t • ZAPIS S KONFERENCE OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA NA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU Dosledno varčevati UHHMBMMBHHHHnB:: ^mtmm, ■ HBB Poglabljanje samoupravnih (-odnosov in delegatskih razme-► rij, prizadevanja za uresničitev (stabilizacijskih programov in [ programov varčevanja, skrb za 1 rekreacijo delavcev izobraževale in usposabljanje za družbe- nopolitično delo, prizadevanje za čim boljše obveščanje zaposlenih in vloga sindikata v zvezi s sodelovanjem in povezovanjem s sindikalnimi organizacijami drugih delovnih organizacij; to so poglavitne naloge de- 1 avgusta 1975 - leto XI - št. 29 (288) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Osebni dohodki prek tekočih računov Izvršni odbor Ljubljanske banke podružnica Velenje je na svoji seji razpravljal tudi o izplačevanju osebnih dohodkov prek tekočih računov. Menil je, da lahko takšen način izplačevanja veliko prispeva k stabilizaciji gospodarstva. Zato je poslal vsem družbenopolitičnim, delovnim in drugim organizacijam priporočilo, naj preidejo na takšen način izplačevanja mesečnega dohodka. Tudi zbori občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli sklep, da je treba aktivirati čimveč gotovinskih sredstev občanov za pjovečanje kreditnih sredstev. Še zlasti je treba zagotoviti, da bodo plače nakazovane prek hranilnih knjižic in tekočih račiunov. koinciitar lodna Dosti premalo je, če nekatere medsebojne odnose merimo le z vatli zgodovinskih norm, razvite morale in humanizma. V svetu danes nekateri menijo, da so razviti medsebojni odnosi sami po sebi zadostno poroštvo, da ne bo več svetovnih morij. Vemo pa, da zgodovina uči povsem drugače. Človekova misel je bila že silno razvita, ko se je razžarela prva atomska bomba, ali če hočete, ko je bil vietnamski spopad najhujši. Vse to nas uči, da je premalo le govoriti o razvitih medsebojnih odnosih, ki imajo za posledico družbeni samotek, kajti že dolgo je znana revolucionarna resnica, da morajo postati vrednote medsebojnih odnosov pravzaprav del širših družbenih odnosov, če hočejo igrati tisto vlogo, ki jim gre. S. V primeru svobodne Jugoslavije bi to pomenilo, da na primer bratstvo in enotnost jugoslovanskih narod občinskem komiteju zveze komunistov sta zahtevali, da samoupravna stanovanjska skupnost Velenje pripravi poročilo o . svojem delu. Polletno poročilo je zdaj pripravljeno. Izvršilni ' odbor samoupravne stanovanjske skupnosti je poročilo poslal , ustanoviteljem skupnosti in drugim, z željo, da povsod pregledajo njihovo delo. Iz tega poročila smo povzeli: USTANOVITEV STANOVANJSKE SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost občine Velenje se je prvič ustanovila dne 18. 1. 1974 in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma, ki Oso ga prav tako podpisale vse TOZD in OZD, skupnosti in druge Organizacije v občini. Ta skupnost je bila ustanovljena na podlagi bnega dogovora, specifičnega za našo občino. Takoj po svoji novitvi je pričela z rednim delom in tudi sprejela plan dela za ^eto 1974. 'Dne 28. 2. 1974 pa je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o pamoupravni stanovanjski skupnosti, ki je natančno določal, kdo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, kdo sestavlja interesno t stanovanjsko skupnost, njene organe upravljanja in način finan->j ciranja dejavnosti skupnosti. Takoj po izidu zakona smo ugoto-ji vili, da naša že ustanovljena skupnost ne deluje v skladu s tem |zakonom in da niti naš samoupravni sporazum, na podlagi 'katerega je bila skupnost ustanovljena, ne vsebuje vseh tistih Idoločb, ki jih zahteva zakon. Zaradi tega se je ugotovilo, da je potrebno nujno pristopiti k ustanovitvi nove samoupravne Skupnosti in sestavi novega samoupravnega sporazuma, njenega Statuta in drugih aktov, ki bodo izdelani na podlagi zakonskih ^določb. Tako je moral tedanji iniciativni odbor ponovno pevzeti polžnosti organiizatoija ustanovitve in ker je zakon določal končni rok ustainovitve samoupravnih interesnih skupnosti 31. Idecember 1974, je iniciativni odbor ponovno pripravil vso ^dokumentacijo, (dal v javno razpravo in po javni razpravi je bil spodpis novega samoupravnega sporazuma in sicer dne 6. 11. £1974. S tem datumom je tudi uradno registrirana ustanovitev ;jiove stanovanjske skupnosti občine Velenje. ORGANI UPRAVLJANJA SKUPNOSTI 0 Skupščina stanovanjske skupnosti ima 60 delegatov, ki so jih v .skupščino delegirale posamezne OZD in TOZD, druge organi- ije in skupnosti, stanovalci in delavci pri zasebnih delodajalcih. Skupščina ima izvršilni odbor in 3 odbore in sicer: — Izvršilni odbor skupščine, ki šteje 9 članov - — Odbor za graditev stanovanj, ki šteje 20 delegatov - Odbor za gospodaijenje s stanovanjskim skladom, ki šteje 20 delegatov jp — Odbor za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki šteje 20 : delegatov — Odbor samonipravne delavske kontrole, ki šteje 5 članov g — Poravnalni s\vet, ki šteje 5 članov . Odbor za gradiitev stanovanj je imel od ustanovitve do danes 3 redne seje, na katerih so bih sprejeti sledeči sklepi: Na 1. seji dne 9. 12. 1974 je odbor sprejel svoj plan dela za leto 1975, v katerem je rečeno, naj se takoj pridobi podatke, • koliko bo v letu 1975 na razpolago finančnih sredstev za graditev ^stanovanj v letu 1975, dalje da naj se takoj pregleda do sedaj -izdelana tehnična dokumentacija za gradnjo v Šalek-Gorica, ki jo Jje izdelal Zavod za urbanizem Velenje oziroma sklad za urejanje ^ki oddajanje stavbnih zemljišč ter Projektivni biro Velenje. Seji so ^prisostvovali tudi predstavniki Inženiringa Velenje v ustanavljanju 'in ponudili prevzem Inženiringa za gradnjo soseske Šalek-Gorica, =.ki pa ga odbor ni sprejel glede na premalo določena in "konkretizirana določila odnosno obveznosti v sami ponudbi in dede na prispevek % provizije. Poleg tega je odbor ugotovil, da ^Inženiring Velenje še ni registriran kot pravna oseba in da ^skupnost ne more sklepati pogodbe s tako ustanovo Odbor je ^Sprejel sklep, da bo imenoval posebno tehnično komisijo, ki bi naj takoj pričela s tehničnim delom v imenu odbor na področju ; Stanovanjske graditve. To komisijo naj bi sestavljali: tajnik ing. ■Venčeslav, Zec Jože, Kaiser ing. Katja, Gogogranc Ivo in predstavnik Zavoda za urbanizem odnosno sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Komisija naj se sestane v ponedeljek dne 16. 12. 1974 ob 7. uri zjutraj na Zavodu za urbanizem Velenje. < Na 2. seji dne 20. 2. 1975 je odbor pregledal sklepe 1. seje in »ugotovil poleg ostalih sklepov, ki so se izvršili tudi tu, da se je ^posebna tehnična komisija za pregled dokumentacije Šalek -►Gorica med tem časom 2 x sestala na Zavodu za urbanizem »Velenje, vendar dela ni mogla dokončati, ker jim niso bili na voljo vsi potrebni dokumenti oziroma jih zavod zaradi nedodela-'nosti ni hotel predložiti. Nadalje je odbor sprejel sledeče pomembne sklepe: K" Takoj se sestavi posebna pogodba in pošlje vsem OZD in TOZD. Pogodba mora vsebovati natančne podatke, koliko bo posamezna organizacija imela v letu 1975 - 1976 razpoložljivih finančnih sredstev za stanovanjsko graditev in tudi kakšne so idruge njene obveznosti iz tega naslova. Tako pogodbo naj bi "podpisale vse organizacije in jo vrnile do 5. marca 1975. - Pri gradnji stanovanj se mora dosledno upoštevati občinski jrogram stanovanjske graditve 1972 - 1976. 1 -SO Velenje naj čimprej kadrovsko organizira gradbeno inšpekcijo in druge službe v oddelku za gospodarstvo. -Občinski sindikalni svet naj takoj pristopi k realizaciji podpisana družbenega dogovora o koriščenju 10 % sredstev, ki se obvezno oročajo pri Ljubljanski banki. i- Zavod za urbanizem Velenje naj čimprej v sodelovanju drugih institucij izdela urbanistično zasnovo za gradnjo stanovanj za leto 1977- 1980. k ~ Vsi organi, ki v občini razpravljajo in odločajo o politiki stanovanjske ah komunalne izgradnje morajo o svojih sklepih in stališčih nujno obveščati stanovanjsko skupnost, predvsem to velja za urbanistično politiko v občini. Ti organi naj bi na svoje seje obvezno vabili tudi predstavnike stanovanjske skupnosti. - Zavod za urbanizem se ponovno poziva, naj predloži vso do sedaj izdelano tehnično dokumentacijo za sosesko Šalek -Gorica, da bi lahko odbor ugotovil dejansko stanje in pričel s konkretnim delom. - Tudi v naši občini bo potrebno čimprej pristopiti k oblikovanju cen v stanovanjski gradnji oziroma podpisu predloga družbenega dogovora. Nosilec te akcije naj bo stanovanjska skupnost in sicer takoj ko bo izdelan vzorec takega dogovora za vse občine v SR Sloveniji. Vzorec pripravlja zveza stanovanjskih skupnosti SR Slovenije v sodelovanju s skupnostjo slovenskih občin. - Zemljišče za gradnjo soseske Šalek-Cžrica naj bi se preneslo na stanovanjsko skupnost brez licitacij, komunalni prispevek pa naj bi se plačeval po stopnjah gradnje. - Odbor ponovno opozarja, da je potrebno čimprej pristopiti k izdelavi urbanističnega programa gradnje stanovanj za obdobje 1976 - 1980, da bi se lahko v letu 1976 že pričela gradnja na novih zemljiščih. - Čimprej bi bilo potrebno izračunati, koliko bi se gradnja pocenila, če bi dokončno finalizacijo stanovanj izvršili sami stanovalci. - Za sosesko Šalek-Gorica se morata obravnavati obe varianti gradnje in sicer klasična in UTINOR sistem in izbrati tisto varianto, ki bo najcenejša in tudi drugače najbolj ugodna. - Čimprej naj se pristopi k izračunu gradbene cene za kv. m za sosesko Šalek-Gorica. - Tehnična komisija naj začne z delom takoj in naj pripravi ustrezen predlog za pričetek gradnje v soseski Šalek - Gorica. Odbor za gospodaijenje s stanovanjskim skladom je imel 2 seji na katerih je med drugim predlagal: - Čimprej pristopiti k sestavi odloka o hišnem redu. - Ugotoviti, koliko hišnih svetov ni izvoljenih in poskrbeti, da se ti hišni sveti izvolijo do konca meseca januaija 1975. - Izdelati predlog kako bi se razdelila razpoložljiva sredstva za vzdrževanje za leto 1975. - Ugotoviti, koliko družbenih stanovanj je zgrajenih v občini Velenje in koliko poslovnih prostorov ter višina stanarin in najemnin v občini - Odbor je odobril razdelitev razpoložljivih finančnih sredstev od stanarin in najemnin v skupnem znesku 4,100.000,00 din po posameznih hišah po predlogu, ki ga je skupaj s hišnimi sveti pripravilo stanovanjsko podjetje. - V vseh hišah družbene lastnine naj se takoj izvrši popis stanovalcev, da se ugotovi številčnost in kdo stanuje v posamezni hiši. - Komunalna skupnost naj v mestu Velenje izriše parcele k posameznim hišam in na njih potrebno število parkirnih prostorov. - V vseh hišah, kjer je to možno, naj se uredijo prostori za delo hišnih svetov in za otroško varstvo. Odbor za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je imel 2 seji. Sprejel je sklepe: - SP Velenje se naroča, naj dokonča adaptacijo hiše na Paškem Kozjaku in hiše v Cirkovcih za socialno ogrožene družine Oprešnik in Sešel. - Članom ZB odobrijo kredite iz sredstev iz solidarnostnega sklada, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV. - V letu 1975 naj se prične z izgradnjo 10 stanovanj v Šmartnem ob Paki in 15 stanovanj v Šoštanju za potrebe solidarnostnega sklada. Izvršilni odbor je imel 2 redni seji, na kateri je obravnaval vse sklepe posameznih odborov in komisij. Na svoji drugi seji dne 9. 6. 1975 pa je sprejel v zvezi s celotnim delom stanovanjske skupnosti sledeče sklepe: - Ker OSS še ni pristopil k izdelavi predloga družbenega dogovora o načinu koriščenja obvezno oročenih sredstev v višini 10 % pri LB Velenje se ustanovi posebna delovna skupina, ki jo naj sestavljajo predstavniki OSS, SO Velenje, LB Velenje in SP Velenje. Delovna skupina se naj sestane takoj in pripravi predlog takega dogovora do 16. 6. 1975. — Ustanovi se posebna koordinacijska komisija, ki naj pripravi predlog družbenega dogovora o načinu oblikovanja cene graditve stanovanj. V to komisijo naj imenujejo svoje predstavnike: - Stanovanjska skupnost občine Velenje 2 predstavnika - Izvršni svet SO Velenje 1 predstavnika - Obč. sindikalni svet občine Velenje 1 predstavnika - Zavod za urbanizem Velenje 1 predstavnika - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč 1 predstavnika - Projektivni biro Velenje 1 predstavnika - Stanovanjsko podjetje Velenje 1 predstavnika - Komunalno obrtni center Velenje 1 predstavnika - GIP „Vegrad" Velenje 1 predstavnika - Samoupravna interesna skupnost l predstavnika - Ljubljanska banka podružnica -«e 1 predstavnika • - Krajevna skupnost Šalek-Gorica 1 predstavnika Ta dogovor mora biti podpisan najkasneje do konca meseca junija 1975. — Stanovanjsko podjetje se naj takoj poveže z RŠC Velenje in skupaj z njim ugotovi, koliko finančnih sredstev bo morala prispevati naša skupnost za izgradnjo dijaškega doma v Velenju. — S podpisom samoupravnega sporazuma za posojilo občinam Šmaije pri Jelšah in Šentjur naj se počaka toliko časa, dokler ne bo s tem v zvezi sprejet konkretni sklep na skupščini zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. — SP Velenje se zadolži, da do jeseni 1975 skupaj z ostalimi institucijami v občini Velenje izdela program oziroma metodologijo za gradnjo stanovanj za leta 1977 - 1980. Tehnična komisija pri odboru za graditev stanovanj je imela doslej 2 redni seji, na katerih si je izdelala program dela za leto 1975 in 1976 in pričela z urejanjem tehnične dokumentacije za graditev stanovanj za leta 1975 in 1976. Skupščina stanovanjske skupnosti je imela v času od ustanovitve skupnosti 2 redni seji in sprejela sledeče sklepe: — Sprejela je statut skupnosti, za odbore pa naj se pripravijo predlogi statutov do prihodnje seje skupščine — Potrdila je pripravljene predloge programov dela posameznih odborov skupnosti — Potrdila je predlog stanovanjskega podjetja Velenje, na kakšen način se bo organiziralo vzdrževanje stanovanjskega sklada po 1.1. 1975, ko bo z vsemi hišami družbene lastnine gospodarila stanovanjska skupnost Na 2. seji dne 4. 4.1975 so bili sprejeti sledeči sklepi: Da se takoj pristopi k izdelavi srednjeročnega programa stanovanjske gradnje za obdobje 1977 - 1980, ki mora biti izdelan najkasneje do konca leta 1975 oziroma januaija 1976. — Z vsemi ostalimi zainteresiranimi interesnimi skupnostmi se naj enotno dogovaija o programu bodoče stanovanjske graditve. K temu programu naj tudi vsaka posamezna interesna skupnost poda svoj program oziroma svoje predloge, kako bi v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi našli najbolj ugodne pogoje oziroma cene pri stanovanjski graditvi. — Stanovanjsko podjetje se zadolži, da čimprej izdela analizo, na katerih področjih vzdrževanja pri novih stanovanjskih hišah nastajajo največji problemi zaradi nekvalitetnosti izvršenih del. — Glede podpisa samoupravnega sporazuma za dopolnilna sredstva za Kozjansko se naj pred podpisom tak sporazum pošlje v javno razpravo vsem TOZD in OZD. — Krajevni skupnosti Gorenje in Skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč se njihovim prošnjam za sofinanciranje ne more ugoditi, ker so stanovanjska sredstva namenjena izključno za gradnjo stanovanj. — Potrdi se samoupravni sporazum med skupnostjo in SP Velenje za konkretne zadolžitve, delo in financiranje SP Velenje, kijih to podjetje opravlja za skupnost. / GOSTINSKO PODJETJE OBVEŠČA IN PRIPOROČA, da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored • Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan od 10. do 2.30 ure, ob nedeljah od 10. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto. notei palca v VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE J NAŠ ROMAN 41 Sklonil se je, jo prijel za roko, da bi se ji opravičil, jo potolažil in ji razložil, kako nemogoča je bila vsa ta njena dogodivščina, toda iztrgala se mu je iz rok in zaradi preobilice Solza, ki so ji lile po licih, je kot slepa stekla skozi vrata po stopnicah na cesto. Gospod Bervvald je med branjem časopisa naenkrat zaslišal neko čudno stokanje v sosednji sobi, ki ni moglo biti nič drugega, kot obupen jok. Odložil je časopis in potrkal na vrata. Nihče mu ni odgovoril, le ihtenje je postajalo vse glasnejše. m ROMALO KIRKBRIDE pa pojdiva!" je rekel in jo potegnil s postelje. Ko sta stopila prek čakalnice, je neki glas rekel: „Ah Yuki! Pravkar sem se namenil, da bi stopil do vaše sobe in potrkal na vaša vrata!" Obrnila se je in zagledala pred seboj Harryja Went-vvortha oblečenega v slonokoščeno belo obleko, bele čevlje in z belim nageljnom v gumbnici, ki se ji je smejal nasproti. ,,Draga moja," je rekel in se poklonil. „Kako prijazno od vas, da ste mi poslali razglednico! Nisem si mogel predstavljati, da vas bom našel v hotelu Hilton -Johnnyju morajo res cveteti posli? Mar veste, kje bi ga lahko za trenutek našel? On ni vpisan v tem hotelu!" „Našli ga boste v Zvezdnatem hotelu v Martin Penisu," je Yuki hladno odgovorila. ,,Zelo prijeten hotel. Upam. da boste dobili od Stopil je na hodnik in prisluhnil, nato pa počasi potisnil kljuko sosednjih vrat. Vrata so se odprla in na postelji je ležala Yuki z brisačo prek obraza, v katero je obupno ihtela. »Gospodična Okano -kaj se je zgodilo? Kaj se je zgodilo? Mar niste bolni? Ste našli sira Galahada? " „Nikoli več ga nočem videti!" „No, nikar, gospodična Okano! Tako se pa res ne govori. Pomislite, da sva za najin vsakdanji kruhek popolnoma odvisna od tega mladega moža!" „Nikar si ne prizadevajte! Johnny je baraba!" Spet je planila v jok. „Nima svojega otoka. Ni sir Johnny. Hoče bogate dame. Velik pokvarjenec - sam mi je rekel tako." „Oh, moj bog!" je vzkliknil gospod Benvald. „Menda ne mislite resno! Mislil sem, slutil sem, da nekaj ne bo prav — nisem se hotel vmešavati v vaše zadeve — moraš biti diskreten — toda — oh, moj bog, kaj pa naj zdaj storiva? " „Johnnyju bom prerezala vrat s katano," je hlipala. „Povsem vas razumem, toda to ne more biti izhod iz stiske." Naenkrat se je razjezil. Ko jo je opazoval, kako ihti in vzdihuje, je začutil, da ga ščegeta v vratu in zbal se je, da bo še sam pričel ihteti. Zato si je hitro obrisal nos in zaklical: „Prosim, vstanite, gospodična Okano in streznite se! Takoj morava napraviti načrt!" „Nobenega načrta. Jutri grem domov." „In kako se vam bo to posrečilo? Ste pozabili, da ste me najeli za detektiva. V svoji miznici imam velikanski račun za dolge telefonske pogovore, za taksije, letalo in sto drugih drobnja-tij, če sploh ne omenim svojega zaslužka. Kako boste rešili ta problem, gospodična Okano? " Yuki je dvignila brisačo z obraza, pogledala Berwalda pa spet planila v divji jok. Bervvald je vzdihnil. V svojem obupu je segel v žep in potegnil ven prazen zavojček arašidov, ga žalostno pogledal, zaklel in ga vrgel v koš za smeti. Nato je segel v drugi žep, preštel drobiž in rekel: »Dovolj je vsega tega, gospodična Okano. Mislim, da bi obema dobro teknila večerja. Sit sem vseh teh nevšečnosti. Za nocoj bova odložila najine skrbi in se . zabavala v San Juanu. Sedaj njega seznam kupcev, ki vam gaje odnesel." Gospod Wentworth je že hotel nekaj reči, pa si je premislil. „Vidim, da ste v družbi, Yuki, zato naj vam zaželim lahko noč. Dovolite mi, da se resno pogovoriva ob pravem trenutku, ko boste utegnili. Kar pokličite me v sobo 621. Mogoče jutri zjutraj!" „Hvala," je Yuki odgovorila vzvišeno in odhitela. 22. Yuki in gospod Benvald sta spila cocktail na verandi ob bazenu hotela E1 Con-vento ter večerjala v španski renesančni sobi ob prižganih svečah. Yuki si je izbrala papaijo, svinjski kotlet na žaru, svežo tropsko solato ter jagodov kolač. Gospod Benvald, ki je bil plačnik računa, pa si je izbral dvojni praženi sendvič in kavo. „Uživajte, gospodična Okano," je rekel otožno. ,,To je mogoče zadnja dobra večerja, predno naju zaprejo. Razen, če vam ne pade na um nekaj pametnega." »Pametnega? " »Pomislil sem na gospoda, s katerim ste se pogovarjali pri vhodu v hotel. Niste omenili njegovega imena." Smučanje v Sahari Navajeni smo na smučanje in najrazličnejše športne igre na snegu. Svicaija Roland Dougoud in Andre Bula pa sta dokazala, da se lahko smuča tudi na pesku. Očitno jima je dolgoročno smučanje v Švicarskih Alpah že presedlo, zato sta nekega dne naložila na svoj spaček najpotrebnejšo prtljago, filmske kamere in smučke ter krenila v Tunis. Svojo pustolovščino sta začela v okolici mesteca Dous v južnem Tunisu. Namesto žičnice sta najela kamelo, namesto snežnih planjav pa sta si ogledala šime planjave peska. Smuči pa so bile iste kot sta jih doslej uporabljala pri smučanju v svoji domovini. Potem sta začela. Smučanje na pesku je bilo enostavnejše kot sta predvidevala. Res smuči ne drsijo tako hitro kot po snegu, vendar tudi na pesku lahko z malce prizadevanja prispeš na cilj. Smučaija dobro poznata sneg in vesta, kakšno je smučanje po mokrem, suhem ali po pršiču. Podobno je tudi s peskom. Pesek sicer ni moker ali suh, je pa lahko premehek in to se je pokazalo že prve dni na terenu 200 kilometrov južno od E1 Queda. Ta predel sta si švicarska smučaija izbrala za svoje vožnje, ker se jima je zdel najsli-kovitejši. Oba sta namreč dobra fotografa in sta morala poiskati tudi nekaj prizorišč za snemanje. V E1 Quedu so se jima smuči pogrezale v mehki pesek kot v marmelado, zato sta svojo pot nadaljevala v Buharo, kjer je bil pesek za smučanje ugodnejši. Na tem področju sta se nekaj dni vzpenjala na tristo metrov visoke bregove in seN spuščala navzdol pri nagibu 70 stopinj in s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Da bi bila slika še pestrejša, sta si oblekla tradicionalno oblačilo — bele halje s turbani. V svoji pustolovščini sta bila podobna domačinu iz • ČUDNE POMOTE Francoski minister za zunanje zadeve je seveda tudi preizkušen diplomat, toda tudi njemu se zgodi kaj nepričakovanega. Tako je pred kratkim, ko je obiskal Grčijo povedal, da bi Francija želela prodati nekaj orožja Turčiji. Lahko si predstavljamo, kako so se počutili grški gostitelji ob njegovi izjavi. Pred časom se je udeležil banketa, kateremu je prisostvoval tudi slavni pianist Arthur Rubenstein. Ko se je z njim pozdravljal, je med drugim rekel: »Spoštovani gospod Toscanini..." Res je, da je bilo tudi dirigentu Toscaniniju ime Arthur, žal pa je slavni mož umrl že pred dvajsetimi leti. »Seveda sem takoj opazil napako," je priznal minister svojemu prijatelju, »toda bilo je že prepozno. Upam, da bodo ljudje to razumeli kot slučajno pomoto, ne pa kot moje neznanje." • DIM NAD MESTOM Katero mesto na svetu je najbolj umazano? »VVashington," odgovaijajo poznavalci. V njem vsak dan zažgejo štiri tone obrabljenih dolarskih bankovcev. • TEŽKA OBTOŽBA Znani angleški astronom in pisatelj Sir Fred Hoylle je obtožil svojega rojaka Anthonyja Hyusha, da je ukradel Nobelovo nagrado. Dobesedno je rekel: »Moj spoštovani kolega ni zaslužil nagrade za fiziko, ki so mu jo dodelili lansko leto. Ukradel jo je skromnemu dekletu, študentki Josllin Bell." Takšne besede je težko razumeti, ker jih le redko slišiš med tako znanimi možmi, kot sta omenjena znanstvenika. Ljudje pa se vseeno sprašujejo, če je to resnica in kako se lahko kaj takega pripeti. Hyush je dobil Nobelovo nagrado za odkritje zvezde, ki prenaša ritmične signale v ozračje. Hoylle pa trdi, da je to odkrila nekdanja študentka Bellova in da je Hyush odkritje samo »preoblekel" v znanstveno obleko. Seveda so se takoj oglasili naerajenčevi pristaši, ki trdijo, da je bil nagrajen za svoje delo. Če se je kdo zmotil, je bila to Akademija v Stockholmu, ki podeljuje nagrade. Sicer pa Bellova doslej še ni dvignila svojega glasu proti omenjeni nagradi. Kakor že, vendar je to prvič, da nekdo trdi, da je bila Nobelova nagrada nepravično podeljena. Doslej se je to pripetilo samo j nagrajencem za mir. Spomnimo se samo protestov, ko so to nagrado podelili Kissingerju. Bernard Shaw je dejal: „Albertu Nobelu lahko oprostimo iznajdbo dinamita, Nobelovo nagrado za mir pa sije lahko izmislil samo hudič v ljudski podobi" Andre Bula na smučanju v Sahari. Tunisa, ki bi se nekega dne podal s svojo kamelo v švicarske Alpe. Vse dni ju je spremljala majhna puščavska lisica in jima delala družbo. Seveda je majhno lisico težko primerjati z bernardincem, ki v Alpah rešuje izgubljene smučarje, vendar ju je s svojo prisotnostjo zabavala. Pomagati pa jima ni mogla pri čestih padcih, ki sta jih še dolgo časa čutila. Razumljivo, da sta na svojem smučarskem pohodu bila prav tako kot na snegu deležna manjših ali večjih zgod. Nista si polomila nog rok, vendar pa so padci pesku zelo neprijetni in povj čajo na koži zoprne odrgni ki močno pečejo. Zato sta carska smučaija priporol vsem, ki bodo morda krenili njuni poti na smučanje v haro, da vzamejo s seboj po potrebne opreme tudi piti ribje masti. MODNA KREATORKJ STAŠA Poletje v mestu, v službi in pri delu Čeprav pomislimo na poletje vedno kot na prijeten in vesel čas prostosti in brezskrbnih počitnic, vendarle ni tako. Takšnih prostih, do-pustniških dni je le nekaj, ves ostali čas pa je izpolnjen z delom, v službi, po opravkih. Želite primerno obleko za takšne priložnosti, nekaj, v čemer se boste dobro počutili pri delu in v čemer boste obenem videti moderni in prikupni? Obleka na fotografiji je kot nalašč za poletne dni v službi, ravno prav udobna in praktična, zelo moderno krojena in obenem elegantna, z nekaj primernimi modnimi dodatki pa ji lahko damo celo nekoliko svečanejši videz, tako da bomo v njej lepe tudi na kakšni popoldansko-večemi prireditvi. Za tako krojeno obleko, čeprav poletno, je še vedno pravi čas, saj bomo ob koncu poletja, ko bo hladneje, pod njo oblekle tanek puh ali bluzo in jo še naprej z veseljem nosile. Staša Zapuščena domovina Od tega jih je bilo v mornarici 127, pehoti 45 in letalstvu 232. Kako bodo s temi silami ..nadaljevali boj do zmage", je bi,r> najbrž jasno samo ministrom ... KAJ SE JE DOGAJALO V DOMOVINI Informacije o zadnjih dneh jugoslovanske vlade in vrhovnega poveljstva in o njunem brezglavem begu iz okupirane domovine ne bi bila popolna, če ne bi vključevala vsaj nekaj podatkov o tem, kaj se je dogajalo v domovini med in neposredno po njihovem begu z nikšič-kega letališča. Hitlerjevske čete še niso do konca opravile svoje naloge v Jugoslaviji, ko so okupatorji že začeli deliti osvojeno zemljo. Pod nazivom »Začasne smernice za delitev Jugoslavije" so okupatoiji komaj šest dni po napadu že začeli konkretno razpravljati o Hitleijevem splošnem načrtu za delitev okupirane Jugoslavije. Pri tem so pozorno preučevali interese vseh svojih zaveznikov, se pravi Italije, Madžarske in Bolgarije, kajpak pa tudi interese hrvatskih izdajalcev, svojih zvestih služabnikov, Paveliča in njegovih pomočnikov. Črta, ki je razmejevala okupacijska ozemlja posameznih, okupatorjev, se je nekajkrat menjala. Šele maja so jo dokončno začrtali na zemljevide in taka je ostala vse do zloma Italije. • Glavno razmejitveno črto (ki je kasneje sicer tudi doživela spremembe) med italijanskimi in nemškimi okupacijskimi območji so začrtali že 23. aprila 1941. Pred tem sta imeli obe strani izčrpne razgovore. Kako so potekali, je mogoče videti iz poročila Musolli- nijevega zeta grofa Ciana, ki ga je poslal svojemu gospodarju 21. aprila z Dunaja, kjer se je pogajal s svojimi nemškimi kolegi Med drugim piše: „Danes sem imel prvi razgovor z Ribbentropom (nemški zunanji minister - op. «rt.), med katerim sva ugotovila naslednje: SLOVENIJA: Ribbentrop se strinja s tem, da mi priključimo Slovenijo - razen področja, ki bo postalo sestavni del reicha. Moram pripomniti, da nemške meje niso take, kakršne smo pričakovali v Rimu. Meja gre mnogo južneje, začenja se pri Vrhniki gre tri kilometre severno od Ljubljane in se spušča na jug vse do Drave in Petrencev. Ribbentrop mi je večkrat dejal, da je treba imeti tako postavljeno črto za dokončno, zakaj to je osebna želja Hitlerja. HRVATSKA: Ribbentrop je določil meje hrvatske države na podlagi uradnih zahtev iz Zagreba. Ta država bi zajemala Bosno in Hercegovino v njunih starih mejah, vključno z zelo širokim delom Dalmacije. Takoj sem za nas zahteval vso Dalmacijo. Ribbentrop je na to odgovoril, da sodi Nemčija glede tega naslednje: Italija ima pravico o razmejitvi na tem območju razpravljati neposredno s Hrvatsko, pri čemer pa je brez nadaljnjega priznal, da imamo pravico terjati kontinuiranost tudi na črnogorsko-albanskem področju. Ribbentrop ni natančneje govoril o odnosih med Italijo in Hrvatsko, vendar pa ni tajil svojega osebnega, ali pa maskiranega, odpora do personalne unije med obema državama. O tem se bo še pogovarjal s Hitleijem in me podrobneje informiral po razgovorih. Jaz sem na tej točki znova najodločneje zahteval za Italijo vso Dalmacijo. Ob tej priložnosti sploh nisem govoril o hrvatskem oknu na morje, ker tega niso sprožili niti Nemci sami. Ribbentrop me je vprašal, če smo kdaj razmišljali o tem, da bi tudi Madžarski dali izhod na moije. Izjavil sem, da je o tem vprašanju mogoče razpravljati z ekonomskega stališča, se pravi v obliki svobodne cone v enem izmed naših pristanišč. Ribbentrop seje s tem strinjai ČRNA GORA: Ribbentrop se strinja s tem, da se obnovi Črna gora kot samostojna država, združena z Italijo tako s političnimi kot z ustavnimi vezmi - o čemer bi podrobneje govorili kasneje. SRBIJA: Nemška vlada kani zmanjšati Srbijo za najmanjšo možno mero, da se ne bi znova spremenila v nevarno leglo zarot in spletk. Zato so skoraj v celoti sprejete vse ozemeljske zahteve na račun Srbije. To zadeva zahteve Hrvatske, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Kar zadeva Albanijo, pa se meje, ki jih je predlagal Ribbentrop, ne ujemajo (in sicer na našo škodo) z mejami ki ' so jih teijali Albanci. Upam, da bom v tej zadevi lahko dosegel potrebne spremembe. KOSOVO: Ob nedavnem obisku bolgarske vlade seje Berlin obvezal, da bo prepustil Bolgarom vso Makedonijo. Izjavil sem, da se v načelu strinjamo, da pa imamo pomisleke glede dokončne razmejitve - še posebej na tistih področjih, kjer izključno živijo Albanci To velja za Debar, Gostivar, Tetovo itd., se pravi za kraje, ki so vključeni v področje, obljubljeno Bolgarom. Če bi ukrepali kot predlagam, bi dobili vojaško dobre in logični meje." Na Dunaju sta torej Ribbentrop in Ciano razdelili Jugoslavijo - vsaj v načelu - kot hlebec kruha. Podobno je bilo tudi na njunem drugem sestanku dan kasneje. Medtem je Ribbentrop obvestil Hitleija o vsebini prvega razgovora. O tem drugem dunajskem razgovoru je grof Ciano poročal svojemu šefu naslednje: ZAKLJUČKI IN PREDLOGI ZA UKREPANJE ■AKCIJ m m ■ * mil VSEH IM Zadnja seja vseh zborov skupščine občine Velenje je bila skoraj v celoti posvečena pregledu osnovnih značilnosti gospodarskih in družbenih gibanj v SR Sloveniji in občini Velenje v prvih petih mesecih letos. Delegati so med drugim podprli vsa dosedanja prizadevanja in začeto aktivnost za stabilizacijo gospodarstva. Napotki, ki so jih sprejeli, bodo pomagali gospodarstvenikom in tudi onim v negospodarstvu, da bi uravnali delo, zlasti pa ga usklajeno in enotno vodili v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Delegati so sprejeli zaključke in predloge za ukrepanje" glede na trenutno stanje v velenjskem gospodarstvu. Ker morajo biti z njimi seznanjeni delovni ljudje in občani, objavljamo danes v celoti te zaključke. Izhod iz sedanjih zapletenih gospodarskih razmer zahteva celovit pristop k reševanju prikazanih problemov. Potrebna je torej najširša mobilizacija delovnih ljudi v TOZD, KS in SIS. Če ocenjujemo trenutno gospodarsko stanje v širšem slovenskem in jugoslovanskem prosto ru, potem je treba reči, da je treba bolj učinkovito zastaviti delo pri dogovarjanjui o odprtih vprašanjih v razvojni politiki in v gospodarskem sistemu, zlasti pri sistemu in politiki cen, sistemu razširjene reprodukcije, kreditno menetarnem sistemu, zananjetrgovinskem in deviznem sistemu ter sistemu planiranja. I. Samoupravljanje ». mora preiti iz orgainizacijskih okvirov v okvire i ugotavljanja razdelitve dela ;za boljše gospodarjenje in ustvarjanje dohodka za pokrivanje enostavne in razširjene reprodukcije, osebnih potreb in potreb družbenega standarda. Samoupravne interesne skupnosti morajo poleg koodiniranega dela med seboj ne-le čakati na priliv dohodka, ampak stalno spremljati njegovo gibanje in se zanj tudi boriti. Krajevne skupnosti morajo ravno tako preiti iz dosedanjega proračunskega sistema v koordinirano akcijo med KS in povezavo med gospodarstvom. Uskladiti morajo želje z dejanskim stanjem in se dogovoriti za prioritetno vlaganje v negospodarske investicije KS. II. Sprejeti je treba občinski, družbeni plan za letošnje leto, ki je že bil v najširši javni razpravi. V bodoče je treba vršiti vse primeijave tako, da stanje primerjamo s planom in ne s prejšnjim obdobjem. III. Posvečati vso skrb maksi-malizaciji proizvodnje v skladu s potrebami tržišča. Investicije je treba zakonsko uokviriti — izterjati zakonske obveznosti, ki izhajajo iz podpisanih pogodb ter vztrajati na podpisu novih pogodb. Gibanje skupne in splošne porabe analizirati in uskladiti s sprejetimi usmeritvami glede na to, da ugotavljamo, da so v občini ta sredstva pod planom.' Politiko cen izvajati v smislu dogovora o politiki cen v 1975 v republiki in občini. Vso skrb je posvetiti zagotavljanju obratnih sredstev in izboljšanju likvidnosti. Vso skrb je treba posvetiti nagrajevanju po delu. Povečati odgovornost za samoupravni red ter spoštovanje zakonov, dogovorov in sporazumov. Izredno skrb posvečati izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Dosledno je treba vztrajati na uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Okrepiti je treba delovanje organov samoupravnega delavskega nadzora. Vso pozornost je treba posvečati planiranju na nivoju TOZD ter usklajevanju in uresničevanju programov v okviru OZD glede sodelovanja in medsebojne odvisnosti. Pri že izvedenih in novih integracijah je treba vse napore usmeriti v to, da bodo prinesle nove kvalitete in po-zitive ekonomske rezultate. Vse napore je treba usmeriti v hitro gospodarsko rast in v postopno stabilizacijo gospodarskih tok®, saj inflacija sproti razvrednoti pozitivne rezultate gospodar-jenja. Glede na to, da je rast celotnega dohodka v petih mesecih letošnjega leta nižja od slovenskega povprečja, je to rast treba povečati vsaj na republiško povprečje, če že ne to povprečje preseči. Pri tem morajo OZD, ki so po-krenile vse za znižanje stroškov proizvodnje, pa jim vse višje cene osnovnih surovin sproti razvrednotijo dosežen dohodek, uskladiti cene svojih proizvodov. Pri porabljenih sredstvih je predvsem stalno analizirati gibanje materialnih stroškov in težiti za znižanjem le-teh. Tu so nedvomno še velike možnosti za povečanje celotnega dohodka oziroma dohodka. S tem, ko bomo uspeli znižati stroške poslovanja, bomo imeli nedvomno mnogo ugodnejšo osnovo za še hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Tako dosežene uspehe je treba nedvomno tudi primerno stimulirati. Vse TOZD in OZD morajo uskladiti pozitivno produktivnost dela z rastjo osebnih dohodkov tako, da bo rast produktivnosti dela nekoliko hitrejša od rasti neto osebnih dohodkov. Vsaka TOZD in OZD mora usmerjati proizvodnjo tako, da se zmanjšujejo zaloge. Vse OZD, ki so že sedaj z delom svoje proizvodnje bile usmerjene v izvoz, morajo le-tega še okrepiti. Zaradi tega naj še enkrat preverijo možnost za povečanje izvoza, predvsem v dolgoročnem smislu. Preveriti je treba možnost vključevanja v mednarodno menjavo blaga tudi v drugih OZD v občini (ERA, Integral, RŠC). K zaposlovanju novih delavcev pristopati skrajno restriktivno .in poskušati potrebe po novih delavcih reševati z boljšo organizacijo dela in večjim izkoriščanjem delovnega časa. Rast zaposlovanja je treba omejiti v okviru stopenj, kijih predvideva družbeni načrt občine Velenje za letošnje leto in paziti na pojav prekomerne rasti družbene režije. Potrebno je sprejeti družbeni dogovor o dinamiki zaposlovanja v občini, v katerem morajo biti sprejete tudi obveznosti glede izgradnje celotnega družbenega standarda za novo zaposlene delavce. V gospodarstvu in negospodarstvu je treba poostriti odnos do delovne discipline, bolniškega staleža, plačevanja nadurnega dela, odhajanja z delovnih mest med delovnim časom in podobno. Za povečanje kreditnih sredstev pri poslovni banki je potrebno aktivirati čim več gotovinskih sredstev občanov, predvsem pa je treba zagotoviti, da bodo sredstva osebnih dohodkov nakazovana na hranilne knjižice in tekoče račune. IV. Priprava družbenega plana za leto 1976 in možnosti uvajanja novih programov v gospodarstvu. Šolarji! Mladinska knjiga vam želi prijetne in brezskrbne počitnice! Stran z ugibanji, kateri učbeniki bodo jeseni veljavni! Stopite v najbližjo poslovalnico Mladinske knjige, kjer vas že čaka popoln seznam, ki ga je potrdil Zavod za šolstvo. To pa še ni vse, kar so vam pripravili v Mladinski knjigi! Tudi zanimivo počitniško branje lahko izberete med naslednjimi naslovi ob nakupu nad 300 din: 1. in 2. r.: 3. in 4. r.: 5. in 6. r.: 7. in 8. r.: Trnuljčica Bibi iz oglasnega stebrička poster Ostržek ali Pika Nogavička Prigode lažnivega Kljukca Vike Viking Potopljena galeja (Ingolič) Junak na kolcih (Švajncer) Mala Sampan Rdeča Kapica iz Šiške Potovanje skozi čas (Kardelj) Iz roda v rod duh išče pot Ljudje (Godina) Vaša knjigarna in papirnica Mladinska knjiga, Velenje IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • V MISLINJSKI DOLINI SO USPEŠNO SKLENILI PRVO FAZO ŠIROKE DRUŽBENOPOLITIČNE AKTIVNOSTI ZA ODPRAVO SLABOSTI V TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJIH Programe dosledno uresničevati V sredo,' 30. julija, je bila v Slovenj Gradcu seja koordinacijskega odbora za vodenje in usmerjanje akcije za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Na seji so ugotovili, da so izpolnili delovni program, ki ga je sprejel koordinacijski odbor za aktivnost v mesecu juliju. Prizadevanja, da bi ugotovili trenutni položaj gospodarstva Mislinjske doline, so sklenili s sejami vseh treh delegatskih zborov občinske skupščine, na katerih so ugotovili prenekatero odstopanje gibanj od politike, zastavljene z resolucijo o družbenogospodarski politiki ter razvoju občine Slovenj Gradec za leto 1975 ter sprejeli vrsto sklepov, ki zavezujejo celotno združeno delo v tej občini koroške regije. V Slovenj Gradcu ugotavljajo, da so v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela že po 4. seji Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije izoblikovali stabilizacijske in protiinflacijske programe. Akcija je bila torej zastavljena, poglavitna slabost dosedanjega dela pa je bila, da so v prenekateri temeljni organizaciji združenega dela ostali ti programi „v predalih", premalo pa je bilo prizadevanj, da bi seznanili s programi delavce, če le-ti pri njihovi pripravi niso sodelovali. Tako je mogoče ugotavljati, da ima združeno delo v Mislinjski dolini stabilizacijske in protiinfalcijske programe, vendar rezultatov njihovega uresničevanja še ni. Po mnenju koordinacijskega odbora bo treba zdaj zagotoviti, da bo prišla akcija za stabilizacijo do slehernega zaposlenega v temeljni in drugi organizaciji združenega dela. Stabilizacijske programe bo treba po vsej veyctnosti dopolniti, saj vanje še niso vključene nekatere naloge, ki izhajajo iz Informacije Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih idej-nopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975. Na- sploh pa bo treba zagotoviti kar največjo doslednost pri uresničevanju stabilizacijskih programov ter v tej zvezi kar najbolj zaostriti odgovornost vodilnih delavcev ter samoupravnih organov. Koordinacijski odbor je na seji v sredo sprejel tudi program aktivnosti za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih v Mislinjski dolini za mesec avgust. Jubilej gasilcev iz Mislinje Predzadnjo nedeljo, 20. julija, so člani gasilskega društva Mislinja proslavili 20. obletnico obstoja društva, slavje pa so združili s praznovanjem 30-letnice zmage nad okupatorjem in osvoboditve. Ob tej priložnosti so pionirji — člani gasilskega društva Mislinja razvili zastavo. Prapor mladih gasilcev iz Mislinje je drugi pionirski gasilski prapor v Sloveniji (prvega so dobili mladi gasilci iz Šoštanja). Mladi gasilci - pio-uiji, člani gasilskega društva Mislinja, s praporom. FOTOKRONIKA : I • PRISRČEN SPREJEM UPOKOJENCEV V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ_ • Kdaj pralnica avtomobilov? Le kaj pomeni čudna naprava na sliki? smo se vpra- šali že pred meseci, ko smo se bencinski črpalki na Celjski cesti približali z zadnje strani. Potem smo zvedeli, da se to deli za novo avtomatsko pralnico, ki naj bi jo ljubljanski Petrol zgradil v Velenju. Velenje sodi namreč med tista mesta, kjer si je zelo težko oprati avtomobil. V zadnjem času ob novih blokih niti ni dovolj prostora za parkiranje avtomobilov, kaj šele za pranje avtomobilov, zato mnogi perejo svoje vozilo kar v Paki in jo tako še bolj onesnažuje. Upamo, da bo podjetje Petrol vendarle našlo dovolj sredstev in postavilo v Velenju pralnico. # Poročeni boljši V torek, na dan vstaje, je bila v Skalah zanimiva tekma. V brcanju z žogo so se pomerili poročeni in tisti, ki jim ta korak doslej še ni uspel. Na presenečenje številnih domačinov, ki so se zbrali ob igrišču, so poročeni presenetljivo pokazali več znanja in tudi kondicije ter zasluženo zmagah s • Koprive preraščajo prometne znake Kljub stabilizacijskim ukrepom bodo Šmarčani prav gotovo morali zamenjati prometne znake, ki jih je že načela ga. Da so slabo vidni, pa ni kriva samo njihova starost, ampak tudi koprive, ki jih je ob cesti med Paško vasjo in Šmartnim ob Paki zelo veliko, vendar kot kaže nima nihče takšne kose, da bi jim bil kos. NISO POZABILI Spomin na hrabre može, ki so po bistrih valovih Savinje vozili flose vse tja do Save in še dlje, še vedno živi. Turistično društvo iz Ljubnega ob Savinji prireja vsako leto zanimivo turistično prireditev z naslovom Flosarski bal. V nedeljo, 3. avgusta bo bal na Ljubnem že petnajstič zapored, kar je vsekakor lep jubilej. Vsako leto ob času te prireditve obišče Ljubno tudi po več tisoč ljudi, ki si najprej ogledajo zanimiv program, nato pa se povesele tja do zgodnjih jutranjih ur. Za letošnji, jubilejni Flosarski bal, katerega pokrovitelja *ta gozdarska in lesna industrija Glin iz „Nazarij" ter vodna skupnost „Nivo" iz Celja, so prireditelji pripravili posebno zanimiv in pester spored. Ze v soboto popoldne se bodo začela športna tekmovanja med sindikalnimi športnimi organizacijami obeh pokroviteljev v odbojki in košarki. Na prireditvenem prostoru v Vrbju pa bo zvečer kulturni program, na katerem bodo obiskovalcem, ki jih prav gotovo ne bo malo, prikazali film „Večer med gozdarji" ob sodelovanju vodarjev in seveda splavarjev. V nedeljo bodo pričeli že v zgodnjih jutranjih urah z budnico po Gornji Savinjski dolini, ob devetih pa bo spet športno srečanje med rokometaši Olimpije iz Ljubljane in Ljubnega. Uro kasneje bo goste pozabavala godba na pihala s promenada koncertom, nato pa se bo prireditev spet nadaljevala ob pol treh popoldni slavnostno povorko. Na njej bodo sodelovali flosarji, gozdarji, vodarji, knt planinci, smučarji, taborniki, šolska mladina, športniki in še kdo, škrati pisan prikaz prebivalcev tega področja in njihovega življenja. Ko se povorka na prireditvenem prostoru v Vrbju ustavila, bodo pričeli z tradicionalnim vdiranjem fiosa, plavljenjem lesa ter krstom na vodi in voh na splavu. Program pa se bo zaključil z dogodkom, ki ga ljubitelji Spora bližnje in daljne okolice prav gotovo ne bodo zamudili. Pomerili se bo nogometaši Ljubnega in član prve zvezne nogometne lige Dinamo Zagreba. Po vsem tem pa se bo začelo rajanje, na katerem, ob zvol zabavnega ansambla in dobrih savinjskih specialitetah, veselega razpolože prav gotovo ne bo manjkalo. Kot vidimo, bo v nedeljo na Ljubnem nadvse veselo in zanimivo in zato vzroka, da bi ostali doma. Člani turističnega društva iz Ljubnega so p gotovo storili vse, da se pri njih ne boste dolgočasili in naslednje leto bost veseljem prišli tudi na šestnajsti Flosarski bal. J.KRAJI • Zakaj tako? V prejšnji številki smo pisali o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na prehodu čez železniško progo v Paški vasi. V žalosti za umriim domačinom so krajani, ki se jih je zbralo na kraju nesreče kar precej, ugotavljali, da Franc Vodovod-nik, ki je tega usodnega dne spregledal zvočni in svetlobni signal pred prehodom, ne bi izgubil življenja, če bi bil prehod zavarovan tudi s zapornicami; kot je že bil pred leti. Kot kaže gornji posnetek, so tudi zapornice pogostokrat preslaba ovira, da bi lahko zadržale nedisciplinirane potnike pred prehodom. Kljub temu, da je že bilo slišati glas motoike, ki se je približevala šoštanjski postaji, je mamica izpostavila nevarnosti svoje življenje in življenje njenih otrok in matere ah sosede, ki ji je dvignila zapornice, da je lažje premagala oviro. Takšni primeri se pred šoštanjskimi zapornicami ponavljajo skoraj vsak dan. V tovarni usnja Šoštanj so tudi letos, kot že nekajkrat doslej, povabili svoje upokojence na tovariško srečanje v tovarno. Vabila so poslali dvestodevetnajstim upokojencem, vendar se vsi sprejema niso udeležili: eni zaradi bolezni, drugi zaradi druge zadržanosti. Kljub temu pa se jih je zbralo kakšnih stopetdeset. Vsakemu izmed njih so mladinke takoj po prihodu pripele lep rdeč nagelj na prsi, nakar so si upokojenci ogledali tovarniške prostore in niso mogli skriti začudenja, da se je marsikaj spremenilo, medtem ko so zapustili tovarno. Prisedh smo k petim upokojencem oziroma upokojenkam ter zapisali del njihovih spominov. JOŽE KLANCNIK, 79: ,,Rodil sem se v Podgori pri Šmartnem ob Paki. Zdaj živim v Šoštanju na Aškerčevi, kjer sva si z ženo ustvarila svoj dom. Doma smo imeli majhno kmetijo in med sedmimi otroki sem bil jaz najmlajši. Že v rani mladosti smo pomagali kmetom pri delu in si tako služili kruh. 3. aprila leta 1915 sem moral v prvo svetovno vojno. V vojski sem ostal do preobrata. Hudo je bilo. O tem bi vam lahko povedal dolgo zgodbo. Ko sem prišel nazaj domov, sem bil potreben poštenega zdravja in počitka. Toda od nečesa sem moral živeti. Matere nisem več imel. Umrla je, medtem ko sem bil v vojski oče pa že veliko prej, ko sem šel prvo leto v šolo. Za delo sem zaprosil v usnjami. Sprejeli so me in usnjar sem ostal vse do upokojitve leta 1952. Torej 31 let. Ko se danes spominjam let, ki sem jih preživel v tovarni, moram priznati, da je bilo velikokrat hudo, toda tudi lepo." veselim. Tako vidim, da še vedno niso pozabili na nas, pa čeprav smo mnogi zapustili prag tovarne že več kot pred dvajsetimi leti. Jaz sem se upokojil leta 1951." IVAN REK, 74: „Oktobra leta 1921 sem potrkal na tovarniška vrata. Najprej sem moral štirinajst dni na dvorišču opravljati razna težaška dela. To je bilo poskusno delo. Če so videli, da si priden, so te zadržali, drugače pa so te odslovili. Pred tem sem delal že v Trbovljah kot strežač. Tam so nas preveč izkoriščali, zato sem se zaposlil v usnjami. Delavec, ki se danes Antonija Zaje pa sntD se takrat najbolj bali. Človek je bil presrečen, če je bil zaposlen. Koliko je bilo takšnih, ki bi bili radi delali, a dela zanje ni bilo. Najhuje je bilo med stavko leta 1936 ali 1937, ko sem tudi sam trepetal, da me bodo odpustili. Rešilo me je to, ker sem bil član godbe in se je kapelnik zavzel zame." ANTONUA ZAJC, 69: „Hvaležna sem tovarni, da nas % Jože Klančnik ne. Zato je bilo treba vse kol nositi na ramah. Časa za malk ni bilo. Če si hotel dati kakši grižljaj v usta, si moral to stori na skrivaj. Ko primerjam d našnje razmere z razmerami, katerih smo delali mi, se mizi da je razlika večja koUm dnevom in nočjo." APOLONUA PLAZNIK, 81 »Trideset let in štiri mesece set LOVRO KUMER, 84: „Ko smo bili mi mladi, je bilo zelo hudo dobiti delo. Najprej sem se preživljal tako, da sem pomagal bratu kot strezač pri zidarskih delih. To je bilo na Koroškem. Ko se je začela prva svetovna vojna, je bilo zidar-jenja konec. Odšel sem v Šoštanj in bil presrečen, ker so v usnjarni takoj našli mesto zame. Takrat ni bilo tako lahko dobiti dela kot danes. Usnjarsko delo sem vzljubil, najvažnejše pa je bilo to, da sem imel plačo, pa čeprav je bila čestokrat zelo slaba. Vsakoletnega povabila na tovarniško srečanje se zelo raz- Lovro Kumer na novo zaposli, ima veliko, veliko večje ugodnosti kot smo jih imeli mi. Delovnih oblek nismo imeli. Delal semv obleki, v kateri sem prišel v službo in se potem ves umazan vrnil tudi domov. Malic ni bilo. Če sem hotel med delom kaj pojesti, sem se moral skriti, da me ni mojster videl. Če bi se to zgodilo, bi me čakala knjiga. Tega Ivan Rek vabijo na ta srečanja. Veste, človek se zelo razveseli, ko po letu dni spet stisne roko in pozdravi sodelavca, s katerim je dolga leta preživel v tovarni. Upokojila sem se po 32 letih, leta 1956. Delo je bilo tedaj zelo naporno, še zlasti za ženske. Ko sem začela delati, ni bilo v tovarni nobenega vozička. Niti najbolj navadnega Med petkovim tovariškim srečanjem so si upokojenci tovarne usnja z velikim zanimanjem ogledovali tudi konfekcijski obrat. Apolonija Plaznik delala v tovarni. Takrat ni b tako kot danes. Veliko bolj sn trpeli. Pogostokrat sem si 1 jala, da bolj kot delam, morem več delati. Vendar se jih kljub temu slišala, da lena. Norme so bile zelo visoi in smo jih težko dosegali. Čej ti jo je uspelo nekajkrat presei so jih zvišali in bil si na istei Teh srečanj se zelo rada ud ležujem, saj nam to omogoč da imamo stalen stik s tovarn da vidimo kako delajo, spra ljamo njen razvoj, seveda pa to tudi priložnost, ko se po let dni spet srečamo stari sodelai in se skupaj z mislijo vrnen nekaj desetletij nazaj v razme v kakršnih smo tedaj delali, i bom zdrava, bom prihodi leto spet rada prišla." Še preden so upokojenci] plesali ob zvokih tovarniške] ansambla, jih je prisrčno p zdravil v imenu družbenopo tičnih organizacij samoupravi organov in celotnega kolektj predsednik delavskega sveta i dustrija usnja Vrhnika temelji organizacija združenega delat varna usnja Šoštanj-Henu Lešnik in izrazil veselje, ker| lahko pripravijo vsakoletna s čanja, čeprav se zavedajo, jim s tem vračajo le delil tistega, kar so s svojim dolg letnim delom doprinesli k j daljnjemu razvoju tovarne. ,, hmo vam še mnogo zdravih! in da bi se prihodnje letosp srečah," je končal svoj gov Herman Lešnik. OBVESTILO s katerim obveščamo vse bivše uporabnike — lastnike nagrobnih obeležij bivšega pokopališča Družmirje — Šoštanj, da najkasneje do 30. septembra 1975 prijavijo svoje morebitne zahtevke, ki se nanašajo na nagrobne objekte — spomenike, ki so bili prestavljeni in deponirani na posebnem prostoru pokopališča v Podkraju. Po preteku zgoraj navedenega roka zahtevkov strank ne bomo več upoštevali. To obvestilo se ne nanaša na tiste uporabnike, katerih zahtevki so bili že upoštevani na podlagi sklenjenih zapisnikov pred opravljenimi prekopi. Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje, Rudarska 6 Splošni sektor — pravna služba < Svet vzgojnoizobraževalnega zavoda VELENJE objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE v DSSS POGOJ: dvoletna ali štiriletna administrativna šola ali srednja ekonomska šola. Prijave pošljite v roku 15 dni od objave razpisa na Svet vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje, Vodnikova 3. Komisija za Kajuhove nagrade Skupščine občine Velenje razpisuje NATEČAJ za Kajuhove nagrade za leto 1975 na podlagi 7. člena odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, št. 51 /65-548). 'Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posamezniki, društvo ali sekcija opravlja in dosega rezultate, ki so drugim vzor. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavncosti odlikuje. Izjemoma se? za izredne in edinstvene storitve ter zasluge za (dobrobit občine, podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občin. III. Nagrade bodo podeljene na svečani seji skupščine občine ob proslavi občinskega praznika. IV. Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij 7in društev Skupščini občine Velenje - Komisiji za podelitev Kajuhovih nagrad za leto 1975 po objavi natečaja. Predlogi za kandidate morajo biti predloženi najkasneje do 15. septembra 1975. leta. Številka: 113-27/74-1 Predsednik komisije Velenje, dne 21. 7.1975 Drago Trtnik, s.r. rnfiin s h CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA VABIMO VELENJČANE, DA PRUAVUO ZASEBNE PROSTE SOBE, KI JIH BOMO ODDAJALI V TURISTIČNE NAMENE. Prijave prostih turističnih sob sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure. IZLETNIK, POSLOVALNICA VELENJE Velenjska atletinja Andreja Šverc je na Balkanskem atletskem prvenstvu v Karlovcu nastopila v teku na 800 in 1500 m. Obakrat je bila četrta z rezultati, ki so v mejah njene sposobnosti. Na sliki (številka 580) v teku na 1500 m je bila v ciljni ravnini še v vodstvu. Častni znak za Ivana Ostrovršnika Prejšnji teden v četrtek je bila v prostorih ljubljanske NAME v Velenju krajša slovesnost, na kateri je predsednik velenjskega planinskega društva Peter Ficko izročil častni znak Planinske zveze Slovenije Ivanu Ostrovršniku. Ta znak lahko dobi vsak član planinske organizacije, ki prehodi slovensko transverzalo od njenega začetka na Pohoiju do konca v Anka- ranu. Marsikdo jo je že prehodil enkrat, dvakrat..., toda za Ivana je bilo to odlikovanje že za četrto prehojeno pot. Dogodek je eden redkih v Sloveniji, za našo Šaleško-Savinjsko dolino pa prvi. Ivanu se leta nagibajo okoli številke 54. Zaradi tega mu še tembolj čestitamo. Člani PD Velenje. Nogometaši „Elkroja" iz Mozirja bodo kmalu lahko delali v boljših pogojih. Lotih so se razširitve izgišča, ob katerem bo stala tudi garderoba. Grški nogometaši v Velenju V torek so prišli v Velenje nogometaši Panathinaikosa iz Aten. Večkratni grški prvaki se Zamenjava Zamenjam enosobno kon-fortno stanovanje v Zagrebu za enako ali tudi za garsonjero v Velenju. Informacije na naslov Mešič, Zagreb, Fallerovo šeta-lišče 39 ali na naslov v upravi lista. Prodam Domačijo z malo zemlje prodam. Primerna za vikend ali delavsko družino. Informacije pri Kokalj - Čekon - Družmirje 47, Šoštanj. Hišo, vinograd in sadovnjak prodam. Sevčnik, Andraž 84. Informacije lahko dobite v Velenju, Celjska 38. Kupim Moped pony kupim. Naslov v uredništvu Naš čas. bodo v športnem parku ob jezeru deset dni pripravljali na novo tekmovalno sezono. Organizator priprav grških nogometašev je zagrebški Dinamo. Ljubitelji nogometa bodo lahko spremljali delo profesionalnih nogometašev. Po vsej verjetnosti bodo Grki na velenjskem stadionu odigrali tudi kakšno trening tekmo. »INTEGRAL« INDUSTRIJA TERM0PLAST0V, GRAFIKE IN LEPIL VELENJE razpisuje delovno mesto VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - srednja izobrazba ekonomske smeri, - 6 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Delovno mesto je vodilno. Ni reelekcija. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Pismene prijave z dokazilom o izobrazbi naj pošljejo kandidati v 8. dneh od dneva objave v časopisu na upravo podjetja. SŠ zdravstveni dom VELENJE razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO DVEH AVTOMOBILOV: - IMV-kombi - 1600cm3 - ZASTAVA FIAT- 750 cm3 za dne 5. 8.1975 ob 8. uri v rešilni postaji ZD Velenje. Avtomobila nista v voznem stanju. ZAHVALA Še niso usahnile solze na naših licih, ko je komaj po dveh mesecih očkove smrti ta prekruta usoda prekinila utrip srca naši skrbni, nenadomestljivi, zlati mamici, sestri in teti VIDI POSTRUŽIN Iskreno se zahvaljujemo'sindikatu TGO Gorenje, vodstvenemu osebju TV hale in sodelavcem IV hale za sočustvovanje in za vso pomoč, ki ste jo nudili v teh težkih dneh. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti, za darovane vence in cvetje ter za izraze sožalja. Topla zahvala tov. dr. Dovšaku za hitro pomoč, govornikom, pevcem upokojenskega zbora, godbi ter g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala za vso pomoč. Žalujoči: sinova Darko in Vladko, mama, bratje in sestre ter Jože in Tinka z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta RUDOLFA MRAVUAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zaanji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem. Posebna zahvala prim. dr. Roglju in medicinskemu osebju bolnice Topolšica, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, osebju zdravstvenega doma Velenje, ki so mu lajšali trpljenje v času njegove bolezni, Sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in tolažbo, ki so nam jo izkazali v najtežjih trenutkih. Hvala LD Škale, govornikoma za poslovilne besede, godbi in č. duhovščini za spremstvo. Žalujoča žena z otroki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega MARKA učenca l.a razreda osnovne šole »Gustav Šilih« se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Hvaležni smo dr. D. Kunaju, dr. P. Dovšku in osebju otroškega oddelka celjske bolnišnice za skrb in nego med njegovo boleznijo. Topla hvala učencem in učiteljem njegove šole in vzgojiteljicam WZ Velenje. Posebej iskrena hvala razredničarki, mladim pevcem in ravnatelju za poslovilne besede. Družina Glavač IAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ropagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 50-087 - Redakdja Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Zevart - Tehnični urednik Franci bzovec - Časnk jje kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informaaje IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. MALA ANKETA Zdravstvo v Šmartnem Zdravstvena služba v Šmartnem ob Paki dolgo ni bila urejena tako, kot so si krajani želeli. Glavni vzrok temu je bila preobremenjenost zdravnikov, saj so morali opravljati svojo dolžnost tako v Šoštanju kot v Šmartnem. Točnega umika v ordinaciji ni bilo, saj je zdravnikov prihod bil odvisen od števila pacientov v Šoštanju. Tudi ob izrednih primerih je bilo treba včasih precej čakati, kajti dela je bilo pač preveč, da bi bili lahko na razpolago vsem ob vsakem času, kljub velikemu prizadevanju. Pred meseci pa se je to vprašanje končno rešilo. Smarčani so dobili svojega splošnega zdravnika in zobo- Olga Kostevc Duko Ostojič Milica Hramec Fanika Sališnik Tinka Verdev zdravnika, ki sta jim na razpolago ob vsakem času, saj sta vezana samo na njihovo področje. Sprehodili smo se po Šmartnem in povprašali tamkajšnje prebivalce, kaj jim pomeni ta pridobitev. OLGA KOSTEVC: „ Mislim, da ni treba posebej poudarjati, daje to za kraj, sploh pa za njegove starejše prebivalce in tiste, ki zdravniško pomoč večkrat potrebujejo, zares imenitno. Sicer je doktor v ambulanti vsak dan samo do določene ure, ampak tudi v izrednih primerih se ga da hitro dobiti, čeprav ne stanuje pri nas. Edini problemi so nekatera zdravila, ki se jih v Šmartnem ne da dobiti, zato moramo ponje drugam. Vsi upamo, da bo ta problem kmalu rešen, saj nam nameravajo postaviti nov zdravstveni dom, v katerem bo tudi lekarna." DUKO OSTOJIC: „S to pridobitvijo smo res vsi nadvse zadovoljni. Sedaj točno vemo, ob kateri uri dobimo zdravnika v ambulanti, prej pa smo morali večkrat čakati tudi po celo dopoldne in nihče ni točno vedel, kdaj bo prišel. Nerodno je bilo tudi to, da so se zdravniki menjavah in zato nismo vedeli, ali bomo prišli na vrsto pri tistem, ki naše težave najbolje pozna, pa tudi za zdravnike same je bilo to mnogo težje, ker nas tudi oni niso mogli spoznati tako, kot bi bilo treba. Sedaj pa dela za nas le eden in vse teče lažje." MILICA HRAMEC: „Stalnega zdravnika smo vsi že dolgo težko pričakovali. Prej je bilo potrebno večkrat čakati in v nujnih primerih tekati naokrog. Sedaj pa imamo zdravnika vedno pri roki, saj je zadolžen samo za naš kraj. Z obema smo zelo zadovoljni, zlasti ugodno pa je za tiste, ki potrebujejo zobozdravnika, saj stanuje v Šmartnem in je na voljo res v vsakem trenutku. Vsi pa komaj čakamo, da bomo dobili nov zdravstveni dom, v katerem bo tudi lekarna z vsemi zdravili, čeprav jih pri naši medicinski sestri precej dobimo že sedaj." FANIKA SALIŠNIK: „0 novo urejeni zdravstveni službi mislim vse najboljše. Z obema zdravnikoma smo zelo zadovoljni, saj vedno hitro in rada pomagata, zato si želimo, da bi tudi ostala pri nas. Nerodno je le to, da moramo iti _po splošnega v nujnih primerih v Šoštanj, zato bi bilo res lepo, če bi mu priskrbeli stanovanje tu v Šmartnem. Želimo pa si še, da tudi po zdravila ne bi bilo več treba hoditi v Šoštanj, Velenje ali Mozirje." TINKA VERDEV: „Seveda smo nadvse zadovoljni, saj imamo enkrat mesečno tudi posvetovalnico za otroke. Moram pa omeniti to, da bilo nujno potrebno, da bi zdram vsaj enkrat v tednu delal popoldi predvsem zaradi žen, ki otroke in so dojfcildne v službi. Sk bi ga lahko obiskali v soboto, t tudi takrat je marsikatera v sini Upamo, da se bo v novem zdn stvenem domu našlo tudi stanovi za zdravnika, saj moramo sedaj nujnih primerih ponj v Šoštanj." Vsi so torej več kot zadovoj Treba bo poiskati le še stanovanje splošnega zdravnika, da ga ne treba več klicati iz Šoštanja, novim zdravstvenim domom rešeno tudi vprašanje preskrbe vsemi potrebnimi zdravili. J. KRAJI OBISK PRI NAŠIH TABORNIKIH iBrai ||JjHHp iS9B§ IKsi si?- JflH 9HH jfif j F t'i\ v i^agnSffiHHHMa IbHUNM^ Vodja tabora prof. Tone De Costa z rogom daje znak za zbor tabornikov. NAŠ ZNANEC Zmotila sem ga med delom. Zaposlen je kot vodja sanitarne službe pri zdravstvenem domu v Velenju. Kljub temu, da je njegov delavnik zelo natrpan, meje prijazno sprejel. Ko sem mu povedala, zakaj ga iščem, je skromno pripomnil, da je v Velenju in okolici mnogo ljudi, ki imajo več zaslug, da bi jih predstavili v naši rubriki. Jože Medved je poleg službe še predsednik RK občine Velenje. Kot vodja sanitarne službe ima mnogo terenskega dela, ki pa se le redko združi z delom pri organizaciji RK. Tako je njegov delovnik zelo natrpan in se zelo pogosto podaljša tudi v pozne večerne ure. Poleg tega pa mora najti Jože tudi čas za družino. Pravi, da si je treba čas razporediti tako, da ga je dovolj za JOŽE MEDVED vse, vendar mu ostanejo za družino pogosto samo večeri ali pa še te porabi v službene namene. Drugače pa je prepričan, da se noben član naše skupnosti ne bi smel zapreti k družini, ampak bi se moral še vsak poleg službe še kje angažirati. Moti ga, da niso v organizacijo RK vključeni vsi zdravstveni delavci. Jože res najde čas za vse, saj poleg vsega tega gradi še hišo, kar pa mu tudi vzame precej časa. Rodil se je v Litiji. Tu je kot otrok preživel vojno. Tista leta so bila zanj zelo težka. Oče je bil v partizanih, v tistih krajih pa je bilo mnogo belogardistov. Po vojni je končal osnovno in srednjo šolo v Stični. V Velenje je prišel leta 1963. Tu je poleg službe in funkcije predsednika RK občine Velenje, končal še študij na fakulteti za živilsko tehnologijo. Predsednik RK občine Velenje je že od leta 1964. Jože je povedal, da je njihova organizacija ena najboljših v Sloveniji, saj je občina celo prva v celjski regiji. Organizacija RK ima veliko dela z zdravstveno vzgojo občanov, varstvom okolja .. . Zelo se trudijo,- da bi oživeli dejavnost sosedske pomoči. Letos so praznovali stoletnico in je sedaj že vsak tretji občan občine Velenje član njihove organizacije. Res je, da imajo veliko težav, toda Jože pravi, da človek ne sme videti le teh, saj se z uspehi, ki jih pri delu dosežejo, pozabijo manjši problemi. Kot predsednik RK je Jože Medved tudi predsednik vseh izpitnih komisij prve pomoči. Vsakih štirinajst dni organizirajo tečaje prve pomoči za voznike amaterje, kjer tudi predava. Prav tako predava na tečajih prve pomoči v kolektivih. Povedal je, da je letos obiskovalo tečaje prve pomoči okrog 700 tečajnikov. Organizirali so tečaj prve pomoči v tovarni usnja in delno na rudniku. Pa še v okviru njihove službe so organizirali dva tečaja za osebe, zaposlene v živilski stroki. Vprašala sem ga, kaj si želi v prihodnosti. „Kot delavec, ki se ukvarja s higieno in varstvom občanov, bi celotna družba želela, da bi se bolj angažirali. Ljudje naj bi probleme, ki jih imajo v zvezi s tem, javljali nam, da bi lahko mi potem ukrepali. Kot predsednik organizacije RK pa želim, da bi ljudje vedeli, da RK ni več tista organizacija, ki deli pakete, ampak je to vzgojna organizacija. Ena naših najpomembnejših nalog je vsekakor, da priskrbimo zdravstvu dovolj krvi. Naše geslo „Človelc-človeku" naj bi se poznalo na vsakem koraku. Zakaj ne bi človek, ki nekaj ima, dal to tistemu, ki tega nima". Ob koncu je Jože dodal, da so velenjski občani glede dela pri organizaciji RK zelo aktivni. Pri vsakem delu podpro organizatorje. To se vidi tudi iz rezultatov dela, ki so zelo dobri. Trudili se bodo, da bodo dosegli še boljše. Jožetov delavnik je natrpan, vendar med pogovorom tega sploh nisem opazila. Pogovarjal se je sproščeno, ne da bi pomislil, da bo moral vsako minuto nadoknaditi. Zato sem se hitro poslovila. Ob koncu me želimo mnogo uspehov v poklicnem in zasebnem življenju. Prepričani smo, da bo organizacija RK pod njegovim vodstvom dosegla še mnogo uspehov. MIRA TAM ŠE Deveto leto v Ribnem Obiskali smo tabor „Kajuh" v Ribnem pri Bledu, ki ga že vrsto let obiskujejo taborniki Šaleške doline. Ob vznožju Jelovice in ob bistri in deroči Savi je na travnatih jasah sredi gozda zraslo pravo platneno naselje. Postavila ga je v začetku meseca julija skupina študentov - tabornikov Šaleškega študentskega kluba. „Tu je sedaj že tretja izmena, oziroma druga najmlajših tabornikov, pred njimi so bili študentje", nam je povedal vodja tabora Tone De Costa, ki skrbi s svojimi vodniki za nemoteno delo in najboljše počutje vseh. Murnov, čebelic in medvedkov, kot taborniki imenujejo najmlajše njihove člane, je v tej izmeni več kot sto. Ti bodo preživeli 10 dni v čudovitem naravnem okolju pod platnenimi šotori in se dobro spoznali z življenjem v prirodi. Življenje v taboru poteka po posebnem programu, ki je prilagojen glede na starostne skupine prebivalcev tabora. Zjutraj po umivanju v Savi in zajtrku je urejanje tabora in šotorov. Razvilo se je pravo tekmovanje v tem, kdo bo imel najbolje urejen šotor, saj komisija sproti ocenjuje in točke vpiše na oglasno desko. Zbiranje suhljic po gozdu za' drva in taborni ogenj je vsakdanje opravilo tabornikov. Obenem pa Čistijo gozd in skrbijo za lepši videz svoje okolice. V dopoldanskem času se v „gozd-ni šoli" v vodih učijo osnovne orientacije, postavljanja šotorov, bivakov, hoje po neznanem terenu, izvid-ništva, signalizacije, kujenja ognja in še vrste drugih veščin, ki jih mora poznati vsak tabornik. Seznanjajo jih tudi s taborniško organizacijo, organiziranjem taborov, pohodov in sploh z življenjem v naravi. Popoldanski čas je namenjen športni dejavnosti. Na lepo urejenih travnatih igriščih lahko igrajo odbojko, mali nogomet, rpkomet, posebno zanimivo pa je streljanje z lokom, z zračno in malokalibrsko puško. V vročih dneh pa se prileže tudi kopanje v Savi. Ob tabornih ognjih v večernih urah imajo bogate kulturne programe. Učijo se narodnih plesov., partizanskih in taborniških pesmi, recitirajo, starejši pripovedujejo taborniške dogodivščine, vselej pa se dan konča s pesmijo. Organizirajo tudi izlet v Begunje z ogledom begunjskega taborišča in izlete mimo spominskih obeležij NOB. Vodja tabora prof. Tone De Costa je povedal: „Letos na tem prostoru taborimo že deveto leto. Želeli bi z lastnikom zemljišča skleniti večletno najem-niško pogodbo, da bi lahko uredili sanitarije in prostor za kuhinjo. Tabor smo ..modernizirali". Elektrifi-cirali smo kuhinjo in jedilni prostor z bencinskim generatorjem, ki ga nam je posodil občinski štab za SLO Velenje, poleg džipa, šotorov in vrsto druge opreme. Uredili smo tudi vodovod. S posebno črpalko črpamo vodo iz studenca za kuhinjo in sanitarije. V taboru ima vsak svoje delo, tako da se nobeden ne dolgočasi. Najbolj živahno je v kuhinji, kjer prizadevne kuharice skrbijo, da prebivalci tabora dobijo vselej dobro in okusno hrano. Da smo se letos uspeli tako dobro organizirati, sem se dolžan v imenu taborniške organizacije zahvaliti za razumevanje in pomoč občinskemu štabu za SLO Velenje TGO Gorenje, obč. zvezi DPM in trgovskim podjetjem Šaleške doline." Tabor v Ribnem smo zapuščali s prijetnimi občutki in željo, da bi omogočili bivanje v naravi čimveč-jemu številu mladih, predvsem osnovnošolcem, ki bi svoje znanje obogatili z življenjem v prirodi, ki se vse bolj „odmika" mladim ljudem. Še nekaj zapisov iz knjige vtisov v taboru „Kajuh": Prijetno presenečeni nad vzorno organizacijo, redom in disciplino zapuščamo tabor, čutimo, kako pomembno društveno in družbeno vlogo opravlja organizacije, zato bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti in pomoči. Ovo je najlepši tabor, kojega sam v toku svoga 16 godišnjega staža u izvidžačima vidio - odlično! -predsednik obč. sveta izvidžačev Dubrovnik. Lepo, vsako leto lepše - dokaz — vsako leto nas je več. Srečni smo, da ste za naše otroke pripravili tako vesele, varne in poučne počitniške dni. Pesem tudi med opoldanskim odmorom. VELEBLAGOVNICI nama VELENJE