Hodžič Umija Kardašcvič Mina Bezjak Anica Arnaut Omer Krohot Vesna Maleševič Nenad iz JLA TOZD Tkalnica Savič Zoran iz JLA Mehonič Rahmane Dautovič Mine čoralič Sabi ra Stamenova Dušanka Mahmuljin Halida Smajič Ha j ra Karupovič Sadika Bičevič Saima Škrbič Slavica Plavščič Drina Šabič Osman Jurkič Luka II. Jokič Djurad TOZD Oplemenitilnica Benič Besim Hot Zufdija Stevanovič Jelka Velič Sabid TOZD Konfekcija Ibradžič Asi m a Vzdrževalno energetski obrati Mehanovič Derviša Bodiroža Radmila Ovsenek Ivan Torkar Lado DSSS Čanak Vladimir Lohaj Ismi Balantič Maja V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji Delavci: Sporazumno Mehič Sabid Dajič Božo Kopač Marjan Po lastni izjavi Bašuljevič Enver Jordan Marija Mašinovič Sead Krupljanin Momir Mehurovič Asima Kadivnik Milka Pravilna odpoved Nestič Vera Odhod v JLA Radanovič Boro Mašinovič Devead Marenič Zvonko Meglič Franci Jurič Viktorin V pokoj Pavlin Kati Meglič Jože Zupan Marija Invalidska upokojitev Smolej Janez Perko Anton Petrnelj Slavko Cör Franc Perč Milena Prenehanje del. razmerja za določen čas Lombar Marija Balantič Maja NAŠE MAMICE Stajič Biserka rodila 9. 2. 1981 deklico Delič Rezija rodila 27. 1. 1981 dečka Grgič Martina rodila 26. 2. 1981 dečka Hrnčič Silva rodila 12. 3. 1981 deklico Kukič Nedeljka rodila 27. 3. 1981 deklico Šerval Stanislava rodila 24. 4. 1981 dečka Šerval Mara rodila 6. 4. 1981' dečka Rupar Antonija rodila 4. 5. 1981 dečka Bambič Milena rodila 13. 4 1981 deklico Mohar Marija rodila 10. 4. 1981 deklico Mehič Zekija rodila 30. 4 1981 deklico Kneževič Bojka rodila 27. 4. 1981 deklico Ibradžič Asima rodila 11. 5 1981 deklico l »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marqa, Eter Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.