GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UhjJft iMocddftfly lu dan »d Ursdnlékl ln npramllkl prostori i 1667 8. LnwndaU An. Offlco of Publication: t«67 South Lswndale Ave. Telephone. Rockwell 4904. DELA V T0-VARNAH JE VEVIOMMJ dr-Cev 80 To pove prvi pogled na pofošilo delavskega departmenta iave Masaachusetts. — I jurski in tekstilni delavci najbolj prizadetL ^ Chicago, IB. — Poročilo delavskega departmenta države Massachusette pove, da j« vedno manj dela in da število brezposelnih delavcev poetaja večje. Poročilo pravi, da ae je število tovarniških delavcev v meaecu juniju zopet znižalo za dva odstotka in eno (Jesetinko odstotka. To je gotovo slabo zname- nje. I EU . V maasscbusettskih tovarnah je bilo v meaecu juniju zaposlenih za štiri odstotke in osem desetink odstotka manj delavcev kot leta 1926. Perijoda od leta 1919 do 1928 smgtra državni delavski department za nor malno. Pod 16 normalo je števi-lb zaposlenih delavcev padlo za dvajset odstotkov. StevUo zaposlenih tovarniških delavcev je tudi nižje kot leta 1914 in sicer m 17 odstotkov. Stare industrije, zaradi katerih je bila država naglasu, so najbolj prizadete. V čevljarskih tovarnah dela polovica delavcev manj kot v letih 1919-1923. V tekstilnih tovarnah za izdelke pa 70 odstotkov in osem desetink delavcev od normalnega števila. V tovarnah, v katerih izdelujejo stroje za tekstilno industrijo,^ je^ bfljggl dela le 59 odstotkov, in sedam desetink odstotka delavcev od normalnega števila'. V. Poročilo dalje izkazuje, da se je le 77 odstotkov in 5'desetink odstotka obratovalo s polnim časom, kot je to navada, kadar so časi normalni. Povprečni zaslužek delavcev in delavk je znašal na teden le $24.44. Delavci so na teden zaalužili povprečno po $28.80, delavke pa po $16.46. stavbinska Industrija v tej državi tudi silno šepa. Dne 1. junija 1.1. je bilo na tisoče stav-binskih delavcev brez «dela, da-siravno je stavbinska sezona že zdavnej pričela. Delavski department je prejel poročilo od 271 unij stavbinskih delavcev. Te unije imajo 48,947 članov. Poročilo povt, da je bilo 18 odstotkov in štiri desetinke od- (totka teh delavcev brez dela, Icr ni bilo dela sanje. Dne 2. maja je bilo 19 odstotkov in 9 desetink odstotka stsvblnskih delavcev brez dela, dne 1. aprila pa 27 odstotkov in 4 desetinke odstotka. Ako dne 1. junija ne delajo akoraj vai atavbinski delavci, tedaj se lahko reče, da stavbinska industrija spi kot tovarniška. n ' • Statistika pokazuje kolfco stavbinskih delavcev, je brez dela po raznih strokah. Tablica o brezposelnosti stavbinskih delavcev je sledeča: ^•vblMkl «fetevrf |||i o— t. »M «. '/"UrJi, __ ► '........ »vblnail toAakl .... I r,M|U| im i«j 114 SI.T lt.4 lit sta na V mnogih massachusetUkih mestih je veliko več aUvbinskih ilHavcev brez dala, kot je po-.vprečno število. T Worceetru jih ne dela 89 odstotkov, v New iiedfordu. 86.9, v SpringfiekhJ 23 in Holjroku 22J. Poročilo Is drftav New York in Illinois ravnotako pove, da je ''"»zpoaeknit mad tovarniškimi delavci vaHka ia da se polo-žaj V industriji obrača i mesto aa dobro. Lani je bil po-tošsj r teh dveh državah noma dragi. Bazmere f rute ef Kellog odgovoril, da čete ostanejo Vlada se ne pmeni za zahteve Panameriške delavske federacije. Bivši governer in čikaški župan Dunne neusmiljeno ožigosal nikaragviški masaker. V odprtem pismu je pozval Coolidga, da poveljnika bomba-šev kaznuje namestc^odlikuje, če je pravičen. Washington, D. C., 28. jul. — Peti kongres Panameriške federacije je bil danes zaključen. William Green je bil ponovno Izvoljen predsednikom in prihodnji kongres se vrši v Hava-ni na Kubi. Washington, D. C., 23. Državni tajnik Kellogg je včeraj Odgovoril predsedniku nu na resolucijo Panameriške delavske federacije, da ameriška mornarična pehota ostane v Nikaragvi. Resolucija zahteva, da vlada takoj odpokliče čete iz Nikaragve. Chicago, lil. — Edward F. Dunne, bivši čikaški župan in governer države Illinois, demokrat in katoličan, je 22. julija naslovil odprto pismo na pred sednika Coolidga, v katerem o-gorčeno protestira proti klanju nikaragviških rebelev po ameriški pomorščakih in letalcih. Dunne pravi v pismu, da je bilo usmrčenlh 300 Nikaragvičanov z ameriškimi bombami iz zraka gorostaanl masaker ljudi, s katerimi ZdruženeN države niso v vojni. Mr. Dunne nadalje zahteva, da predsednik degradira in kaznuje brigadir-generala Logana Fejanda, ki je odredil zračni napad z bombami na Nikaragviča-ne. • j "V vsej zgodovini Združenih držav se še ni šopirila pertinenca in nesramnost Amerike," piše Dunne v odprtem pismu. "Eskadra ameriških bombnih letal je dobila povelje, da pristostvuje bitki, v kateri ni imel naaprotnik niti enega letala, niti topov proti letalom, ln to y^ttfjl deželi, kateri nismo ar napovedali vojne. Kakor se glasi poročilo, je bila četa 500 mož, ki ni imela nikaklh sredstev za obrambo, malone uničena; ameriške bombe ao razme-šarile 800 mož do smrti in sto ranile. "Ameriški poveljnik, ki je u-kazal ta masaker, je pa še tako nesramen, da priporoča za poveljnika letalske eskadre, majorja Ross E. Rowella, odlikovanje za njegovo 'junaštvo.' Junaštvo! Ali je to. junaško,, če pet letal plove nad 500 možmi, ki nimajo drugega kot stare, fosilizirane puške in se abaolut-no ne morejo braniti proti napadom iz zraka? To ni bilo nobeno junaštvo. To ni bila nobena vojna. Bilo je navadno klanje, masaker, in namesto odlikovanja zaslužita oba, general Fe-land ln major Rowell, da ju degradirate in kaznujeta." Dunne zaključuje, da arogan-ca in vtikanje. Amerike v tuje civilne vojne še bolj odtuji 126,-000,000 špansko govorečih lju^i, ki nas bodo še bolj sovražili in taka 4m- preklinjali. Dunajski komunisti napovedali boj i«pa" Začeli so akcijo v občinskem tvetu za odetavitev župana Settza, pa niao uspeli. Dunaj, 23! jul.—Dunajski občinski svet, ki je po večini socialističen, Je včeraj zavrgel predlog komunistov, ki so zahtevali, de ae župan Seitz odstavi. Priče, ki so videle začetek izgredov 16. Julija, so povedale, da je bilo med voditelji izgred-nikov mnogo mladih deklet, ki so oštevale moške s strahopetci, če ne gredo za njimi. Ženske so baje tudi zažgale Juatično palačo. Na bližnji poataji za bencin ao napolnile ateklenice z bencinom, ki ao jih potem rabile za razširjanj6 offnJ** Danes, je bilo pokopanih 30 ubitih socialistov. Včeraj ao pokopali štiri policaje in enega vojaškega poročnika. STAVKA VODOVODNIH MONTERJEV NA JUGU. Zahtevajo povišanje dnevne mezde. Monroe, La. — V tukajšnjem meatu ao zastavkali vodovodni monterji, ker ao podjetniki odklonili njih zahtevo za povišanje dnevne mezde. Monterji zahtevajo en dolar priboljška na dan. Njih aedanja dnevna mezda je deaet dolarjev. Žrtve avtov Chicagu. Chicago, 28. Jul. — Sest na-daljnih žrtev tukajšnjih avtov včeraj Je pognalo število letošnje krvave statistike na 516 Irtev. __ VeHka BrHaalJa is oMstimkl bojkot Rusija je vrnila šilo za oghjtlo. liondonakl trg to občuti. utrl JI ao ae obrnile na boljše v meaecu juniju. V obeh državah Je letoa približno pet odstotkov manj zapoalenlh kot v meaecu juniju leta 1996, in približno 16 odstotkov manj, kot v 128. O takocvanih dobrih ko ee v industriji dela, ni London, Anglija. — Britaka torijska vlada se je na široko ustila, da ae bo trgovina nadaljevala s sovjetskimi trgovskimi institucijami, čeravno so etiki s sovjetsko unijo pretrgati!, da tako potolaži domače trgovce. Dogodki po prelomu atikov s sovjetsko unijo, pa govore drugače. Preje so sovjetski agent je kupovali čaj v Londonu, zdaj ga kupojejo direktno v Indiji. Več ko pet sto tisoč funtov čaja je bilo kupljenega v Indiji in poalanega direktno v Vladivo-stok. To se je zgodilo v zadnjih dveh tednih. Poaebna tekstilna sovjetska misija je bila odposlana v Avstralijo, da tam kupi volno direktno od farmarjev, ki se pečajo z ovčjorejo. Preje se je volna kupovala v Londonu. V načrtu imajo, da ae bo ravno na tak način kupoval kavčuk v Sumatri In na Javi. Holandski plantažniki ao dobili nove kupce na račun bVltake torijske vlade. Tudi kavčuk je preje odhajal v London, kje so ga morali kupci dražje plačati, ko v Vzhodni Indiji, ker so londonski trgovci zahtevali zase dobiček. Britaka diplomacija se je trudila, da Sovjetaki Rusiji prepreči kredit v Evropi. Ampak stvar se je zasukala tako. da je Rusija dobila kredit v Ameriki. Zdaj bodo še dekleta sedela aa drogovih t Chicago —£udna tekma v sedenju po vtt~<)ni na najvišjih točkah nebotičnikov še ni končana. Doslej ao tekmovali sami moški, te dni pa se je ogla-siIs/D64*taaiibi* French, češ da "ona lahko naredi vse. kar moški naredijo." Prsvi, 4s bo sedela na vrvi nad ulico med dvema najvišjima poslopjema v VVsukeganu, in sedela bo toliko časa. da prekosi rekorde vaah dosedanjih sedačev. UM. Rusija potroši tristo milijoaov Mar jev za kovinarske indastrtjo Ruski inženirji se že nahajajo v Ameriki. — Razvoj kovin-ake industrije ae bo vršil po ameriških laŠenirakih metodah. New York, N. V. — Sovjet-aka unija potrdŠI v prihodnjih pet letih tri ato milijonov dolarjev za razvoj kovinske Industrije. Nsčrtl za razvoj te industrije. Načrt sa razvoj te indu-tut v Leningradu. VeČina proračuna pojde sa nov načrt, izjavlja delegacija, ki obstoji is šeat ruskih Inženirjev, katerih glavni stan je v prostorih Arm-torg Trading korporacije, trgovske agencije sa trgovino med Sovjetsko unijo In Združenimi državami. Pri razvoju kovinske industrije bodo sledili ameriškim inženirskim metodam. Ruski inženirji zdaj Oblikujejo jeklar-ne in tovarne za izdelovanje strojev in se posvetujejo z ameriškimi inženirji. Ena ali dve ameriški tvrdki, ki ae pečata z inženirskimi deli, bodeta svetovali v Rusiji pod takimi pogoji, Jco ao bili napravljeni s polkovnikom Hugh L. Cooper jem za razvoj hidro-električne centrale ob Dnjepru in z raznimi ameriškimi tvrdkaml za razvoj pre-mogovega polja v Rusiji. E. A. Rottenberg, zaatopnik ruske inženirske delegacija, se je ob priliki izjavil:' "Naši predsedniki in tehniki realizirajo, da nam lahko dajo Združim» države izmed dežel največ v pogledu razvoja kovinskih industrij/' Nova tovarnama izdelovanje traktorjev v Stalingradu bo na letu izdelala 10,000 traktorjev, je povedal Rottenberg. Tovarna se še le gradi in z njo bodo kupljeni stroji, ki so vredni.okoli šest milijonov dolarjev. Koviftaka industrijk Je baji edina industrija, ki y Ri/sljl še nI dpsegla predvojne normale. V prvih šeat mesecih tekočega fiakalnega leta (od oktobra do dne 1. marca) se je pomnožila produkcija v kovinski industrifl za 40 odstotkov nad produkcijo minojega leta. Dosegla je približno 75 odstotkov produkcije leta 1918, V teku sedanjega leta bo potroštnih okoli $120,-000 za glavna konstrukcijska dela v tej industriji. >, III., pondeljek, 25. julija (July 25), 1927. Oit ». Iti?, aetherM sa Jane 14. Iti«. thibaerij|ti«in $6.t0 Yeerly STKV.-—NUMBKR 173 MANJftE MTAVKE NANR. IZRAV Odslovi Jene delavke zopet • aprejrte. Car bon dale, l*a. — Stavka v tovarni Klotz Throwing «lik kompanije Je končana. Delavke, ki so bile odslovllcne zaradi delovanja za organizacijo, so zopet sprejete v delo. Organizacija tekatilnJh delavcev United Textile Workers Je organizirala v antracitnem okraju nov dlstrlkt svllnih delsvcev. - Neverjetne rene avlov na dražbi. , Chicago, 23. jul. — Včeraj so bili tukaj na poMJakl dražbi na Municipal pieru prodani av-LVoj«mu sinux Karolu Z delavskega bojnega polja v Chicagu Zaslišanje pred železniškim odborom sa pogajanje. — Upori in „atavke. — Simfonljakl orkester v nevarnosti. — Delavski šport. Chicago, lil. — V Chicagu so ae vršila v zadnjem tednu štiri zaališanja glede železniških delavcev, mod katerimi je najvaž-neje zaslišanje postre&čekov v spalnih vozovih, ki se bojujejo, da bo njih bratovščina priznana od pogajslnega <>dra za pravilno zastopnico postrešče-kov spalnih voz. Pullman kompanija Je ustanovila svojo unijo ln ae poteguje za priznanje late. Druga zaališanja imajo opraviti z okrajnimi zadevami, ali ae pa tičejo posamezne železnice. Izpor tlskarakih in knjigovez-niških delavcev v Whitovi, preje Reganovi tiskarni, še traja. Pri Chicago Flexible Shaft kom-paniji ao kovinski liksrjl še na stavki. Govori se, da se stavka v nekaj dneh Izravna in se sklene nova pogodba. Cestnoželez-nlški 'Uslužbenci so odglasovali za stavko, toda aporna vpraša- nja bodo predložena rnzsodiAču. Do pravega preloma s podfl(a Izvršila umor, kateroga sta bila prva dva obdolžena. Ko Je governer prišel v za-pore, Je dal najprej |>okltcatl Madeirosa k sebi v JetničarJe vo pisarno. Govoril Je z nJim 15 minut. Nato je prišel Hacco. Dani Že šest dni brez Jedi in ne obrit, Je Sacco krepko korakal In držal glavo pokonci, ko Je m topi I v piaarno. Intervju je m pet trajal samo 15 minut, Zadnji Je bil poklican Vanzettl. Tudi on Je bil prožen in zravnan. Z njim pa je governer govoril eno uro. Pazniki pravijo, d a "je bil Vanzetl doprimiran, k«/*'!^ zapustil pisarno. Governer Je naglo odAol, ne da bi bil omenil komu z eno !>e-s«dico, kaj Je govoril z Jetniki. ti, ki Jih Je policija zajela na hi nič drugega. Tako se glasi razne načine po mestu, za zelo njegova »»poroka, ki so Jo vče nizke cene. Na dražbi je bilq prodanih 68 avtov. Najnižja cena na dražbi je bila 50r za avto. najvišja pa $135. Vsota za vseh 68 avtov Je znašala $1.400, kar gre v policijski penzljaki sklad. raj odprli. Gradov«, vile In vsa druga l>ogastva Je zapustil vdori In Karolovemu sinu. Skočila SHODI ŠIIMŠ KIISTŠNŠ FORKHT CITY, četrtek 28. Julija ah sedmih zvečer. a Medmegs nadatropja v smrt. Atlantic City, N. J. — 2flleU nt) dekle Lillian Jaeger Jr bila na mestu mrtva, ko Je včeraj skočila ali padla z okna sedmega nadstropja hotela Prezident. Policija Je mnenja, da jo je n«*-kdo sunil skozi okno. Njena mati Je baje zelo premožna v N«w Vorku. Huliačl nahrulill veterane civilne vojnr. Stillwater, Minn.—JukaJ obstoji klub veteranov iz civilne vojne, ki se je ustanovil pred 45 leti. rirprVM Je bilo v klubu 30 članov, danes eta pa ie samo dva. Vsi drug! so ismirll. Klub se sil Ide vsako leto in prethwd-tiik odpre steklenico Mtaregril borgundskega vina ter napije v M|M»rnin mrtvim članom. Ko nta ae letos sešla zadnja dva članu In ponovila 48-Utni običaj, so suhafcko organizacije v svojem fanatizmu ožigosale sturčka radi vina. Klub preneha ekalati-rati, ko ostane Hamo Se eden. Ta izplj" zadnje kaplje vina in razbije atekleiilco. 1*1 slo padlo pri ('hlragut dva mrtva. Chicago. —- Dva moška, ki •ta se zabavala s plovbo v zra ku, sta v m*d«ljo zvečer storila straAno tmrt v goračam letalu, ki se Je vnelo v vtsočinl »00 čevljev In padlo na rep v Mor Ion Grovu. l'Ilot je težko ožgstt in najbrž umrje. ali izroce BORGHIJfl MUS- soljmju? Prldrlan je za deportnetjo v Kalijo. — Vložil Je prizlv proti deportaciJI v Italijo. — Pri-, prav I Jen Je oditi v tujo deželo l>o svoji Izbiri. Chicago, lil. — Odvetniki Ar-mado Borghija, ki Je bil določen za doportacijo // Italijo, kjer ga Čaka smrt od strani fašistov, so vložili priliv na delavski department Združenih držav proti odloku zn deport učijo ln dn se Borghiju dovoli • odpotovati Iz Združenih držav, knmor ga je volja. Borghi Je Italijanski držav-Ijan in je kot začasni obiskovalec VrlAel v Ameriko leta 10'Jfl dne 6. novembra. Pridržan Jo *a doportacijo, češ, du Je ostal v Ameriki dalj kot štiri mesece, ki so mu bili dovoljeni, da Je tujezemski anarhist in s svojim hlvsnjem v Združenih državah kril naaeljeniški zakon. Borghi Je nato odgovoril, da Je stal pod vtisom, ko se Jo posvetoval z odvetniki, du lahko biva v Združenih državah sto dni, ker Je bil njegov potni list vldirun zn eno loto, uko vldlrn-nje ostane v veljavi, Borghi Je skušal podaljšati avoj potni Ust. Italijanski konzul v Bostonu mu gu Je odvzel, čeA, dn Borghi ni kvalificiran za Itull-Janskega državljana, kor Je protlfašlat. Borghi prizna, da Je filozofski anarhist. 1'rl IzpruAaiiJu Je Izjavil, da ne verjame v nusilns dejanja proti vpestavljenl oblasti ali vlačim uradnltom, Borghi Je zelo Izobražen človek. Borghi Je odprto Izjavil, du Je protlfuAlat. Ce gs deportlra|o" v Italijo, gu čaka smrt. AH ga obsodijo v smrt Izrednu fuA|. stovska sodišču, nil pa fašistov* ska drhal. FuAfstl so požguli Borghijevo hišo v Italiji. Njegovega sinu so zopet krstili In mu niso dovolili " zapustiti Italije. Drž« gu kot tulcu, dn tako prl-»IIJo njegovega očetu, da se vrno v Italijo. Unija za umorlško civilne svobožčlii« mu bo dulu legulno pomoč. , Dempsey se nI pošteno tepel! .New York—Jack Sharkey, iKtksur, ki gu Je Jack Dempsey zmlufil zadnji t ku, obtožuje zadnjega, du Ja prelomil pravila. Sharkey pravi, du gu je Dempsey štirikrat sunil v trebuh In edino nn ta rfkčiti ga Ju «pravil na tla. Sharkey Ae grozi, da že obračuna z Dempsey jom. NeksJ prič, ki so ojMtzovsIe borim, potrjuje, da Je Dempsey res tolkel nasprotniku nižje |w*u. _ " ' ^ Turčija zgradi zračno floto s rlgarrlaml. Carigrad, '¿'A. jul.-Kadilci cigaret v turški republiki, ki kupijo zavoj z dvajsetimi cigare, lami, ImmIo odidej nnšll v zavoju le 10 cigaret, duši plačajo 20. Kiio cigareto pridrži vludu za posebni fond, iz katerega se /.grad i turlka bojna zračna flota. 11 ■' i Tea Httsrhr ee je postavila. New York. — Tea llasche. n<*mAka letniku, ki Je prišla v Ameriko, je 22. t. m. prvič pokazala. kuj zna. Dvignila se je v z£ak v svojem malem rdečem letalu "Flamingo" na letališču Koosevelt in 25 minut uprizarjala razne akrobatUne trike ob velikih ovacljah 500 gledalcev. Zamontkl milijonar umrl. Atlanta, Ga. — Alonzo F. liermlon, zamorski milijonar, Je umrl v staroetl 66 let. ,Bil Je ifredeaiinik Atlanta (ife Insurance kompanije. PROSVETA glasilo slovenske NARODNE PODPORNE JEDNOTE lastnina slovenske narodne PODPORNE JBDNOTB Cft* otlmov po d ufoto m. Rokopi«j_M a« Naročnina: Zadinjane driava (Itvan Chicago) fS.OO no loto, |8.rišel doli, ustavil, rekoč: 'Ti, TonČe, imaš pa že preveč rudeč in dbgrizen vrat, pa m ne hodi več po volno. Ce greš še parkrat, bi ti mogoče bolhe še vrat odjedle. In sem se poti pal po vratu, če ga imam še. Boter je od tedaj pošiljal druge po volno. Neke nedelje zjutraj me je boter poklical, da stečem še po pol litra "U bolšega." Pri tem so imeli moj boter in pomagač posvetovanje pri zaprtih vratih. Posvetovali so se, kako b pregnali preklicano golazen. E-den izmed njih je kar obupal in tako sem tudi jaz. Nekdo, bi je bolj pogumen, je predlaga takole: "Ooapod mojster, pokličite otroke iz cele vasi, dajte vsakemu po dva krajcarja, na tresite veliko fižola in otroci bodo pobrali fižol ln bolhe. ' Vsi so bili zadovoljni in zgodilo se je. Otroci so pridno pobirali in pobrali skoraj vae. Med njimi pa je bil precej velik gum-pec (tako so mu vsaj pravili) ki je začel nekaj otepati po rokah, in so tako začeli delati kar vsi; gumpec pa je vpil: "Bolhe so tu, belimo, belimo." Skoro da so vsi poskakali skoz okno in koder je pač kateri mogel. MoJ boter je bU poštenjak in jim je vseeno vse poplačal, daslravno niso dovršili- svojega dela. Silno ee je moi smejal ln tega ni mogel pozabiti, dokler ga ni izpil Še en štamperl. Med tem čaaom sem tudi jas pohru-atal še eno ataro žemljo. V nekaj dneh je njefova se-atra Nažika na smrt zbolela. Naenkrat je bilo In ona ni mogla več v cerkev, kamor je iz srca rada zahajala, če so bila le vrata odprta in kjer ae .je bila tudi a povedala vsaj po dvakrat ali trikrat na teden, da ao ae Je bili celo duhovni že naveličali v apovednlcl. To zadnje Je (Sito tudi vtrok. da je Nsdtika zbo-lela. Ko Jo je nekega dne duhov. I Dalje aa S. atraaU Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molek. "Fighting spirit". »2,00 oseb je 21. julij* 1927 Anno Domini plačalo čez milijon dolarjev samo zato, da je moglo videti, kako sta se dva boksarja pretepala na odru v areni v New Yorku. To sicer ni bil prvi spektakel te vrste, niti ni bil hvalabogu zadnji — ampak zakaj je to? človek, ki k sreči ni stopro-centni homo Americanus, se po pravici vprašuje: Zakaj to, odkod to in kako to? Ne zakaj se človeške gorile pretepajo, marveč zakaj ljudje tako radi gledajo "prajzfajt", da plačajo $125 za prvi sedež? Zakaj oblasti dopuščajo to moderno gladi-jatorstvo? In zakaj dvajset milijonov ljudi s takim navdušenjem posluša na radio podrobnosti o sunkih na levo in desno, v čeljust, na lice in nos in na oči? Zakaj se dobrim krščanskim ljudem tako lepo zdi, če vre kri }z nosa, ust in ušes? Ali je to kllmaks kulture, civilizacije? Neki ponosni džingoi*tiČni urednik piše, da je to zato tako, ker je v Ameriki "fighting spirit" (bojevni duh) doma. Ameriško ljudstvo kar kipi "fight-ing.*spirita", zato ljubi vsak "square fight" — in zato tudi lahko nekaj pokaže. Brez boja ni nič. Udari in sunil Tako? Hm, poglejmo malo. Med gledalci, ki tulijo okrog arene, je precej delavcev; med milijoni, ki vriskajo in hurajo doma ob radiu, je ogromna večina delavcev in farmarjev. Kje pa je njihov "fighting spirit kakor je treba izvojevati št raj k? Kje je "apirit" boja, kadar industrijski baron nabije "IndžunkŠen" in mobilizira Četo privattoih pobojnikov? Kje je "spirit", kadar velebanditi navijejo cene odjemalcu in znižajo cene farmarju? Je že res, da ne manjka "špirita" pri gotovi manjšini, ki se zaveda, da je nearamno izkoriščana in potlačena. Se druge manjšinice so; med temi je ena, ki je celo privpravljena iti ob štirih zjutra# na barikade. A ves ta "spirit" ne izda dosti, dokler odločujoča veČina samo ^|"gadema" med štirimi stenami, kuha "home brew" in stiska pest v žepu in potem gre spat. Fakt je, da je v masi, ki plačuje - za barbarsko boksanje, prokleto malo. "fighting špirita'*. V masi je navadno zajčji spirit — kadarkoli je treba izvršiti večje delo v psihologič-nem momentu. Masa sploh nima nobenega špirita. Masa uživa "fajt" le tedaj, kadar se drugi "fajtajo". To velja enako za % najnižjo plast kakor za družabno "smetano" na vrhu, ki kar kipi "špirita", kadar gleda idijote, ki se mlatijo za njeno zabavo ali njen profit, bodisi v West Virgin!},, Passaicu, Nikaragvi ali na Kitajskem. Možje kapitala, ki vzgajajo javno mnenje, vedo, česa je treba za hipnotiziranje plebejcev, da ložje pozabijo ip malo pohurajo. Dva "prajzfajta" v letu med drugimi norostmi in večina je zadovoljna. Androlin: Moje letovanje po jugu Jaz še nisem poročen. To je za moje letovanje in za mene samega najbolj važno, ker dru gače bi letovanja prav gotovo ne bilo in mogoče, kar bog ne daj, tudi mene ne. Kako nujno je potrebno, da je človek samec, Če se hoče podati na letovanje, najboljše pojasni kis verna zadeva mojega oženjenega prijatelja Trpina, katero moram napisati, da bo vsaka lepa čitate-ljica vedela, da je bilo za moje letovanje neobhodno potrebno, da je do zdaj še nisem vzel. Moj dobri oženjeni -prijatelj je v vzhičenostl, katera pri njemu ni posebno redka, slovesno obljubil, da izleti daleč doli na "Fiji Islands", kjer otočani kar tako-le nagi hodijo po pesku pod palmami. No, in mojemu prijatelju je ta obljuba, kakor je 1}ila lepa, ostala aamo na jeziku. Mogoče sta se pobogala z ženo, mogoče je tudi ona po svoji dobri stari navadi prekri žala upapolne račune mojemu dobremu prijatelju, kakor kak samosilnlk, ki ne trpi ugovora; kdo naj ve, če pa skrivata svoje zakonske odnošaje kakor kača noge. Ta zakonski pA- je ie tak» da se pred menoj* ki Še en krat povem, da nisem poročen, najbolj liže potem, ko napravi največ škodfe na porcelanasti, prsteni, glinasti in drugi taki negospodarski posodi. — Opomniti moram kajpada, da je zakonski par mojegs prijatelja po daljših premislekih prišel do treznega zaključka, da tako na gre ve£, še nadalje kupovati drag in netrpežen porcelan, ker ae družina prehitro mnoii. V njuni kuhinji je torej samo Ae pločevinasta posoda, od katere pa je okrušen ves emajl. Iz poslednjega, kar pa vsaj na prvi pogled ne spada k opisu mojega letovanja, bi mogoče sklepali, da izguba vsled pobite "posode brani mojemu dobremu prijatelju, da se letos še ne bo kopal v pesku pod palmami, čeprav je to njegov najvišji ideal. Na jug bi pa nikoli ne poletel, če bi ee sukal samo okoli moje-ga dobrega prijatelja Trpina, njegove žene in njunih loncev, kajti vae to se nahaja na umazani Dvaindvajseti časti, dočim moram jas na aolnčni jug — med črne zamorce. diSeče Italijane in Francoze, pa med junaške kukluksklance. To ai tako visokodoneče kakor fatamor-ganaki "Fiji Islands" mojega prijatelja, ali bolj praktično je vendar, ker vsaj lahko dosežem, čeravno sam samcat. V Pa sem si že v Chicagu oblekel bele hlače in del nase čisto srajco z ovratnikom, ki čez gleda, in sem si kupil bele čevlje in najboljši p&nama za dva dolarja. Jn ko sem se takle poslavljal od dobrih prijateljev, se mi je kar samo smejalo, tako se mi je dobro zdelo. Nisem se pa sam podajal na tsko dolgo pot. Ne rečem, da bi se ne upal ali kaj takega, kar bi imelo kaziti moj pogum, temveč kar tako sva ae bila dogovorila, da bova skupaj letovala po solnčni deželi. Ta moj soletova-lec je -moj stari prijatelj (jaz i-mam od sile veliko prijateljev), ki je mojih let, in ga bom imenoval za Toneta Kljuna. Iz previdnosti ne maram napisati njegovega pravega imena, da se zavarujem pred nepotrebnimi sitnostmi, čeravno ne mislim nič slabega pisati o nfojem prijatelju. f No, in moj prijatelj Tone Kljun si je tudi oblekel hlače in bele čiiemce, da je bil neverjetno lep. Tako-le sva stopala doli po Mišiganakem bulevardu: oba v belih hlačah in v novih belih čevljih (ki so prijetno škripali), z mehkim slamnikom, lepo novo srajco ln vsak svojim malim kovčegom. in sva precej hitro s&pila, da bi ne zamodila vlaka, ali vseeno nisva mogla prezreti pogledov, ki so švigali za nama in strmeli na naju od vseh strani Širokega trotoarja. Meraikateri nasmešek Sva vrnila in kar nehote zauatavila korak. 2e samo ti pogledi so bili letovanje, kakorŠnega človek ne doživi ob navadnih dneh/AH letovanje je šele pričelo, ko se je naenkrat vsula ploha in aisvs mogla s prijateljem s tako lepima novima slamnikoma In lepo polikanlmi novimi belimi hlačami prav nitanor pod streho Stekla sva, kar ee je le dslo, in svs vss mokra pri bežala na postajo. Zelo grdo se je nama zdelo, da se je morsla ravno na naju Izliti ploha, zato pa svs molčala in tudi najini novi čevlji nlao škripali več. iDalJo prfboSsJIC.) 1 1 "i IgMrajte za "Pitante"! / Vesti iz Jugoslavije K UBOJU ZUPANA BRUMNA v Ljubljani, stanujočega v Kri na cernem. Ubijal«* Kojič zopet na svobodi. Veličasten pogreb nesrečne irtve. Finančnega stražnika Milo-vtna Kojica, ki je brez razlogu . bajonetom zabodel župana Brumna, je orožniška eskorta opremila k sodišču v Mariboru. Ko ga je narednik izročal jetni-čarju, mu je Kojič sunkoma iztrgal bajonet in se hotel sam wbosti, kar pa so seveda takoj preprečili in je bil Kojič vtak-„jen v preiskovalni zapor. Toda v četrtek je bil Kojič zopet izpuščen in se je z vlakom, ki odhaja iz Maribora, vračal na Cerno. Voznega listka ni imel, pač pa je sprevodniku Fabjanu pokazal dokument, ki mu ga je «stavilo sodišče z navedbo, da je Kojič na zaobljubo po paragrafu 191 k. z. izpuščen na svobodo ter mu je naročeno, da se javi zopet v službo na Cernem. Sprevodnik je ta dokument pri-držal z namenom, da mu ga vrne na izstopni postaji v Preval j ah. Toda na postaji treznem (na pol pota) je Kojič nenadoma izginil iz vlaka in se izgubil v okolici. Ko je sprevodnik videl, da Kojica ni več v vlaku, je dokument pokazal službujočemu o-rožniku, ki je dokument oddal na postaji v Pre val je. Ze v vlaku je med potniki nastalo razburjenje, ki se je nato razširilo na vse prebivalstvo tukajšnjega okraja, ker ljudie pač ne morejo pojmovati, kai^o da je bil tako opasen človek, kakor je Kojič, izpuščen iz preiskovalnega za- ževaki ulici 7. Ves dan je bil otožen in obupan in je posebno zjutraj tožil napram svoji ženi, da je sedaj udNfc.bratov še edini na svetu in da je v premišljevanju o tragični usodi Jerneja prejokal vso noč. Tekom dneva je opravljal svoje delo, po delo-pustu pa je sedel nekaj časa doma, a okrog 19. se je odpravil na ulico. Pri odhodu je samo naročil svoji hčerki, naj pozdravi mater. Žena je kmalu nato odhitela za možem, ker je slutila nesrečo,. Dohitela ga je na Bregu, šla nekaj Časa za njim, končno pa stopili pred njega. Nesrečni mož je ves v solzah in obupan taval po cesti. Ni maral ubogati, da bi se vrnil domov in žena mu je sledila do Jeka, kjer pristajajo in odkladajo vrhniški čolnarji svoje tovori v Trnovskem pristanu. Tu je mož hladnokrvno odpasal svoj delovni predpasnik, ga razgrnil po tleh, položil uro nanj in se pognal v vodo z vzklikom: — Tu imate vse skupaj! Adijo! . . . Zena, M^gledala ves prizor, ni mogla zadržati moža, pač pa je začela obupno klicati na pomoč. Mož je za nekaj časa izginil pod vodno gladino, nato pa se zopet pokazal na površju in pričel plavati. Ker pa šteje že precej nad 50 let in je Ljubljanica na tem mestu globoka, se je le težko približal nasprotnemu bregu, kjer je zač<* omagovati. Mokra obleka ga je vlekla pod vodo. Ze se je obupno boril s smrtjo, ko sta ga na drugi strani zapazila brivec Fran Borštnar in Marija Ranzingerjeva. Ker je pri onem bregu voda plitkejša, sta oba skočila v vodo ter Žargija spVa- Kojiča sedaj zopet lovijo orož- vila na suho. Zargi je bil še pri niki, ker obstoja upravičena bo- zavesti ln se je zvijal v hudih jazen, da si bo poiskal kako novo žrtev. Pogreb pokojnega nesrečnega župana Brumna se je vršil v četrtek prav veličastno. Krsto s truplom so na avtu prepeljali iz Slovenjgradca, kjer so pokojnika spremil^ do občinske meje občinski odbor, Sokoli in druge korporacije. K sprejemu krste «e je zbralo številno občinstvo tudi v Guštanju, Prevaljah in Mežici, koder je vozil avto. Na Črnem je bila krsta položena na oder v konzumu, čigar poslovodja je bil pokojnik. Pogreb, ki se je vršil ob 17., je bil velikanski. Venci so bili številni. Poleg velikih množic od blizu in daleč sta se sprevoda udeležila tudi srezki poglavar Koro-pec, finančni inšpektor Cretnik, mežiško in domače pevsko društvo, rudniška godba, gasilci in zastopniki vseh domačih korpo-racij.^ Statistika našega srednjega šolstva. Po zaključku šolskega. l«'ta objavlja ministrstvo, sred-nih šol v Jugoslaviji. V celi državi imamo 174 državnih gim-' nazij, 5 realk in 36 realnih gimnazij. Obstojalo tudi prvotni zavodi, samo Rusi Imajo 12 »rulnjih šol, ki pa jih statistika Ateje. Od 174 državnih gim-nazij je bilo 114 popolnih. Skup-i"» število profesorjev je na *r«Hinjih šolah znašalo 3951, m«! njimi 850 ženskih moči. I>ijaitva pa je bilo ob zaključku šolskega leta 60,137 fantov in 2.T898 deklet, torej skupno 8K>29. Napredovalo je 38,427 dijakov in 16,347 dijakinj, skup-n° M,774. Repetiralo bo 4,673 e v majo slučajih "Je potrebna operacije pri otrocih. To Je potrebno jk>-zneje v življenju, ko se krivogledost zastars. Pretakava glede pretiranih cen. Chicago, 22. Jul. — Na pritožiš» nekaterih občinskih mož tukaj, da se zahtevajo visoke^ pretirane cene na Municipal pieru, je mestna zbornica odredila takojšnjo preiskavo. Mesto, bl od vseh dohodkov tega prostora kar prinese maetu na leto od 46 do 60 tisoč dolarjev. Na omenjenem mestu se nehsjs plesna dvorsna, jedila ter razne zabsve. za vse to te zahtevana visoka vsjoprji na ter serte za Jedila. Kako dolajo na Flllpiaih NI čuda. da ameriški kapitalisti nasprotujejo neodvisnosti Flliplncev. Manila. Filipini. — Pred e-nim dobrim mesecem je bil tukaj ameriški senator Burton K. Wheeler is Montane. Ustavil se je med potjo na Kitajsko. Wheeler je intervju val nekega lastnika sladkorne plantaže ln cu-krarne, Razgovor je bil sledeči: , Wheeler: VI ste torej lastnik te tovarne za sladkor. Lastnik: Da, senator, to je moja last. Stane me i>oldrugi milijon dolarjev (tri milijone pozov). Ali vam nosi kaj dobička T Lastnik: O da. Vsako leto naredim pol milijona - dolarjev ali milijon pezov Čistega dobička. Wheeler: Kje prodajate sladkor? Lastnik: V Združenih državah vse do zadnjega zrna. Filipinski sladkor ima prosto pot tja, saj menda veste. Wheeler: Da, vem. Prosim, ali bi mi hoteli povedati koliko plačujete vašim delavcem, Filipin-cem? ¿¿»stnik: Seveda, z veseljem. Plačujem jim po 50 centov (1 pezo) na dan. Wheeler: Tako? In vi delate pol milijona dolarjev letnega dobička od poldrugega milijona investiranega kaipitala? Lastnik: Da. senator. Wheeler: Hvala! Zdaj vem vse. Dr. V. Korun: * MASLO Ni BLiVI "Kaj je, prijatelj Kober? Ali res nameravat kandidirati?" me je vprašal bivši poslanec in sedanji kandidat Ivan Vozel, ko sva se srečala na ulici. "Miče me, mlče, kakor vsaki-krat, kadar so razpisane volitve v narodno skupščino," mu odgovorim; "toda odločiti se ne morem." , "Odločiti se ne moreii Zakaj pa ne? Od kedaj si pa tak omah* ljlvec in clncaš? Saj odkar te poznam, si' bil vedno odločen mož, ki ai zmeraj ravno ln trdno stopal proti svojemu «|lju." "Ne rečem; pri drugih poti jetjih že. Ampak kandidatura je tako kočljiva stvar, da se človek ustraši, če pomisli, kaj vse se zahteva od |K>slanca." "Nu, nu! Kaj se zahteva? Obljub«« in nič drugega. Obetati boš pa vendar znal!" "Samo z obljubami se volllcl pač ne bodo zadovoljili!" "Verjemi i ml! Največkrat. Ako ne, je pa treba {»oiskati kak izgovor in to ni tužko," "Kakšen izgovor? Ne razumem te." "Oh, kako si naiven! Vidi se, da še nisi bil poslanec. Pomni torej! Najučinkovitejši izgovor je, da zvališ krivdo /.a svoj ne* uspeh na politične nasprotnike, češ da so oni jjrjjpročlll ugoditev tvoji zahtevi. H tem Izgovorom ubiješ tako rekoč dve muhi na en mahljal: operei sebe in ogrdiš nasprotnika." "Kaj pa, ko bl res ne bilo, da so oni preprečili?" "Res ne bi bilo! Za res ali ne res se mi politiki malo menimo. Trdovratno Je treba trditi, da je kaj res, in volllcl ti bodo verjeli ie tako debelo laž, zlesti če se zadeva tiče njihovih neprija-teljev. Sicer imaš pa še dovolj drugih Izgovrov na razpolago, kakor na primer, nesposobnost vlad«, katera ne razum« ljudskih potreb, ali slabo finančno stanje države, ki n« prenese no-bone nove obremenitve, razen ko bi se naložil volllcem nov davek. Novega davka se Ja vsak volllec sigurno tako ustrsši, da brez mrmranja <*lneha od svoje zahteve. Slednjič pa, ali je treba hoditi pred vollke račun dajat za svoj« delovanj«? N« Issii neumen! Kadar si izvoljen, si In ostsnei poslanec, ravnai po volji volilcev Ali oe; ko pridejot nov« volitve, jih pa obsipaj z obljubami in spet t« bodo volili.j Tako delam Jaz, Ivan Vozel, po nNrodovi volji blvil in ImnIočI na-psJni poslanec ter član važnih *kupičin»kih odborov." Hekel | je in se ponosno potrkal na prsi.| "Hlava za pojasnilo, hvala! To vprašanje zdaj razumem in nadejam ae, da bi se sčasoma že navadil ravnati se po teh navodilih. Toda dvomim, da bl imel vse zmožnosti, ki so poslancu potrebne. Ne rečem. Irovornlk nisem slab. Saj kadar govorim v klubu, čigar predsednik sem —* prosim pa, naj to med nama ostane, ker klub Iz tehtnih vzrokov oblaatvu prijavljeni — mi vsi navzoči ploskajo, hvaleč me, da znam besede lepo postavljati ln da rabim izbrane izraze, ki jih tudi občutljive klubove članice rade poslušajo, ne da bi pri tem zardevale." "Besede lepo postavljati! Rabiti izbrane izraze. Pojdi, pojdi!" me Vozel smeje se prekine. "Prijatelj, z uglajenosjo, bodi v vedenju bodi v govorjenju, v skupščini ne napraviš nikakega učinka, kvečjemu si kot nekak inteligenčni disldent nakoplješ m rt njo svojih tovarišev. Saj tl je vendar znana latinska prislovlca: Ce živiš v Rimu, drži se rimskih običajev! — Pač pa tl je potreben močan glas, da si s njim proborlš po-sluh, nadalje primerna zbirka psovk, ki naj ti bodo vedno na razpolago, za vse slučaje pa tudi krepke pesti niso odveč, ker človek nikdar ne ve, kaj utegne priti med sejo." "A to, kar si mi navedel, so lu telesne lastnosti. Kaj pu duševne zmožnosti, misli ln Ideje?" ga vprašam. "Mej ni treba prav nlkaklh, prijatelj, pa tudi misli le za do-madb rabo. Klub Je, ki misli. Clm volj ne je se pokoriš veČini, to se pravi, čim manj samostojno mislil tem rajši te bodo imeli, Ako boš pa mnogo sitnaril s samostojonstjo svojih misli, nasvetov ln predlogov, se kmalu najdeš pod klubovlm kapom." "Nič ne de," mu odvrnem; "jas bl bil itak najtajšl divjak. Dlvjaitvo se najbolj prilega moji naravi." "V navadnem smislu, da; le prav tt utegne priti. Toda v političnem, ne, ako hoče! kaj veljati." "Kateri stranki naj se pa pridružim, da zadenem pravo?" vzkllnem. "Ce Je namreč verjeti časniikim izročilom, in naj vsi kandldatje kako stranke pri volitvah propadejo, njeni listi so navzlic temu polni zmagoslavja ter piisjo: "Z izidom volitev smo lahko zadovoljni, zakaj moralna zmaga Je na naši strani. Ml napredujemo, nasprotnik nazaduje," in tako na- pivi," Vozel se nasmehne, nato |>a pravi: "Prvič, samo moralnosti zmage nihče nič ne ceni; drugič so taka ln enaka poročila od urednikov namenjena prav za prav za humoristlčno rubriko časnika, kjer naj bi služila za smeh In zabavo, toda navihani stavci Jih iz same nagajivostl vrinejo v njegov politični oddelek." "A tako! Torej jih sil smu trsti za resne?" se začudim. "Kaj še! Zato tl pa tole svetujem: Zdaj se snuje močna vladna stranka. V to vstopil Tudi jaz se bom po volitvah proorljentlral In vstopil vanjo. Ali Is> volllcem prav ali 'h«, za to Jih ne bom vprašal. 8ev«da svoje dni, ko smo bili Še mladi In neumni, smo take pr«orlJ«4itl-rance imenovali kruhoborce In neznačajnet«, toda \landanea, ko so drugI časi in drugI nazori, pravimo o njih, da so uvidevni ln dal«kovldnI. In res so. I* I »omisli! Kakor Je vsak Napoleonovih vojščakov nosil mar-ialiko palico v svojem taleč-njaku, tako nosi vsak poslanec vladne strank« miniatraki avtomobil [»od svojim klobukom. Ali ti u|»enj«, da pri naših nepretrganih krizah vsak trenutek lahko poslan«! minister, ne bl zbujalo v prsih božanskih čuvstev? Kaj?" "Gotovo, gotovo!" mu hitim pritrjevati. Nato pa v zadregi /akailjam. oklevajoč, ali naj om«nim maslo na svoji glsvl. Vendar iz sramežljivosti se ne morem odločiti; zalo pa pravim: "Vendar pa ima poalanec tudi vsakojake nepristnosti!" "Nekaj malegs jih ima." mi Vo/el pritrdi. "Kar doma pri svoji ljubi tenki seteda n« am« m deti. Vsako četrt leta se radi lepšega te mora prikazati v skupščini. Zato ima pa tudi u-g<»dnosti: celoletne dijete sa nekaj skupščinskih sej, ki se jih udeleži ali pa ne, nadalje komisije, provizije in tako dalje. Aal Ali se tl voda dela v ustih? Aal In končno, naslov "gospod narodni poslanec" se vendar tudi lepše sliši nego samo "gospod Keber". Razen tega utegneš tu pa tam prejeti tudi kako parfu-mirano pisemce, v katerem te aoproga kakega tvojega tovariša zaupno povprašuje, kako se njen mož Vode tam doli ob Du-navu, ali morda misli, da se njegova poslanska Imuniteta raztegne tudi na vratolomne skoke tez zakonsko ojnico? Taka zaupna vprašanja pa vedno dobro denojo človeku, ker kažejo, da nekaj velja na svetu." "Ti! Ker sva le pri tej točki," zajecljam, "ne rečem, da ns bi kandidiral, toda strah me je stopiti v javnost, ker imsm maslo na glavi." "Eh, kaj bl tisto!" se Vosel nasmeje, "Maslo na glavi imamo vsi; razlikujemo se samo po nJega kllkostl ln kakovosti. Nekateri ga noalmo po kilogramih, drufi po dekagramlh, nekateri Imajo presnega, drugI laškega. Ako ga Imaš tudi ti, o Čemsr ne dvomim, boš pač vnedsn naš bratec. Ko bl ga ne Imet, bl tl ga pa tvoji nasprotniki sami namasall rta glavo." "BaŠ to je, česar se bojim, da bl moje Ime vlačili po javni uma-zsniji." "Prašna bojazen! Procedura pri tem Je namreč takale: čim globlje te bodo Usti nasprotnikov v blato tlačili, tem više te bodo časniki tvoje stranks v nebo povsdlgovall. Is teh nasproti j si pa čltatslj napravi sodbo, ki ga doveds do saključ-ka, da si pač tak, kakršni so drugi ljudjs, nič boljll ln nič slabil." # * To rekli pogleda na uro, nakar vgklikne: "Uh! Predolgo sem ae zamudil, Volllcl le gotovo nestrpno čakajo name." Nato Je pa odbrssl proti gostilni "Pri zavednem volllcu". kjer Je tisti dan imel volilni shod. ln Jaz? Jaz se pa le do danes nisem odločil, ali bl kandidiral ali ne, in sicer zgolj zaradi masla na svoji glavi, boječ se, da ga moji nasprotniki ns bl preveč razmazovall po svojem časopisju. Za kratfk iao Razgovor treh deklet. % Vera: "Ker smo vse tri dobre tonske, pa mi povsJU, zakaj so ženske kakor bršljan?" Upanje: "To Je lahko, sestra; zato ker čim večja Je rasvalint, tem bližje nje se opletajo." Vera: "Dobro, ali sakaj so potemtakem tudi slabe ftensko kskor bršljan?" Ljubezen: "To Js ie lalja! . Cim bližje se opletajo, toliko večjs Je razvalina." • 0 jo jI Mali Janezek: "Ate, kako pa vest«, če Je kdo pijan?" Janezkov ate: "Vidiš, moj sinček! Poglej Um tista dva mota. No, če bl se tako-le malo t nacukal, pa bl Jih videl štiri,*' Mali Janezek: "Ampak ate, saj tam js vendar samo eden mož." • Koliko je Slovanov? Črnogorec Je pri pav tdo val zabitemu Albancu: "Vidiš, brate, Črnogorci smo jedan veliki narod. Nas i Rusa ima više nego sto mlljuns." OdSievanka v govora ln vadlh- 1 jajih. "Oh, dragi moj, nikar ne delaj vač tega!" "Oh, dragi moj, nikar ne delaj voč!" "Oh, dragi moj, nikar ne delaj 1" "Oh, dragi moj, nikar ne!" . "Oh, dragi moj, nikar!" "Oh, dragi moj I" _ "Oh, dragi t" Oh!" I "-r T PÓNDEUEK, 25. JULUA. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (June 30-1927) po. meni, da Tam je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, dn vam liau ne ustavimo. Ako Ueia m prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bU plačan. Ako Je raš list plača« in ga ne prejmete, Je mo-goče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari bi nori naslov. Naši zastopniki ao vsi društveni tajnik! In dragi «astopni-ki. pri ksterth lahko plačate naročnino. * Naročnina sa celo lete je $6.QQ in ss pol leto ps $3.00. Člani 8. N. P. J. doplačajo |4.80 za leto, zs pel leta $2.40. Zs mesto Chicago in Cicero zs leto 97.50, pol leU $3.75, za Osne $6.30. Zs Evropo stane sa pol leta $440, sa vas Isto pa $9.00. Tednik stane ss Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za piHMnlmti Naročnino lahko tndi sami pošljeta aa1 naslov: Mladinski List stane za celo leto $1.20. i * UPRAVNIŠTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. AH Sta Is naročili Prosveto sli Mladinski list svojemu pri ja-teljn ali sorodniku v domovino? To Js sdinl dar trsjne vrednosti, ki ga za asa! denar lshko pošljete svojcem v domovino. Pred močnimi utrdbsmi ne moremo več naprej. Tu sem moral nekega jutra s patruljo da leč naiprej v sprednje vrste. Ko smo hiteli s hriba navzdol, nas je pozdravil sovražnik z dobro merjenim topovskim ognjem, toda razen par prask nismo imeli nobenih izgub. Hiteli smo v dolino, ravno pod ruske utrdbe. Namreč v tem odseku so nam stoli nasproti iRusi. Obrnili smo se proti vzhodu: Ns desni poka, z leve grmi, pred namf ruska patrulja, zs nami frče granate. Moji tovariši streljajo — jas pa leiim za grmom. Oj, ti nesrečna puška, ki te nimam, ka-ko lahko bi zopet ustrelil 26 lukenj v sneg. / 1 'Po preteku ene ure se nam posreči umakniti se nazaj. Pre-strelili so mi samo obleko. Umaknemo se v zaledje, kjer se par dni odpočijemo. Tu nas dohiti božič. Sveti večer ns tuji zemlji. Zvezde blišče ns nebu, po hribih naokoli gore ognji, v daljavi pa poje strojns puška svojo božično pesem: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. (PsUs prihsdnJU.) NAZNANILO Društvenim tajnikom In tajnicam as tem fotom nasnsnja, da morajo naznaniti vsa spremembe naslovov Osnov In Ha* nic, naslove novih članov, ter črtanih in izobčenih članov naznaniti upravnijftvu Prosveto, da so lahko točno v redi imenik sa pošiljanje Usta Prosveto. Imena ln naalove, katero aošlje-te glavnemu tajniku ostanejo tam v arhivu in Jih upravništvo ne dobi. Torej je selo važno, da vselej ¿Mšljete ns nalašč zato pripravljenih listinah vse naalo-Ve upravništvu Prosveto pose-Jbej. Upravništvo nljndno apelira, da drafttvsnl tajniki in tajnice to upoštevajo. Philip Godi-tas, upravitelj.. POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJAT» UEM RAZNIH NAZNANIL. SKOZI ŽIVLJENJE aeinanlln priobči brrtplsfna Kadar pn hočeta imeti priobče no celo viato rasnih imen In dragih stvari, Js pa to oglaa, aa katerega as mosm plačati, ta valja sa člana In sa nsBsas. Nadalje velja isto tudi U razne prireditve» veselice, shode, it« Vselej Je traba povedati ali hočeta imeti plačan oglaa aH aamo navadno *f—»o^irfrlrft nit, tod v takem slučaju aa sa navadna rast, narodi stvar bolj ns krat-ko In ae pora ls vatnajM deL Cs pn naročita, da naj bo phfta e-glsa, as priobči ves, kar aahta-rate. Isto toke velja sa vsa draga nf**"n* Ca ss koga Išče, is* nit vene penodbe, prodaje, itd Za vse taka strari aa mesa ved-no povedati, dn mjil^ijš^iaa kottlmkrat naj aa mili pnobčl In da hodeie saaj pWMT*fb pojasnilo dajem radi toka, ker Js ravnsmo mi, društva, geni, na- DON CORREA poten ravnata. — PiHp Godlna upravitelj. / AgWnJb n "Frotvilo"! (Dalje) Ko Je gospod Correa toko dovolj izvedel, Je zapustil gostilnico, ds bi bil drugi dan tem prej pripravljen. Preoblekel se je v zagorelega mavrlšlfega mornarja in čsksl okolo "Kraljeve ladJsH, dokler ni prlšls gospoda skozi vrata in stopila na mule. V isti vrsti kakor včeraj, toko da je mula sledila z gobcem za repom svdje prednice, Je jezdila gospa proti stolnici in gospod Cofrea je sledil. Ker je videl, da pri vratih ni bilo nikogar, ki bi mule prijel, ie je pri-rlnll bliže in ponudil svojo pomoč, ki jo je hle-var tudi sprejel. Mladi vojščak je bil po svojem času in svojem rojstvu dober katoličan r tako mu je zelo ugajalo, da Je jemala gospa Fenlza vso svojo slušinčsd s seboj k msšl in jo omogočilo delež ns verskih blagrih; skrivnostno Šepetanje o njenem čarovništvu je vsled tega prej povečalo njegovo sOčutjd kot pa ga ostrašllo. Po končani službi božji je lshko videl gospo popol-noms od blizu in to tem lsžje, ker se ni niti en-krst oiris ns nanj ns ns kogs drugegs v bližini. Tsko blizu in ob svetlem dnevu se mu je zdela še lepša in popolnejša ko prejšnji večer. V naglici se js komaj toliko zavedel, da je malo napojnino is rok pais sprejel s pravim hvslei-nim obrazom uboge psre. Vse se je vršilo zopet toko mirno in evečano, da se Je zdelo, da vlada v ozračju te ftene popolen red In mirno, vzorno, dostojno življenje. Zadnja Ja prišla na mulo zopet rdečemu pečatniku podobna komornica, kl jo Je mavrišk! mornar uslužno posadil ss hrbet duhovniks; dssi se mu je, ko so odjshsll, zdela vsa procesija Še nekoliko čudna, si je to čudno šego vendar razlošil Iz osamelosti ns deželi, odkoder Je gospa prišla. Dokler Je bila še v Llsabont, je lazil, vedno drugače preoblečen, venomer okoli nje, če se je pokazala med svetom, kar pa se ni zgodilo vsak dan. In vsakokrat, kadar Jo je videl, je bil vedno bolj trden njegov skhšvda si bo baš njo izbral za družico in nobetfM [druge. Ko je odpotovala, je zato zlezel v Svbjp nekdanjo podobo. podobo neznatnega, ubogega plemiča. Poiskal ai je ponošen rjsv plašč in ravno toko boren klobuk in opassl meč, kl je bil ob ročntku ves zarjavel In čegar dolgo rezHo je spodaj za dober palec gledalo iz usnjate nožnice, ki je bila že davno izgubila kovlnastl nastavek. Tako opremljen Je še pred zoro zapustil svojo palsčo in Lisabono in se peljal * peščico svojih ljudi v nalašč pripravljeni lastni barki ob morski obali proti jugu, dokler ni prišel v okolico, kjer bi naj baje stanovals gosps de Cercal. .Kraj, po katerem ta je imenovala, Cercal. Je ležal za obrežnim pogorjem, grad, v katerem je stanovals. pa na strmem obronku pri morju. Don Correa je toko dolgi» križaril po visokovn morju, dokler si ni bil ns Jasnem, da je Donna Feniza že doma; parkrat je jadral tako blitu mimo, da je s svojimi sokoljimi «rfml lshko pregledal lego In stavbo gradu. Potetp Je krenil jopet ns odprto morje, kjer j* takal močnega vetrs ali eelo viharja in ko se je res vzdignil, se je z napetimi Jadri pripeljsl bliže, jih zvll kakor kak pomorščak, ki trpi silo ns morju in se dal nazadnje, kakršen je ravno bil, potem ko so valovi ladjo še nekaj ¿si* metali sem In t Je, s svojim mečem In plaVem vreči ns »kalnato obrežje, tako da se je le z veliko silo prekopal skosi valove In pri«i*l ns kopno. Svojim ljudem Je strogo zabičil, da se naj s barko odpravijo zopet na visoko morje in peljejo domu, kakor hitro bodo videli, da Je dosegel obrežja.- Res so storili tsko ln »o ensko pogumno kakor apretno spravili fsdjo it ne-varnosti — na kopnem so že mislili, da ie lz. ¿MlERIfiKF SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegs 082 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stsae..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—selo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij, stane ssmo.........................$2.00 Zakon Blogenezije—tolmači naravna zakona in splošni razvoj, knjiga Is katero samorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro.................„...................$1.50 Peter Mslaventura—V Kabareta—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjennt >5 slikami....................................$1.50 Zajedale! resnična povest ia prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Amerfld..$L75 Jimmle Hlggina—krasna povest, k! Jo Ja spissl sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivsn Molek ...........M.............................................................. .$1.00 Zapisnik S. redne kenvendje S. N. P. J„ 252 strani mehko vesana. stane samo..................................................50e Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane ssmo.....«.........~.»~.......2&c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. \ J.—zelo priporočljiva za člane—stane ssmo..20c ■> PiHta panja «as KNJIŽEVNA MATICA S. V. P. J. 2657 So. Lawn*ai» Ave, Chicago, DL Dve darili za nove naročnike psaH m dsU osem polletnih sM štiri celeletae sarečniaezadnev-a« "Prosveto" ia potile cele avtomatični svinčnik Vsi akthrn! dani S. N. P. J. naj gredo a* agitacijo! Dnevnik nora Imeti preko 109000 naroča«?ia to leto. Agitatorja ki bodo delavni, čakalo lepe knji^agrade. rsčalk, hadlsl sa pol leta aH sa eele lata, al le sta val nnrašnin NOVIH NAROČNIKOV, Je dslešsn i Ja NOV NAROČNIK In vsakdo msrs vaakega odbitka poštnine aH pravhdje