Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 20. januarja 19*7 ne v. 15. Leto XI. (XVIfl.1 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ! Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 5 „ g * ' Danes prispe v Maribor s popoldanskim brzovlakom ob 15.52 znameniti ter zaslužni češkoslovaški socialni reformator in cd!!čni socialnoskrbstveni organizator dr. Peter Ženke!. S svojimi traj-nimi deli je postavil najlepši spomenik svoij sposobnost', ki naj priča o dobrosrčnosti in globokem socialnem čustvovanju češkoslovaškega naroda, ki je v dr. Zenklu tako posrečeno poosebljeno. Tvorcu edinstvenih Masarykovih domov v Krču pri Pragi in praškega Aleksandrovega akademskega koleg ja, v katerem se tako odlično simbolizira češko- s’.ovaško-"ugosk>vetisko sodelovanje, se hoče Maribor ob njegovem prihodu vsaj sniouino oddolžiti s častnim sprejemom !n polnoštevilno udeležbo pri njegovem nocojšnjem predavanju v dvorani Ljud-1 ske univerze ter zatem vršečem se ve-: ceru pri »Orlu«, ki se ga udeleži tudi ljublirnski konzul Minovski. Naj bi se odlični gost in predstavnik bratske repu-bl ke v Mariboru čim lepše počutil! U&UUžm ?4%me ORGANIZACIJA MLADINE JNS. Občni zbori omladinskih organizacij JNS v srezu Maribor desni breg. Dne 16. t. m. se jc vršil ustanovili občni zbor omladinske organizacije za občino Slivnica v Hotinji vasi v Kosičevi gostilni. Organizacija je močna in število članstva "arašča. Za predsednika je bil izvoljen Lešnik Anton ml., za tajnika pa šušterič Franc. V nedeljo dne 17. t. m. dopoldne se je vršil ustanovili občni zbor OJNS v Hoč a h v gostilni Račič. Za predsednik obč. omladinske organizacije JNS je bil Izvoljen Vidovič Srečko. Istega dne po-boldne se jc ob velikem številu članstva vrŠil ustanovni občni zbor omladinske or-Kauizacije JNS pri Sv. Miklavžu na dravskem polju Za predsednika so si iz-bra'i ondadhici JNS agilnega nacionalnemu delavca Vidoviča Srečka. Na vseh občnih zborih jc poročal predsednik srečke omladinske organizacije JNS Primec Filip. O politični vzgoji omladine je predaval Primec Mirko, sreski tajnik JNS. I da je neverjetno, kako moreta držav-tožilstvo in policija stati križem rok importiranju raznih prevratnih klju-karskih letakov ter brošur v Madiarsko. Nemško poljska prijateljska pogodba — fata morgana Poljska v valu vznemirjenja radi n £ inskih vojnih priprav na vzhodu PARIZ, 20. januarja. »L’ Oeuvre« poroča, da so nekatere državne pisarne obveščene, da nosi angleški poslanik v Rimu Drummond v London predlog, v smislu katerega se predvidevajo pogajanja v troje, in sicer med Anglijo, Nemčijo ter Italijo. Pri teh posvetovanjih bi se prvenstveno obravnaval problem Španije, na dnevnem redu pa bi b'Ia tudi druga evropska vprašanja, tako vprašanje sirovin, vprašanje kolonij ter aktualni gospodarski in finančni problemi. Šele pozneje bi bili k tem razgovorom pritegnjena tudi Francija ter Po'jska, nikakor ne pa sovjetska Rusija. Gbring je prevzel na sebe dolžnost, da ob priliki lovskega ob:ska pri predsedniku Moscickem, ki bo sredi februarja, o vsem tem inform ra predsednika poljske repub!!ke. Istočasno pa bo opozoril tudi na vojne priprave Nemčije na vzhedn' meji, ki povzročajo v ( poljski javnosti veliko vznemirjenje, zlasti radi gradnje avtomobilske ceste od Gfogaua do obmejne postaje Kuštrin. Londonski dopisnik »L’ Oenvra« ugotavlja v zvezi s temi vestni’, da so tamošnji diploniatičnl krogi napram temu pred’ogu zelo nezaupni in da londonska vlada nikakor ne bo mogla vzeti v obzir takšnega predloga. VARŠAVA, 20. januarja. Izjava nemške vlade, v smislu katere ne smejo tuje vojne ladje brez predhodnega nemškega pristanka uporabljati prekopa cesarja Viljema, spravlja Poljsko v zelo neprijeten položaj, ker je njena mornarica sedaj v Vzhodnem morju takorekoč zaprta. Na ta nemški ukrep je Poljska reagirala na ta način, da je naroči'a nove vojne ladje v Angliji in drugod ter da predvideva poljsko oboroževalni na Irt tudi ojačitev vojne mornarice. Poljska je predvidela možnost in nujne potrebe takšne odločitve že tedaj, ko je Nemčija dne 14. novembra odstranila internac’onalšzac!}o nemških rek. Radi tega je po-čjska vlada izročila nemškemu poslaniku v Varšavi že 3. decembra noto, v kateri opozarja Poljska Nemčijo na »veliko škodo, ki bi bila prizadeta ob Vzhodnem morju ležečim državam, če bi se ornejla prosta plovba skozi prekop cesarja Viljema«. Toda, kakor se jo pokazalo te dni, so v Berlinu poljsko neto ignorirali in se smatra, da bo poljski zunanji minister Beck te dri v Ženevi skuono z britanskim in francoskim zunanjm ministrom obravnaval vprašanje prekopa cesarja Viljema. Vsekakor pa prihaja vedno bo’j do izraza razkol, ki je zadnjo mesece zaz jal med Berlinom in Varšavo in Iti jasno kaže, na kako trhlih temeljih sk>ni pred leti sklenjena poljsko nemška prijateljska pogodba, ki se pretvarja vedno bolj v pravo fato mor-gano. VARŠAVA, 20. jan. Predvčerajšnjim je bil tukaj izredni kongres opozicijske ljudske stranke, ki predstavlja poljsko kmetstvo in ki so se ga udeležili kmetski delegati iz vse države. V zunanje politični resoluciji se povdarja potreba tesnih čehoslovaško poljskih odnošajev: »Izredni kmetski kongres z obžalovanjem ugotavlja, da traja med Poljsko in Češkoslovaško še nadalje stanje napetost1, ki neugodno vpl’va na kulturne in gospodarske odnošaje med obema državama. Izredni kmetski kongre^ smatra kot nujno, da se izvede čimprejšnja normalizacija obojestranskih Prilik v okviru usk’adenja obojestranskih potreb ter interesov, kar je neobhodne važnosti za vpostavitev normalnih odnošajev v Evropi. VARŠAVA. 20. januarja. Včeraj je odpotoval zunanji minister Beck v Ženevo, kjer bo predložil svetu DN poročilo o mis-ji, ki jo je svet DN poveril Poljski v svrho razč'ščenia razmerja med Poljsko in svobodnim mestom Gdanskom. V dobro poučenih krogih govore, da se bo Beck jutri dopoldne na poti preko Berlina sestal z nemškim zunandm ministrom Neurathom. Utžltiu»£uie t/itofU utud ut m IflVV rf'jvVr JV IrVPmrlrl« |Vr' rrrVW • *•• ~-vW UUetoMun PARIZ, 20. januarja. »Matin« poroča, da je perzijski šah odpoklical svojega pariškega poslanika ter obenem sporočil, da njegova država ne bo sodelovala pri pariški svetovni izložbi. Kot vzrok tega diplomntičnega konflikta se navaja, da je neki francoski list objavil zlonamerne navedbe o Iranu, kar se je sicer 1)0 intervenciji francoskega poslanika v Teheranu popravilo, katere navedbe pa je sedaj ponatisnil neki pariški tednik in dodal še par žaljivih besed na naslov perzijskega šaha, ki je nato takoj odpoklical svojega poslanika, ki je sinoči zapustil Pariz. Cttui pod ketHŠIutH vodstvom ftted fkadtidom LONDON. 2U. januarja. »Times« pozidajo iz Gibraltarja, da je revolucionarni senat v Malagi naslovil na delavstvo poziv, da se takoj stavi na razpolago za kopanje rovov in gradnjo utrdb za obrambo mesta. V pozivu stoji med drugim: »Sovražnik je pred vrati: sledite prime- ri Madrida ter branite Malago.« MADRID, 20. januarja. Havas poroča: Na nekem sektorju južne madridske fronte so se pojavili črnci iz oblasti Fer-nandopo, ki so jih najeli Francovi ljudje in ki jim poveljujejo nemški častniki. KNEZ NAMESTNIK PAVLE: REŠITEV JE V MIRU. Veliki in ugledni londonski list »Daiiy Telegraph« in »Morningpost« prinašata v svojih današnjih številkah pod naslovom »Jugoslovanski knez namestnik govori o miroljubni politiki Jugoslavije« naslednjo izjavo Nj. Vis. kneza namestnika Pavia zastopniku Reuterja v Beogradu: »Ne verjamem v vojno. Verjamem, da se da mir ohraniti in da se bo ohranil. Krivo je hipnotiziranje narodov z vero, da je vojna neizogibna. Mislim, da je najboljše sredstvo za ohranitev mTu ureditev razprtij in zboljšanje razmerja s sosedi. Če bi vsaka država vse storila v tej smeri, kar je v njeni moči, iskreno in odkrito, bi b‘l uspeh tega avtomatsko: splošni mir. To' je bi! in je glavni cilj Jugoslavije. Mi smo ne samo okrepili in ohranili obstoječe zveze z našimi prijatelji, temveč smo celo zboljšali naše razmerje z državami, s katerimi srno v preteklost; imeli nekatere težkoče. To zboljšanje razmerja bo obrodilo, prepričani smo, pravo prijateljstvo, ki ne bo prav v ničemer škodljivo dosedanjim zvezam Jugoslavije.« BRITANSKI PREDLOG TER PAKT ŠTIRIH — PROPADLE ZADEVE. V zvezi z raznimi kombinacijami glede novega pakta četvorice, ki ga zopet for-sirata Berlin in Rim, se dozirava v tukajšnjih krogih, da bi bilo zaman upanje, da bi Francija pristopila k takšnemu paktu, s čimer bi bil uničen francoski zvezni sistem. »Ere Nouvelle« pravi: vrnitev k ‘cikšnemu paktu bi pomenila prekinitev z vsemi našimi prijatelji, ker bi bili v slučaju realizacije takšnega pakta primorani, da v osiguranje lastne obrambe spremenijo temelje svoje zunanje politike. Tudi se v tukajšnjih krogih smatra, da je britanski načrt proti pošiljanju prostovoljcev v Španijo dokončno propadel, ,ker je toliko nasprotujočih si pogojev in rezerv, da ni mogoče misliti na njihovo upoštevanje. V londonskih krogih se zelo komentira okolnost, da je madridska Vlada pri- ! stala na kontrolo v španskih vodah, do-l čim je general Franco odklonil vsako I kontrolo kot vmešavanje v španske no-i tranje zadeve. ITALIJA JE RAZBURJENA RADI »PREVARE PRED OČMI EVROPE«. Dopisnik United Press poroča, da je Italija zelo ozlovoljena radi tega, ker je po njenih zanesljivih informacijah v zadnjih dneh prekoračilo Piririeje več tisoč francoskih prostovoljcev in se v italijanskih krogih zatrjuje, da bi takšna »prevara pred očmi Evrope« utegnila v bodoče vsako mednarodno politiko obbrez-uspešila ter je napravila iluzorno. — V Parizu opozarjajo v zvezi z razburjenostjo rimskih krogov, da takšne »prevare pred očmi Evrope« ni od francoske strani, pač pa da jc obilo drugih takšnih »prevar pred očmi Evrope«. V ZADNJEM TRENOTKU REŠENO ŽIVLJENJE NIZOZEMSKE KRALJICE. Reuter poroča: Nj. Vel. nizozemska kraljica Viljemina se je včeraj peljala z avtomobilom po stari rimski cesti, ki vodi k Brennerju. V trenotku pa je avto zdrsel do samega roba prepada, ki zija 200 m globoko tik ob cesti. Zahvaliti sc je samo prisebnosti redarja, ki je na motociklu spremljal kraljičin avto, da se je v zadnjem trenotku preprečila nesreča, ki bi neminovuo končala s smrtjo nizozemske kraljice. Redar je namreč skočil na stopnice avtomobila v trenotku. ko je eno izmed avtomobilskih koles viselo že nad prepadom in tako preprečil, da ni avto zdrsel v prepad. V avtu so bile razen kraljice Viljemine šc tri druge osebe. Impozanten dokument socialnega skrbstva Masarykovi domovi pri Praši Z velikim avtobusom zdrčim iz velemestnega praškega nemira, na jug v oko lico, kjer gozdovi in loke opletajo znamenite Masarykove domove. Ob bistrem potoku stopam skozi park proti mogočnim svetlim stavbam, ki so vse nove, smotrene in veličastne in ki s svojimi ravnimi strehami in enostavnimi linijami vsiljujejo nov, proizvajalni življenjski stil 20. stoletja. V Krču sredi zelenja. Iz pomanjkanja popolnejših in strokovno urejenih stavb, je po treh letih zidanja vzrastlo teh 26 domov za onemogle ljudi in za oslabelo deco. Ob 10 letnici republike so jih proglasili na željo mesta v dokaz hvaležnosti svojemu učitelju za Ma-sarykove domove, domove pač zato, da bi vsi v njih našli resnično toploto, vso oskrbo in nego. Zemljišče, na katerem so razgrnjeni, merj 32 ha in je vse porastlo /. gozdovi, nasadi in travniki ter oživljeno s hitečim potokom. Lega v Krču v sredi zelenja in daleč izven je premišljeno izbrana in obvarovana pred truščem in dimom predmestnih tovarn. Celo cesto, ki veže te domove z mestom, vzdržuje mestna občina brez prahu; stalna zveza pa je preskrbljena tudi s tramvajem in avtobusi. Tako morejo stanovalci domov do svojih ljudi ali znancev v me* stu. — Izdali so za te domove nad Din 150,000.000 in je v njih nad 2000 odraslih, otrok pa bo tudi kakih 600. Skozi široki vhod v štirivrstnimi stebri, ki učinkujejo trezno in mirno, vstopim v upravno poslopje, ki ima razne pisarne, čakalnico, kopalnico, ordinacijske prostore itd. Dalje pa po desnem ali levem hodniku na glavno dvorišče, ki ima ob več straneh pokrite odprte veže, da se v njih morejo tudi ob slabem vremenu zadržati. Med seboj pa so vsa poslopja ločena z zelenimi nasadi. tratami in gredami polnimi najfepšega cvetja; zato se mi zdi. da sem v parku ali pa v velikem vrtu. Nekaj se mi je pri teh nasadih posebno vtrlo v oči, ravnotako kakor v Zlimi in v podtatranskih sanatorjih. Nič ni v njih tiste izumetničene nasičenosti in tiste šablone in narejenosti, temveč kolikor mogoče enostavno, prirodno je vse. Naprej se vrstijo paviljoni za 270 oseb, spalnice za eno, dve, štiri in več oseb in jedilnice, da bi tako ne bilo obteženo glavno poslopje s truščem. Še dalje vstran pomaknjena so skladišča, laboratoriji in specialni oddelki za zdravljenje z vodo in elektriko. Žuljave, spofcane roke . . . Je zlat dan. Vse leze v tej topli svetlobi. Stare ženkice pletejo ali pa se hladijo v parku in gozdu. Ker bo vsak čas poldan, nekatere pomagajo strežnicam, razdeljujejo krožnike, nosijo vodo in druge stotere malenkosti izvršujejo, ki so v tako velikem domu vsak dan. Nosijo pa vsi posebne copate, zato je tako prijetno tiho v tem mravljišču, pa tudi dobro denejo starim nogam. Tam med gredami sedi ves siv očak, devet križev nosi in pravi, da so drugi še starejši. — Toda koliko življenja je pravzaprav v teh strp-ljenih obrazih! Četudi sedaj nič ne delajo, so ostale za spomin žulnate in spoka-ne dlani. Vse življenje so delali trdo, pa niso nikdar toliko dobili, da bi se za starost oskrbeli, ali pa so zavoljo kakega-koli vzroka obubožali. Nekateri pa si sami plačujejo to, česar jim drugod ne morejo dati. Vrste paviljonov, ki so označeni z velikimi črkami in številkami, n. pr. od B I, — B IV. so hiralnice, ki pa so seveda tako opremljene kot najmodernejše bolnišnice z vso higienično udobnostjo. Pa paviljon za neozdravljive bolezni, za take, ki samo ležijo ali zopet za živčno bolne. V podaljšanju glavne ambulante in kemičnega laboratorija je zanimiva stavba. Zamišljena je namreč kot pensionat in v njem živijo stari zakonci, ki so mogooe prej morali ločeno živeti. Tu pa ima vsaka dvojica udobno sobo z napeljano mrzlo in toplo tekočo vodo, da jim je v resnici kakor‘v lastnem dobrodejnem domu. »M| stari se tudi radi zavrtimo«. Vstopim v Maison des distraetions, ki vsem skupno služi za razvedrilo in dobro voljo. Tu je velika čitalnica, ki je bogato založena s knjigami mestne čitalnice, tu so razloženi najrazličnejši časopisi in ilustrirane revije. Po sobotah in nedeljah pa se najrajši zbirajo v svojem kinu ali gledališču, v katerem navadno gostujejo igralci iz Nar. gledališča mesta Prage, potem razni pevski zbori in godbe. Pohabljene pripeljejo na vozičkih v dvorano, da se morejo udeležiti koncertov, kinopredstav, šaljivih nastopov. Tudi za ples imajo preskrbljeno. »Veste, mi stari se tudi radi zavrtimo...« mi je zatrjeval nek starček živih oči. Pod napisom »Praga mati vsem« se tu res zbirajo vsi, prav vsi! V tem poslopju je celo radio postaja, radio pa je tudi v vseh jedilnicah in drugih prostorih, tu je še trafika, brivec in buffet. 3000 obedov! Gospodarsko oddelenje je popolnoma zase in obsega pralnico, desinfekcijske prostore in naravnost velikansko kuhinjo, v kateri se kar izgubim med ogromnimi kotli. Ker je proti poldnevu, so ravno skuhali blizu 3.000 obedov. Zanima me, kako deluje ves ta ogromen aparat. Tako gibčno se vrtijo belo oblečene kuharice in pomočnice; nekatere že nalivajo juho v visoke posode. Še prej pa sta jedi poskusila upravnik in zdravnik. Na- ravnost iz kotlov sipljejo jedila v aluminijaste posoda, ki stojijo na posebnih o-grevajočih klopeh in ki so obdane s posebnimi termoforskimi plašči, ki držijo hrano več ur v isti toploti. Kar sproti jih takoj odpeljejo na električnih vozičkih v posamezne jedilnice. Nazadnje jih v posameznih jedilnicah raznosijo na pomičnih vozičkih k mizam, kjer strežejo strežniki in strežnice. Za bolne in takšne, ki morajo po zdravnikovem nasvetu zauži-vati posebno hrano, kuhajo posebej za deset različnih diet, izmed teh za otroke dve, posebej pa še mlečno za dojenčke v specialni kuhinji. Dnevno dobijo štirikrat jesti, bolni tudi večkrat. Za zajtrk imajo K 1 bele kave in dve žemlji, za obed n. primer J/3 1 juhe in meso s prikuho ali močnato jedjo, popoldan zopet Vi 1 kave in zvečer gosto, izdatno juho, ali pa kaj drugega. K temu še vsak dobi dnsvno 35 dkg kruha. Porcije so obilne, večji jedci dobijo tudi večje porcije. Jedila izmenjajo v šestih tedenskih obdobjih. Pripravljajo jih iz najboljših živil, ki jih pred vsako kuho kontrolira zdravnik in veterinar. Hitro še pogledam v pralnico zraven kuhinje. Vse delajo stroji, ki dnevno operejo in zlikajo po 4.000 kosov perila. Perilo in obleko dobijo zastonj, morajo pa tudi imeti svojo. Že z vstopom vse označijo s številko in znakom paviljona, da po pranju zopet vsak dobi svoje nazaj. Skrinjice za perilo in obleko so električno ventilirane. Ko obnosijo perilo in obleko, si sami izberejo vzorce za novo in tudi kroj, da ni uniformiranja. V vsakem nadstropju paviljona so pralnice, da si morejo oprati kakšne manjše stvari. Ravnotako so urejene tudi takozvane čajarne, v katerih si morejo pripraviti manjša jedila. In skrb za zdravje. Ti Masarykovi domovi so namenjeni predvsem najsiromašnejšim. Ako je prosilec še zmožen kakega dela, ga sprejmejo s pogojem, da bo opravljal lažja, njegovi starosti in moči primerna dela. Pri vstopu pregkda vsakega zdravniška komisija, ki ga po zdravstvenem stanju o-predeli v odgovarjajoči paviljon. Za njih zdravje pa tudi skrbi glavna ambulanta, ki je vedno odprta in na razpolago. Za pomoč pri znanstvenem delu, ki ga ti zdravniki tu vršijo, imajo obsežen laboratorij z vsemogočimi pripomočki. Operacije! same morejo kar tu izvršiti v prostornem operacijskem oddelenju, kakor tudi splošno zdravljenje s svetlobo, elektriko in vodo. Vse zdravljenje in vsa zdravila so brezplačna. Za vsak paviljon določena posebna sestra skrbi za bolne po nasvetih, ki jih je dal zdravnik. Vseh skupaj jih je nad 60 in mnoge od njih so diplomirane, imajo razne tečaje, posebno strokovno izobrazbo, predpisano prakso i. t. d. Niso pozabili na otroke. Ko so pripravljali te prostore, niso pozabili na otroke. Uberem jo skozi park proti travniku in potoku. Stavbe za nje so manjše, nikjer se ne tiščijo in so povsod zalite z zrakom in soncem. Postavljene so na najizbranejši legi in jih loči velik park od ostalih. Bližnji travniki, gozd in potok oa jim dajejo dovolj prilike za gibanje v svežem zraku. Vse stavbe so zidane po najmodernejših higienično-pedagoških načelih in tvorijo n. pr. posamezne spalnice s sobo za sestro in pestunjo ter z oblačilnico, stranišči in umivalnico oddelek za sebe, ki se ga more v shičaju infekcije popolnoma izolirati. V zračne spalnice skoraj ne upam vstopiti, tako so bele in sveže. Največ jih zalotim , v telovadnici pri lutkovnem gledališču in pa zunaj v pesku in na travnatem igra-lišču, ki je v direktni zvezi s telovadnico in ki ima velik letni basen. Basen napaja potok in se voda v njem stalno izmenjuje. Med šolskim letom so, kadar se le da, v gozdni šoli; obedujejo pa kar v letnih jedilnicah. To so večinoma otroci siro-, mašnih in bolnih starišev, tudi taki, ki so i prestali kako bolezen ali pa so v nevarnosti, da bi radi šibkega zdravja in nezadostne tečne hrane bilo v nevarnosti njihovo zdravje, dalje takšni, ki se jih mora izločiti iz nezdravega socialnega in nravnega okolja. Šest do dvanajst tednov ostanejo tu pod skrbnim nadzorstvom zdravnikov in učiteljsv in po potrebi vsakemu posebej pripravljajo hrano, nudijo zdravila in sploh vse. Od tu jih pošljejo v sanatorije in zdravilišča po vsej republiki. V južni skupini stavb pa imajo dojenčki in otroci do šestih let svoje domove. V posebnem paviljonu ostanejo do popolne ozdravitve in okrepitve otroci, ki so ogroženi od tuberkuloze in pa dojenčki, ki jih morajo umetno hraniti zaradi materine bolezni, ali pa, ker jih je mati zapustila. Vsi ti otroci so pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom zdravnikov, desetih učiteljev in mnogih pestunj. Ves pouk otrok, ki so šoloobvezni, je bolj tern, vzgojitelje vodi le skrb, da ne bi preveč zamudili v šoli. V nekaterih sobah sem prisostvoval pouku, pri katerem so učenci ležali v posebnih stolih, učitelj pa jim jc čital, pripovedoval, razlagal. Za vsakega se tudi vodi posebna tabela, na kateri je predpisana dieta in s katere je raz ločno razvidno po diagramih otrokovo zdravstveno stanje. Trajen dom v posebnem paviljonu ima okrog 150 otrok. To so taki, ki so neozdravljivi, bodisi da so v duševni temi ali epileptični, embicilni in kretenasti. Takšen otrok je največji revež na svetu, ker se more malokodaj v življenju osamosvojiti in sam skrbeti zase. Do 18 leta živijo tu, nato pa ostanejo v zavodu za odrasle, kjer na nje vzgojno vplivajo v Dr. Fran Vatovec: MQ tet dovmske mena-tistilte (Dalje.) Poglavitno črpališče mora biti torej drugje. Tudi . tem oziru izluščimo lahko nekaj sledov že v »Lubl. \ovizah< samih. Tako prinašajo n. pr. »Lublanlke Novize ; v št. 20 od 18. maja 1799 poročilo o vojnih dogodkih iz »Dunejskcga posebnega lista« z dne 6. maja. Razen tega navaja Vodnik v zvezi s poročili nekajkrat Dvorno naznanje iz Duneja«, ali »Dunej, Dvorno Oznanilo«. Na drugem inestu pa priznava, »de se bomo popolnim ravnali po Dunejskeh dvorneh No-vizah«. Pod »Duncjske dvorne Novize« ni mogel Vodnik misliti drugega nego je tedaj dvakrat tedensko izhajajoča »Wiener Zeitung«, »Dunejski posebni list« pa priloga »Wiener Zeitung«. ki 'jo Vodnik nemalokrat označuje kot dunajski posebni listi«, »dvorske novize« itd. Na tej osnovi je možno ugotoviti, da je Vodnik zalagal osmarske stolpce »Lubl. Noviz« precej neodvisno od »Laibacher Zeitung«, pri čemer se je pridno posluževal gradiva »Wicner Zeitung«, ki ga je včasih skoro prevedel, drugokrat pa krajšal ali dopolnil, kakor se mu je pač z ozirom na domače prilike zdelo primerno, dočim teh novic v »Laibacher Zeitung ni zaslediti Nekoliko primerov! 1. »Lubl. Novizt . so objavile v soboto 25. februar jii 1797 prispevek o inkviziciji. Skoro isti prispevek nahajamo v »Wiener Zeitung« z dne 15. februarja 1797 str. 472/3 pod »Spanien«, torej 10 dni preje. 2. V »Lubl. Novizah)< z dne 25. avgusta 1798 (št. 60) beremo prispevek o laških umetnostih v Parizu. To poročilo jc povzeto v glavnem in skrajšani obliki povzel Vodnik po zadevni obširni in preko dveinpol-kolonski informaciji v >Wiencr Zeitung« z dne 8. avgusta str. 2381 (17 dni preje!) in str. 2-122/3. 3. »Lubl. Novize« z dne 25. avg. in 8. septembra 1798 (št. 60, 62) poročajo o enakih »merah« in »va-gah o katerih pa žc izsledimo lahko že 14 oz. 13 dni preje zadevne informacije v Wiener Zeitung« z dne 11. avgusta str. 2426 oz. 25. avgusta str. 2695-6. 4. Št. 64 »Lubl. Noviz« I. 1798 z dne 22. septembra vsebuje vest o anglezih miszionarjih«, ki jo zasledimo v >Wiener Zeitung« dne 12. septembra str. 2759, to je 10 dni pred objavo v »Lublanfkih Novi-zah«, kjer pa je izpuščen povod. 5. Vodnik objavlja v soboto, dne 4. februarja 1797 (št. 10) poučen prispevek o telegrafu. Istovse-binski donesek nahajamo v >Wiener Zeitung« z dne 25. januarja 1797 str. 236/7. Tako je torej Vodnik povzel to novico tako, da jc izšla v »Lubl. Novizah« devet dni po objavi v »Wiener Zeitung«. 6. >Wiener Zeitung« prinaša dne 27. septembra «1797 str. 2855 novico o pripravi, »z katero je mogoče se naprtiti strugi na tekoči vodi gori pelat brez pomoči ene človeške roke, kakor poroča ponatiskujoč to vest Vodnik 10 dni pozneje v »Lubl. Novizah« z dne 7. oktobra št. 80 I. 1797. 7. V »Lubl. Novizah« št. 83 I. 1797 z dne 18. oktobra je objavljena zanimivost, da je »Jožef Kain-del iz Aufitsbimra na ide! eno perpravo za snatjavo pšenico čistit«. Enajst dni preje je ta novica izšla v stolp- cih »Wiener Zeitung« z dne 7. oktobra str. 2982. 8. Primer skoro doslovnega prevoda po »Wiencr Zeitung« nudi notica v »Lubl. Novizah« z dne 9. decembra (št. 89) 1. 1797, v kateri beremo, da jc »graf Jurij Festetič eno Solo nari^dil na Ogerskim za nauk v’ gospodarstvi, zlasti kar zadqne polskc d$la«. Navedeno vest priobčuje »Wiener Zeitung'« enajst dni pred tem in sicer 29. novembra str. 3530/1. 9. V št. 6 »Lubl. Noviz« z dne 20. januarja 1798 zasledimo novico, da jc »gospod Leopold Smetana na Marskim znajdcl jesih iz žita kuhat, kateri bode tako hud, kakor vinski, inu zraven polovico bolši kup«-Isto poročilo vsebuje v nekoliko širšem obsegu deset dni preje, to je 10. januarja (str. 61/2), »Wiener Zeitung«. 10. Vodnik jc v Lubl. Novizah« z dno 17. februarja I. 1798 (št. 14) priobčil novico: »Dva učena moža Mongolfier inu Argand sta znajdeta eno perpravo, sku-zi kat«jro se voda lahko na kviško vzdiguje, inu na travnike al verte napele. Ta perprava se imenuje: vodni oven«. V »Wicner Zeitung« srečujemo to poročilcc pod »Frankreich« in sicer dne 7. februarja str. 355/6, to je deset dni pred objavo v Vodnikovih »Novizah«, kjer pa je navedeno poročilo uvrščeno pod »Lafhko«. 11. Tndi o novem kolovratu pišejo »Lubl. Novi-zc« z dne 25. avgusta 1798 (št. 60): »Jožefa Sedehna-jerca v’ mesti Briiu na Marskim je zuajdela en kolo-ret z" dvorna vretenma, na katirim se tule ločio, s’ P11’ volo nannjšajo, inu v’ dobro prejo popadejo«. To novico beremo deset dni preje, to je 15. avgusta v »Wie-ner Zeitung« str. 2459. 12. Vodnik pa si je znal tudi pomagati. Da zmanjša objavni presledek, je v »L. Novizah < z dne 29. sept* sssssb Stiran-1 3. ■HEE.?I2: MmŠm&i kt okoitskB, Miititž Pulkova mama pri Abrahamu Te dni obhaja vsesplošno priljubljena in daleč naokrog' znana Pulkova mama, vrla tezenska gostilničarka, SOletnico. Mladostno zdrava, čila in neugnana v veselju do dela in življenja se je znašla v Abrahamovem naročju. Slavljenka, vsem pomoči in dobrote potrebnim vedno na razpolago s svojim plemenitim srcem in darežljivo roko, izhaja iz znane Gorenja-kove rodbine v Slovenskih Konjicah. V zakonu z obče spoštovanim soprogom Konradom Pulkom je izšlo 11 otrok, od katerih živi danes še devet v ljubezni in vzornem spoštovanju do ljubljenih staršev in sicer 5 deklet in 4 fantje. Pulkovi mami, tako dobri in blagosrčni, ki je ta svoj življenjski jubilej obhajala v krogu dragih svojcev ter številnih znancev, kličemo ob SOietnici: Pulkova mama, naj bi Vam ob Abrahamovem bili naklonjeni izsledi tja do dvojnega Abrahamovega! Sokol Maribor I. sporoča svojemu članstvu, da prične redna telovadba v novi magdalenski šoli Kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja v ponedeljek 25. januarja in sicer: za članice in ženski naraščaj v, ponedeljek in četrtek, naraščaj od 18.15 do 20., članice od 20 do 22. Člani v torek in petek od 20. do 22. ure. Bratje in sestre držite se točnosti. Ostali oddelki se bodo postopoma uvedli v novo telovadnico. Uprava. Mozartov pojav in življenje jo kakor meteor na glasbenem nebu; že kot šestleten dečko je prvič javno nastopil s svojo nekaj starejšo sestro, pod varnim nadzorstvom svojega strogega vzgojitelja, očeta, ki je bil sam dober glasbenik. Prepotoval je vse tedanje glasbene centre, žel velikanske uspehe, pa tudi poraze. V teku svojega kratkega, a s silno intenzivnostjo preživetega življenja, je napisal nad 600 del, med temi 23 op3r in 49 simfonij. Tudi zatonil je kot meteor, umrl je star 35 let in bil pokopan v skupnem grobu siromakov. Šele kasneje sc je človeštvo zavedlo njegove edinstvene veličine. Njegov violinski koncert bodo izvajali na simfoničnem koncertu Glasbene Matic*- v petek. Zaigral ga bo virtuoz jr. Taras Poljanec, ki Ka naše občinstvo že dobro pozna od njegovih dosedanjih nastopov. Prepričani smo, da mariborsko glasbo-ljubivo ob- nomožni šoli in raznih delavnicah. Za zboljšanje njihovega duševnega in telesnega stanja se poslužujejo posebne orto> pedične telovadnice, različnih prh, kopeli •n rontgena. Ko sem zapuščal te prostore, sem zapazil sledeči napis: »In vi, praški otroci, ko stopite v življenje, delajte na -tem, da Praga postane mati vseh mest in mati vseh nas!« — A. Dcbenak. činstvo ne bo zamudilo tega izrednega glasbenega užitka. Zveza Maistrovih borcev priredi v soboto 23. januarja ob 20. uri tovariški sestanek za svoje člane in njih rodbine v gostilni g. Senice v Tattenbachovi ulici. Na sporedu je kratko predavanje g. dr. E. Mejaka iz Gornjega grada v prevratnih dneh v Celju in Mariboru. Pridite! Narodne noše na svetosavski proslavi: vse narodne dame se pozivajo, da pridejo na svetosavsko proslavo v narodnih nošah. Vstopnice za svetosavsko proslavo. Vse osebnosti našega javnega življenja, ustanove in razna društva se naprošajo, da ne odklanjajo nakupa vstopnic za svetosavsko proslavo, katere jim bodo predložile dame našega odbora. Z vrvjo in cepinom se bodo vzpenjali mariborski planinci 1. februarja zvečer pri Unionu na pohorske vrhove. Vsa dvorana bo dehtela po pohorskem smrečju, vsi šotori bodo spremenjeni v pohorske planinske koče. Ne bo manjkala »Mariborska«, ki bo dobila ta večer ogromno garažo za številne vesele avtomobiliste, ne Koča na Klopnem vrhu s popolnoma novim vinovodom, niti »Seniorjev dom« kot zadnja avtomobilska postaja pred rajem z mogočno katedralo sv. Krištofa in plavalnimi tekmami na Ribniškem jezeru. In vse planinske bajke in povesti bodo ta večer oživele v Unionski dvorani, zato: T. februarja vsi na planinski ples! 2. občni zbor 1. kolesarskega društva tekstilnih delavcev, sedež Maribor, se vrši dne 31. jan. v društvenem lokalu na Meljski cesti 10. Začetek ob 15. uri. Udeležba za člane obvezna! Nakup »Našega čaja« pri Kmetijski družbi beleži kar naenkrat veliko pozornost. Radi hripe na Angleškem si skušajo pač nekateri obvarovati svoje zdravje na različne načine. Velika maškerada v soboto 23. jan. v gostilni Kren, Pobrežje. Oglejte si spored v Veliki kavarni. Avstrijski smučarji na našem Pohorju. Na pobudo Tujsko-prometne zveze »Put-nik« v Maribomt bodo avstrijske tujsko-prometne organizacije v Grazu spričo ugodnih snežnih razmer razpisale v prihodnjih nedeljah več avtokarskih izletov za smučarje na naše glavne smučarske postojanke na Pohorju. Iz banovinske službe. Za banovinskega administrativnega uradnika v VI. položajni skupini je napredoval ekonomski uradnik pri banovinski bolnišnici v Mariboru Franjo Žerovec. Kako bo z vremenom. Topli val z de* ževnim vremenom je zajel zahodno Evropo in se pomika polagoma proti vzhodu. Tu in tam sneži. V Jugoslaviji je oblačno po vsej kraljevini. Na zahodu de- NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. Kino Union. Danes najkrasnejši dunajski velefibn »Burgtheater«, nainovejše remek delo Willyja Forsta. žuje, na vzhodu pa sneži. V Podonavja slaba kosava. Temperatura se je dvignila po vsej kraljevini. Najnižja je zabeležena v Zaječarju —9, najvišja pa v Du brovniku +9 stopinj. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: oblačno, padavine v nekaterih dolinah, v gorah morda še mraz. Ljudska univerza. Danes, v sredo ob 20. uri predava g. prof. dr. Peter Zenkel iz Prage o ureditvi socialnega skrbstva mesta Prage. Film. Posestne spremembe. Posestnik doktor Schmiederer je prodal zasebnici Rezi Koroščevi iz Beograda zemljišče v koroškem predmestju za 19.000 dinarjev. Prav tako je dr. Schmiederer prodal zemljišče v koroškem predmestju zaseb uemu uradniku Miroslavu Štoru iz Maribora, in sicer za 18.250 dinarjev. Kolesarji v Studencih se opozarjajo, da morajo do 31. januarja na novo prijaviti svoja kolesa za leto 1937, ter poleg knjižice predložiti kolek za Din 5.— v občinski pisarni ob uradnih urah. Gg. hišni posestniki v Studencih se naprošajo, da nabiralne pole »Pomožne akcije« vrnejo obč. uradu vsaj do 1. februarja, da se morejo računi zaključiti. Do sedaj je vrnila pole komaj polovica posestnikov. Na dnu Maribora: 3363 kazenskih slučajev ... Pravkar je državno tožilstvo v Mariboru sestavilo statistiko o kazenskih zadevah, s katerimi je imelo v preteklem letu opraviti. Po omenjeni statistiki je bilo v letu 1936 prijavljenih mariborskemu državnemu tožilstvu 3363 kazenskih slučajev, na podlagi katerih je bilo sestavljenih 1000 obtožnic. Prijavljenih je bilo vsega 5633 oseb, ki so izvršile kakšno kazensko dejanje. Obtoženih je bilo od teh 1447 oseb, od katerih je bilo obsojenih pri sodniku poedincu 363, pred senatom 904 osebe, oproščenih pa je bilo pred sodnikom poedincem 292 oseb, pred senatom 71 oseb. Pogojnih sodb radi zločinstva je bilo v preteklem letu izrečenih 233, radi prestopkov pa 177, v zavod za vzgajanje so bile oddane 3 osebe, dočim je bilo v preteklem letu odpuščenih na preizkušnjo 30 oseb, v preiskovalnem zaporu pa je bilo lani 525 oseb. Berač zmrznil v jarku. Davi so našli ljudje v nekem jarku pri Oseku v Slovenskih’ goricah nekega starejšega moškega, ki jo bil mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je neznanec zmrznil in na EDEN: KAM BODO PRIVEDLE NEMŠKE DOKTRINE? LONDON, 20. januarja. Včeraj popoldne se je prvokrat v Novem letu sestala angleška spodnja zbornica. Najpreje je poročal kolonialni minister Macdonald o svojih pogajanjih z irskim ministrskim predsednikom de Valero, pri čemer je povdarjal, da ni šio pri tem za ustavno politična vprašanja, marveč za ureditev gospodarskih odnošajev med Anglijo ter Irsko. Sedanjemu trgovinskemu provizo-dju bo sledil trgovinski dogovor, za katerega se bodo pričela pogajanja v marcu aH aprilu. Zatem se je dvignil zunanji minister Eden, ki se je takoj dotakni! španskega vprašanja. V zvezi z nujno predstavko laburističnih poslancev, ali hoče BaWwinova vlada vztrajati pri prepovedi odpošiljanja prostovoljcev v Španijo, je Eden izjavil, da pojde vlada nemoteno svojo začrtano pot in bo tudi umela preprečiti, da bi se Angleži ali pa inozemci z angleškega področja pošiljali v Španijo, brez ozira na to, če se hočejo tamkaj boriti za generrio Franca ali va-lencijsko vlado. Pri tem ne gre toliko za prepoved, marveč je povdarek v strogem čuvanju zadevnih mednarodnih dogovorov, brez ozira na to, če so bili doslej od katerekoli strani že kršeni. Seveda je to odvisno od sodelovanja z drugimi državami. Vlada je izdala prepoved v okviru lastnih zakonov. Predpogoj za pomir-jenje sveta je po Edenovem mnenju v tesnejšem gospodarskem sodelovanju, ki se naj razvija komformno ob uporabi novih metod v tendenci političnega zbliževanja. Anglija ne bo nikakor dopustila, da bi se Evropa razklala v dva tabora desničarskih ter levičarskih diktatur. Prav tako ne bo dopustila, da bi demokratične države Evrope postale žarišče boljševiške propagande. Glede Nemčije le dejal, da predstavlja Nemčija problem, ki zadeva vso Evropo. Vendar pa povzdiguje 65 milijonski. nemški narod vse preveč soime rase in naroda. Kaj naj še pride iz teh nemških doktrin? Nemški narod ima sicer pravico, da sam odloča o svoji usodi, vendar pa si mora biti v svesti svoje pripadnosti k ostali I^ropi. Če bi se Nemčija v tej zavesti priključila Evropi, potem ne bo Anglija ničesar z večjim veseljem pozdravila kakor to dejstvo. BURGOŠKA VLADA SE PRESELI V SEVILLO? LONDON. 20. januarja. Po poročilih iz Burgosa se namerava Francova vlada preseliti iz Burgosa v Sevillo. Južno Malage so v teku srdite borbe in je na obeh straneh veliko mrtvih in ranfeneev. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, 21. januarja ob 20. uri: -Kadar se utrga oblak«. Red B. Sobota, 23. januarja ob 20. uri: Ukročena trmoglavka«. Globoko znižane cene. Zadnjič. posledicah umrl. Vršijo se poizvedbe, da bi se dognala starčkova identiteta, ki je očividno kakšen berač. 1798 k vesti o iznajdbi »gerl za sode«, ki jo je objavila "Wiencr Zeitung« 14 dni preje (15. sept.!) dodal k navedbi »Dunej« datum 19. septembra in s tem zmanjšal presledek za pet dni. 13. »Lubl. Novize« prinašajo dne 27. julija 1. 1799 (št. 30) vest, da je »Graf Einsiedel v’ Saxni na svojeh KraSinah napravil eno delavnico ali fabriko za cuker kuhati iz ene sladne r<;pc, katira ima tolkaj slasti v’ Sebi, do se lahko cuker iz nj«; dobiva«. Deset dni pred tem je objavila to novico ; Wiener Zeitung« z dne 17. julija str. 2368. 14. Takisto dne 17. julija, str. 2368, priobčuje : Wiener Zeitung« vest o vzduhu, ki jo je Vodnik deset dni kasneje uvrstil v »Lubl. Novize«: »En učen gospod P«> iuiQni Humbold je skusil inu znajde!, de sapa ali 'uft v’ Londni sedemkrat bol poln oživlive sape. ka-kov v’ Toskani v’ narl^pših okrajah laškeh«. 15. V »Lubl. Novizah« z dne 13. sept. 1797 (st. 73) bi brento: »Pretečeno l«;to je Mathia Opfcr kub ce-sarskih fabrikant florentinskeh mrijž ali špic ene take statve znajde!, de tudi en eotast človek si zamore Vsakdani kruli perslužit, inu za temi statvami tkati, Hko bi ravno ene roke ali noge neimel...« »Wiener ^(‘ituiig« ima to vest dno 2. sept. 1797 (str. 2589/90), je enajst dni preje 16. Zanimiva je novica, ki je bila objavljena v *Luhl. Novizah« St. 79 I. 1797 z dne 4. oktobra in ki l^avi: James Pittman en žlahtnek, inu en glasoviten Bernik je uni dan umeri, inu svoje <;rbe razveselil. yn zapusti eno premoženje od dv^Ii inillion goldinar-Jov; živel je. tako skopo, de je svojo grašino v’ stant ('al inu eno kajžo najel, v’ kateri je med kinetimi na skrivnim tičal. V’ zadni bolezni se je bal eno ali drugo Potico iz aržeta pertišat, jo tedaj rajši brez areata inu brez služabnika, brez d^kle, brez strijžbe konec vze1. C^lo Iijto ni luč v’ negovi koči gorela«. Ta novica je skoro prevod vesti, ki je o tem »glasovitem oherniku« izšla v »Wiener Zeitung« z dne 23. sept. 1797 str. 2820, torej 10 dni preje. 17. Takisto skoro prevod po zadevnem poročilu v »Wiener Zeitung« z dne 16. sept. 1797 str. 2743 predstavlja druga novica, ki je izšla v »Lubl. Novizah« 27. sept. 1797, št. 778 (11 dni kasneje) in ki se tiče generala Roszella. 18. »Lubl. Novize« /. dne 1. novembra 1797 (št. 87) prinašajo vest o nekem angleškem čudaku: »Šest mil od nnjsta Kanterburi živi en žlahten gospod Lord Rokesbi, en čuden mož, 80. lWiene'r Zcitung< z dne 28. oktobra 1. 1797 str. 3214 skoro dvokolonsko poročilo o novem strojarskem stroju, ki ga je pa Vodnik v »Lub. Novizah« z dne 8. novembra 1797 (št. 89) precej temeljito skrajšal, lslo velja tudi za poučni prispevek o kozah, ki je izšel v »Lubl. Novizah« 8. dec. 1798 (št. 75) in ki ga je vsebovala >Wiener Zeitung' 14 dni preje in sicer dne 24. novembra str. 3525/6. Zelo obširno je pisala »Wiener Zeitung« 10. novembra 1798 str. 3369/70 o imenitni uri, dočim je Vodnik zajel to zanimivost 14 dni kasneje v »Lubl. Novizah« 24. novembra 1798 (št. 73) v par vrsticah: »Josef Kuč-man brat rankiga frater Davida je naredil eno uro, katira kaže ne lef ure inu minute, ampak tudi kaku grt; soncQ, m^see, inu vsi sedmin planeti na nebi. To delo je popolnim imenitno, inu na vse viže umetno«. So pa tudi slučaji, ko je Vodnik povzetim novicam dodajul svoje misli. Tako pristavlja k poročilu o vožnji po zraku, ki ga je priobčila »Wiener Zeitung« 11. nov. 1797 str. 3362 in ki ga zasledimo 11 dni pozneje (22. novembra 1797) v »Lubl. Novizah« sledeče misli: »Je vendar r