GLAS List slovenskih delavcev v Štio-v. 71. JSTerw- YoiOs:., 4: se;p1s©:i=i=L"b:i?a 1901. Leto Delavski dan. New York brez splošne parade. V N*w Yorku go pr. slavili de lavski dan H&mo v Bronx Borough tako kakor pred lnti. Hišh sr> bile v zastavah, tu in tam pojavile bo ge drtlavakn skupinje i godbami in za atavami. Ob 11. uri dopoludne pri č.aton Avenue do 169. ulice, kjer bp ae društva razšla. V oatalih delih mesta ui bilo opaziti prejšnje živahnosti. Hiše go bile okraflene a zastavami, prodajalmce ao bile zaprte, praznik je bil splošen. Buli*lo, N. Y., 2. sept. Tukaj šnje parade ge je udeležilo nad 200 delavskih organizacij mesta in okolice P .tem se je vršila slavnost y Temple of Mugic. R chmond, Va , 2. gept. Kacih 141 m> organiziranih delavcev prire dilo j h parado. Oblečeni go bili v vsakovrstnih uniformah. Kaunas City, Mo., 2 septembra. Parade v pri slavo delavskega dneva ud<)!^žilu ge je 1O.000 delavcev. Po-pnludne vršil ae je v Electric Parku piknik. Med govorniki je bil tudi bivši predsedniški kandidat William Jenningg B van. N» w Orleans, La , 2 sept. Delavski dun go tukajšnje organizacije lepo proslavile. Mnato parad« vrš 1 ae jn v Washington Artillery Hall shod Atlanta, Ga , 2. sept. Glavni od dMek in najlepši del današnje pari d i tvorile go unije zamorcev. Na čelu parade pnljhl «e je goveruer O. Chandler in senatorji. Dallas, Texas, 2 gept- Tritis-Č delavcev priredilo je paradi. Po paradi vršil ge je v C1 ti" parku piknik. San Fraueiaco, Cal., 2 sept. DvajgHtt>go6 delavcev, vštevši 10 tisoč štrajkarjev, udeležilo ge je današnje parade. Cbicag««, 111., 2. s napolnjeni steklenici, kteri je natakar za prorialko-holko pripravil Nadalje je hotela obiskati policijskega načelnika O' Neilla, kteri pa slučajno ui bil na glavni pogtaji. Pred poslopjem vgledala je Carrie par dečkov ki so kadili cigarete in je takoj na ulici pričela predavati o škodljivosti tobaka. ,,Predsednik McKinley tudi kadi", dejal je jeden dečkov. „Well, ako kadi, potem ni nič vrtd n", odvrnila je Carrie. Popoludne ge je peljala Nation s parnikom ^Pegasus*' na Coney Island. Natakarji na parobrodu njeno prisotnost niso vpoštevali. V neki plegni dvorani na Coney Islandu je Carrie predavala o zmer-uosti. Vstopnina je bila — samo 60 centov, toda v jezo protialko-holke prišla gta v dvorano samo dva poglušalca, ktera gta dobila proste listke. Plava iz Bostona v New York. Boston, Mass., 1. gept. Ča-snički poročevalec Peter S. McNal-ly. jedaneg pričel plavati v New York. On namerava vsaki dan kacih 10 milj daleč plavati in svako noč na kopnem preneče/ati. Pogumni plavačje gtav ' svoje redno mesto pri Charlestowugkem mosta, kjer Be je kljub deževnemu vremenu nabrala vel ka množica ljudi. Trije McNallyjevi prijatelji ga spremljajo v malem čolneu, v kte-rem vozijo seboj potrebna živila in posteljo. Do New Yorka bode pla val kacih 30 dni. Šest žrtev pri nesreči na železnici. Rochester, N. Y., 30 avg. Pri nesreči na ,,Pennsylvania" železnici, o kterej je „Glas Naroda1' v zadnjej številki poročal, je bilo Sest osob usmrtenih, dočim bodeta d\ a ranjenca umrla. uradniki danes ne morejo več tajiti, da v ,,Carnegie Mill" v Duquesne ui štrajka, kajti 100 delavcev tako-zvanega „Open Hearth" oddelka je dan^s v znameuje lojalnosti z osta limi štrajkarji delo ostavilo. Na dalje je tudi več delavcev ostalih oddelkov pričelo štrajkati, tako da je delo le nepopolno, dasiravn< trustovo časopisje trdi, da je pole žaj u oden. Jntri bodo Bkušali v Demmlerje vih tovarnah v McKeesportu z delom pričeti; ako mayor Black nf bode dal trustu policijskega moštva ni pomoč, ga bodo trustijani tožili. Mc Kemport, Pa., 2. septembra Truatijaui so sklenili storiti vse mogoče, da dobe v McKeesport vojaštvo. Danes je hotelo več skabov iti v tovarno ,, National Tube Works", toda štrajkarji so jim to preprečili. Trustijani smatrajo tc dovoljnim povodom za prihod mi lice. Ker pa mayor BUck ni poslal skabom policajev na pomoč, bode ga sedaj obtožili, da ne čuva me-56aue. Da nes bodo baje pričeli v Unit' d ScatesTin Plate Cjmpauy tovarnah i delom. Pittsburg. Pa , 2. septembra. V Carnegiejevih tovarnah ne bode prišlo do štrajka, kajti praznujočim delavcem ae najbrže ne bode po» srečilo svoje tovariše pregovoriti, da z delom prenehajo. Ravnatelji tovarn so dobili večje število ne-unijskih delavcev, kteri so takoj zasedli mesta štrajkarjev. Mestni mayor je najel večje število posebnih policajev. Vge proti štrajkarjem. McKeesport, Pa., 3. sept. Trust je sklenil tukajšnji štrajk potom zapornih povelj končati. »National Tube Co." bode v to svrho takoj jutri pri tukajšnjem sodišču izpo-slovala ..Injunction", ktero prepoveduje štrajkarjem stati na Btraži in nadlegovati skabe. Mayor Black je danes izdal pro-klamacijo, s ktero naznanja, da namerava trust tekom tega tedna s delom pričeti in poživlja štrajkarje, da ostanejo mirni. Irondale, Ohio, 3. sept. Tukajšnje sodišče je truatovi prošnji za izdajo zapornega povelja ugodilo. Novi trus to vi vspehi. P ttsburg, Pa., 3. sept. Tukajšnje trustovo časopisje naznanja danes Bvojim čitateljem, da je sta lišče trusta vedno ugodneje, in da štrajkarji stalno nazadujejo. V isti-ni se pa položaj niti malo ni spremenil. Danes je prišlo 32 delavcev iz Philadelphije, ki so takoj pričeli v ,,Star Mili" delati. Razun teh je tudi 125 delavcev v Monessen pričelo z delom. V Demmlerjevih tovarnah v McKefBportu bodo baje v 48 urah z delom pričeli. m vse najceneje tudi najbolj' dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich Str., New York. Zahteva premogarjev. Scranton, Pa., 3. sept. Mitchell, predsednik,.United Mine Workers", je o priliki delavske slavnosti v Car bondale naznanil, da bodo premo garii v kratkem od Bvojih delodajal cev zahtevali vpeljavo osemurnega delavskega dneva. Premogarji štrajkajo. Knoxville, Tenn., 31. avgusta Premogarji v Coal Creek okraju dobili so danes povelje, da naj ta koj z delom prenehajo in praznu jejo do nadaljnega povelja. UuijB je odredila štrajk, ker posestnik rovov niso hoteli tudi v nadalje pripozoati plačilne lestvice,, ktera je bila do danes veljavna. Houghton, Mich., 31. avgusta. Danes je pričelo 200 premogarje\ ..Isle R yale" rova štrajkati. Pre-mogaiji zahtevajo večjo plačo in krajši delavni dan. Konec štrajka železničarjev. Montreal, Ont, Canada, 30. avg Štrajk služabnikov ..Canadian Pa cific" železnice je danes kenčan. Delavci so sprejeli pogoje, kter» jim' je atavil ravnatelj železnice ž-ilezniška družba je obljubila, da ae bode vsled štrajka odslovila nit jednega delavca. Cene premoga. Od minolega poni dal jka nadalje stane tona premoga $5 75. Kakoi mano se premog po trustovih na-redbah od poletnega časa naprej ?saki mesec za 10 centov pri ton t podraži, tako d* atane v novembru na premoga $6. Dva zamorca umorili. Mount Vernon, N. Y., I. sept V poslopju ,,Siwanoy Club" naši so včeraj zamorskega stražaja David Sootta in natakarja John Stevene umorjena. Morilci bo ju najbrže z velikim nožem umorili, kajti meso nesrečnikov je ležalo po vsej sobi. Morilci so ju napadli najbrže med spanjem. Umora aumljiv je zamorski kuhar Warner Simma, kteri je stanoval v isti hiši. Plavanja v deročej vodi. Niagara Falls, N. Y., 1. sept. Tekom tega te^pa nameravajo trije plavači ▼ zaprtih sodovih preplavati Niagaro v najnevarnejših vrtincih. Gospodična Marta Wagen fiihrer bode pljala po vrtincih prihodnjo nedeljo z nalašč za to vožnjo pripravljenem parniku. Skrajna neprevidnost. Altoona, Pa., 31. avg. Premogar Emanuel Rinus je vsled svoje lastne neprevidnosti ponesrečil. Med tem ko je v svojem stanovanju na polnjevalsodček smodnika, je kadi' iz lule in sicer tako nerodno, da y par isker padlo v smodnik. Pripetila ae je razatreiba, ki je razdejala hišo iu stanovniki razmetala na vse strani. Rinus, njegova žena it. dvoje otrok so smrtno ranjeni. Prva vožnja parnika „La Savoie". Newyorško zastopuištvo franco ske parobrodne družbe nam naznanja, da je novi družbeni parnik ,La Savoie" dne 31. avg. ostavil Havre in pluje prvič čez ocean v N _ w York. Kaj i te so razpre dane. Dae 10. septembra vršil se bode v New Yorku na pirniku „I»a Savoie" banket, kterega priredijo francoski časnikarji gvojim newyor škim tovarišem. talfjani in Američani med seboj. RhineUnder, Wis , 31. avgusta. Jfed italijanskimi in ameriškimi delavci Milwaukee železnice nastal e včeraj popoludne boj, pri kterem se je naravno streljalo. Strelci so bili le slabejfie vrste, kajti na bo-iiču ao obležali le Štirje ranjeni Ita-[lijani. Več Američanov ao zaprli. Dvajsst mrtvih. Nesreča na železnici. Kalispell, Mont., 81. avg. Pri postaji Nayak, 40 milj od tukaj od-dalj eno, pripetila se je v minolej noči nesreča, ki je zahtevala dvajset žrtev. Ko se je potniški vlak bližal poataji Nayak, odpelo ae je 28 voz spredaj vozečega tovornega vlaka, v ktere je potniški vlak s tako silo zadel, da so tovorni vo zovi in potniški vlak padli po na dipu navzdol. Vozovi so se razbili in se vneli, tako da je bila rešitev potnikov nemogoča. Tudi apalni voz je zgorel, vendar so ae pa pot niki pravočasno rešili. Ždezničn« vodstvo v Kalispellu je takoj od poslalo pomožni vlak na lice mesta. Raz8treiba smodnika. V trgovini Reuben Ericha, štev. 482 na 5 Avenue, Manhattan Borough, v New Yorku razatrelil ae j^ due 3. septembra rano zjutraj god ček smodnika. Prodajalnica je do cela razdejana, vendar pa ni nihčt anjeu. Stanovniki, ki so še spali to popadali iz postelj V prodajal lici je pričalo goreti, toda <~genj b takoj p gasili Kako je nastala raz itrelba, ki je prouzročila več tisrW tolarjev škode, ui znano. Newyorski roparji. Minoli torek dne 3. sept. zjutra so na Lexiugton Avenue in 107. ulici, Manhattan Bjrougb, v New Yorku štirje lopovi napadli motor mana John Crowleya, ki ae je vra Sal iz službe domov in mu odvzel $21.75. Razun tega so ga de do ne '.aveBti pretepli. K sreči so prihi teli takoj trije policaji na lice me sta; nastal je obupni boj, venda) so pa policaji zmagali in odvedli roparje v zapor. Policaj Wolff j ranjen. Našli mrtveca na nadulični železnici. Dua»2. sept. zjutraj našel je za norec Edward Watkins, ki je pre t ti 6otrt leta . . . n 1.75. f Evropo pofiiljamo list skupno dve številki ,ti las Naroda" in ithaja vsako sredo SO U-J to zamorci, ktero je cenjenim ditate- leta svoj eventaelni stari denar za i marfiali x godbo na čelu ,,vojaki" GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se pla&a 80 centov. Dopisi brei podpisa in osobnosti bi ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order. Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Oivalififce naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopifeom in pošiljatvam nareditf maslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. ljem, osobito onim v južnih državah, dovolj poznano in ga ni potreba natančneje razmotrivati- Kljub tolikim umorom in barbarskim lio-čanjem pa naše angleško časopisje vedno molči in kar je najbolj čudno, je tudi, da predsednik McKinley ničesar ne vkrene, da saj ponekoliko omeji grozne umore. Ako je pa že dokazano, da se linčanja vrše zgolj vsled smrtnega bo-vraštva, ki vlada med zamorci in belimi, ki so Se na nizki Btopinji olike, ne pa vsled hudodelstev zamorcev, bode rešitev zamorskega vprašanja še mnogo težja, kakor je bilo to do sedaj misliti. Sovraštvo, ki vlada med dvema ljudstvi, ne more nihče vblažiti, ker v tem slučaju tudi politični nazori ne pride-ja v pošte v. Sedanje razmere, ki vladajo na jugu, zamorejo saj po nekoliko vblažiti kapitalisti s tem, ako dajo v svojih tovarnah zamorcem prednost, toda žal, da tudi tega ni pričakovati, kajti baš sedaj hočejo kapitalisti južnih držav izposlovati razveljavljenje takozvanega kitaj takega zakona. Ako to dosežejo, bodo zamogli neovirano uvažati Kitajce, kteri bodo zamorce brez •Ivomono izpodrinili. Ako se posredi imenovani zakon razveljaviti, bode vsled Kitajcev Bovraštvo med zamorci in belimi postalo še večje, nego je sedaj in tako zamorsko vprešanje še dolgo ne bode rešeno. Preosnova avstrijskih financ. novega zamenjati. Kdor pa v teku tega časa ne zamenja Bvojega de-narjB, kasneje tega ne bode samcgel storiti. Plačila v gotovini morajo potrditi avstrijske delegacije, ktere se bodo tozadevno početkom leta 1903 posvetovale in določale. Kakšen bode izid takratnega zasedanja, seveda še ni znano, kajti to vprašanje je popolnoma odvisno od takratnega denarnega trga in od raznih pogojev, kteri bodo za Avstrijo mero-dajui. Na vBaki način pa bode popolna preosnova avstrijske valute, o kterej so svoječasuo celo največji optimisti dvomili, kmalu po letu 1903. končana. Rešitev zamorskega vprašanja. V novejšem času smo morali zopet poročati o raznih linčarskib napadih in umorih, deloma popolnoma nedolžnih zamorcev. Ker pa postajajo linčauja čedalje pogostejša, mora indiferentni človek tudi nehote dvomiti o krivdi zamorcev in barbarske umore, kteri so na jugu in severu na duevnem redu, pripisati je edino le smrtnemu sovraštvu, ktero vlada med belim in črnim prebivalstvom naše republika. Da je temu v resnici tako, doka zuje tudi pisatelj Goldwin Smith v avojej nedavno objavljenej brošuri o linčanju in njega vzrokih. Smith odločno trdi, da niti polovica napadov na bele ženske, radi kterib sa pripeti največ linčanj, ni resničnih ; ako se pa tu in tam v resnici pripeti koji imenovanih napadov, iz tega še nikakor ne zamoremo izvajati zamorskega značaja. Gre-hom, ktere predbacivajo beli za morcem sploh ni verjeti, kajti sko raj nikoli jim se obdolžitev n; dokazala, oziroma dokazati zamo-gla. Toda zamorce so kljub temu žive sežigali. Pred kratkem so bili linčarji požgali hišo nscega zamorca, njega vstrelili in njegovo žen-* ter otroke pomorili samo zaradi tega, ker je postal poštar in ker je bil zamorec. Zamorsko služkinjo bo linčali, ker je svojej gospodinji malenkostno stvar vkradla, zopet drugo bo obeBili, ker je bila na sumu, da je občevala z belim ože njenim soBedom. Vse to nam do-voljno dokazuje, da se linčanja vrše zgolj vsled sovražtva obeh plemen. Za časa državljanske voj-ske čuvali bo po vseh južnih državah edino le zamorci farme, žene in otroke svojih gospodarjev, kteri so odšli na vojako in niti jeden slučaj ■e ni pripetil, iz kterega bi samogli trditi, da je značaj zamorcev slabej Ai od onega belih. Na zapadnjein-dijakih otokih živi mnego več zamorcev nego belih, Bluge tamošnjih belih bo izključi o le zamorci, toda slednjim nepoštenosti in nenrav noeti nihče ne more očitati. Ža zadnja dva dokaza z imoremo nazvati neovrgljivim, in že zaradi tega ao navajanja zamorskih krivd in hudodelstev, ktera o priliki linčanj navaja časopisje Daših južnih mest, večinoma nevtemeljena. Tudi brez osira na vedno se ponavljajoča linčanja, nam o smrtnem sovrs-itvu kterega goje beli proti zamorcem, dokazuje občevanje belih s Za preoenovo avstrijskih financ, oziroma avstrijske valute, na kterej je Avstrija pričela pred kakimi de vetimi leti delati, veljal bode 1. sep tember za 3pominski dan. Vsled vlad n o J rod bo j«' cd 1. supt-jmbra t. 1. nadaljoa izdaja prtakov ir tdesetakov popolnoma ustavijo na. Vsi javni d :narni zavodi in avstro-'-grai-a bsr»ka b do imenovani papirni d.nar sicer prtjt-mali. toda ž n,im ne bodo več izptačeva i Na!Hranil in uui&enje še v prometu ■e nahajajoČHga imenovanega pa pir pga d na rja po petdeset in pet, goldinarjev, pouienja pokritjesploš ibga državnega dol~a, kteri je v prvej vrsti nastal vsled vojske leta I860, in kteri j« v naslednjih 35 letih avBtro-ograki državi v finančnem oziru prouzroftil mnogo nepri-lik, in kterega breme bd avstrijski državljani precej občutili. Z uničenjem imenovanega denai^a bode odstranjena ziprekn, ktera je do-^"Hai ovirala uravnanje avstro-ngr-ake valute. Nadaljni avstrijski papirni denar bode v nadalje nadomeščal zlat ) in Brebro, kterega je v iržavnih zakladih toliko naloženega, kolikor bode vlada izdala papir nega denarja. Papirni denar b.et tla t •, oiirouia srebrne zaloge bode v Avstriji popolnoma zgiuol. Nova valutna politika Avstrije, ktero je pričela Avstrija leta 1892. gojiti, je avstrijsko valuto dovedla do zaželjenega cilja, kteri bode po polen, kakor hitro prične vlada plačevati v gotovini, oziroma v zlatu in srebru, kar bode tudi v primerno kratkem času dosegla. V tem oziru ravnati obe državni polovici sporazumno, kajti gledč jednotne valute sta sklenili pogodbo, ktera je do leta 1910. veljavn^. Do takrat bode pa izplačilo v gotovini brez-dvomno v Avstro-Ogrski postalo splošno. Od početka valutine pre-osnove, in odkar je Avstrija najela večje državno posojilo v zlatu, je avstrijski državni zlati zaklad stalno naraščal, tako da zamore vlada že sedaj jamčiti, da Be bodo njene finančne operacije docela posrečile. Z dnem 1- septembra odredjeno nabiranje ifi uničevanje državnih not, oziroma izkaznic državnega dolga, tvori zadnjo točko preoenove valute. Naravno, da se to ne more v par dnevih zgoditi. Petaki in pet-desetaki bodo do dolečanega časa ostali še v prometu in jih bodo državni denarni zavodi in blagajne sprejemale za njihovo popclno dosedanjo vrednost. Po preteku dveh let pa blagajne ne bodo več dolžne sprejemati imenovani denar v sploš nem smislu, dasiravno bodo zamogli državljani še nadaljna štiri Vojna mi Boerci in Anglijo. Vstaje v Kapskej koloniji. London, 31. avg. Iz Cape Town a se brzojavlja, da so Boerci pod vodstvom Schaeperja prišli v Kapsko kolonijo in sicer v kraje, kjer se do sedaj še niso pojavili. KapBkej koloniji je pričakovati splošne vstaje. Povsodi vlada ne mir in nezadovoljstvo. Prebival atvo podpira Boerce, kjerkoli more ,,Morning Post" objavlja poročila o concentrado taboriščih. Umr ljivost med Boerci v taboriščih se daj ni tako velika kakor v juliju Početkom avgusta je bilo kacih 100.000 Boercev v taboriščih. Sežgali vlak. London, 31. a ve. Iz Pretorij poroča Kitchener: Boerci so med Watervalom in Ilannan'b Kraalom napadli angležki vlak in ga zažgali Mnogo Angležev je usmrtenih. Cape Town, 31. avg. Boerci se nahajajo v pokrajini George (štiri milje od obrežja). London, 31 avg. Angleži so vjeli Piet Delareya, brata slavnega boerskega vodje. Boerci v Kapskej kc 1 o n i j i. Cape Town, 3. sept. Polkovniki Seobel, Doran in Kavanagh bo sle dili generalu B tha v pokrajino Mortimer. General Botha je — „žal" — vzel Angležem 30 konj. B jerci so se pojavili u Zuurbrak prehodu pri Schwelendamu. Sled nje mestece je dobro utrjeuo, ven dar ga pa bodo Boerci napadli. Kitchener naznauja, da so An gleži cd 20. avgusta do danes usmr tili 19 Boercev, trije so ranjeni in 212 je vjetih. Nadalje so Angleži vplenili 194 pušk, 27,500 nabojev 1700 konj in 7500 glav živine. Angleži bo zapodili Boerce pod vodstvom vodje Lategana iz Kap ske kolonije v Oranje. L o n d o n, 3. s4i|>t. „Daily Mail poroda, da je boorski general De Wet izdal proklamacijo, s ktero naznanja, da bede ukazal VBe an gleške vojaVp, kteri bodo po 15 septembru v republiki Oranje ustreljiti. Položaj B >ercev je vedno ug<_d n^ji, kajti njproatiti, a druga jih hoče linčati Vsled varnosti bodo jetnike prepe-jali drugam. Linčanje zaradi dinje. Nt w Orleans, La., 30. avgUBta. Zamorec Dick Hill v Philadelphiji, Miss., je belemu prodajalcu imenom Barry ukradel melono. Ker je slednji potem zamorca psoval, ga je Dick Hill zabodel in bežal v gozde. Sto linčarjev se je napotilo za njim in so ga na robu gozda uatre-lili. Tristo parnih pil miruje. Tacoma, Wash., 1. se-^t. Vse parne pile za izdelovanje desk v državi Washington, 300 po številu, bodo tekom tega tedna zaprli, kajti naročila postajajo vedno manjša. Vsled tega bode 3000 delavcev ostalo brez dela. Hripa v Alaski. Tacoma, Wash., 31. avg. Škof Rowe, kteri je potoval 14 tadnov po divjinah Alaske, naznanja, da med tamošnjimi Indjanci razsaja bripa, vsled ktere je že na stotine ljudi pomrlo. Obesili konjske tatove. Tucson, Arizona, 3. sept. Pri mestecu Urts v Sonori, Mexico, uapadla je mehikauska policija konjske tatove, ktere je vodil roparski glavar Luciana Alcatrez. Vnel se je hud boj, več osob je bilo usmrtenih, kajti obe stranki sta streljali. Konečno so policaji Alca-treza in njegove pomagače vjeli. Glavarja so odpeljali seboj, dočim so ostale konjske tatove takoj na mfstu obesili. Alcatrez je po vBej Sonori znan ropar. Baje 125.000 ljudi vtonilo. Arthu T. Smith poroča in Tien-tsina uredništvu newyorškega ,.Christian Heralda," da je tretjina prebivalstva mesta Shanghai vsled povodnji vtonila. Shanghai ima 400 000 prebivalcev. Vest še ni potrjena. Kretanje parnikov. V New York dospeli : ,,St. Louis" 31. avg. iz Southamptnna s 529 potniki. ,,Amst-rdam" 1. sept. iz Rotterdama s 774 potniki. ,,La Champagne" I. sept. iz Havre s 776 potniki. ,,City of Ronie^ki. sept. iz (jlasgowa s 1050 potniki. ,,Vaderland" 21, sept. iz Antwerpena s 1405 potniki. „HohenzoHern" 3. sept. iz Genove s 4SS potniki. Doapeli imajo: ,,Barbarossa" iz Bremena. , Kaiserin Maria Theiesia" z Bremena. ,,Bulgaria" iz Hamburga. ,,Auguste Victoria" iz Hamburga. ,,La Savoie" iz Havre. „Umbria" ir Liverpoola. ,,Philadelphia" iz Southamptona. ,,Stai.endam" iz Rotterdama. ,, Astoria" iz GJasgovva. O d p 1 j a 1 i ao> „Seryia" 3. sept. v Liverpool. ,,Southwark" 4. sept. v Antwerpen. ,,Germanic" 4. sept. v Liverpool. ,,St. Louis" 4. sept. v Southampton. * O d p 1 j a 1 i b o d o : ,,DeutschIand" 5. sept. v Hamburg. ,,La Champagne" 5. sept. y Havre. ..Hohenzollern" 7. 6ept. v Genovo. ,,Graf Waldersee" 7. sept. v Hamburg. ,.Campania" 7. sept. v Liverpool. Amsterdam" 7. sept. v Rotterdam. „City of Rome" 7. sept. v Glasgow. ,,Kaiserin Maria Theresia 10. septembra v Bremen. ,,Vaderland" 11. sept. v Antwerpen. ,,Majestic" II. sept. v Liverpool. „Philadelphia" II. s-pt. v Southampton. V sredo dne 11. Beptembra ob 12. ari odpljuje iz New Yorka krasni larnik ,,Vaderland" v Antwerpen. Potniki v medkrovju imajo posebne tajite. Listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Str., New York. GOTOVE denarje najceneje kn pii pri F. SAKSER JU 109 Greenwich St., New York, P&rniiki listki so dobiti 1 pri FR. >0 dobiti po 12 SAKSER J 1 Msv Yerfr. II! Jugoslovanska Katoliška Jednota, 11 m Iukorporirana doe 24 januvarija 1901 ▼ državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, £ly, Minnesota; Podpredseduik: John Globocar, Box 371, Ely, Minn.; I. tajnik: Jožef AoNift, Box 266, Ely, Minnesota ; II. „ John Lovšin, Box 291, Ely, Minnesota : Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; Mikk Zuaiift, 431 -7th St., Calumet, Mich.; Josip Gorišek, 5222 Butler St., Pittshurg, Pa. POROTNI ODBOR: John Kkkžišnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Gkkm, 1120 Willow Alley, Braddock, Pa. Kkank Vi ahovič, 1202 S. 13th St , Omaha, Nebr. Ill ^—— ' ' ""•~77TTI — Berlin, 3. s°pt. V Herteu, okrai Ewald, se je v tamošnjem rovu pri p t la razstrelba dii.amita. Tri;e prem< garji bo bili na m°stu usmr- teni. Berolin, 3 sept Iz Kolina se poroča, da trgovina s premogom in železnino še vedno nazaduje, vsled česar je na tisoče delavcev zgubilo delo. Kodanj, 3. sept. Takoj po ca-revem prihodu aretirala je policija v parku grada Fredensborg dve sumljivi ogobi. Jetnika sta baje člana berolinskih anarhistov. Oba govorita italijanski in nemški. PRISTOPILI: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Frank Perko tta 'J7 let, Valeutm Sleme 35 let, Jakob Zaiar 33 l*t, Frank Seliškar 22 1- t, Valentin Šujer 22 let Društvo šteje 287 udov. K društvu Srca Jezusa štev. 2, Ely Miun.: Janez Briušek star 26 let, Krauk D leuc 26 let, Janez <' tui f 44 let, Jakob Pavčnik 40 let, Gregor ( impa 31 let, Frank Stopica 33 let. Društvo šteje 203 udov. K drnitvu sv. Uarbare štev. 5, Soudan, Minn.: Martin Gornik star 19 lit, Jakob Lepnišič 29 let, Janez Wiegele 22 let. Društvo šteje 33 udov. Odstopil d društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, M mu., Frank Ferjan. Društvo šteje 286 udov ^usp«ndiraua uda od društva Srca Jezusa štev. 2. E.y, Minn., Luka Cirnpa iu Ignac Loušin zopet sprejeta. Društvo šteje 288 udov. ,,d društva Srca Jeznaa štev. 2, Ely, Minn : J jže-f Ferlin, Jauez Kardnl, Frank Matzele, Jakob Perko in Matija Tanko. > p a i k a. I i črtani udje so bili miuoli mesec suspendirani in zato je Število ostalo enako namreč 288 udoV. Josip A g n i tc h, I. tajnik. « 'rtaui Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: ii6*), Ely, Miun., po svojem zastopniku iu nobene Joe A g n i č. Box I'M), Ely, Miun., po svojem zaatopnixu in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ae pošljejo blagajuiku: Ivan Govže, Box 105, j£ly, Minn , in po avojem zastopniku. Društveno glaailo je „GLAS NARODA". Evropejske in druge vesti. ilecyhn, 30. avg. Rusko časo-pisje oduševljeno pozdravlja sesta nek ruskega iu nemškega cesarja. „Novosti4t svetu>jo, naj se deluje ua to, da ae dosedanja trozveza uui-či in usUuovi nova med Rusijo, Francijo in Nemčijo, kajti slednje tri države morajo slediti jeduakej politiki v iztočnej Aziji V Avstriji je vsled tega že opažati nekak Btrah, kajti ako je Avstrija osamljena, je v Bvetovn im p ogledu brez pomena. London, 31. avg. Francosko-turška zadeva iu carev obisk Francije Angleže nikakor tako ne vzne mirja kakor vedno rastoči vpljiv Rusije v Perziji. Glede te za Augli- jo že a» d tj pouekoliko osodepolue zadeve se lood n*ka ,,Times'4 sledeče izraža : „Leta 1S9S. hotela jn Perzija v Angliji najeti večje držav uo posojilo iu bi brezdvomno prišlo do sklenitve pogodl>e, ako bi Rusija o tem pravočasno ne zvtd-Ja in Perz ji posodila potrebni denar. V poravnavo iu garaucij« dolga dobila je linsija kontrolo čez »ae perzijske urade v korist svoje in v škodo angleške trgovine. Takrat nam je bila v izber najboljša pot, ktero smo pa oatavili in moramo sidaj čutiti in mirno prenašati vse posledice." ,,Times" poživlja vlado, naj prične vztrajno iu ueomahljivo p litiko, t^da poziv ne bede uašel odziva, kajt: vztrajna politika od angbške vlade ui več pričakovati. Lord Salisbury je ua koncu svojega političnega življenja in bode skoro odstopil. Njegov nasi dnik bode baje vojvoda Devonshire. C >lon, Colombia, 31. avg. Vataši ao zasedli Oldbauk pri Bocos del Taw, kjer bode prišlo med njimi in vladiuim vojaštvom do bitke. Madtid, 1. sept V mestecu Sete uie, ktero ima kacih 3500 prebivalcev, se je Ijudatvo vprlo pobiral cem davkov. Med davkoplačevalci iu orožniki prišlo je do poboja. Vef osob je usmrteuih, mnogo ranjenih Mexico Capital, Mex , 1. Bept. Avstrijski ceaar je tukajšujega meščana dr. Francisco Kaska imenoval „baronom". Kuaka je prišel v M xico s cestnem Maksimilijauom. (Dr. Kaeka je pri mehikanaki vladi izprosil dovoljenje, da je Avstrija ■ m-ila sezidati spominsko kapelico v Queretaro, kjer so državljani ustrelili Maksimilijana in mehi kanske generale Miramona in Me-jia. Ured ) PariB, 1. sept. „L'Eclair" javlja, da namerava italiianska vlada poslati v Duuquirque oddelek vojne mornarice, da pofiasti prihod čara Nikolaja. Carigrad, 1, sept. Turška vlada je baje Nt-mčijo naprosila, za poare dovanje v turško-franc3skem raz-poru. Paris, 1. sept. Egipčanski podkralj Khedive Abas prišel je dauee iz letovišČa-Divonne v Paris. Guayaquil, Ecuador, 1. sept Danes je nastopil novoizvoljeni predsednik Leonidaa Plaza vlado republike. Dosedanji predsednik general A faro El< y je v glavnem mestu (^uito danes o polunoči izrodil svojemu nasledniku državne posle. R eims, 2. sept. Vsled obisk? čara Nike laja poklale so razne vlade vse polno detektivov v Rheims. Tako je tukaj nad 1000 francoskih, 200 ruskih in 200 druzih detektivov, kteri vsi morajo anarhiste iskati. Detektivi so dobili v mestu razne službe, kakoršnih še do sedaj uis-opravljali. Nekteri ao natakarji ii trgovski potuiki. Tudi iz Anglij> iu Italije bodo prišli detektivi. Sleduji so bili že v Patersouu in bodo breidvomno vs cega anarhista takoj -poznali, kakor hitro gf ogledajo. Coucepcion, Chile, 2. Beptembra. Angleška jadrauka „Collesie", ki je dne 9. julija iz Newcastle, Austra-lija, odpljula, se je na potu v Valparaiso pri Puuta Coicoi potopila Nad polovico možtva se je rešilo. Carigrad, 2. sept. Belgijski par-uik „Noranmore" ae je vsled ne ?ihte na potu iz B ituma v Ornen morju v Bombay, Indija, potopil Od 40 mornarjev se je le jeden re 3il na prazni čoln iu srečno prišel t Trebizonde. Kodanj, Danska, 2. sept. Novo lansko ministeratvo je potrdilo kupne ponudbo Zjed. držav za dan ake antilske otoke, za ktere bode Danska dobila 16,000.000 kron ah 4 228.000 dolarjev. Carigrad, 3. sept. V Armeniji, Macedoniji in okolici Meke opažat-je zopet nemire, kterih ae navadn tudi vojaki udeleže. Blizu Edirne (Adrianopel) vjeli so roparji sina necega trgovca in ga odvedli v go rovje. Vojaštvo je roparje zasledovalo, toda slednji so vojake pognali Iz Soluna se poroča, da so roparji umorili Nouri Beya, kterega vlada poslala v Albanijo, da pre iskuje roparske napade. Vojaki v Skoplju in Prizrendu bo te vprli, ker niso dobili plače. B rolin, 3 sept. Sultanovej pro šnji glede poaredovauja v franco ako turškem razporu, se Nemčija ni odaavala. je Drobnosti. Anton Klein f. 19. avg. umrl je po kratki bolezni gespod Anton Kleiu, lastnik tiskarne, predsednik trgovske in obrtuiške zbornice, dol goletni člen deželnega zbora in ob činskega sveta. Pokojnik je bil zvest pristaš napredne stranke in je v raznih korporacijah in pri društvih več kakor 30 let, delal je zlasti v korist obrtnega Btaun. Bodi vrlemu rodoljubu žemljica lahka n prijazen spomin 1 * * * N(itarSch«>nwetttr nagloma umrl. Ljubljanski notT gospod Viktor Sc! i> .wetter je 19 avg. zjutraj ob A7. uri na šk< fjeloškem kolodvoru vsi- d kapi nagloma umrl. Pripeljal ae je bil iz Škofje Like, koder Be mudi njegova rodbina, z bicik-Ijem na kolodvor iu stopil k blagajni. Dobivši vožni listek, je, kakor bi bil zelo utrujen, Bedel ua klop, ge zgrudil — in bil mrtev. Pokojnik je služboval «llje časa v Rad-Čah ob Savi, pred nekaj leti pa je bil premnščen v Ljubljano. * * * V Srednji vasi pri Poljanah je v uedeljo zjutraj 18. avg. nastal ob ^eeti uri ogenj, kije vpepelil jedno hišo. Gotovo bi se bil požar raz Siril, ko bi ue bili prihiteli pržarni hrambi z brizgalnicama iz Gorenje vasi in P..ljan na pomoč, kojima se je posrečilo ogenj omejiti. Kako se je zažgalo, ui jasno. Sumniči se žena. * * * Požari. 18. avg. po 7. uri zvečer je začela goreti prazna hišica mlinarja Jak. Koučine v Kralj Dolini. 11'fa je pogorela iu ima Koučiua 200 kron škode. Brždas e nekdo nalbšč zažgal. — Istega ine dopoludne je gorelo pri kajžar ju A. Guzelju v Srednji vasi pri Škcfji Loki. Škode jeza 1000 krcn. Zažgala je Guzeljeva žena iz sovraštva do moža. — 16. avg. pa je udarila strela v hlev Andreja La-t>ajneta v Ideršku pri Logatcu. Vnel se je tudi kozolec iu gospodar iko poslopje. Zg >rel jejvol. Šiod I e la 7000 kron. * * * Ustrelil se je v noči od 19. na .'0. avg. Simon Krišt ti\ sin t« -arniškega delavca v sme d iišnic Kamniku. Ustreljenega ao našli lelavci. ko so šli kosit na Zduš , bi rožena ter dobro presbrbljfna t •Jtrel ivom in izvrstno izvežbana. Tudi srbska konjiča in topništvi ■tta dobro organizovana. • * * Iz Crispijevega žviljenja. Malo lenjskeni iz proste roke jednonadstropna hiša s zemljiščem vred; v hiši je že več let gostilna. Hiša je popolnoma prenovljena ter 12 let davka prosta in se nahaja ravno nasproti c. kr. okrajne soduije, ter je zelo pripravna za vsako ofcrt, prodajalnico, mesarijo itd. Cena je ugodna, c .-trti Uel kupnine ostane lahko na lasti. Več pove iz priiaznosti g. FRANK SAK5ER, 109 Greenwich St., New York. [3lag] Kje sta? Frank in Matija Gornik, oba dona iz Gore pri Soderšici: pred enim letom sta bila tukaj na Fvelethu, iMiun., a sedaj nekam zginola. Ako kdo rojakov ve za njiii naslov, naj ga blagovoli naznaniti; Frank Zakrajšeku, 1*. u. Kox 79, Eveleth, Minn. L'okj NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa v Pittsburgu, Pa., zboruje od 8. septembra t. 1. naprej zopet na starem prostoru v Hamgary Sail, Spring-garden in llunilKjldt M., v Allegheny, Pa. l7sptj_ Alojzij Muška, tajnik. Posestvo na prodaj. John M. Vertin proda svoje POSESTVO V LlOBUCAH na Dolenjskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri 1,5* štertina; gozda bukovega in jeluvega je 5 johov 65 štirjuških sežnjev. Več o tem liovč: (ii Jee) l«ovč: 430 7th St., (Jalunietj Mich. Ako se dandanes govori o kaki 'eklici, da ima one lastnosti, b kte-imi bode osrečila moža, gotovo ueniio — denar. Cenilec. Državni pravduik (pride zjutraj v urad): , Je dai ea ouogo ljudi v čakalnici?4' — Taj-ia : „Tako, tako, jaz Bem zraču ial za dvajset let ječe, ako odštejmo olajševalne okoliščine 1" Listnica nrednistva. Rojakom odpošljemo sedaj za •20.55 100 kron avstr. veljave, pri-tejati je še 20 centov za poštnino ;er mora biti denarna pošiljatev egiatrirana. Kje je? Josir Pe/HIBC, po domače Tuleš, star 40 let, loma iz Črnomlja. Pred 18 leti je prišel v \meriko. Ker se v stari domovini za njega aniuia Jena in dvoje otrok, so mene napro->i'e, da bi kaj o njem zveilel. Njegov naslov laj se blagovoli naznaniti: Ji»hn Stalcar, b. >. Box 117, Shelioygan, Wis. [/Spt] Vina na prodaj. Dobro črno Dobro belo vino po 50 do 60 ct. galon s p, sodo vred. vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50-$3.00 galon a posouo vred. Manj uego deset galon naj nihče ne naroča, ker mauje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z ua-io6ilom naj gg. naročniKi dopošlejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 Vermont St. San Francisco,Gal. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od 18. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta od 35. do 45. leta >7; od 45. do 50. leta »9. Kdor hoče čakati iri mesece, da je opravičen Uu podpore mora plačati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. ieta »3; od 35. do 45. leta $4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni St na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa >200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od mescca junija naprej Ltodo sprejeti tudi žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. driav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le zdruii 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (i - lan.) Box 607, Forest City, Pa. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, 111.J Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) Z dvojim pokrovom (Bosscase ) in so vsakomu znani najboljši jpokrovi se zlatem pretegneni I (Goldfield) in jamčim za nje zo let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro aro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vse spoštovanjem Jacob Ston)chf 89 S. Madison St., Chicago, 111. fi Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad i r let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripibuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko jc kot ustanovitelj porok za t-vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaSa sedaj nad K. 270.000. Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. Indijanska vas na Ghico Ranch y Californiji. Dandanašnji se belemu potniku ▼ Zjedinjenih državah ni treba vet bati sa svoj skalp ako ugleda na preriji ali v gozdu kaki indijansko vas. Ubogi Iudijanci so veseli, ako jih „reliki oče" v Washingtonu pusti v miru ; ako se pa še kedaj pripeti, da rudeči sinovi divjine iz kopljejo svoje bojno kopje, store to itključno le v prisiljenem silobra nu, v kterega jih prisili Btric Sa mova nenasitnost. Sedanje indijanske pripovesti bo popoluoma brez romantike in se docela drugače glase kakor takrat ko so po zapadnih pustinjah odmr vali bojni klici in ko so beli uasel niki krvaveli na mučeuiških drog h Kako izreduo hi*ro seje v novejšem času vse to spremenilo, zamoremo is sledeče črtice raz videti. Na velikem Chico Rancho v Californiji stoji mična indijanski vasica, v kterej so še 1. 1S47. prebi vali divjaki, kterim je bila obleka skoraj nepoznana stvar. Oni so ii veli po staroindijauskih šegah i: navadah. Toda v dobrem polstoletjn so se vasica in njeni prebivalci tako spremenili, da zamoremo njihovo kulturo primerjati zoaoEvropi in naših iztočnih držav početkou minolega stoletja. Napredek prebivalstva na Chico llancho moramo pripisati možu, ki se je 1. 1847. v tamošuji pokrajini naselil in t vzgojo Indijaucev tudi obogatel. General John Bidwell prišel ji kot semljemerec leta 1841. v omenjeno pokrajino; Chico Rancho mu je selo ugajal, vslf d če?ar je 1. 18^7. t,kupil'4 vea tamcšnja zemljio Na najrodovitnejših tleh Bidwello-ve posesti stoji sedaj največji sadi.i vrt Bveta, ki meri 40 000 oral. Ge neral se je znal Indijaucem izvret no prikupiti; njegovo g slo proti Indijancem je bilo poštenost iij zvestoba. Ko je imenovano zemljišče postalo njegovo, lotil se je e ■krsjno marljivostjo dela, pustil sidati ceste in sadil drevesa, pri kterem delu mu je vedno več Indijancev pomagalo. V planilo jim je dajal obleko, živila in steklene bisere, ktere slednje so Indijanci čez vse drugo ljubili. Spočetka so nosili obleko le med delom največ zaradi tega, ker se niso hoteli svojem gospodarju zameriti. V svojej ▼asi so seveda de vedno nagi hodili, samo ženske so bile v predpasnikih. Toda te v par letih so se priučili obleki, ktero so kmalu tudi sami is kotuna in volne izdelovali. Kj^r •o med belimi ii Indijanci nastali prepiri, je Bidwell vedno mirovno posredoval in v prvej vrBti čuval koristi svodih Indijancev, kteri so se vedoo prostovoljno udali njegovim ieljam. Dandanašnji znajo vsi brati in obiskniejo ob nedeljah cei-kev; otroci govore le še angU ški in obiskujejo javne šole, kjer bo bili ie večkrat odlikovani. Naravno, ca so postali tudi dobri kristjani, ka kor hitro bo se seznanili z evropej-sko kulturo. Vendar jim pa nihče ne more šteti v zlo, ako bo tudi ostali xvesti običajem svojih dedov. Cerkev in šolo sexidal je Bidwel ubogim „pogauom" VBled prošnje svoje soproge. Jako zanimiva je legenda Me-ohoopda Indijancev (ime indijanskega redu na Chico Rancho) o stvarenju človeštva Spočetka sveta bila sta na Bvetu le Bog in vrag Bog je vstvsril beli človeški par ter mu odkazal stanovanje pri jezeru Bougwaito, ktero je bilo takrat kakor morje veliko, ki je pa sedaj ls majhno, kacih ti-S milj od Chico oddaljeno jezero. Ljudje so Be vedno množili in živeli v raju, kjer je bi lo vedno poletje. Vsi so molili Bogu in ker so bili dobri, pokazal jim je Bog, kal o se cguiti smrti. Ko je jeden mož postal star, nesli so ga ls do jezera in ga vrgli v vc do; kmalu na to bo se valovi vzdiguoli, nastal je potres, pričelo je bliskati •• in grometi, na kar je starček jpfiplaval iz jezera v mladeniški obliki. Takrat, v davnej m i no lost i, so vsi ljudje govorili jeden jezik, divje živali človeku niso bile so-kače niso bile strupene, človeštvo je tvorilo jedno veliko obitelj. — Kar je prišel vrag in pr S čel ljudem pripovedovati o veselju, o kterem še nikoli Blišali niso, in o kterem niti pojma niso imeli. Vrag jim je tudi povedni, da so mu znana droga sredstva ogniti se smrti, ne da bi bilo treba ljudi do jezera metati. On jim je pokazal, kako se kuha žganje, izumil je dirkanje in igranje. Necega dne odšel je Rog v svojo hišr, se vsedel na klop in je nekako zamišljeno zrl proti nebu takoj mu je bilo jasno, kaj se bode z ljudmi zgodilo. Med tem ko je liog o ljudeh premišljeval, je vrag pregovoril ljudi, da se udeleži-jo dirkp. Kljub svarilu božjega proreka, ki je po noči z Bogom govoril, se je dirka, kterej je l il vragov ein načelnik, vršila. On je vodil ljudi po globoki soteski in velikem skalovju. Naenkrat je pri šla iz skalovja velika kača, ki je krasnega mladeniča vragovega sina v peto vgrizla. Mladenič se je zgradil mrtev na zemljo; ljudje pa, ki niso smrti poznali smeje odšli dalje Vsled sinove smrti ni mogel vraga nihče potolažiti; prinesel ga je to-raj k li >gu in ga prosil naj mu zopet da življenje. Trikrat je vrag ponovil ovojo prošnjo in ponudil Bogu gospodstvo nad vsem hudobnim in zlem. Rog 8e pa ni zmenil za vraga, na kar je nesel slednji svojega sina k jezeru in ga trikrat potopil v vodo, toda brezvspešno. To je bi i a prva smrt na svetu, tekle so prve solze. Isti dan so se tudi ljudem zmešali jeziki in liudje so se po vsem svetu razkropili. Mnogo lih je odšlo brez obleke radi česar so poBtali od solnca ruiečerujavi. Prorok je prosil Uoga za ljudi ter jim naznanil, naj darujejo li ,gu darila, dokler se slednji ne vrne in reši ljudstvo. (Konec prihodnjič.) KNJIGE Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, __Crested Butte, Cole, ktere imamo v naši zalogi in jih nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo, slonove kosti, ali v finem usnju in se 2lato obrezo: Sveta ura po $2.50, 82. Rajski glasovi, $1.25. Nebesa naš dom po $2.70, $2.50 Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. Filotčja, s zlato obrezo 81.20. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. Zvonček nebeški 55 ct. Druge knjige: Hitri račuuar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. SlovenBko-nemški besednjak 90 ct. Drnga nemška slovnica, 80 ct. SlovenBko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der bIov. Gramatik 80ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct i, ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80-Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. !© ct. Huhad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct.' Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct Burska vojska, 25 ct. odpošljemo poštnine proBto, ako sf Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Strelec, 25 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski. 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. PoBavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II., zvezek po 40 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. S prestola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad D »brušo 20 ct. Pod turškim jarmon 20 ct. I^ajdenček, 20 ct. Dve čudapolui pravljici, 15 et. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovfrfa, 16 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožui kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- časnic itd.] 90 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct-Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Paulinova augleška slovnica, 40 ct Paulinov slovarček, 40 ct. Praprotnik, spisje, 30 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Razprodaja. Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoč..........$18 __ »>, M M .......... $13 Vržinke z slamo „ ..........$18 Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSGHEE. ___664 E. 162 Street, New York City, N. Y. Compagnie Generale Transatiantique. Francoska parobrodna družba. V aH* Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Miesissippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj , St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-11 a, dalje sveže pivo, vino in w h i b k e y kakor tudi fine e m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom b spoštovanjem BLAŽ TURK MATIJA POGORELC, PRODAJALEC ur, verižic, uhanov in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnin e prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels S6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srelirne ure z enim pokrovom - $ 12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 17 „ $30.00 V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: v kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, ,, $0.350.600.75 Opomba. Vse 7-late ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Fliiin ali Walt nam, kakorsnega kuor želi. Blago pošiljam po Express C. O. L). XSr Vse moje blaoo je garantirano! Math. Pogorele,, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja im pošilja ia vie dele sveta deaane ■tkasaiec. ■eifiee, in dolina pisma Ixposlnje ii isterjvje sapičiiae ia dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Gr. XSr^_JŠT POTTTilTr Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely. Minn., in okolici priporočam moje prodajalnico, v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi pogre"be in odredim vse potrebno za uje^ preskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem IVI. E. GLEASON, ELY, MINN. NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOON 1202S.13thSt., Omaha, Neb., v obilen poset. Zagotavljam vsem '»biskovalcem izvrstno postrežbo z izborno pivo, izvrstnim domačim in californškim vinom, dohnm whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočim akozi Omaho, kterim preskrbim vožijje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, nai mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1202 South 13th Street, Omaha, Neb. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth S: Walnut Str., in N. W. Central & 1'arkSL, Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih z možnosti j pri tamošnjeiu ljudstvu« I3K. O. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenegajv'zdravljenju lensk in otrok | v tem je nedosegljiv. --VSI ONI- kateri nemorejo osebno prit!, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, it on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. T_ ,Ka5 govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA : VSAKEMU KATERJ-.MU 1*K1I>E V KUKE. x. .. vCen)eni zdravnik s — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. _r Ji LAVRIČ, Joliet, m . Spoštovani gospod j — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vscol kateri se na \ as obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatuma, na katerem sem trpel 20 leU Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. . . . SpoStovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več moRel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čL. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. I Iragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrosil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. ^ P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kana. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja Žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preie vedel, ne bi bil brez koristi potrosil $bo za ametikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj po-treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domaČi zdravnik-priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr. Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: „Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo Časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gasp, zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veKko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše- sedai pa \ am naznanjam z zadovoljstvom, da so mi "vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. ,; Štffan Pktrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za z ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nat DR. Cr. IVAN POHEK, P^l Office Boxes 5S3 & KANSAS GITY5 M& & & DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka.................. ,, 1-a Savoie", ,, ,, ff ___________ „La Touraine", „ ........... ,, L'Aquitaine", ,, ,, ,, ................. ,,La Bretagne",........................... ,, La Champagne",............. ,, La Ciascogne",______........ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lo. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanififia štv. 42 North River, ob Morton Street La Champagne La Savoie 12.000 ton, 25.000 konjskih moČ:, 12.000 ,, 25.000 „ „ 10.000 ,, 12.000 „ ,, 10.000 „ 16.000 ,, ,, 8.000 ,, 9.000 „ ,, 8.000 „ 9.000 „ „ 8.000 .. 9.000 5. sept. 1901. 12. aept. 1901. 19. sept. 1901. L'Aquitaine La Champagne La Savoie 26 sept. 1901. 3. oct. 1901. 10 oct- 1001. La Brntagne Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Autorizirani zastopnik je tudi Fr Sakser, 109 Greenwich St~ nT^Y RBL> STAR LINB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") „„„71"—~7t~ Hew York* v Antwerpen voz, naravnost ,z ^ y prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,rVADESLAND", na ilva vijaka, 12000 ton. „ZEELAND".......12000 ton. ,.KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. „SOUTHWAEK' , na dva vijaka, 8607 ton. „FRIESLAND",.....7116 ton. „WESTERNLAND".....573b ton. ..NOOELLAND"......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Št. * Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRAN0IS00- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. p,;. ..- -tS&Sgai ROTTEEDAJf, pamik s dvojnim vijaku«, . 8300 ton. Parniki: KAASDAM, SPAABNDA* i« WEaZENDAM. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, STATENDAH, parnik z dvojnim vijakom, I0500 ton. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih liBtinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev n!"ftU' §tT 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratnng 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in is NEW YORKA Tlako soboto ob 10. uri sjutraj. - Holland ameriška črta Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III, «9