Največji Za New Za i državah York cclo lato celo lato GLAS NARODA Ustjslovenskih delavcev t Ameriki« TELKFOH; OHtlm S—3878 HO 274. — ŠTEV7274 largest Slovenian Da3y in the United State-«. except Sunday« and legal Holiday«. 75*000 Entered m Second Claw Matter September 21. 1903, at the Port Office at New York, K. Y„ under Art of Congress of March 3, 1870 HEW YORK, MONDAY, HOVE MBEB 21, 1932 — POHDELJEK, 21. HOVEMBBA 1932 TELEFOH: CHelaea 3—3878 VOLUME XL. — LETHIX XL. JAPONSKA SKUSA UPRAVIČITI SVOJE STAUSCE Delavska Federacija za preklic prohibicije JAPONCI PRAVIJO, DA SO PRAVILNO RAVNALI, DOČIM SO KITAJCI PREKRŠILI POGODBE Tokio smatra mandžurski problem za popolnoma resen. — Japonska vlada bo trdno vztrajala pri svoji dosedanji po!itiki. — Zaradi nepostavnosti, ki so jih zakrivili Kitajci v raznih delih Mandžurije, je morala Japonska poseči vmes. — Lyttono-vo poročilo pred svetom Lige narodov. WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — Japonska zatrjuje, da je z ozirom na Mandžurijo v vseh ozirih popolnoma nedolžna. To je jedro dolge note, ki jo je poslala japonska vlada Ligi narodov ter je istočasno odgovor na poročilo Lyttonove komisije, katera je obdolžila Japonsko, da je nasilno vdrla v Mandžurijo in nesramno kršila sklenjene pogodbe. — Japonska, ki je pred Ligo narodov in pred vsem svetom obtožena vpada in kršenja pogodb, temelji svojo obrambo na dve točki. Pravi, da je vse, kar je počela v Mandžuriji, počela v silobranu ter da so bili faktični napadalci Kitajci. Japonska nota bo jutri predložena svetu Lige narodov. — Japonska je morala poseči vmes, — je rečeno v noti, — ker so Kitajci zakrivili po raznih delih Mandžurije razne nepostavnosti. Ta provinca je bila brez vsake redne vlede, prebivalstvo je bilo izpostavljeno brezprimernemu izkoriščanju, in Japon ska je bila prisiljena zaščititi svoje državljane ter braniti svojo lastnino. Ako je to storila, nikakor ni prekršila določb Kelloggove pogodbe in pogodbe, sklenjene med devetimi silami. Poročilo Lyttonove komisije je baje polno predsodkov ter je v vseh ozirih enostransko. Na prvi pogled je jasno, da se zavzema za kitajske interese. Japoncem očitajo, da so zasedli Mukden, toda to se je zgodilo zgolj zaradi tega, ker so Kitajci razdejali progo južnomandžurske železnice, ki je japonska last. Nota jasno in odločno ugotavlja, da Japonski niti na um ne pride, da bi se odpovedala svojim interesom v novi državi Mančukuo, ki je nastala iz Mandžurije. — Japonska nikakor ne more dopustiti, da bi bili njeni odnošaji napram tej novi državi na nesigur-nem temelju. Vse države naj bi priznale Mančukuo in jo pomagale k razvoju. Edinole na ta način bi bilo mogoče stabilizirati odnošaje ter ustvariti mir na daljnem iztoku. Nadalje skuša Japonska dokazati, da ona ni bila ustanoviteljica nove države. V kitajskem prebivalstvu v Mandžuriji se je porodila želja, da se otrese svojih starih gospodarjev, ki so ga izkoriščali, sle-parili in zatirali. Prebivalstvo je zahrepenelo po samostojni državi, katere bi pa nikakor ne moglo dobiti brez pomoči japonskega vojaštva. V noti je posebno značilen tale odstavek: — Po svetu je dosti primerov, da je bila proglašena neodvisnost kake države v navzočnosti tujega vojaštva. O postavnosti tega postopanja ni pozneje nihče dvomil. (S tem Japonci mislijo najbrže ustanovitve neodvisne Paname in Estonske.) Proti koncu note opozarja japonska vlada Ligo narodov na zopetno ustanovitev miru in reda v Mandžuriji. Edinole po severnem delu se klati nekaj kitaj-a ki h regimentov, katere podpira nankinška vlada, sicer pa vladata po državi uzoren red in mir. Nota, ki jo je objavilo tukajšnje japonsko poslaništvo, se zaključuje z ugotovitvijo, da ne bodo Japonci pod nobenim pogojem poklicali svojega vojaštva iz Mandžurije v namenu, da bi se ustanovila resnična neodvisna vlada pod vodstvom nankinške PREDSEDNIK ORGANIZIRA POSEBEN ODBOR Predsednik Hoover b o vztrajal na stališču da morajo evropske države plačati vojni do!g. ATENTAT SUHAČISE IPRI IZDELOVANJU DOBREGA PIVA NAHERRI0TA ORGANIZIRAJO BO ZAPOSLENIH 150 TISOČ OSEB Tračnice, po katerih je i- Dne 9. decembra se bo mel voziti vlak ministr- j vršila v Washingtonu skega predsednika, so konferenca ameriških podminirali. Nantes, Francija, 20. novembra. Le malo je manjkalo včeraj, da suhačev. —Voditelji kličejo na boj. Washington, D. C., 20. nov. — Čeprav mora računati na ostro nasprotovanje v kongresu, IIoo- Predsednikomin ver prihaja na dan z zahtevam.i da , se poživi odbor za ureditev voj- se atentatorjem ni posrečilo vre-' Washington, D. C., 20. nov.— ei s tira vlak s francoskim mini-! SuJiaci S° ZOpet ZaeeIi z vellk°- drugimi Potezno orJ?anizaeijo. katera bo ministri in uradniki. Uradna^u-' bjanHa prohibieijo v kon-resu. pina se je peljala iz Pariza v \"?lt*}31 suhasklh Sl1 s<> tudl ™ * * -» S Ki lCžTi 1 1 nih" dolgov. Covernerja Roose-,^?ttef\da P^ostvuje slavnosti , • t . i0 „, ♦ ! 400- etn ce združitve Bretanije s , , Kllcejo na Doj- ) velta je spet pozval, da gotovo - JK * taktika pa se ima odločiti na kon- ! prisostvuje prosvetovanju. kate- ' L uvarji na trajnicah so «uha(,ev katora se otvori' ro prične jutri v Beli hiši in ka- dve ekspedieiji in so hiteli na o (l"cembra Mu^n I o na i razmotriva o evronskih P°zori^e *>b ča«u. da so u- * «ec5mbra * " ashmgtonn. o naj razmotriva ojnropskih ^^ ^ ^ ^ prepm,ai Pa ze sedaj se vršijo neštet, sekat as trof o. Atentat se je izvršil ®Ianl!!;, tako Antisalonske lige, j blizu postaje Ingrandee. kakšnih Iu*°1,£e '.T?- Prohibic5J°' 15 milj iz Xantesa. zveze " C T" 1 ' Metodistovske- Policija je šla takoj na delo in ^ Operen,-nega odbora itd. | aretirala sedem bretonskih avto-' NaJ Zadnje vo,*tve kažeJO i CINCINNATI, Ohio, 19. novembra.. — Prihodnji teden se prične tukaj letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. Čemur se je Federacija dvanajst dolgih let izogibala, bo pri tej priliki postalo dejstvo. — Konvencija bo namreč priporočila kongresu, naj prekliče osemnajsti amendment, oziroma naj izpremeni Volsteadovo postavo. sklicali vse svoje vrste in priftta- J^J^^J ZGODOVINSKI tero naj vojnih obveznostih Združenim državam. Čedalje bolj se naglasa pri zvezni upravi, da rešitev za ameriške davkoplačevalce pride le s pomočjo ugodnega evropskega priznanja dolga Ameriki, ki znaša enajst milijonov dolarjev. Hoover se je odločil, da bo v svojo zadnjo poslanico kongresu, katero bo izročil v decembru, po- lž zanesljivega vira se je izve-' delo, da bo za ta predlog1 glasovala ogromna rvsčina del^gakov. ( Tozadevno priporočilo bo poslana kongresu že tekom decemberske-ga zasedanja. nOKUMFNll se zgodbo na prizadeva- __ITII-jI* 1 H nje posebnega odbora, ki se zali" I ~ ~ ~ ~~ vzema za modifikacijo Volsteado-Dokumenti kažejo ameri- ve postave in kateremu naeeluje ško nevtralnost v bolj- Matthew Woll. še viški revoluciji. Zna- Tzprememba Volsteadove po Čilna brzojavka. stave bo izvedla, blagodejni učinek na deželo. Washington, D. C., 20. nov. — .Tovarne bi potrošile za popra Znano je. da je kongres že enkrat odvrnil Hooverjevo priporočilo za omenjeni odbor. Zdaj je nasprotovanje v torn oziru hujše. Splošno so sodi. da bo bodoči konjrres bolj kot kateri prejšnjih zahteval, da se dolgovi Ameriki morajo poravnati. Zagovorniki administracijo ponavljajo. da bo IToover prišel prod kongres z Istim načrtom za osnovanje odbora za poravnanje dolgov kakor je to storil pred le- DEMOKRATJE BODO fom, Pravijo, da bo to stališča o-, lajšalo delo tudi demokratski u-1 pravi. Eno jo gotovo: administracija nomistov. ki so obtoženi, da so ? ^ko oc,t poraz suhih sil v Zdr., tudi v avgustu, ko je Ilerriot ob državah.. vendar je gotovo, da bo- j neki proslavi govoril v Cannes«, P™1"bie.jomsti poizkusili vse, izvršili zločinski atentat ter raz- d?,.bl. Pr«h^icijo ohranili. To ae dejali nek spomenik z namenom, Vldl 12 lzJav ™ to Se lahko °bjava ^"^sk.h pisem po- Najmanj stopet- razume tudi iz njihovega kam- ajsnjuje stališče Združenih držav v V uoiarje^. najmanj siopei ___l^ik 1Q17 -ioiq deset tisoč delavcev bi takoj dobilo delo, davek na pivo bi pa prinesel zvezni blagajni na leti dal svoj načrt glede iz ravnanj a d lierriota Polici ia išče razuine tudl 12 njihovega kam- a jsnjuje stališče Združenih držav v RoS* ^riTja^^ir ali ne - splošno sodijo, daje. ^^ k^ero letih 1917 in 1918 ob času bolj- .Ti r I , ^ ' rota ne samo avtonomnega ali lo- VPnzar^h Pred ujetjem proti- aeviske revolucije v Rusiji vila in nove naprave nad sto mili- rota ne samo avtonomnega ali lokalnega značaja, temveč segajo vtzi v inozemstvo. ; Značilno je, da je policija kar pričakovala, da se bo atentat izvr-; šil. Xapovedala je IlerriotOA* vlak alkoholnih postav. ORJAŠKI MOST V N. J. Newark, N. J., 20. novembra, eno uro prerano, samo da prešle- - . . , . . , N četrtek bo odprt prometu mo*t. pi atentatorje, ki so ob napove- , ^ T . j . , , » k veze Jersey Citv z Newarkom. dam ur, razstrel.U kar obe trac- sta, $180oi,.000. Po njem 191 GLASOV VEČINE I teče tri milje dolga cesta ter je ] most čisto svoje vrste, ki nima " para na svetu. F*«-nialna otvoritev U s ceremonijami bo že v sredo, na du R. Francis Zahvalni dan pa bo most odprt za J Listine omenjajo ameriška po- tristo milijonov dolarjev. sojila ruski provizorični vladi pod Kerenskim; odpoved posojila I J^ta 1919, torej pred odpravo boljševiške vlade; stabilizacijo prohibicije, je bilo zaposlenih v ruskega denarja; trgovske odno- pivovareki industriji in v indu-šaje z Rusijo po novemberski re- strijah, ki so v zvez ž njo, skoro voluciji in pomoč ameriških že- poldrugi milijon delavcev, leznic Transibirski železnici. . Objavljena je bila brzojavka te-1 CHncirtaati, O., 20. novembra, danjega ameriškega državnega ' Upravni odbor Ameriške delav-tajnika Tiansinga z dne 3. aprila | ske federacije ima pripravljena \°l« k} narrr"a P°slaniku Davi" | vsa priporočila, katera bo predlo-da naj ugotovi,' m prihodnji, to je 50. konevenci- ako Rusija želi finančno podpo- j j] Federacije .Glavno Od vseh pri-ro ah posojilo. Xadaljne listine. poroeil pa se «m*tra ono gled » P. O, 3, novem- ^aduo, Se dViga V^K ^ | SSS^t^Z^Zt decembra, da takoj podvzam^ ko- a\-tomobiliste. Mmst. ki mu pravijo tudi 3u- bo morala odgovoriti na izjave bra. — Demokratska stranka bo rek v višino 135 čevljev. Pod ' se je pričela boljševiška revolu-Anglije. Francijo. Belgije ter dru- imela v kongresu, ki se bo sestal'njim so deli treh mest. Wu-arka.! cija. gih dolžnikov. Odgovor, kakor se po 4. mareu prihodnjega leta, 191 Kearney-ja in Jersey City-ja. Z j Listine tudi objavljajo odlok mosta pelje najbližja zveza v Sew j boljševinške vlade, ki j splošno sodi. se bo glasil, da mo- glasov večine rajo dolžne države fine 15. dc-' cembra imeti poravnanih 125 mi- ( lij^mov dolarjev, kolikor je tetlaj INDIJANSKO PLEME SE MNOŽI znašal zapadli rok. Dolžniki pa so s poslanicami zahtevali, da se plačila odgodijo in da se prično o-lajševalna pogajanja. Cteshing', Okla., 20. novembra. Poročila iz Londona pravijo, da Indijansko pleme Lisica (Fox), bodo o. nove. — Ko ce je danes odpeljal ravnatelj centralne jetnišnice v «Xajšaj. | Danes. 21. novembra ob 11. do-C'harles Luke. na izprehod. «e je poldne «o ise v Marseilles!! zbrale pojavil pred vozom neznanec in množiee ljudi v pričakovanju oddal na ravnatelja tri strele. Leona Trockija. ki je na poti v Zdravniki imajo le malo upanja,! Kodaaij. kjer bo govoril na uni- kih. pa tudi eno najmanjših, šte- ^ ^ ^ ^ je danes 749 oseb. ki vsi skupaj ! \lJ*'' sm/* lastujejo 80 hiš. V teku 40 let se kan"C 'V*™" , .. je pomnožilo za 100 članov. Xe- . Deset. ,et ^ovni.skega življenja •je umrla v starosti 24 let m je bi- aše-pozna- na pod imenom "Mala Cvetka". [toč pa je bilo to zelo mofno ple-lf 24 let in j. Ime ameriških Indijancev. I let '"! sm"' | j na za svetnieo. ki je danes po; TROCKI V MARSEILLESU REVOLUCIJA V AFGANISTANU Pešavar, Indija, 20. novembra. Pleme Darakhel se je uprlo. Vlada je poslala proti upornikom boljševinške vlade, ki prekliče • vsa tuja posojila, protest diplo-. matičnega zbora in inednarodne-j ga sveta proti temu odloku, j Stališče Združenih držav po-! jasnjuje brzojavka državnega tajnika Lansinga z dne 13. septembra 1918. ki pravi: — Ameriški železniški odbor je bil ustanovljen na prošnjo ruske provizorične vlade, da pomaga pri reorganizaciji ruskih železnic, da pomaga ruskemu narodu, da se more upirati Nemčiji. Temu ameriškemu železniškc-.ni\ odboru pa je bilo strogo prepovedano. udeležiti se kateregakoli dejanja, ki bi bilo v zvezi z domačo rusko državljansko vojno. In 10. avgusta 1918 je sporočil Lansing pnrslaniku Stevensu. da je ameriška vlada odločna v tem. da se noben ameriški zastopnik ne sme pridružiti kaki ruski politični stranki. da bi ravnatelj ozdravel. Napa- verzi o socijalizmu in ruski re-i i .i • , - om daleč je pobegnil. I J dva P",ka ^jAor ,n nekaj zra- voluciji. S tem bi bila uveljavljena nekaka mednarodna kontrola, ki pa ni sprejemljiva niti za Japonsko, niti za novo mandžursko državo. 2ENEVA, Švica, 20. novembra. — Svet Lige narodov bo jutri razpravljal o poročilu Lyttonove komisije. Japonsko noto bo predložil tukajšnji japonski zastopnik Harulchi Nagoaka. Seji bo predsedoval predsednik proste irske države Eamon de Valera. CENE NAJNIŽJE V 27 LETIH rake za odpravo prohibicijskia zakonov. Konvencija se sestaja 21. novembra. Po prvi razpravi gledo prohibicije se bo bayila z delavskimi in drugimi gospodarskimi vprašanji. Med priporočili odbora je podanih tudi veliko opazovanj z o-zirom na socijalna vprašanja v deželi. Xeko poročilo smatra, da je danes nad 60.000.000 oseb v Združenih državah, ki žive po«C "ameriškim življenjskim standar* dom." f) HARVARD UNIVERZA DOBI-LA OKOSTJE DINOZAVRA Prvi prednik vseh menojedniK dinozavrov, po 18 čevljev dolgih kuščaric. je živel v Evropi pred 160.000.000 leti. Tako pravijo znanstveniki. Ravnatelj prirodo-slovnega muzeja na univerzi Harvard pa je ravno izdal svetu novico, da so raziskovalci njegova šole našli okostje talce pošasti v Wiirtenbergu na 'Nemškem ter da koplovov. Vstaši so požgali več vasi in odnesli dosti plena. Vladnim četam poveljuje kraljev brat i x-____ v. . . . -------------- Sirdar Sah - I >eu^orskl zdravstveni urad. ki|bo okostje kmalu prepeljano v ;se je pričel zanimati tudi za cene živežnih potrebščin, je dognal, da tekom zadnjih 27 let niso bile ce- NOVA USTAVA ZA SIAM Bangkok, Siam, 19. novembra. Danes je bila rarzglašena z dovoljenjem kraJja Prajadhipoka nova ustava, ki bo onemogočala vladarju. da bi se odpovedal prestolu. Kraljevi sorodniki se ne smejo aktivno udeleževati politike ali pri volitvah kandidirati za kak urad. ne pred Zahvalnim dnem tako nizke kot letos in da ko letos za 23% 'nižje kot lani. Zdravstvenemu uradu ni hilo treba ugotoviti, da je ljudstvo v Ameriki letos tako siromašno, da wlic vsemu znižanju cen ni bilo še nikdar tako težko preskrbeti si pošteno zahvalno kosilo, kot bo to letos. njihov muzej. Znanstveniki imenujejo to pošarst Plateosaurus; ko je živela, seveda ni bilo nikogar, da bi jo imenoval. Okostje je 18 čevljev dolgo. Dinozavri poznejših dob so bili večji, tudi do 90 čevljev dolgi. Pfateosaurns je imel močni, zadnji nogi in' posebno o-bilen rep, na katerega se je osla-njaL Sprednji nogi sta mu služili *a prijemanje m trganje plena ter sta hili veliko manjši od zad« Sjb. ! 't ttv ttiiwr W1W TOEK, MOTOAT, NOVEMBER 31. 1932 THE LARO«8T 8LOTB9I DAILY tm V. S. Glas Naroda j Owned fejod Pobllsbad by CQMPANI (▲ Corporation) KRIZA PETROLEJ City, N. I. ILAI NAI9DA oročal o us(>ehu. Jutrišnji sestanek bo nudil svetu dokaz o prožnem in uspešne|ii sestavu ameriškega vladnega sistema. "The Evening Star" poroča iz Buenos Aires, da sta tudi zadnje krvave poboje med državama Bolh i ja in Paraguay v južni Ameriki povzročili dve največji pet rolejski' družbi na svetu, ki že dolga leta tekmujeta za premoč v južni Ameriki ter imata na vesti že eelo vratu revolucij in vojn, katere m> njeni agenti povzročili po nalogu centrale. Tako je znano, da je ameriška petrolejka družba "Standard Oil Co." najhujskala bolivijsko vlado z denarjem in z grožnjami, naj si poiaee izhoda na morje in to preko paraguav. ozemlja. Ame-riai petrolejki magnati bi ta izhod aami rabili, da bi mogli položiti odvodne cevi, po katerih hi pretakali nafto iz Bolivije v vodovje La Plate. Prej so bili puokuMli zanetiti požar med Bolivijo in med Pe-rujeni, kajti Bolivija se približuje najbolj Tihemu oeeauu na perujski strani južne Amerike, toda tam se avantura ni |»osrečila. Zato poskušajo sedaj na drugi strani. — Ce izhoda ua morje ne najdejo potem izgubijo obsežne potrolej.sk" koncesije. katere kontrolirajo Američani v bolivij.skem obnožju And brez vsake trgovske vrednosti. Rovarenje "Standard Oil Co." je rodilo uspeli in bolivijske oborožene čete so upadle v paraguaj-sko državo ter zasedle velikansko ozemlje Chaeo. Paraguay se je rtbrnil na nasprotno družbo "Shell Co." mogli hitro najti. In tako je Mr-■ var pobegnil v mesto in izginil v ______ I temno noč. V LJubljani je bila ta- i koj alarmirana policija, ki je pri-no klanje nehalo, kajti obe petro-,.eU z dedovanjem pobeglega lejnki družbi pridno zalagata uvojej zj0?inea. 0 njegovem begu so bile obveščene tudi vse orožniške postaje. V Novo mesto je tako prispel samo slepi Anton Štangl. Ker pa se razprava v odsotnosti Mrvarja ni mogla vršiti, je bila torej od-godena in so Štangla istega dno popoldne odpremili nazaj v mariborsko kaznilnico. klijente z bojnim materijalom Na koneu pristavlja list. da je pretakanje krvi v južni Ameriki, kjer ima prostora ae sto milijonov ljudi, največja ironija na Zvezo narodov in na njena prizadevanja, da vzdržuje mir med narodi, ko se tukaj medsebojno pobijata dve bratski državi, kojih ljudstvo jc iste vere in istega jezika. Južna Amerika *e vprašuje, koliko še Ženeva sploh koristi, če smejo kapitalistične trgovske družbe na svoj račun uprizarjati človeške po-kolje brez wake mednarodne sankcije. Vet"je število južnoameriških držav je prijavilo svoj izstop iz Zveze narodov. Kaj naj pa storijo drugega, dokler se bo petrolej smel prodajati za človeško kri! ZLOCINEC POBI Koparski napad na ravnatelja črnomeljske premogovne družbe "Bolokrajina". kateremu st;i napadalca odvzela 40,000 Din. bi se moral 4. novembra obravnavati pred novomeškim sodiščem. Razpravo pa so morali preložiti, ker je eden "izmed obeh zločincev po-be.gnil. Roparski napad na rav- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1933 Dopisi. Na parnikn "Vulcania". Ravno se bližamo Bostonu. Do tu je šlo vse Jepo. Prosim, da priobčite ta dopis v Glas Naroda. Predno se podamo na široko morje, še enkrat lepo pozdravimo •vse prijatelje in znance v Clii-eagu in New Yorku. Hvala Mrs. Puzel. Mr. Zbačniku ter Mrs. Zadnik. ki so nas spremili na postajo v Chicagi. Se posebna zahvala družini Andrej Zadnik za njih gostoljubnost. Zahvalimo se tudi družini Rudolf Skrajnar. .Miss Cilki Burgar in Miss Fany »Burgar za njih pri- Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. štiri dolarje, lotos nam j** prineslo oktobra me&eea ♦ 1.14."». .Jajca J sem prodajal leta H»21 po si) do; — Sosedi so povozili psa; to bo potrta, ko zve. kaj se je zgodilo njenemu ljubljencu. — Ne smeš ji tega povedati kar naravnost. — Seveda ne. ^Najprej ji povem. da so ji povozili moža. * On razlaga : — 31 ed vojno bi pa metali iz zraka prave bombe. Ona : — Da. toda samo na vas. na moške, nam ženskam bi pa prizanašLi. Saj za na» ne velja vojaška dolžnost. — Seveda, seveda, na vas bi metali bonbone. Res težko je spoštovati človeka. če «ra dobro no poznaš. A za-kc?j bi ne mogli spoštovati sočloveka vsaj toliko, kolikor spoštujemo sami sebe.'! Srečata se šef in ravnatelj lira da. — S tem osobjem je pa res križ, skoraj vsak med delom žvižga. — letos seiPravi "vnatelj. 85 centov ducat ta čas. pa dobi 30 do 38 centov za ducat,i Davek 'tax) je znašal z vsem skupaj do $3*10. letos pa znaša *,.4 1 uatelja. izvršen 31. avgusta 192o, loraj pri na> \ ne\v>orski etrolej-ske cisterne ob atlanskem obrežju in sicer .s }>onw>čjo jtetrolejskega bro-dovja "Shell Co." Angleški družbi je mnogo na tem ležeče, da uniči nevarno konkurenco Američanov s kakršnimikoli sredstvi bi to bilo. Na ta način, piše angleški list. so je konkurenci boj dveh nenasitnih kapitalističnih družb prenesel na neizmerne paragraj. ravnine, kjer se vodi z najmodernejšim orožjem in v kateroin so žrtve človeška bitja. Vojna, ki so bije v teh oddaljenih krajih v osrčju južne Amerik«'. ni v ničemer podobna evropski vojni. Prvič se nahaja na fronti komaj kakšnih 30.000 vojakov, ki ... . P™? . York Citv. pa rojakom toplo pri vim storilcem nikakor niso nio«h '____.____ ^_____ ,____!:„. priti na sled. Ravnatelj dr. Jurij Xovotnv je bil tistega dne dvignil pri črnouioljjiki hranilnici 40 tisoč Din za izplačilo rudarjev. Ko je nesel denar v rudnik 4iKa-nižarita". sta ga na potu. ki vodi mimo gozda, napadla dva neznanca. oborožena z noži in samokresi. ga pobila na tla iu mu vzela aktovko z denarjem. Nato sta urno pobegnila v gozd brez sledu, a tudi tokrat se je uresničil stari ljudski pregovor, da pride čez sedem let vse na da«. Neka ženska, s katero je imel pokojni Fran »Stangl. brat enega izmed obeh napadalcev, v Zagrebu intimno razmerje, je poslala orožništvu v Crnomelj anonimno pismo, a- kašo raztreseni po na stotine kilo-; terem je točno navedla imeni o-motrov dolfrili črtah. Toda v suro- boh napadalcev. Bila sta to leta vosti prekaša najkrvoločnejša kla-■ 1901 v Gotni vasi (občina Šmihel-nja. o katerih pripoveduje moder- Stopiče) rojeni Janez Mrvar in na zgodovina. Nedavno še so para-! istotam -leta 1903 rojeni Anton gvajske čete zajele nekoliko stotin nasprotnikov, katere so vse. brez Stangl. Tako Mrvar kakor Štaujrl sta izjeme, vključivši zdravnike in se- znana zločinska tipa. Ant. Štanglu stre Rdečejja križa brez usmiljenja poklale. Moderna vojna sredstva tukaj ne koristijo. Zračna letala, katera so obema državama darovali bogati rojaki, ki živijo v Parizu, od odjw>vedala, ker je jrozdovje tako gosto, da pogled iz višine ne prodre zelenejra vejevja in listja. Bombe iz višine ne koristijo nič. Artilerija obtiči v pragozdovih in v močvirjih, ki se raztegajo okrog južnoameriških rek. Konjenica poročamo, ter se jim zahvalimo za ipostrežbo in prijaznost, ker so nam vse točno izvršili. Enako se tvrdki tudi zahvalju-Mr. Crujai". S spoštovanjem Anica Govže. East Worcester, N. Y. — Moji ženi se jo menda zmešalo v glavi. Naredila mi je tri kravate iz svoje stare obloke. — To še nič ni. Moja stara si jo napravila vočerno oblek•» iz mojih treh kravat. vi se jo davek podvojil. Krompir j" tu 30 do 3.1 eentov bušelj. kar še malo kdo pomni. Graha pa še nihče ni *-adi' v toh slabili časih, ker ni odjemalcev za tako drago blago. Včasih smo I -T- ga prodajali 21 funtov za $3.00 .... i a.) — -7 i •• i i - i Dva prijatelja sodita v gleda- do Jfj.i.i. Zadnji dve leti jo pa za- ..... . , ■ liscu ni obfiidjeta junakovo igro. spal. 1 e t Lotos smo imeli tukaj dobor pridolek. Sena je bilo. oves j«* bil Eden je poročen. — Čudovito! - Irugi samec, pravi poroče- , , ... , , neo. — Poglej, na kakšon način lop. koruza je dobro zrasla. kn»m- i . pirja jo pa š»* preveč /« tak denar. Poletje ;<• brio bolj hladno, jesen je pa m«»kra. Slovenci so pa št- d<«br« Že dalj časa o >e nihče ni oglasil iz tukajšnje naselbine. Mogoče javnost misli, da nas je kriza . . . w , . i i- .i i - - . C- ! t uno tu. Nobon»*mu «*otovo ni zal. pobrala ali zatrla, pa kaj se! Si-,. smo i&dravi in delamo naprej. ak«»-ravno je daodane.s pičla cona za naše ipridelkc. Letos je dvanajst let. kar se je tu največ Slovencev naselilo. Zato pa hočem malo opisati, kako je bila pred dvanajstimi leti, ko pO«*ll- . ker ne postopa zdaj po mestih. in .so ur 11 ni treba riniti v krušno t vrsto, tukaj 'ima \>ak na razpolago različne j**di. Zdaj imamo ■j»f>ln«' kleti jaholčnejra pa tndi ^rozdnejra ve »l<>bi. Tako >»' izraža >oigralki svojo ljubezen! — Lepo — kaj ne.* — pravi sanice. — Pri tem pa ^ta ob« že 18 lot poročena. — Osemnajst lot ' Zaro^ poročena Oh. kako dobro igra! * — Gospod učitelj, kaj pa je to, dolžnik — Dolžnik je človek, ki mora vrniti denar. — Kri .i je pa upnik * Komo počasi prerili -kozi prihod-1 _ t0 j,, ^ človek, ki mi^Ii. da smo Slovenci prihajali v tukaj- zimo. -* • i Ste namenjeni v Evropo? Karkoli Ml potovati letos v domovino, sa stalno, aH le na sačasni obisk svoJost, na) vas kakor piše po naša navodila sa potovanje in prepričal se bo, da bo sa mal denar udobno in hitro potovaL Podi jemo jih vsakomur brosplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU jo 27. oktobra 1930 vprizoril na domačem skcfJnju znano bitko z orožniki, v kateri pa je bil nevarno ranjen v jrlavo in jo oslepel. Zaradi te?a napada in drugih zločinov sta bila Stangl in Mrvar obsojena na večletno ječo. V času. ko so ugotovHi. da sta izvršila tudi roparski napad na ravnatelja Novotnega. sta bila že oba v mariborski kaznilnici. Sedaj bi se morala zaradi tega napada za- sploh ne pride vpočtev. Edino, kar Spvarjati P^d novomeškim so- se je izkazalo "koristno", so strojne puške in ročne mitraljeze. Tudi starodavni lok z zastrupljenimi pu-ščieami se je znova uvedel in skazal kot skrajno nevarno orožje. Trenutno se bije najhujši boj o-krog leseno trdnjavice Bocsueron. ki je okrog in okrog obdana z visoko naloženim bodečim grmiejem. s tako dolgimi trni. da se vojaki nanj naravnost nasajajo. Okrog trdnjave leži več tisoč mrtvih, ki razširjajo neznosen smrad. Tn še ni nobenega izgleda, da se bo to nepotreb- diščem. Zato so 3. novembra oba obtoženca v spremstvu orožnikov odpremili z Maribora v Novo mesto. V Ljubljano so prispeli s po-podlanskim vlakom in bi morali šnje kraje, večina vsi iz industri jalnih krajev. Videli smo naokrog v dobrih krajih ležati prazne farme, česar pa danes ni več. Kjerkoli jc kaj ! pri rokah, je danes obdelano. | Ljudstvo se je »prijelo in pričelo i delati za svoj stanovitnejši obstoj. Takrat so bile okrajne ceste mnogo slabite iu ni bilo najbrž niti dva ducata avtomobilov v celi občini. Zdaj jih ima vsaka hiša od dveh do štiri, in mnogo drugih strojev za farmersko obrt. Konj je v poletnem času skoraj izginil s ceste. Nadomestil ga jo truck. Se so spominjam, ko smo ob nedeljah šli vasovati. se je nas peljalo v bugiju po sedem ali devet drug za drugim. To je zdaj v*e proč. Danes je kara, ki je bolj pripravna za obisk. Takv umetnost in modrost napreduje, in far- Pozdravljam eitatHjo li- sta. Anton Habinc. z večernim dolenjeera nadaljevati, wr mopa ^^ ]obje y pot v Novo mesto. Ko so prestopi-J • li na dolenjski vlak. se je Mrvar- | Kak|ni ho biM naij doUotl ju posrečilo pretrgati verigo, s. ki prpd M ^ M ti_ katero je bil priklenjen na slepe-1 st j prodllkt. kar smo imeli ga 4stangla. \ trenutku je izginil j Rto fxmiov m]eka ^ prill^!o tlo skozi druga vrata vagona m se pomešal med množico. Orožniki so njegov beg sieer takoj opazili, vendar pa ga med množieo niso IMABMA NAKAZILA 2ZYB&UJSMO 8LJTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKALE STOPNI SEZNAM NA Dm an Dtn SOD 1Mb 4M Dtn 606 v jugoslavijo $ 3.50 $ 5 .06 $ $ 126 Ur $79.00 Ur Ur Lir Lir 100 200 . 300 400 900 V ITALUO Lir 1000 Dtn 5000 Zrn Izplačilo T*ijih tnMnv ko« Urah tfovotjujomo *o boljo poff*|«. ClUCSi V Za Isplačllo $ 5 00 morate podati M M >10 00 " " " " #194)0 '* *' $90j06 " v J*. IKLM >* •• , S 5.70 $11.20 $16.40 $21.75 $26.75 $52^0 on • 5 70 $10J0 SUM $21JM p CAILI pwreMWlT.1T AN fUVg, BTOKAIJ (PRANK 8AR8ZB) nmw YORK. NL v« ARGENTINSKI NAČRT V SOGLASJU Z UGO Ženeva, Švica, novembra. V krojrih Liir«* narodov j»« povzročil veliko zadovoljstvo predlog Argentino. naj sklenejo južno-aiuo-riske države nonapadalno pogodbo. Ta predlojr je v popolnem soglasju s cilji Lige narodov. Prehlad je odpravil« » renenim zdravilom "Xl'jj iriirtni -in *r jc hudi prrhladil. N'amiraii ."-m pa * P-iin-K*t»ellcr in nlivmni n'.-,eir. po |>xvli in po hrhra. Vrih-finir- jav . jr prrhlarl iz^iniL Anchor I'ain Kxj.rller priporočam kot najcoi'ie in najHotj«- 7-lra-Tilo prrhla'lp. vnete mišice. okore-Ie »kkf* in boleče n-ige." S. D. Travi«. S ta ten I»Un4. PAIN-EXPELLEB Mali Oglsisi imajo velik uspeh g t" Prepričajte se! bo denar dobil. * — Ali. tn si. drasri prijatelj! In eisto sam prihajaš.' — Zakaj pa vprašaš — Kor prido nesreea redko sama. * V gostilno pride fant iu zakli-ee natakarju: — Brž mi prinesite pivo. dekleta pričakujem — Kakšno* Črno? — Kaj vas pa to brigi! I ritelj: — Ženska krstna imena nastanejo veeinoma iz raoškili, ki jim pridenemo a ali ina. Recimo Avgusta iz Avgust. Vilje-iniua iz Viljem. Karolin^ iz Karo!. Povej mi. Janezek, en tak primer. Janezek malo pomisli iu odgovori : — Katarina iz katar. * Obtoženee med razpravo svojemu za goorni kn : — Uuspod dotkor. kako dolgo bo pa ho trajala ta roe? — Zame dve nri. za vas pa takole okrog dveh let. * Po dobri kupoiji pride mož domov in pravi ženi: — Ženk-a vrzi v akvarij našim zlatim ribicam še nekaj mrarljie-jili jajeee. danes boeeta videti o- koir sebe same vosole obrazo. * — Dovolj, da ti izrazim globo-boko sožaljo. drasri prijatelj. — Kaj se je pa zgodilo? — Moja žena kupila nov klobuk in hoee jutri obiskati trojo ženo. * -— Ali si že sliaal. da so A.v«rtrij-.ei v Oenevi s svojimi zahtevami prodrli * — Kaj. kako? — — I>a. anrtrijfkl zastopnik DolKus je pojasnil na aeji. da je v dvorani prevanf-o in zahteval, naj okno od pro. čeprav je flfr-riot energieno ugovarjal, so dar vsi dnifi ^ote^nili « DoH-ftMom m okno bo odprli . .. t NSW VOBK, K0KDAT, HOV* ir /r f» bhvw\: . - >r . M02. KI JE SEDEM UR ČAKAL SVOJO ZENO Dobil g» v n>Uvr»fiji AIM' j* Joltiva tu. lu vlanj» u ia au3 ia aalu*t»e atnerl i Te beaede m me (ako zwedle. da smem. kaj bo z menoj, ko bodo vi. tla »trn-Jto «n». S svojo razmrieno vh^m vfrirl. kaj saj »tu »df-^oriH.'iMi. da ne morem plačati računa. Tudi ia/ oženjen — toda ir Vrgli me bodo ven. na pločnik. Ali >anjalo »r mi ai nikdar, da je »o-J p« me rHo ca po j? Pomislite, takn i ratio, ki je ttpud aje vladala rd--• a. nfoljcna |ieatlja. je bil videti kakor preplaarna mn. Hede4 mi j** nasproti Pratofiila je natakarica. poteirnila a prezirljivim obraz<*ai kr«.mi kminik u pred ajega in uMrtn n-kU: — Ali naj ir kaj prin**vm * Moiit-ek t-r je vi rv.M-1 m enkrat |*ogk«lal tia ur* in rekel t drhte« im glaaom: — Želeli bi.... morda ... ncrda bi mi lahko prinesli.... jaje»» I«.... na molu ' — »e i a! POZOR! Naročnikom t di, ki dofig«je jo na na-ročnim, smo poslali bodo odirali, bomo list brezpogojno ustavili. Uprava GUs Naroda'1 uajli rlovHta ki hi taKo da-if|K4it>il. da Ki čakal i^no eelih sedem ur Gotovo je moral operiti mojr začudenjr; zato mi je hitro pojasnil: — Ah. je w «kii;Mj malo drurinV. V normalnih razmerah tudi jat m* bi čakal niti |ml ttre. Zfpodilo |ia *e je nekaj druffrjra. MaaMa' < M»apm> je bil m pestmi pa fia- : — Še enkrat naj mi rrcrn*- žcua. naj jo v Lvubmi čakaaa? — V Lvobmi * — aru p zamuden vpraaal. — Kakšen Lrwa. * — Kaj sva vendar v restavraciji A. B. C.! Hodeičr-k je *karil jiokoneti. ka- Ko «en it- čakal !>hnraj rdo nn». me »al je začel natakarica začudeno gle- kor bi ga bil nekdo ztsslel > šilom dati. Ker M-m bil la«'-en. sem naročil krmilo. Kotlet in |>otem. ie — Kaj * — je vzkliknil. — Kaj ponovila natakarica in s* ol»r- knočnik *rov«»dine. Pojedel vm-.I 'ai pripovedujete .* mla ae k meni. IMalto >«•»! ji |»ove-dal svoje nkromne želje Dviffuda je glavo in |K>n »no M«»ii«Vk «•»• j<- nekaj •*a«a »n-rvoz-tio igral x vilicami, Uojatljivo uie je ojrledmal od »rlave do nog. |s>-ka>Ujttl in rekel potem v zadregi: — < »|.ro>»f ite. jft^iMKl. alt bi mi lahko nekaj povedali — Praia, če hom !•• — st*m jth vTfHMlbndil. — Ali.... ali jrre t« ur* prav! — Pol «edmih j*-. — lj ponosno kakor prej Možiček je izdihnit in r. nekakšnim izrazom ;'uim /.atrh dal v prineseno jed. — StračiKi. — j»« «4>u pa no zastokal. — R«, strašno... — Da. prav imate. — sem mu priznat. — Se nikdar ni«eni videl toko ojrabne^a jaje« na, maslu. Toda.... saj vaai *a ni treba pojesti___ Matiček je >koraj zajokal in skril obraz v dlani. — N'e razumete me. gospod. — je odvrnil. — N'isem mislil na ja.i-ce. ampak na svojo nnodo. Oh. koliko >em že naročil! Sumljivo meje pogledal. potem pa je po kratkem razmwljauju odrinil jajee z ma>)om stran, pomaknil svoj *tol k miji mizi in rekel: — Hodim, da ne morete biti slab človek. Zaupati vam hočem, kako je z. menoj. Čakam namreč svojo ženo.... — Dh! — sem odvrnil. — Milost 1 j iva M- je malce zakasnila. Zato vam pa vendar ne bi bilo treba razburjati. Rajfti še malo po-rakajte! Saj |Kkznate ženske! — Vem! — je zajeC-al. — Vse <»o enake. Nobena ni boljša od moje. Toda morali bi vedeti, da jo eakam že <4edeni ur! — SeJ*m ur! — m-iu začudeno \zkliknil. — Ali je to mogoče? — Sedem »r? — je |»otrdiI možic. — Dogovorila sva .se. ajtlem domov. Tega pa uiseai m« jre! storiti, ker je žena vzela denar. preden je šla od doin«. jaz pa ea xp| >h nikdar ne nosim pri .sebi. Tako nisem m<4re| plakati računa. — To je res neprijetna okoliščina. — sem tNhmil. — Pa vendar.... - -le že res«. - lili je llložie skotil v ImmhIo. — Vem. da l»i lalik«» hlasrajniearki potožil ».v«oe »orje — toda vprašajte jo. ali bi mi ver-jjela in mi zaii|iala. Po obleki nisem videti liojrataš, pri sehi pa tudi nimam ničesar, kar bi ji dal v zii-•»ravo. zato >e n'>ein upal stopiti k hlajrajni. Sierr sem bil (ta prepričan .da pride žena prej aii slej. — Zat • sem uaria-il kosilo še drugič. Na t a karier ><» tako čndn- žen>k^ — R*^ je! Poznam jih. Ni «tol«ro imeti z njimi c»pra\ka — Xar«jčil vm torej klobas.ieo . kromirjevim pirejem. — je nadaljeval možiček. -—b-del >»em kolikor mogoče |H»'-a>i. a v dveh urali vendar \>4* >nede|. Xo. da ne l»om pripovedoval jm»I ure. kako scin narot'-al. vam samo naštejem, kaj K~m moral jK»je»»tx in popiti. — Poskušal M-ni tudi tako. da nekaj časa nisem nič naroči!, toda natakarica me je gledala tako srdito, da .sem moral neprestano naročati. Zdaj na pride najhujše. C i m več sem jedel, t »-m ljolj sem se bal kon-ea. Moj račun je že rasel v d»*setake. Kilo jih bo dal. če ue bo žene?.... Je-lažil. Pet minut nato sem luu dal svol jo |¥»setnieo in še enkrat sem moral poslušati vse izraze njegove hvaležnosti. Nato »va >e razšla kot najboljša prijatelja. VAMPIRJI =1» OABOBIAU j. = fi nI: i1—*i * VELEMESTA i Teden dni nato *em slučajno spet stopil v neko restavracijo na Marble Arch. Ko -»eni gledal jk» gaatib. s«*ui opazil, da .se«^i za sedu.o mizo neki sriK-pfid. ki sem ga 1 1 Obrnil se je in |Hrsrbslal kakw Waxen okoli sel>e. potem |»a jv zakrilil z mkami in obupno zatulil: J — Moj liog! Zmotil sem s.*! Čakala nte je v Lyon mi ! — No. no. — seni ga ljubeznivo |K>tolažiI.(Zi zadnje ^ube toalete, že pete tistega dne. Vi:leč barona Breulba j»-. radostno vzkliknila in zaploskala z rokami. Znana sta bila že iz otroških let in zato j»* ladala me«l njima ]»reeejšuja intinmost. na videz poznal, zraven njega pa | — Vi ste. < J Oil t rat'11 ! — je vzkliknila Illla-nekdo. ki mu nisem mogel videti v|-ii i I. Zsrrabil me je za roke in mi jih jel iz hvaležnosti tre.sti. da uii jih je skoraj iztrgal. — O. hvala vam.... iskrena hva Ia.... kako ste bili dobri z menoj, u-bo^im siromak«»m.... Samo fK»Nf»jilr» z ineuiij : no.... — Zdi Iz Slovenija Čakam namreč svojo ž-*-1 — Kaj vam pa j«'.' — je vprašala vsa v skrbeh. — Pa se vam vendar ni pripetil i se mi. - sem mu velel.' kaj jn|d , — da ste mi doj/ni se sto dva m. i- i - dvajset.______I — ^ pam. da še ne. toda bojim se. tla si* Toda molče je že tekel proti vra i bo. IVav kar so mi sporočili, da je ^ospost. Kaj ji pa je. t«-j vaši ubo^ri Sabini — Xe vs iii in l>itš /.atii prihajam k vam. draga Klotilda. s prošnjo, da pošljete k«»irx» vprašat. k«>lik<> je resnice na tem. kar sem prav kar zvedel. tom in izirtnil na uliei.... /IVevel U fu Miissidauii vjnašati kakf» je ubogi Sabini!... Slutili ste, kako bo učinkovalo vaše vprašanje. — Baron de Breulh se je smeje obrnil k Andreu. rekoč: — No. kaj sem vam rekel t Sele tedaj ji vikomtesa ojiazila Andrea. Mislila je. da je zagre šila ueodpustljivo ne-diskretnost. — A, bože moj! — j,' vzkliknila in stopila korak nazaj, — jaz >«'in pa mislila, da ste sami. — j«' prav tako kakor «•«• hi Kil -am. — je odgovoril ban»n resno. — Tale siosjkkI spada iiimI inoje prijatelje, pn-d katerimi nimam nobene tajne. Prijel je Andrea /m roko in »a |n»iisnil jired vikomteso, rekoč: — Dovoliti-. (Ii*a^a KlotiUla. da vam pretl-stiivim i^ospo Ia Andrea, slikarja, či^ar ime, *la li '-s še neznano ln» jutri slavn«». Andre se je globoko priklonil, toda vikomtesa je bila presenečena, da ji je kar sajH* zapiralo. — (los j m hI. — je je«*ljala. — gospod.. <)ldek;i tt intiiniiega bari»iiove^a prijatelja j«> jf ni«»tila. In pa — /.;ikaj to čiidno pretc prav za prav zveilHi { — rujti torej! PojHililne sta bila baje ep-le pol lire s Sahin«> sama. Kam j»- «>tili i Te^a nihče ne ve. Ji |»a dokazano. da ji ni bil«* izročeno noht-no pismo Novi grobovi. Trije dični bratje. novembra so orožniki iz Ko- Z'lk'i j sPidni<-o. kjer jo j«- žt* čakala komorni'-a Mo- Vikomtesa de B-is - d*Ai-doii j»a je debelo'"1 ,,a zapnsiila. Znano ji- tudi. da je ftnlšla (l<4iro uro po vašem odht»dii v svojo \ celjski bolnici je «nirl učitelj j t>- novembra so orožniki iz Ko- 1 Alojz -Sreyulje z Konju- v *«ta- čevja prepeljali v zapore novome-' ^^ šalite i j*' Vprašala, rosti :tti let. Stergnlji- je nedavno Ske.sra okn^žne^a sodišča tri člane lie JMišljete sami kti^a. padel z motornega kolesa in .se nevarne roparske dražbe, in si-j — Xe morem. T»i če iinat. di'bro sree lile ranil. ]»ri tem >e je pa infirira! z cer brat l»orisa. Stanka in Pav-'..„ l ___- ... . - i- . . . . w ... * .. . i i» i , t^ , - ne boste vee vpraševali. Po pi-aviei bi vam ba<«h tet an tisa. \ se prizadevanje Ia Uolea. doma tz Dolenje vasi pri . , . . 1 -, , v bolnici je žal bilo zaman, pod- Ribnici, ki imajo na vest več tež- Uak PoretJal- ,ue •!'* >»1»*»« ^ vam; legel je hudi infekciji. ^ .irih ;n manjših /ločnov. I>rvi>ili r»»tim vas. da nikomur ue poveste, da sem bil so pa tudi v noči od 11. na 12. pl*i Vas. — ("mrla je v Velikih Laščah DRUŠTVA <1 NAMERAVATE PRBEMT1 VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "qtAS NAHODA" m Sta v visoki starosti 83 let Gestrinova. sodnem svet rodbine Tek Žaneta M?ptenibra v vaN' KoT roT>ar-ki, <"eprav jo je mučila radovednost, ni ve« desta. ki ji je neizmerno udana. Sabina je bila razburjena in mrmrala je n> razumljive besede. Vi leč, o jo in položili na posteljo, kjer -v zdaj leži «»nesveset na. >n de arostl S3 let Z»aneta . » ,r . .. , I j" mu« u« iciuiomuwu m j . . ■ , vdova po pokojnem nap,ad nf j' silila vanj z vprašanji. —In Tn J<* ' ~ J1" vprašal bar. niku Ge«trwu in tetaW rtenarJa Pn °dhod» ,. u , . , 7J . , Breillh. n.iuirt«ra« m teta JO pa pretep!r s pai§Pamii rnako' — Hvala lepa! Zdaj se pa vrnem domov. _ - , - •ve,eeve tudi njeno sostanovalko Lovšin o- kjer bom čakal vesti, kako je z jgospodieiio. ^ ~ Svetla, kaj pa se lj.n-ete . — je - — V Šoštanju je umrl brivski mojster Josip KrWak v »tarosti 6.V let. Po rodu je bil iz Lukača v Slavoniji, odkoder je prišel že pred 35 leti v Šoštanj. — V Rimskih Toplicah je preminila nadučiteljeva vdova Emi-| lija Maslova. stara 5o let. — V starosti .>6 let jo iimria v ormoški bolnišnici Krista Sker-lečeva. soproga poštnega uradnika. — V Radovljici je preminila Marija Po«raenikova, rojena Potočnikova. v starosti 42 let. — V Smart nem pri Litiji je v najlepši utoAki dobi. star 43 let. umrl ug-ledni trgovce in (posestnik Josicp Gruden. Vedno delavni in napredni mož je sodelovat povsod. kjer koli je bila potrebna njegova preudarnost, požrtvovalnost -in spoM>bf»ost. V Celju je po daljšem boletia-nju nmr) PVan Plavčak. poštni poduradnik. star i>5 let. Zapušča vdovo. — V Ljubljani na Crosposvetski eewti 7. je nmrla ilaripa Po«eWo-va. Bolehala je dalje i asa. Zapušča dva sinova. — V Mariboru je v čestiti starosti 82 let umrl Peter Krebelj, upokojenec in posestnik. — Nadalje umrl v Marihoru 'Florjan Rudolf, uslužbenec drž. železnic v pokoju. — Domov? Ne. to pa že ne! Ostanite pri meni na večerji. vo. V noči na 2f>. oktobra so vlo- } mili v Kočevski reki pri .T«>vipu Cinklu in mu odnedi neka j slanine. klobas in drugih živil ter rnno- \ — Ne 111011*111. Preti hišo me čaka prija-go pijače. Kakor smo poročali, so telj. orožniki našli v njihovem listnja-j p0 baronovem glasu j« vikomtesa d'Ardou ku celo skladišče nakradenejrn . , - , • - plena [Sjioznala. tla bi hilo zaman pngovarjati mu j naj ostane. Divje svinje nad Zidanim mostom. I — '.K Pa tako. je dejala, — vam no- Te dni je ustrelil nad BriSami'1^ »pOPOeim. ka j seill zvedela pri Z" ' velj. divjo svinjo ki je tehtala 106 ',Uij m,proti Andre, kg. Gritz je znan lovec in so nni I vsi lovski tovariši /elo privoščili | izrerihi- ^ovorili »"-isto re — No t ZEMLJEVIDI Stenski **miy*id Slorenlje na mot nlm papirju ■ platnenimi prejl- Pakrajoi nad mUevMI; Ktoavika Bmmim Slovenske Garlce, sko polje _____ LdnbUmnkeln NhirM Kazjak Prakarar je ia M odgovorila vikomtesa. — Ali prisežete, da ste nieo i Vikomtesa se je zdrznila in videti je bilo. • i« t i ! ob tem <-asu k meni; vsi ste lalikomisclna. vi- vo ril barom— vikomtesa de Hois - d Ardon, , . , , , , ia* o u* iu i i lirava obenem pa pleiiieiiita. poštena ženska se m v<*leia. da je gospodiena Sabina 'bolna ( , , 11 1 »i • ± • u 'dobrega srca. m to je dobro znamenje, i ez tri ure bova ze 7J4 M CENE ZA OGLASE »OBRNE Had* fanta. Posestniški sinček Za vee Feliks iz Draženeev pri Ptuja ae je sukal okoli zakurjenega štedilnika. na katerem je HM postavljen lakikrat odrine. Z vsemi desetimi prsti -»i Artur sež« v la.se. — Služba domačega služabnika; ali je to služba za mene? Zavijati blago, zavitke raznašati! Jurček na vseli koneih in krajih in niti besedice ne »tnem rei'i. Ravnatelj — mlad poba. ne mnog« itarejši kot jas — kaj si vse domišljuje! Nikdar nisem dovolj zgo-ilaj na dolu. zvečer ni nikdar dovolj pozno. In potem še na vso raz-iičue kraje! Pri tem pa še tako vreme, da bi še psa 110 poslal na uli-r ». Moker do kosti — dežnika ne moreš imeti, ker si obložen z zavitki — raztrgane čevlje! — Votlo zakašlja. — Ali si bolan? — Skrbno mu pogleda v obraz. — Ne, ampak jezen! Nočem več! Kaj. ali sem manj kot 011?. Ilil je samo na realki. Halia! Pa rojen v drugem nadstropju, potem je takoj visok. Nič več; zdaj je konec tega! Naj si poišče drugega. ki bo zanj letal okrog za petnajst dinarjev na teden! — Ali ni>i dobil petnajst dinarjev za Rožič? In prvega aprila ti bo poboljšal plačo. Potem bomo čisto dobro izhajali. Kaj še! Kn dinar več ali manj: kaj je to?! Ne moreš živeti. ne moreš umreti In če pomislim, da bo to vedno tako šlo — vedno tako' — Zopet vzdihne. srde na svoj prostor iu si zakrije obraz z rokami. Min« stoji pred njim. Otrok se jo prestrašil očetovega glaMi in prične jokati. Mina je hloda in čelo se ji nagubain-i. — I>anes .si slabe volje. Artur. Najprej se prespi! Potom bo vso drugač«'. Pa to pride tudi od neprestanega deževnega vremena. Kadar bo pork o. boš videl, bo v .se boljše! — Skušala ga je spraviti v boljšo voljo in tudi samo »>ebe. toda njen glas je bojazljiv: — Do že vse dobro. — Nikdar! — Zaupije Artur. Na to ni mogla več odgovoriti; žalostno povesi glavo. In ta dež. katerega je metal veter na šipe! Tek je mine. Arlur naglo vstane. Šel bom vseeno k Bartuševskiju. Mogoče kaj ve za mene. Kaj boljšega, kaj primernejšega! Jutri je zadnji dan. ako hočem od povedati. —■ s»j vendar ne boš'! — Prestrašena g« prime za ramo. Široko ne ji izbulijo oči. — f. seveda pravi hladno in se ji izvije. Pograbi klobuk in jre. r. rokami v hlačnih žepih, žvižgajo proti vratom. Mina ga no zadržuje; .poznala ga je. zdaj ni bi!o ž njim mojo«*^ ni«'e*ar napraviti. Odkar sta se sprla zaradi srebrn*- kupe. sa je spoznala Samo ni«" o«"itati. niti besede! To ga je jezilo iu je bd takoj ves divji. Pozneje mu jo bilo žal. liil je pač nervozen, kot je rtlcla njegova mati. Žalostno gleda Mina /ja njim.----— Službi domačega sluge W bo odpovedal. T«-žko sede Mina na stol Zdaj š»-le olxniti. kako trudna je. Tiho je v sobi. Frida j*- zaspala, tudi Mini se valed utrujenosti za pro oči. Al i jo dolgo tako sedela Mrazilo jo je. ko se jo zbudila. O. Hoj. saj je imela ua sebi še vedno mokro obleko. Zda i — nekdo pot rka! Napol v spanju pogleda proti vratom. Kdo bi naj bil? Ne Ar lur in tudi nikdo iz kleti. Ti ljudje ne trkajo. Uartnievskijevi ? Tu di ti niso mogli biti Saj >o >e še vedno liiidovali na njo ter je niso nikdar obiskali. Zopet trkanje; zdaj glasneje. Mina se zdrami. — Notri! r Tedaj se odpro vrata in Be rt a ji pade okoli vratu Kako izgleda! Vsa premočena. Voda ji teče iz las; klobuk je uničen: njena i'pa obleka do kolen obškropljena z blatom: spodnji obrobni trak je bil odtrgan in se vleče za njo. Pod levo ramno nosi velik zavitek, pod datno veliko škatuljo tndi žepi mokrega žaketa so bili natlačeni. Komaj se je mogla pre mikati. Z vzdihom »e oddahne in vse s]»usti na tla. — Kako težko! Ko sname klobuk. ga otrese, da so kaplje letele vse okrog Kjerkoli je stala. > takoj bila mlaka okoli nje; voda ji je tekla iz lepih čevljev. Mioa prekriža roke na prsih. — .ležeš, od kod pa prideš? — Naravnost iz službe. — so >meje Berta. nato pa zategne < -hra/. in ae z glaanim jokom vrže Mini okoli vratu. — Ježe«. Bert a ! — M ina skuša pomiriti Berto. ki se je tresla po celem život n. — Ježea, povej mi vendar, kaj se ti je pripetilo?! — MLna j »kiiša *4e0i mokri žaket. O. Bog, kako je Berta shujšala. Od poro ke je ie ni več videla. — Ali ai bolna? Berta. nikdar tako ne jokaj; strah me je. — Ne morem več! — Z lobokim vzdihom sede Berta na stol. ukloni komolee na mizo in joka neprestano s krčevitim, nervoznim .k t en jem Mina stoji, ne vedoč. kaj bi napravila ter na to gleda njeno k ust ra vo glavo in *uhe stradajoče se rame. Kaj ji je neki? Slednji najde Mina edino mogoče rešitev. Pol repi je jo po rami. — Berta. — za še peče r. bolestnim nasmehom. — Mogoče je kaj m: mi m '"A/Zuum v4"*£S2£m „ Je^eMM^im V DOLINO SMRTI " Varara r SuroroMli" - kol ja je naslikal John Charlton r »roji %larni »liki. predtta-rl/ajoči junaški napad Lahke Brigade oh priliki mIrainega ognja r bilki pri Rala-klari r Krimtki rojni (1851). "Worn » Suroroati je Redkokdaj mila" - in »uror tobak nima metla r cigaretah. % V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile Onpr »1* Tuli**« "IV /f~I kupujemo naj'boljsi in naj-finejši tobak na celem svetu — toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za naj milejšo cigareto Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je '"Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem sta- ranju in mil jen ju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted". Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. t« It's toasted" Ta zavojček milih Luckies l»erta dvigne glavo. — Z menoj.' — In nato bere Minilo- misli t»>r glasno za-.m»*-. — Haha — kaj z menoj? Ne. tako neumna pa še* nisem. IJalia! — Skoro kriči v smehu. — No — zakaj pa potem Tiiko jokaš? Berta sti>iio svojo majhno pe>t in udari ob mizo. — Vedno služiti — n<> nu»r«-m več! — Zf.|M-t glasno zajoka in med jokom pravi: — Ali j«- to življenj«*/ Saj >nio vendar J jud jo! In moramo imeti k;jko zabavo! Kdo -<• naj vs»* dni ubija: potem p;; ira še vedno priganjajo som iti tja! — Pa si sama kriva. — pravi Mina. Zikaj pa nikdar n* o-staneš dolgo v eni službi? — V eni službi — halia — v -To >hižbah ne! Zdaj st-m tako pri-J Šla v tir. S;i j j,- jw>vsod Uto. Tukaj iiihIo boljš<\ tu nialo slal^Še _1 vedno isto. In tak«, jrro vodno daljo — hu! — l»«*rta s,. otrese, na-j to pa stisne zobe ter gleda v slabo luč .svetilko. — Ne morem več! I (Dalje prihodnjič.) ' ZOPET JE GOVORIL NOZ VPLIV LUNE NA VREME j Navzlic temu je ravnatelj Živ-• nosten.sk o banke dvomil o vero-! o pripeljali biia Kratschinerja na razgovor. 19-letnega posestnikove.ga sina kateri,n se je izkazalo, da je Janeza Oražna iz Zlato Poljane bil sum ravnatelja Živnosteiiske pri Kamniku. Fant so je bil spri s . banlie 0|iravičeii. Slepar je bil dal tovarišem Antonom Klopčarjem natisniti v neki praški tiskarn1 iz iste vasi. V prepiru je Klopčar j)apjr ameriške banko segel po nož m Oražna parkrat ter je liakaznieo zapečatil in jo po-sunil v levo stran prsi. Klopčarja sjaj po nekem prijatelju v New čo še tekom noči prijeli orožniki. York. kjer je slednji oddal pismo \ bolnR-o so pripeljali tudi dve nas|ovom za Prago. Slepar ki žrtvi nesreč. V Veliki Peei pri v cHoti 1>riznai svoj (--,n. sedi Kanuiiku jo padel jmi stojinieah | p0j ključem, posestnikov sin Julij Mausar in' si zlomil levico. V Kožni dolini se je prevrnil voz sena na hlapca Janeza Praznika. ki je dobil pri tem vče laž- jih noikodb. Mrd 1:ud,nI Je ZH,° ra"irjf*T,< mnenje, da >ta naša zemlja in iu na v tesnem medsebojnem razmerju. Kaj pravi znanost o tem? Natančna raziskovanja mnogi učenjakov kažejo, da je ta vpliv Centrala Živnostenske banke v I meseea na vreme, če sploh oh^to-Pragi je prejela prod dnevi zape-'ji. v>ekak<»r zelo majren in se ka-čateno pismo iz Ne«- Vorka. V pi-' že sedaj v tem smislu, sedaj pa zo-smu je bilo nakazilo National pot v nasprotnem. Meteorolog Si<*g-Citv Bank iz New V«»rka. ki jo nutnd (»uenther je dolgo let razi-vsebovala nalog, naj Živnosteuska ' sk >val ta vpliv in je svoje uspehe banka izplača nekemu Liidoviku rea>umiral tako. da ne kaže mesec Kratschmerju na Moravskem *t«i ( v naših širiiKih nobenega "takšnega tisoč dolarjev. Blanketa je nosila ! vpliva na barometer, dež in veter, podpis ravnatelja ameriškega de-! da bi ga'bilo mogoče ugotoviti v aarnega zavoda. ^dvajsetih letih. Ce ta vpliv ekslsti- dni do .JUGOSLAVIJE : : PRIPRAVNO : : is- Sožifito ffižjilut^ z najhitrejšima parnikoma na svetu I EUROPA BREMEN 8. DECEMBRA 16. DECEMBRA Poseben vlak ob parnikn v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi iz Cherbourga ■ Tudi redna tedenska odplutja z dobro znanimi LLOYDoVIMI KABINSKIMI PARNIKI BERLIN STUTTGART GEN. von STEUBEN DRESDEN ■ Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokal nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORE 23. novembra: St. Louis v Cherbourg Pre«. Harding ▼ Ha«r« 24. novembra: Gen von Steuben v Bremen 23. novembra: BtrcngarU v Cherbourg 26. novembra: <"hampl:tin v Havre Augustus v Orno« Majestic v Cherbourg S. novembra: Kremen v Bremen •O novembra: New York v Chrrbourg Manhattan v Havre Stal«-ndam v Boulogne »ur Her decembra: Stuttgart v Bremen '-. decembra: tMympie v Cherbourg ». decembra: R<-» v Gen-« *. decembra: Hdturnia v Tr«t decembra: f-'ur-.pa. v Flrtm»n I*rcF Roosevelt v Havro 1. decembra: I>rlin » Bremrn I. decembra: P.V KIS (BOŽIČNI IZLET) Ilavra All«-rt Billjn v ClnrlK.urr M a jest ie v Cherbourg 0. decembra: llonu v Cenca 3. decembra: Hainlmrg v Cherbourg •4. decembra: .M^jfhtir v Ch»rlrf>urnr ltpri-nearii v rhrri.nurf Cont<- Ui Savola v On >a 5. decembra: Krem^ri Leviathan v Cherbourg 1» Kreme. 21 decembra: Chaui|.'»in v H i vre fi^H Haling v Havro Pentx i.In.-id v Cherbourg I 22. decembra: j l/r«s.j»-r> v Kremen i , 2i decembra: '>1} in|»ir v Cherbourg ZT. decembra: Kur i-a v lir^mon 23 decfi"br»: N »-".v V'.rk v r*b«»rl.otirg Maiihall.m v Havre JO. decembra: Oljmuic v Ctn-rbourc 4. januarja: Maj*-sti<- v Cherbourg Allw.-rt Kall.n v Chtrbuurp 5. Januarja: iJmnt-n v IJrr-min 6. januarja: i:-x v- 7. januarja: l.-ifayette v Havre II. januarja: leviathan v Cl:frtM«irs Ai'juitania v Cherbf>urg Hamburg v Cherbourg 14. januarja Champ!* in v I Id trn Kur..|n v Kremen Cont»- »Ji Sivr.ia v Geij./a 18. januarja: HiMardins v Havre I>.-ulsi h'ant I'ar.s \ Havr« % '•»■»].i m v l>/ulo5Tie »Tir Mer 25. januarja: M.»nh:«»»an v Havre .\Vn York v Cherl»ouig 25. Januarja: .Manhattan. Ilavre .Vew Vork v Clierb'jui-jf 26. januarja: iVrenKaria. v Cherbourg 28. januarja: I-a fa y.. t te v Havre 31. Januarja: Kur-pa v Kreni« n DRZEN POSKUS SLEPARIJE ra. jo tako minimalen, tla ni vredn., ozirati >e nanj. To je pa treba priznati. da učinkuje mesee gibalno na naše ozračje kakor na svetovna morja, ki jim ustvarja plimo in o. ja>niti. I»aš zato. ker jo zrak tak » lahek in prožen eventualni zračni val. ki sra povzroči mesee. ne more dolffo vztrajati, temveč se takoj raz teče na vse strani, a pr^žnr^t o-zračja upostavi ravnovesje v naj- krajšem času. Privlačnost me-eea t»'^a no učinkuie mahoma, .temve«* /a' dol^it prod njegovim naj-\išjim stanjem. Ozračje se razteza, postaja isto«'asno z nastajanjem /.rai"-n»«ra valn ob svoji meji ležj«-. tako »la višji zračni stel>er no obr»*-meni nifs'nej^ nižjih ]>lH>ti. Skratka niti praktično niti teoretično se ne da di »kazati, da bi mo>ec iinel kak šen jiOcol^on učinek na ozračje in «. t*'in na vremo kakor trdi staro 1. twNko mnenje. V JUGOSLAVIJO Pr«lc» Havr« Na Hitrem Ekjpresnem Parnikn PARIS 'J. DECEMBRA X!0. Januarja CHAMPLAIN Sovembra — 2t. Decembra LAFAYETTE 5 Januarja — 38. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVLIE Za pojasnila tn petne nste vpra« lajtt na*« pMMatčtin agent* Sreneh. J5na l® STATE STREET. NEW YORK METROPOLITAN TRAVEL BUREAU • (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T- PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE