Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 22. JOLIET, ILLINOIS, 12. FEBRUARJA 1915 LETNIK XXIV. Strašna bitka za karpatske prelaze. Avstrijsko armado v Karpatih podpira 300,000 Nemcev, ki so izgubili že na tisoče mož v brezprimerno ljutih spopadih. Avstrijci zmagoviti v Bukovini. Izpred Varšave se Nemci umikajo. Na zapadnem bojišču se vršijo le neznatni boji. Dunaj, 8. febr. — Avstro-ogrski voj-11 tiskovni urad je danes izdal sledeči °P!S zadnjega bojevanja v karpatskem Borovju; Bitka za prelaz Duklo se je končala •godno za nas. Rusi so bili zbrali ®°cna krdela pehote, ki so prodirali pr°ti višinam. Brez ozira na človeški material so Rusi Poskušali izsiliti uspešno odloči- Tri njihove napadajoče linije na Bekem prostoru so bile takorekoč po-osene. Končno so Rusi, prodirajoč ?ez neko prelazovo sleme, pričeli zve-fei[ P'ezati po nasprotnih gričih, ki so 1,1 v posesti avstro-ogrskih čet, toda morah so se ustavitj na po]u pota v 5 obokem snegu, ko se je pričel stra-Sen snežni vihar. JC u 36 nas'ednje jutro ruski povelj-2aukazal, naskočiti naše postojan- ke, se je naskok stri po avstrijskem /ejjanju. Številni mrtveci in ranjen . »o pokrivali bojišče. Mnogo Rusov j« bilo ujetih. Rusi so se končno u-eKnili v polnem begu pred Avstro-gn> ki sq jih zasledovali." Ob rumunski meji. Pariz, 8. febr. — Avstrijske čete so Prestopile rumunsko mejo blizu Turn verina, kakor brzojavlja "Journalu" Je«ov poročevavec iz Niša. ' vstrijci so baje streljali na mejne a*e> ki so poskušale zabraniti njihov pr pravi poročevavec, bi popolno- Srb VbVlad°Vali Kladiv°. edini krai na s*em ob Donavi, ki dovoljuje zve- * Rumunijo. dn . u, "ki se je pripetil pred več ,, evi> niso sledila druga dejanja, pravi J°urnalov" poročevavec. Bojevanje v Karpatih, ^etrograd, 8. febr. — Trdo bojeva znat^ "adaljijje v Karpatih z uspehi ščini Dukle ter zavzeti Rakotz ob meji. Rusi so predrli avstrijsko linijo med Sanokom in Gumenom ter zavzeli Mezolaborz. Pri tem naskoku, ki mu je sledilo zasledovanje Avstrijcev, so Rusi ujeli 2,500 mož in zaplenili p^fc strojnih pušk. Ponovni nemški in avstro-ogrski napadi ob ogrski meji, vštevši posebno odločen napad blizu reke Tisze, so bili odbiti. Ujetje dodatnih čet po umiku severno od prelaza Uzsoka tudi poročajo, dočim naznanjajo, da so bili avstrijski naskoki odbiti na drugih gorskih prelazih. Manjše ruske žmagejfco Rusi pridobili na Vzhodnem Pruskem in severnem Poljskem. Uradno naznanilo. Besedjlo naznanila s^ glasi: "Na desnem bregu Vistule se je vršilo nekaj prask ugodno za nas. Naše konjištvo je ob 3. uri zarana izgnalo z bajonetnim napadom Nemce iz vasi Podlesije in Prondystary ter zaplenilo množino orožja, streliva in žice. "Važen spopad se je vršil ob cesti iz Sierpeca v Rypin, kjer smo izvršili uspešen ponočni napad v soseščini vasi Urszulewo. "Na levem bregu Vistule, ob rekah Bzuri in Rawki, se je dne S. febr. nadaljevalo topovsko streljanje. V o-krožju vasi Kamiony smo pričeli ofenzivo in nekoliko napredovali vkljub trdovratnemu odporu sovražnika. Naše topništvo je uspešno bombardovalo nemško kolono, ki se je pomikala v smeri Bolimowa iz Zemiarov. Pehota je bila prisiljena bežati, zapustivša svoje topništvo na veliki cesti. Hudi boji v Karpatih. "V Karpatih se nadaljuje hudo bojevanje. Naše čete so strle sovražnikov odpor na treh utrjenih postojankah blizu Mezolaborcza in zasledovale u- ve okope, zaplenile tri strojne puške in ujele mnogo mož. "Napadi sovražnika, ki je prekoračil prelaza Toukholka in Beskid dne 5. febr., so bili odbiti z velikimi izgiv bami za sovražnika, ki je bil prisiljen k naglemu umiku." Nemci na Poljskem zaustavljeni. Varšava, 8. febr. — Nasprotno delovanje, ki je sledilo prenehanju srditega nemškega napadanja okrog Humi-na in Borjimowa ter prevažanju čet severno, da prično novo ofenzivo na Vzhodnem Pruskem med Tilsitom, Gumbinnenom in Lipnom, je ruskim č^tam na Poljskem, po mnenju ruskih vojaških opazovalcev, doneslo priložnost za zdavnaj naznanjeno ofenzivo, ki se ima končati s tem, da se nemške čete izženejo iz zapadne Poljske. Novo rusko prodiranje se je baje že pričelo uspešno med stočiščem Bzure in Vitkovicami, kjer so bili zavzeti številni nemški okopi in se je sovražnik začel naglo umikati, tako da je zapustil za seboj veliko število kosov topništva. .Rusi imajo podrobno poučilo o velikih nemških utrdbah, ki se raztezajo od Vistule južno Skierniewic in Lavke. Splošno vojaško mnenje v Varšavi danes je pa,- da Rusi nazaj vzamejo za-padno Poljsko zgodaj spomladi. Avstrijske zmage v Karpatih. Dunaj, 9. febr. —» Sledeče uradno naznanilo glede vojskovanja je bilo izdano: "Nobene izpremembe ni bilo na Poljskem in v zapadni Galiciji, kjer se nadaljuje topniško bojevanje. "Avstro-nemška zaveznika sta vče- clovje križarilo po morju, ter močno poškodovala Hotel de Russie in četvere trgovinske zavode. Nihče ni bil usmrčen, kakor uradno naznanjajo danes semkaj. Ko je rusko črnomorsko brodovje doznalo o bombardovanju brezžičnim potom, je snoči v povračilo bombardovalo turško mesto Trebizond ob Črnem morju. Pol tucata turških par-nikov, polno obloženih, ki so bili v luki, je bilo pogreznjenih in mnogo škode napravljene trdnjavicam ob ustju pristanišča. Na povratu do svojega opirališča je rusko brodovje srečalo parnik in šku-ner, obložena z živili in s turško zastavo. Moštvu je bilo zaukazano, da se reši v svoje čolne, nakar sta bili ladji pogreznjeni. Avstrijci zmagoviti v Bukovini. Dunaj, 10. febr. — Vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo: "Splošni položaj na Poljskem in v zapadni Galiciji je neizpremenjen. V Karpatih se boji nadaljujejo. Buko-vino smo do Suczawe očistili sovražnika." Ljuta bitka v Karpatih._ Petrograd, 10. febr. — Ena najob-upneje bojevanih bitk sedanje vojne, označena po ljutih naskokih z bajonetom, opisana kot brezprimerna, se vrši v karpatskem gorovju. Bojišče je v Galiciji, južno od Sanoka. Od izida te bitke je odvisno obvladanje gorskih jyelazov, ki držijo na ogrske planjave. Ruski štab trdi, da so bile avstrijske čete v Karpatih ojačene z 300,000 Nemci, in da nemški častniki vodijo to vojskovanje. * V dveh dneh strašnega bojevanja so bili ponovni nemški napadi končno odbiti, in nemški mrtveci ležijo v ogromnih številih pred ruskimi postojankami. PROTI ZLORABI ZVEZDNATE ZASTAVE. Zavezna vlada opozorila Anglijo na nevarnost, ki preti nevtralnemu brodarstvu. BREZ FORMALNEGA PROTESTA Razpetje nevtralne zastave "običajna vojna zvijača". raj po večdnevni bitki zavzela neko Pravi nr^ri danes 0 naznanilo, izdano tukaj Uročila važnosti za ruske čete, kakor Rite s fronte pravijo, da se je ustav- Sedaj . avstrijskb" prodiranje v sose- posrečilo, odločno za- vas severno od Volovesi, ki so jo Rusi trdovratno branili. Ujeli smo mnogo Rusov ter zaplenili streliva in vojnega materiala. "Ob drugih karpatskih frontah so bili hudi boji. Na zapadnem delu so bili ruski napadi neuspešni in ujeli smo 340 mož in zaplenili tri strojne puške. "V Bukovini prodiramo dalje irnsmo zavzeli Wamo." Hudi boji na severu. Petrograd, 9. febr. — Spopadi postajajo silnejši na obeh skrajnih krilih vzhodne bojne fronte na Vzhodnem Pruskem, kakor tudi v Karpatih, kakor naznanjajo danes semkaj dospele brzojavke. Ob varšavski fronti pa je mikajočega se sovražnika. Zaplenile bojevanje odjenjalo. so dva topova in pet strojnih pušk ter j Bojna linija od pokrajine Plock na ujele poveljnika 3. honvedskega polka, Rusko-Poljskem severno do Tilsita na sedeminštirideset častnikov in 2,516 mož. "Severno od prelaza Uzsoka, blizu Lutowiska, je bil sovražnik prisiljen k umiku. Naše čete so zasedle njfego- QRADBA PARNIKA ZAUSTAVLJENA VSLED VOJNE. ■j. ^rlandY'1 °8'C<1 na Parnik "Bismarck", sestrsko ladjo "Imperatora" in "Va-r^Hegy | ''amburg-ameriške linije. Ker ni nobena ladja družbinega ogromen, °r.odovja v službi, ne bo gradbba "Bismarcka" dovršena, dokler se ne mir. Vzhodnem Pruskem je dejansko nepretrgana. Nemci danes, kakor je videti, napadajo od Gumbinnena in Ma-zurskih jezer južno do Lipna na Poljskem, na desnem bregu reke Vistule. Brzojavka iz Varšave pravi, da je bilo med nemškimi ujetniki, ki so prišli v ruske roke v bojevanju ob stoči-šču reke Bzure, mnogo žensk, in nekatere izmed njih so bile najdene s puškami v svojih rokah v prvi liniji okopov. Viljem na ruski fronti. Nemški veliki vojni glavni stan na Poljskem, čez Berlin, 9. febr. — Nemški cesar, nadzorujoč nemške čete na vzhodnem bojnem torišču, je bil sprejet z brezprimernim navdušenjem. Danes si je ogledal glavno armado ob reki Rawki .šlezijske domobranske bataljone, in je nagovoril razna krdela, čestitajoč jim na njihovih dosedanjih pridobitvah in izjavljajoč, da je končna zmaga gotova.\ Cesarjevemu obisku bo prejkone sledila nova ofenziva proti Rusom. Njegovo zdravje je izvrstno. Bojevanje na Vzhodnem Pruskem. London, 9. febr. — Glavno zanimanje v vojni je sedaj v bojevanju na vzhodnem pasu. Ko so bili Nemci zaustavljeni v svojih prizadevali, predre-ti ruske linije pred Varšavo, so prepeljali mnogo svojih čet na Vzhodno Prusko, da ustavijo rusko ofenzivo v tisti krajini. Ofenziva je začela resno ogrožati Nemce, ker utegnejo Rusi prodreti med Tilsit in Insterburg ter tako obrniti utrjeno postojanko na skrajno težavnem terenu Mazurskih jezer. Vojskovanju v Karpatih in v Galiciji ni mogoče slediti tako lahko, ker so uradna poročila izredno pičla v po-učilu. Razvidno je pa, da je ruska o-fenziva v zapadnih gorskih . prelazih krepka in deloma uspešna, ali po vz-.hodnih prelazih je zadela ob hud odpor. Rus pogreznil osem turških ladij. Petrograd, 9. febr. — Prejšnja nemška križarka "Breslau" je bombardirala Jalto, rusko pristansko mesto v Krimu. Križarka jc doplula v luko, med tem ko je rusko črnomorsko bro- Z zapadnega bojišča. London, 8. febr. — Obupne pehotne boje, ki so trajali skoro cela dva dni in eno noč, poroča uradno naznanilo francoskega vojnega ministrstva, izdano nocoj. Bojevanje se vrši r Argonih, in N ;i*ci, ki, so začeli napadati, so še v ofenzivi, ko so zavzeli del francoskih okopov. London, 8. febr. — Prvi minister Asquith, govoreč v zbornici prostakov danes, je rekel, da britanske izgube v vseh vrstah na zapadnem bojišču od začetka vojne do dne 4. febr. zriašajo približno 104,000 mož. V to število so všteti usmrčenci, ranjenci in pogre šanci. Nemci bombardovali Soissons. Pariz, 9. febr. — Nemci bombardu-jejo Soissons z vnetljivimi tvarinami v svrho, da zažgo mesto in izženejo Francoze, po današnjem uradnem voj nem naznanilu. Bojevanje v Argonih je baje ljuto, zlasti okrog Bagatella. Na tej točki je eden najgostejših delov gozdovja in bojevanje je zmešano. Amerikanci za Poljsko. "Maskagon-Michigan Chronicle" )e nedavno pisal: Izmed vseh narodov zapletenih v sedanjo vojno, gotovo no beden ni prestal večjega trpljenja in večje škode in ne obrača na sebe večje pozornosti, kot Poljska s svojimi 25 milijoni nesrečnih prebivalcev. Slišali smo o Belgiji, toda malo smo mi tu v Združenih državah zvedeli o strašnem uničenju in opustošenju v krvi okopa-ne poljske dežele, samo par drobnih poročil. Prišlo je k nam poročilo Kališu. Pisma, ki jih dobivajo Poljaki in poljski listi v Uniji, so nam'šele v pravi luči pokazali grozo, ki se val po tem kraju. Poljski grozi glad, Poljska ni zadosti zavarovana, da bi mogla iti vštric Nemajhna čast bi bila za velikost in radodarnost Združenih držav, ako bi se Poljska obrnila k nam za pomoč Podpiramo druge narode, ki so v voj nem plesu. Pošiljati nameravamo živila v Belgijo, ki ima svojo vlado in ki je bolje pripravljena, da prestane težave sedanjega časa, zdi se nam, da smo na Poljsko pozabili. Poljska" je pošiljala mnogo sinov k nam. Da jo zdaj podpiramo, k temu nas ne sili samo ljudomilnost, Amerika ima dol gove pri Poljski. Poljska je dala A meriki dva znamenita moža: Kosciusz ka, "očeta ameriške artiljerije" in Pu laškega, "očeta ameriške konjenice", V naši vojni za neodvisnost so Poljaki igrali'odlično ulogo, spodobi se torej da ljudstvo tega kraja na to ne pozabi v času, ko potrebuje Poljska. 21 rudarje* usmrčenih. Nanaimo, T?. C., 9. febr. — Enin dvajset delavcev, zaposlenih v rudniku družbe Pacific Coast Coal Mines, Ltd v South Wellingtonu, sedem milj od Nanaima, je bilo usmrčenih vsled po plave danes. New York, 10. febr. — Potniki na britanskem parniku "Ordune" Cunard-ove linije, ki so dospeli semkaj danes iz Angleškega, so povedali, da je parnik jadral pod ameriško zastavo skoro štiriindvajset ur dne 31. jan., ko je plul po Irskem morju. Zvezde in proge, so rekli, so bile razpete v nedeljo eno uro potem, ko je parnik "Ordune" zapustil Liverpool, in niso bile snete do ponedeljka rano v jutroi Kakor znano, je ondan Cunardov parnik "Lusitania" plul po Irskem morju pod ameriško zastavo. "Lusitania" je dne 30. jan. odplula iz New Yorka in dospela dne 6. febr. v Liverpool. Neki ameriški potnik je izjavil, da-je ladijski kapitan utemeljeval pravico, jadrati pod ameriško zastavo, na tem, da ima na krovu nevtralno pošto nevtralne potnike. "Lusitania" je namreč prejela brezžično brzojavko od Baltica" (White Star Line), naj se čuva nemških podmorskih čolnov, kaj-i dva istih sta bila videti. Kapitan Lusitanije" je nato odgovoril, da se ne boji, ker jadra pod nevtralno, in sicer ameriško zastavo, do česar da ima pravico, ker je vzel na krov nekaj A-meričanov. Washington angleškega mnenja. Washington, D. C., 10. febr,—Predsednik Wilson je danes osebno pre-udaril osnutek not, ki se imata poslati London in Berlin ter se tičeta upo- rabe ameriške zastave na krovu britanskega parnika "Lusitania" ter vedenja nemške vlade nasproti nevtralnemu brodarstvu, ko se je posvetoval z državnim tajnikom in člani vlade. Protesta ni pričakovati. Po splošnem mnenju ne bo niti v Berlinu, niti v Londonu podan protest ali "pritožba proti morebitni kršitvi mednarodnega prava". Zavezna vlada zastopa kakor britanska stališče, da razpetje zvezdnate zastave na krovu "Lusitanije" ne predstavlja nič drugega nego "splošno rabljeno vojno zvijačo". Obenem pa se ima kazati na to, "kako lahko se trgovina kake nevtralne velevlasti z nadaljevano uporabo take vojne zvijače oškoduje". Ameriška nepristranost. Nemško vlado hoče zavezna vlada naprositi za nadaljnje pojasnilo o izvedbi nedavnega ukrepa, ki označa angleška vodovja po 18. februarju za vojni pas, ter pri tem poudariti upanje, da vse poskusijo v določitev resničnega značaja pod nevtralno zastavo jadrajoče ladje. Vlada o britanski zvijači. Washington, D. C., 10. febr. — Vlada Združenih Držav je uradno izjavila glede razpetja ameriške zastave od strani britanskega potniškega parnika "Lusitania", da ni nič izrednega, da se kak vojskujoči se narod posluži kake tuje zastave; protesta torej ni mogoče podati. Sicer pa je bilo sklenjeno; Veliko Britanijo službenim potom o-pozoriti na to, da preti nevtralnemu brodarstvu velika nevarnost, če se bo ta praksa še nadalje izvrševala. Predsednik je tudi mnenja, da je po Nemčiji razglašena blokada (zaprtija) angleškega obrežnega vodovja v resnici "papirna blokada". Veleklalnice spoznane za krive. Jefferson City, Mo., 9. febr. — Veleklalnice Armour & Co., Swift & Co., St. Louis Dressed Beef & Provision Co., Hammond Packing Co. in Morris & Co. so bile danes v državnem višjem sodišču spoznane za krive, da so kršile protitrustovski zakon. Dovoljeno je bilo družbam, tudi nadalje v državi Missouri vršiti posle proti plačanju globe, ki jo je višje sodišče določilo v vsakem slučaju na $25,000. Litvanski duhovnik umorjen. New Britain, Conn., 9. febr. — Danes so našli v župnišču cerkve sv. Andreja prestreljeni in s tenkima konop-cema okrog vratov na smrt zadrgnjeni trupli Rev. Jos. Zebrisa, litvanskega katoliškega duhovnika, starega 52 let, in njegove gospodinje Eve Gilmanal-tis, stare 35 let, ki ga je poskušala re- Zmaga prohibicionistov. Des Moines, .Iowa, 9. febr. — Pro- hibicijski voditelji v senatu so danes pridobili zmago, in sicer z 20. proti 18. glasom, ko se je glasovalo o resoluciji, po kateri se odboru za ustavo naroča, priporočati državno prohibi-cijo. V . / Ruska duma. Petrograd, 9. febr. — Duma ima danes svojo prvo sejo izza one z dne 9. avgusta, v kateri je bilo vladno vedenje glede vojne odobreno. Ni izključeno ,da bo to zasedanje dalekosež-nega pomena za bistvo ruskega političnega življenja. Kajti razmerje med ljudstvom in vlado je postalo vsled vojne zelo napeto. Mnogovrstne obljube od strani carja in državnih uradnikov pridejo v razpravo. Kak duh prešinja dumo, je že razvidno iz tega, da je bil v začetku seje stavljen predlog za dovolitev daleko-sežnih pravic za občnost, za politično niti niso še ničesar zasledili v zvezi z umorom. siti. Newbritainski policisti in iz Hart-' in versko svobodo. Vroče razprave so forda sem dosposlani tajni redarji niso takoj sledile. Pričakuje se. da bo vlado pozno nocoj še nikogar aretirali, I da brez praznega lepotičja razvila svoj program. Članom dume nemškega pokolenja, ki so poprej pripadali oktobristom — srednja vrsta med konservativci in liberalci — Te bilo prepovedano, pripadati nadalje tej ali kaki drugi stranki. Kot današnji govorniki so bili navedeni prvi minister Goremykin, minister zunanjih stvari Sazanov in predsednik Rodzianko. Osepnice v Arizoni. Phoenix, Ariz., 9. febr. — Poslanska zbornica in senat sta se 9dgodila za dva dni, ko so osepnice ^smallpox) zahtevale novo žrtev v osebi W. B. Laniera, klerka-čitatelja v zbornici. Med odgoditvijo bodo mestni zdravstveni uradniki prekadili zbornici. Guverner Hunt je bil med tistimi, ki so bili izpostavljeni okuženju. Segel je v roko Samuelu Briscoe, prvi žrtvi, malo prej nego je bila zadnjega bolezen razpoznana za osepnice. Guverner in številni drugi državni uradniki so bili danes cepljeni. Silna čistila. Silna čistila provzročajo nasilno deJ lavuost drobja, s ščipanjem in drugimi težavami, ter se jih je izogibati, kolikor je mogoče. Če ste večkrat ali redno zapečeni, uživajte nekaj, časa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Nobenih neprijetnosti ne povzroči, pač pa okrepi in očisti drob, poveča slast in ne dovoli, da se nabere pusta tvarina v telesu. Pri motenju prebave je vedno dragocena pomoč, kakor tudi v boleznih, kjer je svetovati hitro dristilo in toniko. Uživajte ga pri vsakem nerazpoloženju. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izde-lovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. * * * Mišični revmatizem je izredno bolesten, kakor tudi ncvralgija. Triner's Liniment dostikrat olajša nepričakovano brz. Otrple sklepe vsled mraza je nadrgniti s tem linimentom. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv. POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO. Ker se je promet zboljšal, da je zopet mogoče pošiljati denar v staro domovino, zato smo se namenili vstopiti v zvezo s katero zanesljivo tvrdko, da nam bo mogoče ustreči vsem, ki žele našega posredovanja. Ako bi se slučajno promet poslabšal, da bi se denarja ne moglo izplačati, bomo istega vrnili pošiljatelju. V sedanjih burnih razmerah ni mogoče obljubiti, da bp denar prišel v roke naslovnika v tako kratkem času kot v mirnih časih, zato pride denar tam v 20. do 30. dneh. Kdor se je namenil 'pomagati svojim draginj, trpečim sorodnikom, itd., naj jim pošlje zdaj, ker so cene znižane za Foreign Money Orders, kakor sledi: 5 kron pošljemo za.......$ 1.10 1*0 " " " ....... 2.10 20 " " " ....... 4.10 25 " " " ....... 5.10 50 " " " ....... 10.00 100 " " " ....... 19.75 20(1 " " " ....... 39.25 500 " " " .......99.00 AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Chicago tel. 100 (One Hundred) Odprto zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. s. AMKK1KAN9KI SLOVENEC. 12. FEBRUARJA 1915. Joliet, 111., 10. febr. — Rev. Francis X. Bajec, dobro znani slovenski misijonar in župnik cerkve sv. Frančiška v St. Paulu, Minn., je prišel v ponedeljek -obiskat našega g. župnika, ki je ne davno nevarno zbolel; in včeraj dopo ludne se je č. g. Bajec zopet povrnil domov. Kakor čujemo, se nahaja Rev. John Kranjec še vedno v nevarnem stanju, vendar se bolezen obrača ne koliko na bolje, inTcer je bolnik v naj boljših letih svoje starosti, je upati, da jo srečno prestane. — Lincoln in Washington. Jolietski župan Wood je izdal sledeči razglasa V mesecu februarju sta rojstna dneva dveh mož odličnih v zgodovini Zdru ženih Držav. Dne 12! februarja je roj stni dan Abrahama Lincolna, želo važen za nas vse, ker je Lincoln vstopil na polje deželne koristnosti iz države Illinois. Rojstni dan George Wash ingtona je dne 22. februarja, in nobe nemu Američanu ni treba praviti o njegovi odličnosti v ameriški zgodovini. V teh dneh, ko je nad polovico omikanega sveta v vojni, je napeti vse moči za obnovo in ohranitev našega lastnega patriotizma in vdanosti zvezd nati zastavi ter za vtisnitev teh velikih načel v duše naših otrok. Zato kot župan mesta Jolieta priporočam, da se vse trgovinske tvrdke posebej potru dijo razobesiti ameriško zastavo na ta dva dni, in da vse šole, cerkve in druge organizacije, kjer se ljudje zbi rajo v kako svrho, primerno obhajajo rojstna dneva teh dveh velikih mož, da tako uče naše državljane domoljubja. —Prihodnji torek bo pustni torek, in potem se prične resni postni čas. Da se primerno poslovite od predpusta, ki je bil letos dokaj žalosten tudi v naši naselbini, kakor povsod drugod zaradi alabih časov in evropske vojne, in da se pred štiridesetdnevnim postom vsaj enkrat malo razveselite, pojdite na pustni torek zvečer v Sternovo dvorano na plesno veselico našega slavnega društva sv. Genovefe, in ne bo vam žal. — V prid nemškemu in avstrijskemu Rdečemu križu prirede t nedeljo, dne 14. febr., v tukajšnjem Turner filllu ob North Chicago streetu jolietski Nemci velik koncert, začenši ob 4:30 uri popoludne. Navzoča bosta baje tudi nemški in avs-trijski konzul iz Chicage. Rev. Schiele, znani obože-vatelj nemškega cesarja, bo glavpi govornik. Godba bo svirala najprej "Stars and Stripes", in potem nemško narodno koračnico. — "Tabernacle". Na velikem igrišču med Rooseveltovo javno šolo in Sentom streetom ter med Chicago in Scott streetoma so v par tednih postavili ogromno leseno poslopje, imenovano tabernakelj. Pod krovom tega poslopja je sedežev za kakih 5,000 ljudi in spredaj velik govorniški oder; ra-zun tega je odločen prostor za pevski ebor do 500 glasov in nameščen velik piano. Tabernakelj je dala postaviti rdružba jolietskih protestantskih ^pastorjev, da se bo v njem vršil takozvani "revival" v poživitev krščanskega duha. Snoči je bila otvoritev taberna-klja, in navzočih je bilo do 3,000 oseb. Vsak večer se bodo vršila zborovanja najmanj mesec dni. — Dne 9. marca bo prvotna volitev (primary election) za aprilske mestne volitve, ko bodo voljeni župan in štirje komisarji (commissioners) po predpisih za "commission form of government". Kandidatov je že blizu sto! — Zima se bliža svojemu koncu. Dolgotrajna je letos, in prav mrzla; izza dne 7. dec. pa do danes jo občutimo. Najmrzlejši dan je bil dan 26. dec., ko je kazal toplomer nič manj nego 25 stopinj pod ničlo. Drugi najmrzlejši dan je bil dan 24. jan., ko je padlo živo srebro na 18 stopinj pod ničlo. Januar je bil letos pravi zimski mesec. Noben dan ni bil toplejši nego 43 stopinj, in to je bilo samo dne 16., sicer je živo srebro kolebalo okrog ničle skoro vsak dan. Snežilo je enajst dni v januarju, najbolj dne 31. Sedaj pa bo zime kmalu konec, kajti dan že je že močno podaljšal in solnčni žarki so močnejši. Ni več daleč preljuba spomlad. Butte, Mont., 5. febr. — Pred kratkim sem obljubil, da bom pisal v A. S. o mnenju I. B. dopisov v letošnjih št. G. N. Ko pa sem bolj natanko pogledal njegove neumnosti, sem si mislil: Skoda je papirja in predalov v A. S., ,da bi se o tem pisalo. Slednjič pa, ko dobim 24, št. G. N„ ne morem, da ne dam duška svojemu mnenju in tudi tukajšnjih Slovanov. Ponovno berem Blatnikove blapiaže v št. 7 G. N. Tukaj ta čudak že dela meje svojemu bodočemu kraljestvu; priporoča upor z vsemi sredstvi i. t. d., meneč, naj bi prišli pod njegovo bla-inirano okrilje. Pri tem stopa pod krinko, osvaja liberalce in klerikalce, socijaliste in duhovne, a pri vsem tem pa popolnoma smrdi po onem staro-krajskem liberalizmu. V istem spisu blagruje srbsko zmago' nad Avstrijci, dočim dobro ve in zna, da je tam premnogo Slovanov padlo, V št. 24 pa celo brzojavi: "2iveld slov. revolucija I Skličite v listu shode. Sestavite komi-tej, ki bo zbiral sklad naše narodne prostosti" i. t. d. (ter pošljite meni I. B. vse doneske, prip. pisatelja).- V duhu gledam, kako bo na shodu v New Yorku takoj, ko bo izvoljen za bodočega slovenskega "prezidenta" Ivan Blatnik, stopil na prestolni govorni o-der. Ne dvomim, da bo stric Samova vlada takoj oddala 21 strelov v pozdrav novej ljudovladi, pred vsem pa ustanovitelju I. Blatniku. Pri vseh teh ceremonijah pa bo brez dvoma kumo-vala Mrs. Guna, in G. N. bo drugi dan prinesel z največjimi črkami natisnjen prestolni govor njega visokosti I. Blatnika. Sedaj pa pojdimo malo k stvari. I. B. vsiljuje vstajo na Slovenskem. On dobro ve, da je že mnogo Slovencev padlo pod ruskim in srbskim ognjem, a sedaj ostali naj se spuntajo in še te naj vladni vojaki postrele1 in naj preneha biti slov. narod, dasi sicer pod krinko drugače piše. Večkrat piše od ječ in hrastovih vrat v Avstriji. Kdo pač je tam notri? Ali ne hudodelci? Morebiti je on ušel istim, ali izza istih, in zdaj hoče uničiti vse, kar je avstrijskega. Kje je večje gorje kot tam, koder se vojskujejo vojaki in vstaške čete? Le poglejmo v Mehiko, koliko tam trpi ubogo ljudstvo! V zadnjih par letih, zlasti lansko leto, izmenjavali so se predsedniki eden za drugim, puntajo se drug proti drugemu, pri tem pa koljejo in ropajo ubogo priprosto ljudstvo. Vse to pa žele oni slovenski "odrešeniki" tudi v naši domovini. Starega cesarja na vse načine zaničujejo, seveda zato, ker je katoliški. O u-morjenem prestolonasledniku so že pisali, a vsi ti nasprotniki (ki jih sicer ni mnogo) pa ne pomislijo, da ravno umrli Ferdinand je ovrgel cesarsko čast ter poročil slovansko ženo. S tem je pokazal naklonjenost do Slovanov. I prav gotovo bi bili prišli Slovančm boljši časi, ko bi bil on cesar. Vkljub temu pa one zakrinkane izdajice, ki blodijo po G. N., pozdravljajo vse, kar je protiavstrijskega. — O oni bodoči "ligi" in da bi šel I. B. k mirovnim pogajanjem itd., ni vredno niti besedice spregovoriti. Saj o tem sam dobro ve in zna, toda mož si misli: Nekaj biznesa bo že, saj je še precej bedakov, ki mi bojo zlagali dolarje. To je dovolj o tej blatni "ligi". Vzemimo pa n. pr. naj bo Rusija ali Srbija. Kdo misli in vrjame, da bo v uradih na Slovenskem slovenski jezik? Prav gotovo takoj po okupaciji bi bil uveden državni jezik iste in tudi pisava, katere tni ne razumemo, in kaj bi bilo s tem pomagano Slovencem? O-čita se, da Slovenci samo davke plačujejo. Oj čudo, ali so to samo Slovenci? Ali ni davek že od nekdaj? Da, celo v starem testamentu beremo o davkih, a zdaj pa eni mislijo, da ko bi spadali pod ono revno in izsesano Srbijo, bi ne plačevali davka; prepričan sem da prav gotovo v dvojni meri. Nadalje eden piše, da so Slovenci samp "kanonenfuter" t. j. da se pobijajo. Kaka nesmisel je to! Kot časniki poročajo, je od avstrijske vojske padlo že okrog milijon vojakov, zato vprašam: Kje je toliko slovenskih vojakov, če so sami oni v vojski? In če ne bi smeli Slovenci streljati na Srbe in Ruse, čemu streljajo oni na Slovane oz. Slovence? In če bi res slučajno prišli pod Srbijo ali Rusijo, ali ne bi morali naši mladeniči nositi vojaško suknjo? Od Srbov se pripoveduje, da celo ženske oblačijo v vojaške uniforme. " Avstriji se očita, da so Slovenci sužnji i. t. d. Jaz kot slov. kmet ne poznam nobene sužnosti. In da so Slovani udani Avstriji, pokazuje sledeči dokaz. V tukajšnjih par mestih je nekdo kolektal za avstrijski Rdeči križ. Vsak, bodisi Slovenec ali Hrvat, je po svoji moči daroval, toda s pripombo: pazi, da ne bi ta denar prišel Srbom ali Črnogorcem. Naletel je tudi na take, ki sem prepričan, da več nikoli ne mislijo iti v stari kraj, pa so rade volje prispevali za naše ranjene vojake. Pišejo, da se Slovencem krivica godi glede šol. Na Slovenskem imamo vendar svoje šole, čeprav jih sami zidamo. Poglejmo pa druge narode, n. pr. Irci nimajo niti ene šole v svojem jeziku. Odkar so podjarmljeni od angleške vlade, je njihov jezik skoro popolnoma izumrl. Kakšna strahovlada se godi Poljakom pod rusko vlado, vsakdo ve, vkljub temu, da je Poljak Slovan, kakor Rus. Nepopisna krivica se godi Fincem pod rusko vlado i. t. d. Iz tega je sklepati, da se Slovencem vendar bolje godi pod avstrijsko vlado, kot drugim narodom. Ako pa v Avstriji ni dobil kakšen I. B. ali kdo drugi mastne službe, zato ker je preveč zarukan, se pa sedaj hoče maščevati nad njo, dasi ne premisli, da s svojo "ligo" kaže svetu svojo največjo zatelebanost. Slednjič pa še pristavim: Tukaj v Ameriki naj se piše karkoli hoče, pa bodisi v prilog Avstrije ali Rusije ali Srbije, v Evropi ne bo ne prikrajšalo, ne podaljšallo vojske. Edino, kar storiti moremo, je: Prosima Gospoda vojnih trum, da kmalu konča grozote in klanje v domovini! Pozdravljam Slovence širom Amerike. M. Calumet, Mich., 7. febr.—(Calumet-skim Slovencem.) Cenjeno uredništvo A. S. se prosi, da mi odmeri nekoliko prostora kjerbodi, da na tem mestu spregovorim nekoliko o gibanju slovenskega Calumeta oziroma njega prebivalcev. Spoštovani rojaki Slovenci Calumeta in okolice! Prišel je čas, katerega je marsikateri že težko pričakoval, čas, kateri je ne le pomenljiv za nas tukajšnje Slovence, marveč tudi za vsakega zavednega somišljenika v novi domovini, in tega časa ni izpustiti, da bi odletel. Kakor vsem znano, zbrali smo se 30. januarja v velikem številu v cerkveni dvorani, da bi se tam posvetovali,- kako in kaj učiniti za dobrobit Slovencev in Slovenk na Calumetu. In predmet zborovanja je bila S. H. Z. Pa ne da bi kdo mislil, kako nadaljevati v S. H. Z., ampak kako treba odstopiti od nje in si ustanoviti novo društvo, katero naj bi bilo v korist vsi naselbini. Cenjeni rojaki! To ni samo lepa misel, to je tudi velika idealna misel, da se naselbina kot je Calumet združi medsebojno in deluje z vsemi močmi za narod slovenski. Toda treba se jq odločiti in potruditi! Pa tu ne bode! velike težave, ker je večina udov društva sv. Jožefa in sv. Jakoba tega mnenja, da odstopijo od S. H. Z. in za temi društvo žen sv. Ane in mnogo drugih zavedajočih se Slovencev. Ne pa se strašiti, če vidite tam, da kateri z rudečo marelo ali s srbsko "fano" kaš-lja in vas hoče držati v verigah rudeče bande. Ne in nikdar ne! Pokažite se, da hočete biti svobodni! Calumet-čani, pokažite jim, da niste vi ostali za napredkom ameriških Slovencev, ampak da so oni v tem pomenu daleč za vami. In o tem sem prepričan, ko vidim vašo neomejeno slogo, vaše domoljubje, vaš duh slovenski, kateri se ni še nikoli pokazal nezmožnega v nobenem ozifu, in tudi sedaj stopite neovirani in zavedajoči naprej! Potop, kateri hoče z nekako silo poplaviti društveno polje na Calumetu, se bliža od dne do dne, kakor sneženi val iz Alp vas hoče udušiti. Zato vam kličem: Ne utonite! Ne utonite na suhem! Poprimite se dela, katero ste pričeli in bodite vztrajni! Vsi Slovenci v Ameriki morajo pri-poznati, da se dela krivica našim Slovencem v S. H. Z. Komandirati všs hočejo kot otroke! Vzeli so vam sedež .blagajno, knjige i. t. d. Naložili so vam pa asesment, s katerim se naj bi vozili iz Eveletha na Calumet. Kdo bi potem še vnaprej trpel to blufarijo, humbug prve vrste? Sicer ni moj namen tolmačiti S. H. Z., ker je vam znana. Rečem vam pa samo: ottesite se njenih agentov, združite se v eno veliko armado, in Calumet in njega Slovenci bojo napredovali, društvo bode cvetelo in uspevalo. Sedaj je še čas, ni še prepozno, torej na noge in živeli Slovenci! Ko pomlad v deželo pride, teme naj odpahne vrata; naj spet solnce vam posije — naj vam sine doba zlata! Vedno vaš John Grsich. Indianapolis, Ind., 6. febr. — Dragi g. urednik A. S.! Ni še dolgo, kar sem en dopis poslal, pa štejem si v dolžnost, da opišem mnenje propada, katerega G. Naroda v dobro šteje, da hoče nas za neumne spoznati, ki smo- in o-stanemo zvesti svoji ljubi, domovini Avstriji. S tem hoče nas poraziti, da še nismo spoznali mačehe Avstrije. Edino G. N., njemu je vse znano, da ve toliko pisati, od Avstrije. Vprašam te, kaj se ti je zamerila Avstrija, kaj ti je storila tebi in tvojim široko-ustnežem, da ne veste nič dobrega od nje, da jo štejete za mačeho? Vrag naj vzame takega, ki šteje svojo domovino za mačeho in ji želi propada, in zraven pa še pristavi "Črna zemlja naj pogrezne tistega, kateri ne odpade"! Sram vas bodi, ki se drznete kaj takega v list priobčiti v tako čislanem listu, kakor je G. N. Ali niste sami Judeži Iškarjoti, ki prodajate cel narod? Ne bodete nas prodali, če še bolj hujskate na nas; ker vsaki trezno-pametni človek si zna predstavljati Iš-karjotove prodajalce naroda. Izobraženi g. Blatnik je postal predsednik, da bode za nos vodil narod. Dragi rojaki, sodite vsi po svoji pameti, če je to prav, in odprite oči in na noge! Proč s takim listom od zvestih sobra-tov domovine! Kadar je Avstrija poražena, takrat piše G. N. z velikimi črkami; kadar je pa Rus poražen od Avstrije, takrat so pa le male/črke dobre. G. N. poroča slabe čase in draginjo v Avstriji. Ljubi moji, ali Srbi Rusi, Francozi in druge dežele dobijo zastonj, kar potrebujejo? Saj se imenuje svetovna vojna, torej vojskuje se skoro cela Evropa! Zakaj ne ve G. N. nič od drugih držav, ki se jim tudj slabo godi? Tudi nimajo pravic, kakor-sne bi radi, tako kot mi ne. I'a s takimi hujskarijami jih tudi dobili ne bomo! Recimo, da postanemo Srbi: kakšno pravico bomo pa tam imeli? Tam bodo prosti slasti rudniki za na.-t, kaj ne? Tam bojo prosti davki in delati ne bo treba! Tam se bo med cedil po grlu i. t. d. Vse države celega sveta znajo osoliti davke, plačevati jih morajo pa tudi delavci in kmetje. Tudi v Ameriki se ne ozirajo na slabe čase, da bi znižali davke; njim nič mar, ali imaš s čim plačati rent ali ne; ali delaš ali ne, iz "hauza" te nažene, nimaš usmiljenja pri nobenem. Začeli so pobirati prispevke za naj-bednejše med bednimi v stari domovini. To je dobro darilo svojcem ▼ sta- ri domovini. Pa vsaki zna sam poslati, brez da bi pošiljal po agentih, ki ne spoznajo domovine, tudi vredni niso, da bi jim pošiljali denar in s tern si šteli v čast, da koliko so dobrega storili i. t. d. Dragi sobratje, bodimo zvesti enim drugim in podpirajmo vsak po svoji moči naše sobrate v domovini in prosimo Boga, da bi se končalo to klanje, da bi postal mir, kakor je Bog rekel: Mir med vami naj vlada — pa ne tako, kot se sedaj ljubimo, to ni ljubezen, kot se bere po listih, to je zdražba med narodom: če eden ve od katerega eno iskrco, drugi že pristavi celega konja. Tacih naukov se vidi največ v G. N. Pa če se bomo po teh naukih držali, si borno enkrat lase mn-lili iz glave. — Svetujemo G. N., da naj preneha s svojim obrekovanjem proti Avstriji in naj se drži gesla "Svojim k svojim", kakor je tiskana v G. N. na sprednji strani. Potem bo G. N. imel veljavo pri ljudstvu. Če bo štel pa svoje rojake za Iškarjote, podlem pa naj spremeni list v srbski in ruski jezik. Vojna tak in tak ne bo nič poprej končana, če se G. N. prav tako šopiri. Ko bi avstrijske vojake vodil veter, kakor vodi G. N. izobražence, bi bila Avstrija že zdavnaj v propadu! Če bi se vsi ravnali po navodilu G. N., kje bi pa že bili! Vsaki naj sodi po svoji pameti in potem pa priobči v A. S., ker edino v tem listu najdemo največ poduka za zvestobo domovini in katoliški cerkvi. Če človek to zataji, potem je podoben oslu, ki nima razuma. Edina želja je, da bi se A. S. spremenil v dnevnik! In to je pa tudi mogoče, če bodemo širili list med narod. Potem bomo lahko ponosni: zmaga je naša in ostane naša. Torej na noge, bratje, in delovati do cilja! Če bodemo pa zmer poslušali naše sovražnike in pa njih se držali, ne bomo pa nikdar složni, ne tukaj, ne v stari domovini. Srčni pozdrav vsem čitateljem(cam) tega lista. Tebi, vrli domobranski katoliški list, pa želimo, da bi začel izhajati vsak dan. Le naprej, naprej, dokler je še vetra kaj, da nas ne zanese v brezno! Zastopnik zvestih avstrijskih Slovencev. Kansas City, Kans., 8. febr. — Zopet smo imeti tukajšnji Slovenci prav lep in prijeten večer dne 31. jan. v do-mačej, slovenskej dvorani. Preskrbelo nam je istega tukajšnje vrlo delujoče Materinsko društvo, ki-je s pomočjo domačih igralcev in igralk uprizorilo 2 igri in sicer že enkrat igrano igro "Mutasti muzikant", katera je tudi ta čas polno smeha izvabila med poslušalci. Še bolj pa je ugajala druga, zopet nova šaljiva in v Ameriki še prav malo poznata igra "Nocoj je pa en lep večer". Vsebina igre sama na sebi je res nad vse šaljiva, in človek, ki je pridno sledil vsebini, se ne more smeha zdržati, naj bi bil sicer še tako resnega značaja. Igralca sta bila tukajšnja fanta Klemen in Standohar, ki sta res mojstrsko in brez napak prav dobro rešila ulogi. Posebno imenitno in dovršeno je igral fant Klemen ulogo Mirmidaja. Vse njegovo ponašanje je bilo izvrstno .njegov ojstri in zapovedujoči glas vseskozi na mestu. Res, čudili smo se njegovi dramatični zmožnosti, katero je pokazal fant koj pri prvem nastopu. Igral je namreč prvokrat na odru. Dosti še imamo pričakovati od fanta in želimo prav iz srca, da ga kmalu zopet vidimo na našem odru! Pa tudi drugemu igralcu, fantu Stan. dollar vsa čast! Nastopil je tudi prvokrat kot igralec in je kot tak prvinec res prav dobro rešil svojo ulogo. Gotovo se v kratkem izvežba v enega najboljših igralcev. Tako je minol v prijetni zabavi nedeljski večer, ki je bil gotovo vsem navzočim po volji, kar se je videlo krog in krog iz veselih obrazov navzočih. Še bolj prijetno zabavo pa nam obeta tukajšnje cerkveno društvo na pustno nedeljo, dne 14. febr. Priredilo bo imenovano društvo, kakor slišimo, že hitro po večernicah v cerkveni dvorani raznovrstne zabave, med katerimi se bo tudi želodec prav pridno tolažil in žejno grlo na raznovrstne najine hladilo. A pravcata zabava pa se prične zvečer, ko bodo igralci uprizorili kar štiri najrazličnejše igre. Ponovila se bo najpoprej igra "Nocoj je pa en lep večer". Nato bodo uprizorile tukajšnje gospe in gospodične zopet novo šaljivo igro "V posredovalnici", ki je vseskozi polna vsestransko šaljivih prizorov. Ker so vse uloge v spretnih rokah dobrih igralk, bode gotovo vspeh igre nad vse povoljen. Nadalje se učijo zopet naši mali pod vodstvom g. župnika 2 sicer kratki, a za otročje življenje jako zanimivi igrici. Pa še nekaj prav novega se bo slišalo! Pred leti ustanovljen, a potem prerano pokopan pevski zbor "Slav-ček" se je namreč zopet vzbudil iz smrtnega spanja in se je začel zopet gibati v novih, friških močeh. Vadi se prav pridno pod vodstvom g. župnika in prihodnjo nedeljo bo pokazal, kaj se je naučil v kratkih sedmerih vajah. Zakrožil nam bo nekaj milih, mičnih narodnih popevk. Iz srca se že veselimo prijetno donečih domačih pesmici Da bi le mlada grla vstrajala v pevskih vajah, da bi nam dostikrat zapela milih pesmic, katerih slišati toli hrepeni nepokvarjeno slovensko srce. Slišimo tudi postransko, da se namerava ustanoviti v naši naselbini tudi (Nadaljevanje na 5. strani.)) Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi CEVERAS ^^ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 50c. Zanesljivo zdravilo zoper kašelj. "Naznanjam Vam, da se mi je izkazal Severov Balzam za Pljuča zelo zanesljivo zdravilo zoper kaSelj. V treh slučajih jo pomagalo mojim sinom ko jih je napadal kačelj. Z veseljem ca priporočam vsim, ki ga potrebujejo." Em. Matejovez, Box 41, Comly, Ohio. V slučajih prehlada in intluenze je dobro omeniti, da Severn's Cold and Grip Tablets (Severovi Tablet! zoper prehlad in hripol rabljeni v zvezi Sevcrovim Balzamom za Pljuča tudi izborno učinkujejo. Cena Tabletov je 25 ccntov. SEVERA'S TAB-LAX? Mi0 Sladkorno odvajalo. So izborni, za otroke, kakor tudi za odrasle. Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA >f Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti aa starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to al? osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni »kW $400,000.00. ROBT. T. KELLY, prj-J«. - lit CHAS. G. PEARCE. OVSSSJKtWNlX^ 1 /j. Ki kruha istfga ni mogoče dobili. BA*«. MO fOSEBJU Sp*; STTA in pazimo, speremo ravno pra>» Bultertožl KRUH—5c hleb. Pokosite ga — ni bolj*eg* Kffi Sffi Sii Iffi !li SIQ !ffi 5K SK SIK !K SIS SK !IS 5ffi Sfi SIV SK 5fB Sli ®J® ^ iCOMMER TRUST & RANK SAVINGS IV 1 10F JOLIETH Hi K m Sfi Hi SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POS^' Sli •fi URADNIKI Sfi E. J. MURPHY, predsednik i- THEO. R. GERLACH, podpredeednifc. aR JOHN T. CLYNE.ka.ir. »»»»»»»IK!«*!««®**«*««*!** NADZORNIKI: Herman C. L. Stoli Jene« R-B*"''*/, Carl Oeaterle Charle« .,ck Edward R. Dairy Th.odore R ^«' William Stern John 1. Cljrn* E. J. Murphy ^ i Chicago Phone 788 N. W. PhoM M James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK. klcrk in tolmač. 317 Jcffcrawi Street, naaproti House, Joliet, III. W. J. BRADY ADVOKAT. Poaojnje denar in prodaja Orpheum Theatre Building. JOLIET. ILL. Kadar se mudite na Ruby and Broadway ® pozabite Tstopit* t MOJO GOSTIL«0 kjer lotite najbolje Fino jmc, najbolj!« Win. Metzger Ruby and Brtadvay TROST — izdelovalci HAVANA IN DOMAČIH Posebno* s® S* »The U. S." 10c in j, J O v1® Na drobno »e prod«j*>o P .. debelo P« - * IN Jolfenoa KRANJSKO, — Vojaška odlikovanja. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo t priznanje za hrabrost pred sovražnikom so dobili: poročnik v rezervi 7. topniškega polka Oskar vitez Kaltnegger pl. Riedhorst, nadporoč-"'k polj. havbičnega polka št. 13. Alfred Pfeifer, nadporočnik dragonske-Sa polka št. 3. J. Žitko, stotnik pri Pešpolku št. 14. Franc Kette. Duhovniški zaslužni križec II. razreda na Belordečem traku je dobil vojni kurat T r®z- 97. pešpolka J. Goleč. Vnovič Je izrečeno cesarjevo priznanje poročniku Vladimirju Babiču. Cesarjevo Pohvalno priznanje je izrečeno: stotniku 97 .pešpolka J. Petriču, poročniku ' Pešpolka Jožefu Cosiču, nadporoč-»iku topniškega polka št. 7. Milanu enku, nadporočnikom Emanuelu Šu-'laju 17. pp., Adolfu Wunschu 27. pp., J*gonu Gabrijelčiču 97. pp., poročniku Ivanu Božiču 17. pp., Alfredu Walter Pešpolka. ^ 2a mrtvega proglašeni poročnik l/- gorske brigade g. Ivan Kralj živi. m nan> poroča, da je živ in zdrav. izkazu izgub štev. 79. se na-ka reZ por°čnik bosensko-herc. pol-st- 2 Valentin Eržen, lahko ranjen. ~~ Iz ruskega ujetništva je pisal do-™ov France Modic od Sv. Gregorja. Prvem seznamku izgub 17. pešpolka (ja naznanjen kot mrtev; zdaj piše, a Je bil ranjen, pri Grodeku na roki. — Kako je v Sibiriji. Anton Turk • Plsal ondan iz Tomska svojemu prist, v LjublJ'ani: Dobili smo nekaJ mraz pa še ni prehud. Še vse ^ bllo, samo dolgčas mi je. Poleg e"e sta še dva druga Slovenca, doma km i Vrhnike. Upamo, da bo ZQla 11 v°jne konefc in potem bomo že r-Vese'' doma, na lepi slovenski Jože Zanoškar je pisal on-j. 'z Voroneža svojim staršem v ,.)an': Pozdravljam vas iz daljne Denarja nam manjka. Želim leto VfiSe'e Praznike in srečno novo sku bi jih v prihodnje s ?aj Praznovali! — I. B. je pisal (la|.Jcem v Škof jo Loko: Neizmerne skaJa^evnas ločijo. Rusija je velikan-odn i-rZava Vožnje, kamor §o nas Kič h n' ne konca, ne kraja. vsod 1Ud,ega nam ni- Prosti smo po-pla!; Kdor hoče delati, dela in dobi VsiC°' ki ie tukaj v navadi. Slovenci nju" 4 da sl krajšamo čas. V spa-bil Pri cle,u se vSe pozabi. Ko bi Vse ^ °V.el,: ^olj vajen peresa, bi vam sem ^ ®.irokP dolgo opisal. A ker va,n , 0 J Vajen govoriti kakor pisati, Vri,etn°m raj®' vse povedal, ko se po-pr. n (loniov. Voščim vam vesele Prej" 111 srečno novo leto. Zana-skUn ?a ,bomo> če božja volja tako, »on,! ajali- Pozdrav vsem Loča- ^oruik°Pet SC je edcn °«lasiI- MariJa dveh ' ' ■ posestnica v Mengšu, mati FrancVOjakov' ni. dobila od starejšega mesec* n0/Seak dr- Ivan Perne, kon-»i. P;' Jktlka»t dež. vlade v Ljublja-$ |Vateljem Je.°»dan sorodnikom in pri-javlja SVoVCc dopisnic, v katerih jim ji o, da SeJe ujetništvo. Izrazil je že- 'ate|jem i,VSem a tudi JaP0nci, Kitajci, se vidi « in Amerikanci; te-" Ka ' "a do malega ves I'1" Ka ' 13 Vo>Ki do malega ves Svetu ?°.ro K°'ovo prvo mesto I 1* __» . o-mvu pivo mesto »V°ji ženi Fa Zef Kos >c Pisal ondan \l Pri I iiiKr blvai°č' v Rožni doli- ?e st. Jan št Sr =! UpaJ Prav ^ZTživ 120, tole pismo: Prisrčno pozdravljam, rt dor.,/" 1>a zdrav in pridem še S z^Tn l Kdaj bo tisti srečni „ bo Pa v,,2,'1 Tas' Slcer "e vem, pri-e n.; "darle prej ali slej. Osta- nii 'uravi; Svideiija 1 \Pri?rcno pozdravljeni >ra i9l " oke' kj mcscca in pol. lo iz Konstan-..Jer živi doll"o dva Mvi sedaj Jožef Kos v'J0. Pismo bala najhujšega, i,dril°- So i VSe razveselilo in raz-? v oči Sledala svojega moža fe.Pr4škaaBrKČn,a " vcse,a' - Sori št ,Pabn,k » Police P" le111 še v«*' V ni dobila štiri me-^oža u: . enega glasu od svo-,kl J« bil odšel z drugimi slovenskimi možmi in fanti vred na severno bojišče, da tvegajo življenje in kri za dom in za cesarja. Odkar je bil odšel na bojišče, ni dobila žena nobenega sporočila od moža. Vsa žalostna in potrta je molila za moža in dala je tudi za svete maše, da bi ji Bog še pripeljal nazaj njenega toli pogrešanega Antona. In nekega dne je zvedela, da je Anton še med živimi. Neki Lubič je namreč pisal domov, da se nahaja v ruskem ujetništvu skupaj z Antoi\om Babnikom s Police pri Viš nji gori. Žena je potolažena. Gotovo ji je mož Anton že kaj pisal, pa se je pismo izgubilo. Zdaj pričakuje od dne do dne pisma od Antona, naposled bo pap nekega lepega in veselega dne prikorakal sam Anton domov. Oj, kako bo tedaj srečna Babnikova družinica: mož, žena in sinček Tonček. Anton Babnik biva v ruskem ujetništvu v Atkarsku, ki leži v guberniji Saratov v južni" Rusiji. V mestu Atkarsku je gotovo nekaj več Slovencev. — Štiri sinove in zeta ima v vojski Val. Valjavec iz Leš. Padel je 5. decembra v Slatini v Srbiji g. Bogumil Kačič, c. kr. nadporočnik dom. pp. št. 6. — Padel je na severnem bojišču brat gospe Habjano-ve v Litiji, rezervni 87. pp. Viktor Koletnik. — Črni vrh nad Polh. Gradcem, 12. jan. V vojno smo poslali prav precej mož in fantov, ki se še zraven par izjem vsi, nekateri bolj poredko, drugi bolj pogosto oglašajo. Izmed vseh se je najbolj odlikoval (kolikor mi je znano sploh iz cele Kranjske) Janez Košir, ki je poslal v vojsko kar sedem sinov, izmed katerih sta dva že oženje-na, očeta večih otrok. Kolikor je do sedaj znano, so še vsi živi. Najstarejši, France, se nahaja na južnem bojišču, Tone je bil kot sanitetni vojak ujet na severnem bojišču, je pisal sredi novembra iz Tomska v Sibiriji, Janez in Blaž se nahajata na severnem bojišču, Luka je sanitetni vojak na Dunaju, Jurij in Matevž sta še v Ljubljani; prvi se nahaja bolan v rezervni bolnišnici v obrtni šoli (bil je istotam sanitetni vojak), zadnji se še ni udeležil bojnega meteža, vendar najbrž v kratkem odrine na polje časti in slave. Doma pa sta ostala samo loče in mati, oče star 72 let, mati pa 63 let, vendar sta obdelala vse kot prejšnja leta. Po štiri sinove imata v vojski še Koprivec z Brinovskega vrha in Ogrin s Pasje ravni. — Naša cesta je tudi takoj ob mobilizaciji popolnoma zastala; bogve kdaj se bo pričeto delo nadaljevalo. — Iz Sibirije v Leše je 48 dni daleč. Toliko časa je namreč hodilo iz Tomska v. Sibiriji pismo ujetnika Franceta Kolman, o katerem že 4 mesece ni bilo sledu. Prav je storil soujetnik Luka Ferlič, pek iz Brezij, katerega je že dolgo vse prištevalo mrtvim. Samo podpisal se je na rob dopisnice Kolma-nove. In 6. januar je bil tudi zanj raz-glašenja praznik; zakaj hipoma se je razglasilo po treh občinah, ki jih je pek oskrboval s kruhom, da še živi. — Avstrijski vojaški zdravniki, duhovniki in druge osebe zdravstvene službe, ki se nahajajo v ruskerp ujetništvu, se smejo zopet vrniti v domovino. Ta ukrep ruske vlade odgovarja smislu "Ženevske konvencije". — Iz ruskega ujetništva je pisal Jakob Čeč iz Jelovega pri Radečah in pravi,' da je daleč v Rusiji ter popolnoma zdrav. Njegovi tovariši sq ga že videli hudo ranjenega, eni celo brez roke, drugi pri operaciji itd., kar se je vse izkazalo kot bujna domišljija. Pismo je romalo iz Rusije do Radeč 70 dni. — Srebrna hrabrostna svetinja 2. razreda je podeljena rezervistu lovskemu četovodju Cirilu Mladenko, rtaslo-nemu patrulinjemu vodniku Adamu Mrosek in lovcu Ivan Bartl lovskega bataljona št. S. Andrej Sivec, Matevž Bricfelj. Franc Rutar in Rudol'f Me-sarec 20 lovskega bataljona. Ladislav Bodnar, Jurij Dobrik, Janez Klima in vido Berlot 29. lovski bataljon. Rezervni praporščak Julij Bratsch, četo-vodja nasi, narednik Hugo Wessely in Ivan Tonk, četovodjama Alojzij Ki-kel, Matija Medvešek, Franc Bencina, desetniki: Ivan 'Axmann, Jožef Ber-gant, Ivan Groboljšek, Ivan Kuhar, Blaž Pogačnik, Rudolf Rinaldo, Ivan Stern, podčastnik Ivan Gril, pešci: Anton Drobnič, Ivan Fele, Klemenčič Andrej Oblak, Ivan Žebre; orožniški /starmojster Franc Zajdela; vsi 17. pešpolka. 17. jih je bilo nadalje odlikovanih s hrabrostno svetinjo 2. razreda pri 47., 22 pri 87., deset pri 97 pešpolku, 14 pri 7. lovskem bataljonu, 17 pri S. dragon, polku. — Odlikovana brata. Odvetnik dr. Emil Stare, rezervni poročnik 28. deželno brambnega pehotnega polka, je bil povišan za nadporočnika. Njegov brat, poštni asistent, Edvard Stare, enoletni prostovoljec desetnik v rezervi pešpolka št. 27, je bil pa odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo in predlagan v povišanje. •— K smrti Jožefa Ferjančiča. Iz Goč poročajo: Tu je umrl v starosti 81 let Jožef Ferjančič, oče daleč na okoli znane in velespoštovane rodbine. Pokojnik je bil blaga ^'-^a, ki ni storil ni- komur krivice, dasi je moral kot lastnik velikega posestva mnogo z ljudmi občevati. Posebno ga je odlikovala nad vse globoka vernost. Veliki sprevod je vodil č. g. kn.-šk. duhovni svetnik Gustav Koller ob spremstvu vrh-poljskega g. župnika, erzeljskega in domačega. Pevski zbor mu je v slovo zapel tri nagrobnice, ki jih je zložil njegov sin skladatelj č. g. semeniški namestni vodja Franc Ferjančič. — Umrla je dne 11. jan. v Ljubljani Nežika Uršič, stara 74 let, nekdanja velika dobrotnica dijakov. — Umrli so v Ljubljani: Ana Ko-petzky, vdova železniškega poduradni-ka, 62 let. — Ivan Arnež, pastir-hira-lec, 51 let. — Mihael Markelj, delavec-hiralec, 82 let. — Marjeta Vidic, bivša kuharica-hiralka, 84 let. — Ivan Podobnik, pešec domobranskega pešpolka št. 27. :— Ivana Oblak, pletilja nogavic, 52 let. — Marjeta Ljubič, zaseb-nica, 72 let. — Marija Marinčič, delavčeva žena,-42 let. — Barbara Kimoveo, hiralka, 70 let. — Umrla je gospa Marija Skedl, mati dvornega svetnika in vseučilišč-nega profesorja dr. Skedla, sedaj nadporočnika v armadi. Prepeljana je bila z Dunaja v Št. Rupert, kjer je bila položena v rodbinsko rakev. Stara je bila 80 let. — Umrla je v Zgornjem Bitnju gospa Ivanka Hafnar, soproga mesarja in posestnika, v starosti 33 let. Zapustila je osem nepreskrbljenih otrok. — Požar. Iz Preske z dne 23. dec. poročajo: Sinoči ob 9. uri je pričelo goreti gospodarsko poslopje gospodarja Ovajnarja, podoinače Kosovo. Brizgalne so bile tako jna kraju nesreče. Posebno se je izkazala brizgalna iz Preske, tako da so ogenj omejili na gospodarsko poslopje. Zažgala je hudobna roka. — Zopet ogenj. 15. decembra ob 9. uri zvečer se je zelo posvetilo v Novem mestu. Ljudje so prišli na trg in iz kapiteljske cerkve so gledali ognje-gasci, kje bi li bil ogenj. Vse je mislilo na bližnjo vas Ragors. Poizvedeli pa so, da je gorelo v Kotu obč. Prečna in pogorelo gospodarsko poslopje Janez Gačnik. Zažgala sta do 8 let stara Gačnikova sina. Zakurila sta v hlevu. Češ saj lahko takoj pogasiva, kar se jima pa ni več posrečilo. Zgorelo je vse, vrhu tega tudi dva prašiča, sama pa sta se še pravočasno rešila. Žveplenke je mati pustila na ognjišču, do katerih sta ta dva prišla. — Umrli so v Ljubljani: Marija Obreza .kuharica, 46 let. — Ivan Grabnar, četovodja 27. pešpolka. — Flori-jan Hengstberger, nadomestni rezerv-nik 47. pešpolka. — Viktor Štefanič, rezervni poddesetnik 25. ogrskega domobranskega pešpolka. — Tomo Mi-lin, voznik pci vojaških transportih. — Ivan Sitar, delavec, 51 let. — Josip Koerbler ,pešec 47. pešpolka. — Franc Scheucher, pešec 47. pešpolka. — Josip Savenc, sin mizarskega pomočnika, 9 mesecev. — Karel Baszov, pešec 39. pešpolka. — Ivan Bohovnik, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Marija Mrzlikar, bivša postrežnica, 72 let. — Istvan Bagi, honved. — Ivan Klemenčič, zasebnik, 75 let. — Apolonija Je-rančič, hiralka, 84 let. — Zimski šport v Bohinju in na Bledu. Na več prošenj iz Trsta in Gorice je Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem v Ljubljani vse potrebno odredila, da se tudi letos kljub izvenrednim razmeram more gojiti zimski šport. Sankališče v Bohinjski Bistrici je odprto, .kakor zadnja leta. občina Wildenwart (na Bavarskem), kot sin kmečkih starišev, ki še žive. Šolal se je novi škof najprej v Roser.-heimu, kamor so se bili njegovi stariši preselili; po III. gimnazijskem razredu je bil pa sprejet v benediktinski zavod sv. Petra v Solnogradu in obiskoval gimnazijo "Borromeum", kjer je leta 1890. z odliko prestal zrelostno izkušnjo. Bogoslovne študije je dovršil v celovškem semenišču in bil 22. julija 1894 istotam posvečen v mašnika. 14. avgusta 1914 je nastopil- svojo prvo dušnopastirsko službo kot kaplan pri Sv. Lenartu v Lavantinski dolini; marca leta 1896. je bil poklican v Keller-berg kot župni upravitelj. Od tu ga je knezoškof dr. Kahn poslal na solno-graško vseučilišče, kjer je leta 1901. promoviral za doktorja modroslovja; naslednje leto je dobil profesorski na-:slov. Kot učitelj je deloval na višji gimnaziji v samostanu sv. Pavla,- Dr. Hefter je pa kmalu močno obolel na živcih; prosil je za državno službo in bil leta 1903. imenovan za profesorja v Riedu na Zgor. Avstrijskem. Leta 1904. je stopil v nižjeavstrijsko deželno službo kot profesor na realni in. višji gimnaziji v Klosterneuburgu, kjer je deloval deset let. Jeseni leta 1914 je bil dr. Hefter poklican na deželno realno in višjo gimnazijo v Moedlingu, kjer je deloval do svojega sedanjega imenovanja za celovškega knezoškofa.) — Ranjen z bojišča se je vrnil v Celovec ljubljanskemu 17. pešpolku pri-deljeni podpolkovnik pl. Maschke. O-kolu Božiča je bil- 17. pešpolk 16 dni neprestano v boju. Imel je mnogo izgub. — Umrla je v Celovcu vdova gospa Elizabeta Trabesinger, stara 75 let. j^ANAl ŠTAJARSKO — Iz seznama izgub št. 96. Nadporočnik Ješovnik Feliks, 7. dom. "p., 9. stot., iz Št. Ruperta pri Mariboru, mrtev (26.—10. do 31.—10. 1914); stotnik Petschauer Albin, 91. pp., ranjen. — Za nadzornika telovadbe je- ime novan za tekočo funkcijsko dobo g. dr. Josip Tominšek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru. V njegovo področje spa Kranjskem, v Dalmaciji in na južnem Tirolskem. — Umrl junaške smrti. Nadporoč nik pešpolka št. 30. Pavel Bicek, sin c. kr. nadgeometra v Mariboru g. An tona Biceka je v rezervni bolnišnici v Novem Sandecu umrl na ranah dobljenih na bojišču. Njegovega brata okr. komisarja pri dež. vladi v Ljubljani rez. poročnika dr. Fr. Biceka, ki se je boril na južnem bojišču, pogrešajo — Junaške smrti je umrl major 2. bos. here, pešpolka Avguštin Vodepp, ki je bil že nad 10 let upokojen. V vojno službo je bil zopet vpoklican dne 30. avgusta. Poverili so mu poveljstvo 33. črnovojniškega bataljona. Na severnem bojišču je bil dne 13. dec. smrtno nevarno ranjen. Rajnika so prepeljali v Celje . STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«0 in firnežev. Izvršujejo se v »a bar varska dela ter obešanje stenskeik. papirja po nizkih cenah. 120 Jefferson St JOLIET, XIX N. W. telefon 556 WALTER R. PADDOCK. A. W. FLEXER, lekmr. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih okrepčil in mazil. — Veliki kraški vodovod. Ogromni vodovod za ves goriški Kras je sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Bistrica, ki se bo umetno dvigala kakih 250 metrov visoko, kjer prične vodovod za goriški Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (rezervoarja) in po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50,000 prebivalcev je proračunjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov. Skupni potrošek bo znašal okroglo 8,-700,000 kron, h katerim naj bi prispevala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) Deželnozborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico, so razpravljali o tozadevnih predlogih in napravili sklepe, ki zagotavljajo izvršitev te velikolepe naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37,-0Q0 K, kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, k ijih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača—Povir—Sežana—Tomaj—Kranjavas—Komen. II. Divača—Lokev—Bazovica — Padrič — Opčina — Prosek — Gabrovica—Šem-polaj — (veja na Nabrežino) Mavhi-nje — Cerovlje. III. Divača—Senožeče itd. — Nagloma je umrl v Gorici laški odvetnik dr. Biasotto. Bil je prej sodnik, služboval je tudi v Sežani. Znal je dobro slovensko in bil v narodnem pogledu konciljanten. — V srbskem ujetništvu v Valjev« je praporščak Anton Benčina iz Ro-jana, bivši slušatelj na akademiji Re-voltella. — Odvetniški izpit je napravil v Trstu g. dr. Vladimir Orel, odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Novaku v Gorici. — Obsojen bivši redar. V Trstu je bil bivši redar 35 let stari Josip Kuret doma iz Ricmanj, obsojen na dve leti težke ječe radi nasilja. — Smrt med spanjem. Na starega leta dan popoldne je v Gorici nenado ma umrl stolni kanonik msgr. Iv. Tre visan, star 68 let. Zjutraj je še bral sv. mašo, po kosilu je šel počivat in se ni več zbudil. — Obsojen vojaški begun. Pred vojaškim sodiščem v Gorici« je bil obsojen učitelj Rizzatto iz Furlanije, ker se je pregrešil proti vojaškim postavam s tem, da je druge navajal k begu. Prepeljali so ga z vojaško eskor-to v Ljubljano. HRVATSKO. OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) 1210 N. Chicago St. JOLIET. Razvaž&mo hitro na vse kraje mevta. KOROŠKO. — Zgradba tovarne za izdelovanje železniških voz v Brodu. Uprava ogrskih državnih železnit namerava ustanoviti v Brodu na Savi tovarno železniških voz, ki bi izdelala letno okoli 300 voz. Občina Bred je izjavila, da je pripravljena zgradbo tovarne tudi materijalno podpirati. — Novi krški škof. Dunaj, 9. januarja. (Kor. urad.) Današnja uradna "Wiener Zeitung" javlja: Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval profesorja na deželni realni gimnaziji v Moedlingu dr. Adama Hefter za krškega knezoškofa. — (Novi krški škof dr. Adam Hefter je bil rojen 6. decembra 1871 v Prienu ob Chiemskcm jezeru, HIŠA S V SOBAMI NA 316 VINE St., Joliet, se proda za $1350, ima vodnjak in sisterno. 2t J. P. KING & 0bwc.tv.18°n Lesni »»♦»»»»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blag* V" \ tf! i :' ., -z a ■ -•psfeSW'.'i ., Vi-5•- S GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. leta 1610 Slovenian Liquor Co. Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiuiiuiuiiimiuiiuiiiiiiiiiimiiiimiHiimiimiiii? Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA U " KRON. Vložen denar obrestuje po 41 brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOft. TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do MILIJONOV KRON. VSAKU IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI 1A» KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANU* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki ■ Vaš denar. A fi -STRANI OBSEGA-- 4 j U veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen m slovenski narod na podlagi dragih moJOi •lovensko-angleikih knjig a prinčenje ANGLEŠČINE BREZ UO-TELJA Vsebina knjig« j«: Slov.-Angl. SK>vnk», V««M«S ri. Angleška piaav«. Spi*>vanj. p«*m, K«ko m po«mm **«ln« pisma od rojakov lirom Amerike jo, da je to edina knjig* bre* tate« nebi smel biti nobeden a Cena knjige v platnu trdo vesaae je $2.00, ter M dobi p*i: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski- katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSK0-AM. TISKOVNA DRU/.BA Inkorp. 1. 1899. w lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon: Chicago 1 00. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1:00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1S0 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinoi«. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa »e se oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111, Advertising rates sent on application, Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, HI., under the act of March 3rd, 1879. 16, 7. 20—22). Tudi nam ne bo neprenehoma solnce sijalo; ura žalosti in trpljenja se nam bliža. Da nam v zveličanje bo: 1. V sveta voljo božjo se podajmo. Tako je storil Jezus na gori Oljski. Tako so .storili svetniki, tako vsak modri kristijan stori. 2. Potrpimo voljno, kar nam Bog v našo poskušnjo pošlje ali za pokoro, ali za večjo popolnost in lepši venec v nebesih. '"Blagor človeku, ki skušnjavo potrpi" (Jak. 1, 12). — Ni svetnika nebesih, kateri bi ne bil hodil po stezi trpljenja. Kdor nevoljno trpi, ključ nebeški zametuje; križ je ključ svetih nebes. "Tudi Kristus je moral trpeti in tako v .svojo čast iti" (Luk. 24, 26). 3. Posvečujmo svoje trpljenje Bogu v čast in v zveličanje svoje duše po molitvi, ona je žlahtno hladilo za ranjeno srce. "Je kdo žalosten, naj moli", veli sveti Jakob. Se nam trpljenje množi, zdihujemo: "Gospod, če nam trpljenje množiš, pomnoži nam tudi potrpežljivost!" (Sv. Pij V.). Tako bo njim, ki Boga ljubijo, vse v dobro izišlo. Konec. Veselje in žalost se menjata kakor dan in noč. Ni ga pod soln-cem .stanovitno srečnega. Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša; tolažimo se v trpljenju s pri hodnjim veseljem, da ne obupamo; za dežem vselej solnce pride, naj nas trpljenje poboljša. Skoraj se bo tudi nam žalost v veselje premenila in veselja našega nam ne bo nihče vzel. Amen. CESAR FRANC JOŽEF OTROKOM SVOJEGA CESARSTVA. (Poslovenil Rev. J. P.) CERKVENI KOI-EDAR. 14. febr. Nedelja Valentin, muč. 15. " Pondeljek Faustin in Jovita. 16. ^ar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) dramatično društvo, ki bi bilo združe-no s Pevskim zborom, gotovo nov ponos Slovencem v naše j naselbini! Le orajžno, fantje in dekleta, ne ustraši; ® se truda, ampak vsi se polnoštevilno pklenite novega društva; tisti pa, ki za petje vstvarjena grla, se vsi oklenite trdno pevskega zbora. Ob- da se mora samemu sebi sme-Po njegovem prorokovanju bi ^vstrije že zdavnaj nikjer ne bilo, bi morala izginiti iz zemljevida. Pa ^ motite, vi gg. okoli G. N. in vaši kakJ6ni dopisniki- Avstrija še stoji, zal °r.ska'a sredi morja, v katero se ^ 'etujejo velikanski valovi in se raz-v j 0 ob "jej. Tako si bodejo tudi stri'S°Vr?žniki razbili glave nad Av" ma ° ('ltate'ji naj vzamejo vojno staf°iV r°ke in si naj" °gledai°. kako kol k - ne Črte" In sprevideli bodete, že h r6 resnice na tem- Res so Rusi boin V GaIic'j° 'n Bukovino. Ali umi--SreČa j'h je zapustila. Sedaj se tn0r P°vsod nazaj. Kmalu bodejo zapustiti Lvov, menda iz "stra- Lodz1 OZirOV"• kakor so na primer tri n ' 1 Przemyslom si že bod ese kakšnega miš-v dvnr° ™Jaki- Imel je tudi nagovor trije t.,?"'- društva sv. Barbare in še ti temu Snjl rojaki- Nimam nič pro-zakaj ' Sam° t0 '5e nam čudno zdi, mi udel^r iS° naznanili- da bi se tudi hude „ !? Najbrže so se bali pre-SlovenrPOZlcije' Ko bi nas bili vse bi ne „ p°vabili. jaz dobro vem, da vence v,,' Plsati' da je večina Slo-v tukai »o i:__ »r . . nam je pot spet odprta. Ali ni res, dragi gospodje, kaj? Mogoče bode kakšno od ruskega in 'srbskega duha pijano — osle kritizira lo moj dopis. Temu naprej povem, da se naj z glavo v steno zaleti, mogoče se mu bode drugače zasvetilo. Sedaj pozdravljam vse pametno mi sleče rojake in vam kličem: Živela Avstrija, naša mila domovina! Toliko za danes, prihodnjič več. F. D. 'ey 1 , " "I JC VCtl tla JIU" ti eospodieVč Iiga Ne vem> zakaj to l'go? I olgo ne začnejo s to,iko i,- skozi štiri mesece je že nič! y'^renja, storilo »se še ni pa Se bo bo * da čakaj° gospodje, kam strija inJ"a sreča obrnila, ker če Av-g0sPodje temc,ja zmagata, bodejo ti suknjo ~ 151111,1 svojo spomenico pod lji' "aj vsalP°minjam vas' dragi čitate-časonis; Pwsamezen rojak, ne glede Sej°. sam drUge hujskače kaj pi-kaj mu ® Premisli PO svoji pame-}a jaz VeJe,Avstrija hudega storila? v v An, JC tukaj 90 odst- r°ja" n: -2en s " , ' od katerih vsak posa-Premislite "la kaj Pr'tožiti. Če tako ®Prevideli iP° SVoji pameti, bodete • h teb nkr t 'e slepo orožje v ro- * domo".fnBkri^čev i„ izdajalcev svo- . —'"ovine r- "-uajan-cv svu- Vstrija t *-e se je tem gospodom Satni ne m zamerila, zakaj se pa > hujSCUJe,0? ZakaJ drugo Ijud- strijo? p zrave». katero ni čez Plti ^r dela? ' "e dajte se pres'e Pameti! t;!! VSak po svoj' zdravi ati za H J ■ dolarje, katere mislite ?tr°ke v ® ' Je b°ljše da jih za uboge ?.°vek, kat ro domovino pošljete. Tak kjer mu io ,fvojo mi'o domovino, da t'06 ka' ^kla, izd aja, ni vre-!.al°sti ote„, Ja nosi in solnce mora Je 111 roja et' nad njim. Naši bra-Pravljeni ri ' V SUri domovini so pri-°m°vino Ai-Zadnj0 kapljo krvi za V kar oni f r,VI bi jim pa t° Prodali, , Prašal bi v žrtvujejo! Poglej! :V,strii'ski v,, ': zakaj pa ne predložit? K-htevate II. spomenico in od nje r! Več roi,i °no,nijo- za kar vem da t°dgovor e pr'dobili, kakor tako? S1"1 Sospodn k" Najbrže i1-' veliko ft tla prevrV-niCd Vami- ''at«=rim so li°de'0 sS - V Avstriji in se ne laskih uh' izprehajatiVo ljub-'a,boljžeU'Cah- Zato si pa mislite: s 'o vlado proč, potem Meadow Lands, Pa., 6. febr. — Dragi mi g. urednik: — Od povsod berem dopise, samo iz naše naselbine so v Amer. Slovencu nobeden ne oglasi. Zato Vas prosim, gospod urednik, za malo prostora v Vaših predalih. Ravno pri nas so same premogove jame, ki pa nič kaj dobro ne delajo; nekatere delajo po 2 do 4 dni na te den, nekatere pa popolnoma počivajo. Torej, semkaj naj rojaki ne hodijo de la iskat, zakaj ga v resnici ni. — Da bi že res skoraj prišli tisti srečni zlati sociališki časi! Tako uči "Proletarec*, da takrat ne bo več brezposelnih, ne bo več pohabljenih, ne več siromakov; tudi ne bo več nobene jeze in nevošč-ljivosti. To pa bo res moral biti sv. raj! Ni dolgo od tega časa, kar sem bral v Proletarcu, da kdor je katoličan, je tudi lahko socialist. No, sem si mislil, saj Proletarec ni tako hudoben, kakor eni pravijo; no, pa sem se hudo motil. Videl sem dopis iz naše našel bine, pisal ga je eden iz Šmihelja na Notranjskem. Ko sem ga bral; so se mi kar lasje ježili, tako obrekovanje in laži, da je gre^za. O Ti ubogi duhovnik, koliko jih moraš Ti slišati: "črni krokarji", "črnosuknježi" i. t. d. Zakaj ne oblečejo duhovniki rujave suknje, da bi jih ne zasramovali s črnosuknježi! Čudni ljudje so naši socialisti. Zmerom jim je f.. na ustnicah; pa ko pride krst, pa lazijo okoli f.... kot maček okoli vrele kaše. Kaj ga potrebuješ, če vere ni? Saj otroku lahko daš ime plaveč, rujavec, belec itd. No, ko pride zopet smrt, pa zopet f.. .. Če pa duhovnik odpove cerkvene obrede, po vaše: f.. ceremonije, pa se zopet hudujete! No, vidite, da ko bi on delal vse za denar, bi ustregel vaši želji, pa bi nekaj desetakov v žep potisnil, kaj ni res? No, well, pa saj vi niste toliko hudobni, ne! Edino to je: zaslepljeni ste s tistimi vašimi "cajten-gami", to je vse. Zakaj poglejte no: Ko kedo umrje, če že prav po duhovnika ne pošljete, vendar mu prižgeste blagoslovljene sveče, zraven njega postavite Kristusovo razpelo, zraven njega stoji kropilnik z blagoslovljeno vodo, v roke mu daste rožni venec, na krsti je pribito Kristusovo razpelo. No, poglejte vse to: če bi vi prav nič ne verovali, čemu bi bilo vsega tega potreba? Saj niste toliko hudobni, le slabi listi so vas zaslepili! Za tojia ni vam druge pomoči, če hočete srečno živeti in umreti: nazaj, nazaj k Bogu ,nazaj k sv. cerkvi, nazaj k pravi katoliški veri, ker narod brez Boga in vere nima obstanka! Tedaj, ko bi Proletarec imel kaj več soli v glavi, bi tacih dopisov ne smel priobčiti v svoje "cajtenge", ko večkrat pišfe: vsak katoličan je lahko socialist. Za Glas Svobode že ni zamere, ki sam pove, da nič ne veruje. Na "Ave Maria" se pa "ci-cilisti" strašno jezijo, zato fcer jih včasih malo za lase "pocuka". Torej dragi nam A. S., želimo si, da bi nas bolj pogosto obiskoval; najrajši bi videli, da nas bi vsaki dan, zakaj zelo se nam dopadeš; samo nekaj pa pogrešamo, kaj? Drobtinic! Srčen pozdrav! Ker se pa ravno bavim s socialisti, ostanem tudi jaz za danes Socialist. Pittsburgh, Pa., 7. febr. — Cenjeni mi list Ain. Slovenec I Prosim vas, da priobčite nekoliko vrstic v našem pri-1 j ubij enem l^stu za pojasnilo zavednim katoliškim domoljubom svoje mile države. Mi hočemo živeti po zgledu naših pradedov! Leta in leta so se skrbno bojevali za obstanek svojih potomcev. Kaj smo učakali današnje dneve? Med nami se je povzdignil strašen vihar, da hoče ono vse, kar je svetega po božji volji, uničiti, naš celi avstrijski narod. Mi se nočemo z vami prepirati, ki ste največje izdajice naroda. Vi ne delate za korist svojega naroda, Vi ste mislili slovenski narod posoliti in svoje žepove napolniti s težkim trudom trpečega delavca. Kdor vas ljubi, naj vam da, kolikor premore, saj se bode pokesal za neumnost. A zagotovljeno pri na's, da o vaši "ligi" se ne bode niti sanjalo, še manj v zgodovini pisalo one države, katera se bojuje za svojo posest. Ako je sovražnik ne zmaga, ne odpusti za ped zemlje, da vsi newyorški preroki pridete na kolenih in padete pred avstrijski prestol. Naši avstrijski korenjaki hočejo, da si ohranijo zgodovino in največje hrabrosti naših pradedov. Preroki vprašujejo, celo preklinjajo vladarja, da zakaj ga Bog drži na prestolu! Neumnež, kaj se hočeš Bogu upirati, da ti vse bolj veš, kakor On, ki vse tehta z enim prstom? Praviš, da Bog ne pomaga, da preveč topovi grmijo! Poslušaj, Bog mu pomaga, kdor ga ljubi, On je vsemogočen. Po vaše ne bode nikoli, kakor si vi mislite. Avstrija bi že razpadla na vaše »strašne sanje, pa še ni in ne bo. Prerok v št. 28 Glas Naroda in njegovi dopisniki so trdo uverjeni, da jim bojo Avstrijci na roko. Celo poziv-ljejo duhovščino, da jim je najbolj na njihovi strani! Dobro došel prerok, spomni se na Zvezo slovenskih katoliških duhovnov, kako si tepel s svojimi peruti doli zvezo! Sedaj _se delaš prijaznega prijatelja. Amerikattskemu Slovencu želimo dober uspeh, da bi izhajal vsak dan med slovenski narod. Bodite pozdravljeni, čitatelji Am. SI.! Jožef Simčič. Waukegan, 111., 7. febr. — Prosim, g. urednik, odstopite mi malo prostora in priobčite ta mali dopis. Delavske razmere so se malo zbolj-šale. Tukajšnja žičarna je začela o-bratovati tudi ponoči. Dosti seveda ni boljše, ker niso še vsi oddelki zaronali; pravijo pa, da bodo še vsi ostali oddelki v kratkem zaronali. Seveda ni svetovati rojakom semkaj hoditi dela iskat, ker so cele trume brezposelnih delavcev in ne morejo dela dobiti. Dne 14. februarja tega leta priredi tukajšnje Sam .podp. društvo Vitezi sv. Jurija veliko veselico in predstavo v Matt. Slanovi dvorani. Igrali bodo namreč dve zanimivi igri, polni zdravega humorja: "Kazen ne izostane", v štirih dejanjih, in enodejanko "Ne kliči vraga". Igri sta povzeti iz do mačega življenja in sta polni zdravega humorja, kar že sam naslov igre pove, da je v resnici mnogo smeha in zaba ve. Ker so uloge v dobrih rokah, je upati dobrega uspeha od igralcev in obilne udeležbe od občinstva. Po igri bode ples in prosta zabava. Ker je to zadnja nedelja pred Pustom, bo tudi na razpolago mnogo slavno znane "špehovke". Zatorej naj nihče ne pozabi priti v nedeljo v Matt Slanovo dvorano! Pozdrav vsem skupaj. Matija Ivanetich. V POJASNILO. Kakor je slavnemu slov. občinstvu že znano, sem bil podpisani izločen iz K. S. K. J. Tudi je bilo poročano radi katerega vzroka, ki je sicer jako še-past, vendar vzrok je vzrok, makari je' iz srobotja zvit. Ker pa želim, da bo vsakdo, ki se za to stvar zanima, ali če se tudi ne zanima pa je čital ali slišal, tudi od moje strani dobil potrebno pojasnilo, da ne bo napačno'informiran, hočem na tem mestu razviti celo zadevo v pojasnilo. Kakor že znano, sem dobil pismo iz urada K. S .K. J. dne 16. jan., na katero sem odgovoril. Vse to je bilo že pbjavljeno. Tudi* je bilo objavljeno, da še nisem dobil nobenega odgovor* ali pojasnila v odgovor. Celo zadevo torej odbor pr'ezira ali ignorira. Po raznih opravkih sem se mudil v v glavnem mestu države Illinois dne 18 .jan. in sem se istočasno.tudi pritožil v državnem Insurance Departmen-tu radi nepravilnega postopanja gl. odbora K. S. K. J. napram meni v tej zadevi. Obljubljeno mi je bilo, da se bo zahtevalo pojasnilo in da se mi bo stvar pojasnila. Nekoliko časa potem sem prejel od Insurance Departmenta države Illinois sledeče pismo, katero tu (in part) priobčim čitateljem(icam) v pojasnilo: January 26, 1915. Mr. Joseph Klepec, Joliet, Illinois. Dear Sir: I am this day in receipt of a communication from Mr. Paul Schneller, President of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union ,with reference to your expulsion from said society. For your information I herewith hand you copy of Mr. Schneller's communication. * * » Yours truly, RUFUS M. POTTS, Insurance Superintendent. COPY Calumet, Mich., January 25, 1915. Hon .Rufus M. Potts, Ins. Superintendent Springfield, 111. Dear Sir: In answer to your letter of the 18th inst. in regard of the expulsion of Joseph Klepec of Joliet, 111. who made a statement to you that he was expelled from the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union without any reason and illegally, can say to you that the said Joseph Klepec was tried by the Supreme Board of Jurors of the said Grand Carniolian Slovenian Catholic Union and found guilty of publishing or caused to be published circulating and distributing defamatory articles in the newspaper called Amerikanski Slovenec. The verdict of the above said board of Jurors was as follows, to-wit: Whereas we the board of Jurors of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union found that Brother Joseph Klepec of Joliet, 111. did publish, distribute and circulate or caused to be done so defamatory articles on several occasions, and Whereas the said Joseph Klepec made verbal statements on several occasions which were malicious and injurious to the said society, therefore on motion made by the Chairman of the said board of Jurors and properly seconded the said complainant was found guilty and adjudge to be expelled, the said action was taken in conformity of the rights given said board in the charter granted the said society by the State of Illinois and with the conformity of its by-laws, Article 6, Paragraph 72 on page 138. Hoping that this will be a sufficient information to you in this matter I remain Respectfully yours, (Signed) PAUL SCHNELLER, President of K. S. K. J. Kar se glasi po slovensko: Dne 26. jan. 1915. Gosp. Josip Klepec, Joliet, III. Cenjeni: A Danes sem prejel dopis od g. Paul Schneller, predsednika K. S. K. J. glede Vaše izločitve iz imenovane organizacije. Za Vašo informacijo Vam tem potom podam izpis g. Schneller-jevega dopisa. * * * Vam udani RUFUS M. POTTS, Insurance Superintendent. IZPIS Calumet, Mich., 25. jan. 1915. Hon. Rufus M. Potts, Insurance Superintendent, Springfield, 111. Cenjeni: — V odgovor na Vaše pismo z dne 18. t. m. glede izločitve Josipa Klepec iz Joliet, 111., ki se je pred Vami izjavil, da je bil izločen iz K. S. K. J. brez kakega vzroka in nepostavno, Vani morem reči, da je bil imenovani Josip Klepec zaslišan po glavnem porotnem odboru imenovane K. S. K. J. in pro-najden krivim priobčenja ali da je povzročil priobčenje, cirkulacijo in distribucijo nedostojnih člankov v listu, imenovanem Amerikanski Slovenec. Razsodek gori imenovanih porotnikov je bil sledeči: Ker smo mi porotniki K. S. K. J. pronašli, da je brat Josip Klepec iz Jolieta, 111. priobčil, distributiral in cirkuliral ali povzročil isto nedostojnih člankov ob večkratnih prilikah in Ker je imenovani Joseph Klepec ob večkratnih prilikah govoril in izrazil več žaljivk, ki so zlobne in škodljive za imenovano organizacijo, zato je na predlog predsednika imenovanega porotnega odbora, pravilno podpiranega bil imenovani pritožitelj spoznan kri1 vim in, da se ga izloči, kar se je zgodilo z ozirom na pravice, dane imenovanemu odboru v charterju, ki je bil podeljen imenovani organizaciji od države Illinois, in z ozirom na nje pravila, člen 6, točka 72 na strani 138. Upajoč, da Vam bo to/zadostno pojasnilo v tej zadevi, ostajam s spoštovanjem Vaš (Podpisan) PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. K. J. V odgovor na gorenje pismo in pojasnilo od Insurance Superintendenta sem napisal in poslal sledeče pismo: Joliet, 111., Feb. 2, 1915. Hon. Rufus H. Potts, Ins. Superintendent State of Illinois, Springfield, Illinois. Dear Sir:— Yours of January 26th, 1915, at hand, and contents carefully noted; also the copy of the letter written to you by Mr. Paul Schneller, President K. S. K. J. . Accept my thanks for both. In his letter to you Mr. Schneller wrote in part: 1) "the said Joseph Klepec was tried by the Supreme Board of Jurors, etc.", and he further, in the above referred letter: 2) "the said complainant was found guilty, and adjudged to be expelled, the said action was taken, etc., with the conformity of by-laws, Article 6, Paragraph 72 on page 138". In regard to the first above quotation I will say that it is not true, and that I was not tried. Though, while my business office is the closest neighbour of the K. S. K. J., and was practically at the time of their meeting few feet away (next door"), I did no have the slightest thought that they were going to take any action against me, as they never told me a word in regard to the matter. I did not know anything about it until the next day (Jan. 15th) when their meeting adjourned when one of my friends told me, and when I received the official notice on the Jan. 16th. In my estimation it is unlawful for anyone to give untrue statements to any public official, and I consider Mr. Schneller to be violating this in giving you untrue information. In regard to the second above quotation I will say that it seems improper for anyone to quote any other but those by-laws which were in force at the time of violation. The article to which they are referring was published on the 11th day of December, 1914, at which time the by-laws in force in which there is no such a thin£ as any Article 72 on page 138. I here enclose the copy of the bylaws, 'showing that the page referred to in Mr. Schneller's letter to you appears to be blank; I also enclose the copy and translation of their notice to me, and my answer and demand, which up to the present time has been ignored by them in every respect. And I hereby send you the copy of their official newspaper in which the records of my case was published among other proceedings, translation thereof attached thereto. I am writing you this letter and am sending you this information to show you the manner in which I have been dealt with, and believing you to be the proper authority to appeal to, I respectfully ask you to give this matter your consideration. Thanking you in advance for any and all courtesies extended to me, I beg to remain Yours very truly, JOS. KLEPEC, Joliet, 111. Kar se glasi po slovensko: Joliet, 111., 2. feb. 1915. Hon. Rufus M. Potts, Insurance Superintendent drž. 111., Springfield, 111. Cenjeni: Vaše pismo z dne 26. jan. 1915 sem prejel in vsebino pazno prečital; isto-tako izpis pisma, ki Vam ga je pisal g. Paul Schneller, predsednik K. S. K. J. Prejmite mojo zahvalo za oboje. V svojem pismu g. Schneller piše deloma: 1) .. ."imenovani Josip Klepec je bil zaslišan po glavnem porotnem odbo ru" itd., in nadaljuje v omenjenem pismu: 2) ... "imenovani pritožitelj je bil pronajden krivim in obsojen, da se ga izloči, kar se je zgodilo itd. v soglasju s pravili, člen 6, točka 72 na strani 138." Glede prvega citata rečem, da ni resničen in da nisem bil zaslišan. Dasi je moj poslovni urad najbližji sosed K. S. K. J., in sem bil skoro ves čas njih seje le nekoliko čevljev vstran (bližnja vrata), nisem imel najmanjše misli, da bi bili kaj storili proti meni, ker mi niso nikdar javili niti besedice glede te zadeve. Jaz nisem vedel ničesar o stvari, dokler mi ni prihodnji dan (15. jan.), ko je bila njih seja zaključena, eden mojih prijateljev to povedal, in dokler nisem dne 16. januarja prejel tozadevno uradno obvestilo. Po mojem mnenju je nepostavno za vsakogar, da bi dajal neresnične podatke kateremu javnemu uradniku, in jaz sem mnenja, da je g. Schneller kršil postavo s tem, da Vam je dal neresnično pojasnilo. Glede drugega citata (iz Mr. Schnel-lerjevega pisma) rečem, se mi zdi nepravilno, da kdo citira katera druga kot ona pravila, ki so bila pravomočna ob času kršenja. Članek, na katerega se so ozirali, je bil objavljen 11. dec. 1914, in ob tem času so bila pravila pravomočna, v katerih ni najti točke 72 na strani 138. Priloženo Vam pošljem izvod pravil, ki kažejo, da je stran omenjena v g. Schnellerjevem pismu popolnoma gola. Istotako priložim njihovo pismo ali naznanilo s prestavo, ki mi so ga po'slali, in moj odgovor z zahtevo, ki je bil do zdaj od njih vsestransko ignoriran. In priloženo Vam pošljem izvod njihovega uradnega lista, v katerem je priobčen zapisnik mojega slučaja med drugimi zadevami; prestava istemu je prilepljena. To pismo Vam pišem in pošiljam to pojasnilo, da Vam pokažem, kako se je z mano postopalo. In ker sem si v svesti, da ste Vi prava avtoriteta za pritožbo, Vas uljudno vprašani, da to 2adevo pretresete. Zahvaljujoč se Vam vnaprej za vsako in vse naklonjenosti, ki mi jih podajate, ostajam Vaš prav zvesti JOS. KLEPEC, Joliet, III. ♦ * * Upam, da je zdaj cela zadeva vsakomur dovolj jasna. Iz vse te afere je razvidno šest resnic: 1) Da dozdaj ni nobenih pravih vzrokov in ne dokazov za mojo izločitev; 2) da sam predsednik porotnega odbora, g. Kraker, ni verjel tožbam, temveč je stavil svoj predlog le pod pogo-. jem, "če se mu dokaže"; 3) da ni imel nihče pravice izločiti me in da je predsednika Schnellerja izjava neresnična, ko je pisal, da sem bil zaslišan po porotnem odboru in da je po zaslišanju predsednik porotnega odbora predlagal izločitev, ker resnica je, da nisem bil zaslišan; 4) da se ! oji predsednik Schneller javnosti razložiti vzroke in točko pravil po kateri bi jaz to zaslužil. Pa tudi zapisnik sej gl. odbora se vse drugače glasi, kakor pa g. Schnellerjevo pojasnilo na Insurance Superintendenta; 5) da je najboljši dokaz, da je oni član, ki je pisal oni dopis dne 1'. At<., prav imel, ko je pisal: "Pa vendar se najde kakšna pasja vera, ki misli, je Schneller nekak bog, ki ga b« odrešil. V žlici vode bi te vtopil, če more, ako mu ne slediš in če se drzneš iti svojo pot"; 6) da je cela stvar skovana in iz trte ali srobotja zvita ,ker ima par osek 'piko" na mojo malenkost, in da sem bil izločen brez zaslišanja. To pa ni izločitev temveč je, kakor pravi As?e-rikanec: "Railroading" in jaz nisei* bil izločen temveč sem bil zavratno "railroaded out of the organization", kar je isto kot, če bi me bil kdo oropat llletnih prihrankov. Ako je tako postopanje moško in bratsko, potem več ni krivice na svetu. Še morilca se mora po postavi zaslišati, a v tem slučaju p* brat brata ugonobi brez zaslišanja. * * * Konečno omenjam, da sem celo zadevo predložil svojemu advokatu, ki se začudil takemu absolutizmu. Jos. Klepec. je Cenj. naročnikom. Od c. in kr. konzula v Chicagi smo te dni prejeli obvestilo, da je našem« listu zopet dovoljeno v Avstrijo, kakor pred vojno. Onim cenj. naročnikom, katerim še ni bila potekla naročnina, bomo list pošiljali v nadi, da isto kmalu ponove. Priporočujoči se za zopetno naroč-bo, smo ^ spoštovanjem I Amerikanski Slovenec. zaslugi. io t; for tj 5c P.lorlll«d™i Co. ŽITO IN DRUGO PIČO ZA KO-koši, gosi, race in svinje dobite pri nas ,tudi žagovino, seno, slamo, oves in moko. Fogerty Big Feed Storey 609 N. Collins St., Joliet, 111. Chicago telefon 1223. 24 POZOR ROJAKI! ŽELIM KUPITI čevljarsko obrt, ali mali shoe store. Ako bi kdo rad prodal al viedel kateri za tako priliko, naj se javi s pismom, za kar bodi že naprej lepa hvala. Frank Strnad, Box 15, Is-saquah, Wash. 2t FARMA NAPRODAJ 40 akrov zemlje v slovenskej naselbini eno četrt milje od šole, 2 in pol milje od mesta. Farma je dobra ii» ravna, na njej je hiša in stala,- Jako lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na 8 let. Več, pove: Jos, Moravanski. Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m. DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dra-gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je dozdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih na-eden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: \FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York. Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. lmo—ev. is. »Z .A.« PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijslro tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) In prišlo je res do tega, da je Stanko v naslednjih dneh, da bi Nelko re šil smrti lakote, prosjačil. Vselej ni kilo brez uspeha. Včasih mu je dal kak prejšnji vojak ali častnik egipčanskega kedive nekaj piastrov ali posušenih fig in mu je obljubil, da mu bo dal še jutri. Nekoč je zadel na misijonarja in na redovnico, ki sta poslušala njegovo pripovedovanje in se razjokala nad usodo otrok. In, dasiravno sama trpinčena od lakote, postregla sta vendar z vsem, kar sta mogla. Obljubila sta mu tudi, da ju bosta obiskala v šatorih in drugega dne sta res prišla, misleč, da se jima morda posreči vzeti otroka .dokler pošta ne odide, k sebi. Toda Gebhr in Hamis sta ju nagnala s korobačem. Drugega dne ju je Stanko spet srečal in dobil je spet mrvico riža in dva praška kinina, katerega mu je misijonar naročil, naj ga shrani kolikor mogoče skrbno, ker je vedel, da ju čaka v Fašodi brez dvoma mrzlica. "Sedaj pojdeta," govoril je, "ob raz-livu belega Nila ali med takozvanirrji sudi. Reka ne more svobodno teči proti jugu, ker jo ovirajo povodnje rastline, ki rastejo bujno v tej južnih krajih. Radi tega se razliva čez svoje bregove in tvori obširna okužljiva močvirja, kjer vlada neprestano mrzlica in ne prizanaša nikomur, niti domačinom zamorcem. Zlasti se varujta spati ponoči na goli zemlji brez ognja.' "Rada bi že umrla," odvrnil je Stanko z globokim vzdihom. Nato je misijonar dvignil svoj izsušeni obraz, molil nekaj trenotkov, potem pa prekrižal dečka in rekel: "Zaupaj v Boga! Nisi ga zatajil, torej bo nad tabo njegovo usmiljenje in varstvo." Stanko je poskušal ne samo prosjačiti, ampak tudi delati. Nekega dne je videl množico ljudi, ki so delali na prostoru molitve, ter se jim je pridružil in začel prinašati glino na ozidje, s katerim je imel biti obdan prostor. Ljudje so se mu smejali in ga suvali, toda zvečer je stari šejk, ki je nadzoroval delo, mu dal dvanajst dateljev. Stanko je bil tega plačila neizmerno vesel, kajti datelji so tvorili poleg riža edino zdravo hrano za Nelko in bilo jih je v Omdurmanu vedno težavneje dobiti. Prinesel jih je torej s ponosom mali sestrici, kateri je dajal vse, kar je mogel dobiti, sam se je pa hranil cel teden skoraj edinole z duro, katero je da mo/a umreti med potjo, ako ne pod korobačem Gebhra, pa vsled opešanja. Na srečo je Grk, ki je imel dobro srce, prišel na večer obiskat otroka in se poslovit, obenem ju pa tudi preskr bet na pol. Prinesel jima je tudi ne kaj praškov kinina, razen tega še ne koliko steklenih koral in nekaj živeža Preti vsem pa se je, ko je zvedel o Idrisovi bolezni, obrnil k Gebhru, pa tudi k Hamisu in beduinom. "Vedite," rekel jim je, "da prihajam sem na Mahdijevo povelje." Ko so to slišali, so se priklonili do tal, on je pa govoril dalje: "Med potjo morate hraniti otroka in ž njima dobro ravnati. Smainu morata poročati o vašem ravnanju, Smain bo pa napisal preroku. Ako pride čez vas kakfšnakoli pritožba, dobili baste z naslednjo pošto smrtno obsodbo. Novi poklon je bil edini odgovor na te besede, Gebhr in Hamis sta pa pri tem izgledala kot psa, katerima se naloži t6rba na gobec. Grk jim je zapovedal, naj se splavi jo proč, potem je rekel pa otrokoma v angleškem jeziku: "To sem si vse izmislil, ker Mahdi ni dal, kar vaju zadeva, nobenih novih ukazov. Ker je pa zapovedal, da mo rata iti v Fašodo, tq^rej je treba poskrbeti, da bi mogla priti živa. Seveda računam na to, da ne bo nobeden izmed teh ljudi pred odhodom videl niti Mahdija, niti kalifa." Potem je rekel Stanku: "Bil sem na tebe, deček, jezen in sem še. Ali ne veš, da malo, da me nisi pogubil? Mahdi se je razjezil tudi na mene — in da bi .dobil od njega odpuščanje, moral sem velik del svojega premoženja odstopiti Abdullahiju, pa še ne vem, če sem se rešil za dolgo časa. Za v,sak slučaj ne bom mogel pomagati jetnikom, tako kot doslej. Toda vidva se mi smilita, zlasti pa tale (pokazal je na Nelko). Imam hčerke/ v ravno tej starosti... katero ljubim, bolj kot lastno življenje... Zanjo sem storil vse, kar sem storil... Kristus me bo za to sodil... Ona nosi še sedaj na prsih pod suknjico srebrni križec... Ime ji je pa ravno tako, kakor tebi, moja mala. Ako bi ne imel nje, hotel bi raje umreti, Ijakor pa živeti v tem peklu." In postal je ginjen. Za trenotek je obmolknil, potem je potegnil z roko po čelu in pričel govoriti nekaj drugega. "Mahdi vaju pošilja v Fašodo z na- kradel velblodomNelka se je zelo menonl) da ^ umrjeta Xako se razveselila preljubljenega sadja, toda . . .. .. a . vnma „ . • I1nnr hoče maščevati nad vama za tvoj upor, o deček, ki ga je globoko zadel, zraven pa ne bo zgubil slave "usmiljenega". Tak je bil vedno... Toda kdo ve, komu je prej namenjena smrt! Abdullahi ga je spravil na misel, da bi tem psom, ki so vaju uropaii, velel iti z vama. Slabo jih je plačal, zdaj se hotela je. da bi si razdelila. Stopila je torej na prste, položila mu rokico na ramo, dvignila glavico in mu začela gledati v oči ter ga prositi: "Stanko, snej polovico, stiej!" On ji je pa odvrnil: "Ssem že jedel, jedel! Sem že tako I pa boji, da bi se to ne zvedelo. Oba s In nasmehnil se je, nato se je pa ta-, prefokom želita tudij da bi ti ljudje „e koj ugriznil v ustnici, da ne bi se raz-1 pripovedovalit. da so v Egjptu še v0_ plakal, kajti bil je silno lačen. Tola- jaki> topovi< denar in Angleži... To žil se je. da pojde drugega dne spet bo težka jn dolga pQt Mora,a bogta na delo. Toda zgodilo se je drugače. Zjutraj je prišel nuilazem od Abdul- lahija povedat, da .pojde velblodova Rem vama dal " pošta zvečer v Fašodo m da kalif veli, .Zapovej( 0 gospod, še enkrat Geb-naj gredo z otrokoma takoj na pot. lm) naj M M drzne grdo ravnatj jn Gebhra je začudilo in razburilo to po- j pretepati Nel'ke;> rekel je Stanka velje, ter je odvrnil, da ne pojde, ker , „Ne boju se Priporočil sem vaju je njegov brat bolan ,n mu tu nm»a gejk„ ki pelje poJto To jc moj stari i znanec. Dal sem mu uro in s tem sem ga pridobil, da vaju bo varova čez puste in nezdrave kraje — torej varujta, kakor oko v glavi, te praške, kdo streči, pa tudi ako bi bil zdrav, sta sklenila, da ostaneta v Omdurmanu. Toda mulazem je odvrnil: "Mahdi ima samo eno voljo, a njegov kalif Abdullahi, moj gospod, ne prekliče nikdar svojega povelja. Tvojemu bratu bo stregel suženj, ti pojdeš pa v Fašodo." "Torej mu grem povedat, da ne poj-tlem." "H kalifu gredo samo taki, katere hoče on videti. Ako pa hočeš k njemu s silo brez njegovega dovoljenja, te bodo peljali na vislice." "Allah akbar! potem mi pa vsaj jasno povej, da iem ujetnik." "Molči in poslušaj povelja!" odvrnil je mulazem. Sudanec je videl v Omdurmanu vislice, ki so se šibile obešencev, kamor so dan na dan po sodbi strogega Ab-dullahija obešali človeška telesa — in se je ustrašil. To kar mu je povedal mulazem, da ima Mahdi samo eno voljo, a Abdullahi da samo enkrat ukaže — ponavljali so vsi derviši. Ni bilo tarej pomoči — in treba je bilo oditi. "Več ne boni videl ldrisa!" rekel je Gebhr. In v njegovem tigrovem srcu se je dvignilo neko čustvo, kakor ljubezen do starejšega brata in pri misli, da ga mora zapustiti v bolezni, se ga je loteval obup. Zaman so mu razlagali Hamis in beduina, da bo v Fašodi bolje, kakor v Omdurmanu in da jih bo Sni a i ti najbrže bolj bogato nagradil, kakor je storil kalif. Nobene besede niio mogle potolažiti Gebhrove žalosti in jeze in to jezo je moral občutiti pred vsem Stanko. Za dečka je bil to v resnici muče-ni.ški dan. Ni smel iti na trg, torej ni mogel ničesar zaslužiti ali izprositi delati je pa moral, kakor suženj pri stvareh, katere so pripravljali za na pot, kar mu je bilo toliko težavnejše, ker je bil od lakote in utrujenosti popolnoma oslabljen. Bil je prepričan, Po teh besedah se je začel poslavljati. Vzel je Nelko v naročje, jo pritisnil k sebi in ponavljal: "Bog naj te blagoslovi, moj otrok!" Med tem je zašlo solnce in noč je zažarela z zvezdami. V temi se je razlegalo pr.skanje konj in stokanje nato-vorjenih velblodov... XIX. / Stari šejk Hatim je zvesto izpolnjeval obljubo, katero je dal G,rku in je zvesto skrbel za otroka. Pot proti toku belega Nila je bila težka. Potovali so čez Ketaino, Ed-Ducim in Ka-no, potem so pustili za sabo Abbo, gozdnat otok na Nilu, kjer je pred vojno prebival v trhlem drevesu Mahdi, kot derviš-puščavnik. Karavana je morala velikokrat obiti obširna, z papirusom poraščena močvirja ali tako-zvane sudde, od koder je veter prinašal strupen duh razpadajočega listja, nanešenega od vodnega toka. Angleški inženirji so nekdaj razbili te zapore in parniki so takrat iz Ilartuma lahko vozili do Fašode in še dalje. Zdaj ,se je pa reka spet zamašila in ker ni mogla teči svobodno, se je razlivala po obeh straneh čez bregove. Okolica po desnem in po levem bregu, je bila pokrita z visoko džunglo, med katero so se dvigali griči termitov in posamezna afrikanska drevesa; semtertje so pa gozdi segali čisto do reke. Na bolj suhih prostorih so rastli akacijni gaji. Prve tedne so zadevali na arabske vasi in mesteca, obstoječa iz hiš s čudovito kopičastimi strehami, spletenimi iz slame dohna (afrikanskega prosa). Toda za Abbo, od vasi Goz-Abu-Guma, so prišli v zamorske kraje. Bili so popolnoma zapuščeni, ker so derviši skoraj popolnoma iztrebili domače zamorsko prebivalstvo, ter je razprodali v sužnost na trgih v Har-tumu, Omdurmanu, Dari, Fašeru, El-Obejdu in v drugih sudanskih, darfur- skih in kordofanskih mestih. Ostale prebivalce, katerim se je posrečilo, da so se skrili pred sužnostjo po gošča vah v gozdih, je uničila lakota in koze, ki so se razširile v strašni meri ob Belem in Modrem Nilu. Sami derviši so govorili, da izumirajo za kozami "celi narodi". Prejšnje nasade sorga, manijoka in banan je pokrila džungla. Samo divje zverine, katerih ni nikdo več preganjal, so se silno razmnožile. Včasih sta otroka pri večernem mraku videla v daljavi množice slonov, podobnih premakljivim skalam, ki so počasnim korakom šli pit na svoja navadna mesta k reki. Kadar jih je Hatim, ki je bil nekdaj trgovec s slonovo kostjo, videl, je pričel cmokati in vz dihovati in je v zaupanju govoril Stanku: "Maršallah! — koliko je tukaj bogastva! Toda sedaj se ne izplača loviti, ker je Mahdi prepovedal egipčanskim kupcem prihajati v Hartum in nikomur prodajati okel, — kakor emirom za umbaje." Razen slonov so srečavali tudi žira-fe, ki so, zagledavši karavano, pričele naglo bežati s težkimi koraki in so pri tem majale z dolgimi vratovi, kakor da bi bile šepave. Za Goz-Abu Guma so se prikazovali vedno bolj pogosto bivoli in cele črede antilop. Ljudje iz karavane so jih lovili, kadar jim je zmanjkalo svežega mesa, toda skoraj vedno brez uspeha, kajti oprezne in nagle živali niso pustile, da bi se jim človek približal ali jih obkrožil. Hrane je sploh bilo malo, ker vsled razljudenja dežele ni bilo mogoče dobiti niti prosa, niti banan, niti rib, katerih so v prejšnjih časih prodajali karavanam zamorci iz rodu Šiluk in Din-ka, ter v zameno radi jemali steklene korale in bakreno žico. Toda Hatim ni pustil, da bi otroka stradala, zadrža val je celo Gebhra, da se ni mogel nad njima znašati, in ko je nekoč pri od počitku med snemanjem sedel z velblodov udaril Stanka, velel ga je položiti na zemljo in mu našteti z bambusom po trideset udarcev na vsak podplat. Okrutni Sudanec je moral dva dni hoditi po prstih in je preklinjal trenotek, ko je zapustil Fayum, ter se je maščeval nad mladim sužnjem po imenu Kali, katerega je dobil v dar. Stanko je bil od začetka fcelo vesel, da so zapustili okuženi Omdurman in da bo videl kraje, o katerih je neprenehoma sanjal. Njegovo krepko zdravje je vzdržalo doslej izborno težave potovanja, obilnejša hrana mu je pa povrnila odločnost. Med potjo in med odpočitkom je šepetal včasih sestrici na uho, da je mogoče zbežati tudi z nad Belega Nila in da še nikakor ni opustil tega namena. Toda vznemirjalo ga je njeno zdravje. Tekom treh tednov od dne odhoda iz Onidurmana Nelka še ni zbolela na mrzlici, toda obraz ji je shujša! in mesto da bi zagorela, postajala je vedno bledejša, male ročice so ji pa izgledale, kakor da bi bile iz voska. Stanko in Dinah sta skrbela zanjo kolikor sta mogla in ji lajšala potovanje, pri čemur jima je pomagal tudi Hatim, toda v pustinji bilo zdravega zraka. Vlažno in roče podnebje v zvezi s težavami potovanja je vedno bolj podkopavalo sile labotnega otroka. Začenši od Goz-Abu-Guma ji je Stanko dajal vsak dan polovico praška kinine in neizmerno ga je mučila misel, da bo kmalu zmanjkalo tega zdravila, katerega pozneje ne bo nikjer več mogoče dobiti. Toda temu ni bilo pomoči, kajti pred vsem je bilo treba zabraniti, da ne pride mrzlica. Včasih se ga je polaščal obup. Tešil se je samo z nado, da bo moral Smain, ako ju hoče zamenjati za svoje lastne otroke, poiskati zanju kakšnega bolj zdravega kraja, kakor je Fašoda. Toda nesreča je zahtevala, vedno nove žrtve. Dinah, ki je že v Omdurmanu postajala nekako slaba, je dan pred prihodom v Fašodo, ravno ko "Je azvezavala vrečico z Nelkinimi rečmi, katere so vzeli s sabo iz Fayuma, naenkrat omedlela in padla z velbloda. Stanko in Hamis sta jo oživila z naj-ečjo težavo. K zavesti pa ni prišla eč.^ozironia zavedla se je šele zvečer samo toliko, da se je s solzami poslo-ila od ljubljene deklice in umrla. Gebhr ji je na vsak način hotel po smrti odrezati ušesi, da bi ju pokazal Smai-1 nu v dokaz, da je umrla med potjo in zal*teval posebno nagrado tudi za to, da je njo uropal. Tako se dela s sužnji, ki umrjo med potjo. Toda Hatim se je na Nelkino in Stankovo prošijjo temu protivil, torej so jo pokopali spodobno, njen grob so pa s kamenjem in trnjem zavarovali pred hijenami. Otroka sta se čutila še bolj osamljena, kajti zgubila sta v rajnki edino dušo, ki jima je bila udana in zvesta. Zlasti za Nelko je bil to strašen udarec, ter se Stanko celo noč in prihodnji dan zaman trudil, da bi jo potolažil. Prišel je šesti tedenpotovanja. Dru-ega dne okoli poldne je dospela ka-avana v Fašodo, toda našla je samo pogorišča. Mahdijci so oštorili pod milim nebom, ali pa prenočevali v naglo narejenih barakah iz trave in vej. 'red tremi dnevi je naselbina pogorela lo tal. Ostale so samo osniojene stene glinastih okroglih koč in velika lesena baraka, stoječa takoj pri vodi, ki je za egipčanskih časov služila za skladišče slonove kosti in v kateri jc sedaj prebival načelnik dervišer, Emir Seki-Tarnala. To je bil i7v-.nrcden človek med Mahdijci, skrm, neprijatelj kalifa Abdullahija, zato pa oseben prijatelj Hatima. Sprejel je starega šejka obenem z otrokoma jako gostoljub-(Nadaljevanje na 7. strani.) The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog» ter pošilja denar na vse dele svet* Kapital in preostanek $300,000.0 ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmik HENRY WEBER, kašir. N. W. Phone 8». mihael k0cheyaf SLOVENSKI GOSTILNIČAt Cor. Ohio in State St*. Joliet. H Frank Lopartz Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI I 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. 400 Ohio Street :- J0LIET STARA GOSTILNA -9- NAJBOLJŠA /t POSTREŽBA. Frank Bambich urar in zlatar, 914 N. Broadway, JOLIET, ILL. S i Oscar J. Stephen Sobe 301 in 202 Barber Bldg. Uj JOLIET, ILLINOIS. Iivotak c* I s-m Kupuje in prodaja zemljišča S jj|! v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- £ !fi škodbi. gS Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. || Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. W Govori nemško in angleško. ^ Če boš kupoval od nas, ti bomo v** lej postregli z najnižjimi tržnimi » nami. Mi imamo v zalogi vsakom!" nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mefcU I* trdi les, lath, cederne stebra, A—k šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplainei blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, ofUd » pri nas in oglej si našo zalogo! Ml* bomo zadovoljili in ti prihranili d«* W. JT. LYONS NaS office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON ST» Chicago Phone SSSS Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. JOS. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM- 120 Moen Are. Rockdale, Illinois Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldf. Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drog Stori N. Chicago 4 Jackson Stl. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLlZl tU OKA B k&Ah 6utog so Bwsli« m. revmatemi; hromost1 bolesti t kolku bolestih » Členkih nevralqji protinu OTRPLOSTI MŠK SLABOTNEM KRIŽU slabostih « členkih pljučnih IN prsnih E mrazenju » ŽIVOTU vnetju 0prsnb HRB® prehlajenju bolestih t LEDJIH bolestih . KRItU HUDEM KASUU Varčevanje. iffilKI l»» njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi, in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa. Varčujte a svojim zdravjem bolj kot^ denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino bitter-wine 1 ''/SIS v "Ž ir® s TRINEROVO HORKE WHO "•"AAwd b/JOSEPH TRINER SAsXUd Ave. To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine j in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučajih ZABASANOSTI, OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV ŽELODČNEGA KATARA, i in v vseh drugimi slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da se oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo j> motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluj V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki jc najboljše mazilo z* n šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali, t, 25c in 50c, po pošti 35 in 60c. JOSEPH TRINER, IZDBLOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, M1 K ■ K ■ K K S K K K m % s K K I! S K B « « ffi B ffi SiStfiHilfiffitfiffitfiHibfimSfiSšlfiBi KBi K Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. _____s * * » S « Š K K W S K S ffi ffi ffi ffi ^ !fi ffi » S Hi S Mi ^ Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — 2enske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. (Nadaljevanje s 6. strani.) pOMAČA NARAVNA OHISKA VINA takor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. m Catawba belo vino: Sod, 6 gal.............$7.00 Sod, 10 gal............ 11.00 Sod, 25 gal............24.00 Sod, 50 gal...........42.50 » Conkord rudeč« vino: l°A> 6 ............| 5.50 Sod, 10 gal ...i....... 8.00 ?od, 25 gal. 1.......... 16.50 Sod. 50 gal...........30.00 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, p*' Sod 50 Balonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročil« je pridejati denar ali J»°ney Order. :[mr- I Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. °00 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. Hranilnica S«1 12, obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SL/IVNOZNANI slovenski pop Proti žeji - najbolje sredstvo. ♦-''»i »o« g« pljci tembolj so I I priljubi. g tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. At Slovenic Bottling Co. Scott St. .Joliet, 111 9hl- 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 no, takoj v začetku jim je pa povedal neprijetno novico. Smaina ni v Fašodi. Pred dvema dnevoma je odpotoval proti jugovzhodu od Nila na lov na sužnje in ne ve se, kedaj se vrne, ker bližnje okolice so že tako opustošene, dti je treba človeškega blaga iskati jako daleč. Blizu Fašode se je nahajala Abesinija, s katero so derviši istotako bili v vojni. Toda Smain, ki je imel samo tristo ljudi, si ni upal prekoračiti njenih mej, katere so čuvali sedaj skrbno bojeviti prebivalci in vojaki kralja Janeza. Seki-Tamala in Hatim sta torej začela premišljevati, kaj bi storila z otro koma. Posvetovala sta se zlasti pri večerji, h kateri je Emir povabil tudi Stanka in Nelko. "Jaz," rekel je Hatimu, "moram v teh dneh odriniti na daljen pohod v južne kraje proti paši Eminu, ki prebiva v Lado in ima pri sebi parnikc in vojake. Tako povelje si mi ti, Hatim, prinesel. Ti se moraš vrniti v Omdurman, torej ne ostane v Fasodi živa duša. Tu ni kje prebivati, ni kaj jesti in vladajo bolezni. Vem, da beli ljudje ne zbole na kozah, toda mrzlica spravi ta dva otroka tekom enega meseca na oni svet." "Veleli so mi ju pripeljati v Fašo-do," odvrnil je Hatim, "torej sem ju pripeljal in sedaj bi ju lahko pustil, naj radi mene delata kar hočeta. Toda moj prijatelj, Grk Kaliopuli, mi ju je priporočil, radi tega bi ne hotel, da bi pomrla." "To bo čisto gotovo." "Kaj torej početi?" "Mesto da bi ju pustila v Fašodi, odpošlji ju k Smainu s temi ljudmi, ki so ju pripeljali v Omdurman. Smain je šel proti goram v suhe in visoko ležeče kraje, kjer mrzlica ne mori tako ljudi, kakor ob reki." 'Kako bodo pa našli Smaina?" 'Po sledi za ognjem. On bo med potjo žgal stepno travo, prvič, da bi podil zverine v skalne soteske, kjer jih je lahko obdati in pobiti, drugič pa, da bi preganjal pogane iz goščav, kamor so se poskrili pred preganjevalci.. . Smaina bo lahko najti..." "Toda če ga dojdejo?" I "Včasih bo ostal cel teden v enem kraju, ker mora sušiti meso. Tudi če odidejo čez dva ali tri dni, ga gotovo dohite." Zakaj pa naj gredo za njim? Saj se mora itak vrniti v Fašodo." "Ne. Ako se mu lov na sužnje posreči, jih odpelje takoj v mesto na pro daj.'" Znaj, da ko midva odideva iz Fašode, morata otroka pomreti lakote, ako ju ne umori mrzlica." "Pri preroku, to je res!" In res ni bilo drugega sveta, kakor poslati otroka na novo pot. Hatima, ki je bil popolnoma dober človek, je samo še skrbelo, če se ne bo Gebhr, čegar okrutnost je spoznal med potjo, nad njima znašal. Toda strašni Seki-Tamala, katerega so se silno bali tudi njegovi lastni vo Jaki, je velel poklicati Sudanca in mu je zapovedal, da mora pripeljati oba otroka živa in zdrava k Smainu, obenem pa tudi ž njima dobro ravnati, kajti drugače ga bo dal obesiti. Dobri Hatim je še poprosil Emira, da bi daroval mali Nelki sužnjo, ki bi ji služila in zanjo skrbela med potjo in v Smainovem taboru. Nelka se je jako razveselila tega daru, zlasti ko videla, da je sužnja mlada deklica iz rodu Dinka, ljubeznive zunanjosti in prijetnega obraza. Stanko je dobro vedel, da pomeni Fašoda smrt, torej nikakor ni prosil Hatima, da bi ju ne pošiljali na novo potovanje, tretje po vrsti. V srcu je tudi mislil, da se morajo potujoč proti jugovzhodu, približati jako južnim me jam abesinske države in bo morda mogoče zbežati. Upal je, da se bo na suhih višinah Nelka lažje obvarovala mrzlice in iz vseh teh razlogov se je rad in z vnemo začel pripravljati na pot. Gebhr, Hamis in oba beduina tudi niso bili protivni potovanju, ker so računali; da se jim na strani Smaina morda posreči naloviti mnogo jetnikov, potem pa prodati z lepim dobičkom na človeških trgih. Vedeli .so, da trgovci s sužnji včasih pridobe veliko premoženje, na vsak način jim je bilo ljubše odpotovati, kakor pa tfa bi o-stali tukaj pred očmi Hatima tn Seki-Tamale. Pripravljanje je pa vzelo veliko časa, pa tudi otroka sta se morala odpo-čiti. Velblodov ni bilo več mogoče porabiti za to potovanje, torej sta Arab ca, ž njima pa tudi Stanko in Nelka imela jahati na konjih, Kali pa, Geb-hrov suženj, in Mea, kakor je Stanko imenoval Nelkino služkinjo, naj bi šla peš. Hatim je tudi preskrbel osla, ki je nosil šotor za deklico in hrano za oba otroka za tri dni. Več jima fSeki-Tamala ni mogel dati. Za Nelko so naredili neke vrste žensko sedlo iz plaht, palmovih mat in bambusov. Tri dni sta otroka odpo'civala v Fašodi, toda neizmerna množina komarjev nad reko je delala prebivanje tukaj skoro neznosno. Po dnevi so se pa prikazovali roji velikih modrih muh, ki sicer niso pikale, toda bile so tako sitne, da so lažile v ušesa, sedale na oči in padale celo v usta. Stanko je slišal še v Port-Saidu, da komarji in muhe razširjajo mrzlico in zarodke očefcnega vnetja; torej je slednjič sam prosil Seki-Tamalo, naj ju pošlje da- lje, zlasti ker se je že približeval čas pomladanskih dežjev. XX "Stanko, zakaj potpjemo in potujemo, Smaina pa ni in ni?" "Ne vem. Gotovo gre hitro dalje, da bi kar najhitreje prišel v kraje, kjer bi mogel naloviti zamorcev. Ali bi rada, da bi se že kmalu združili z njegovim oddelkom?" Deklica je pokimala s svojo glavico v znamenje ,da si tega močno želi. "Zakaj si pa tako želiš?" vprašal je Stanko. "Ker morda Gebhr pri Smainu ne bo smel tako strašno pretepati revnega Kalija." "Smain gotovo ni boljši. Vsi ti ljudje so brez srca za svoje sužnje." "Tako?" In dvoje solz ji je priteklo po izsušenih ličicih. Bilo je deveti dan potovanja. Gebhr, ki je bil sedaj vodnik karavane, je iskal od začetka brez težave .sledove Smainovega pohoda. Pot je kazala požgana stepna trava in taborišča polna obgrizenih kosti in raznovrstnih o-stankov. Čez pet dni so pa zadel^ na prostrano širjavo požganega stepa, na katerem je veter raznašal požar na vse strani. Sledovi so postali nejasni in so peljali na razne strani, ker je Smain najbrže razdelil svojo četo na nekaj manjših oddelkov, da bi tako lažje od vseh strani lovil zverine in pridobival živeža. Gebhr ni vedel, v kateri smeri iti in večkrat se je zgodilo, da se je karavana dolgo časa vrtela v kolobarju, nazadnje pa vrnila na isto točko, od koder je izšla. Potem so zadeli na gozde, ko so jih pa prekoračili, so prišli na skalni svet, kjer so pokrivale tla ploščate skale ali pa drobno kamenje razmetano tako gosto po širokem prostoru, da se je otrokoma zdelo, kakor tlak mestnih trgov. Rastlinja je bilo tammalo. Samo tuintam so rastle med razpokami skal euforbije in mi moze, a še bolj redkoma vitka, jasno zelena drevesa, katera je imenoval Ka li v jeziku ki-svahili "m'ti" in s katerih listjem so krmili konje. V okolici ni bilo nobenih potokov in vrelcev, k sreči je pa začel od časa do časa padati dež, torej so dobivali vode v' globinah in razpoklinah skal. Zverino so preplašili Smainovi oddelki in karavana bi umirala lakote, ako bi ne bilo Velike množine jerebic, ki so od časa do časa zletele konjem izpod nog, zvečer pa sedele na drevju tako gosto, da je bilo samo treba stre-liti v gručo in jih je nekaj padlo na zemljo. Poleg tega nikakor niso bile boječe in se jim je bilo mogoče toliko približati, letale so pa težko in nerodno, da jih je Saba, ki je tekel pred karavano, vsak dan nekaj ujel in zadavil. Hsmis jih je vsak dan nekaj nastre-lil s staro puško na kamen, katero je med potjo iz Omdurmana v Fašodo iztržil od nekega Hatimu podložnega derviša. Šrota pa že ni imel več kot za dvanajst strelov in vznemirjala ga je misel: Kaj bo, kadar zmanjka zalo ge. Res, da so se, dasiravno so bile divje pregnane, prikazovale včasih čre de arielov, krasnih antilop, ki so jako navadne v celi srednji Afriki, toda ari-ela je mogoče ustreliti samo z dobro puško nove vrste, oni pa niso znali ravnati s Stankovo risanko, njemu je pa Gebhr ni maral dati v. roke. Sudanec se je tudi začel vznemirjati radi dolgega pota. Včasih mu je pri šlo v glavo, da bi se vrnili v Fašodo, kajti, ako bi ne zadeli na Smaina, bi se morali zgubiti v divjih okolicah, kjer jim je grozila ne samo lakota, ampak so bili tudi v nevarnosti pred div jimi zvermi in še bolj divjimi zamorci, ki so besneli maščevanja radi lo: vov, katere so Arabci nanje prirejali. Ker pa ni vedel, da se Seki-Tamala odpravlja proti Eminu, kajti dotični razgovor se je vršil v njegovi nenavzoč nosti, se je vedno zhal misli, da bi se moral prikazati pred obličje mogočnega emira, ki mu je zapovedal, da mora pripeljati otroka k Smainu in mu je dal zanj pismo, obenem pa zagrozil, da ako ne izvrši dobro te naloge, — pojde na vislice. V.se to skupaj mu je napolnjevalo dušo z grenkobo in zlobo. Ker se pa za svoja razočaranja ni upal maščevati nad Stankom in Nelko, so se rdečila pleča revnega Kalija dan na dan do krvi, ki je tekla pod udafci s korobačem. Mladi suženj se je bližal svojemu strogemu gospodu vedno s strahom in trepetom. Toda zaman je objemal njegove noge in mu poljuba-val roki, zaman je padal pred njim na obraz. Kamnitega srca ni ganila niti ponižna prošnja, niti ječanje in koro-bač je mesaril iz najmanjšega povoda, včasih pa tudi brez. vsakega povoda, telo nesrečnega dečka. Zvečer so mu pa vtikali nogi v preluknjano desko, da ne bi zbežal. Podnevi je bil privezan k Gebhrovemu konju in je moral teči poleg njega, kar je Hamisa zelo zabavalo. Nelka se je jokala nad trpljenjem revnega Kalija, Stanko se je razburjal v srcu in večkrat se je za njega vneto potegoval, ko je pa zapazil, da to še bolj razburja Gebhra, je stisnil zobe in molčal. Toda Kali je spoznal, da se ta dva potegujeta zanj in v njegovem revnem, trpljenja polnem srcu se je razvila do obeh otrok globoka ljubezen. Že dva dni so potovali po skalni soteski med visokimi strmimi skalami. Z nanešenih in brez reda nametanih kamnov je bilo lahko spoznati, da se ob deževnem času soteska napolni z vodo, sedaj je bilo pa njeno dno še popolnoma suho. Pod Stenami je rastlo po obeh straneh nekoliko trave, mnogo trnja, tuintam pa tudi drevje. Gebhr se je radi tega spustil v to kainne-no strugo, ker je šla neprestano kvi- šku in je iz tega sklepal, da mora pripeljati do kakšne višine, raz katere mu bode lažje zapaziti podnevi dim, ponoči pa ogenj Smainovega tabora. Tuintam je bila soteska tako tesna, da sta samo dva konja zamogla iti vštric, včasih se je razširjala v majhne okrogle dolinice, takorekoč obdane z visokim kamnenim. zidovjem, na katerem so -sedeli veliki pavjani, se igrali med sabo, tulili in kazali karavani zobe. Bilo je ob petih popoldne. Solnce se je že nižalo k zahodu. Gebhr je mislil na prenočišče; hotel je samo dospeti do' kakšne dolinice, kjer bi bilo mogoče narediti zeribo, to je, obdati karavano obenem s konji s plotom iz bodečih mimoz in akacij, branečih jih pred napadi divjih zverin. Saba je letal naprej in lajal na opice, ki so se, ko so ga zagledale, nemirno premetavale semtertje ,potem je pa zginil za ovinki soteske. Samo odmev je ponavljal njegovo glasno lajanje. A naenkrat je umolknil, čez nekaj trenotkov pa urno pritekel h konjem z naježeno dlako na hrbtu in med noge zvitim repom. Beduinca in Gebhr so spoznali, da ga je moralo nekaj prestrašiti, pogledali so okrog in odrinili dalje, da bi se prepričali, kaj je. Ko so naredili majhen ovinek, so potegnili konje nazaj in obstali v enem trenotku, kakor prikovani pri pogledu, ki se jim je odprl pred očmi. Na neveliki skali, ležeči ravno v sredini soteske, ki se je tukaj nekoliko razširila, je ležal lev. (Dalje prih.) FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoya* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banka. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IIL Vljudno vabi vse rojake, Slovence m Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI! W. C. IWOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., J aH* Ko imate kaj opraviti s sodnijo oalasite se pri meni DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavarn, Brodc na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, NoVem Vinodolu, Osijekv, Požegi, Rieki, Sisku, Varazdinn, VeKkr Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno Geo. Svctlecich •fiiiiSHififfigiSSifiiliMII ffi PRVI SALUN m ffi ONKRAJ MOSTA S K ffi SiR S S S K K K ■ Chicago Telephone 3861 107 RUBY STREET, JOLIET, ZU. DOBRODOŠLI I Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOQ. Chicago Phone 225. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom tvojo Mesnica Tel. 101 Joliet, H Chi. Phone: Office 65S. Re*. 3704 Uradne ure: »—12 a. as. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah »d 10. da 12. Dr. S.Gasparovicli Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Buildtag 4tk Floor, Room 465. JOLIET, :-: ILLINOIS. immmmmmm? •»♦»GERMAN*«** Loan & Savings Batik VARTIN WK8TPHAL M. Bluff Street JOLIET. ILL.? Immwrnrowwrn Urada telefon Chicago 100 Stanovalnja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAH 1*06 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Joliet Stum Dfi Hboss frlfjaslaaal Cleaners and Oran •TRAKA R CO. Off lea and Work«, 642-444 Cut Chicago Phone 4444, N. W. 488. Farme v Wisconsinu. Chicago, Illinois. HOTEL FLAJN1K" 3329 PENN AVENUE ▼ kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Pozor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravila serialuo Številko ktere jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture tn Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSue iedosedaj na svetu ni bilo, od katera nioiklm in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Bavno tako zrastejo mnSkiin v 6. tednih krasni brki popolnoma. Reviuatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebliue se popolnoma odstranijo Da je to rasnica jamčim s 3500. PISite po cenik katerega poSljem zastonj. JAKOB WAHCIC, i 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. I ,MICHAEL CONWAY* 106 Loughran Bldg. Cats and Chicago Stt. JOLIBT Fesojnje denar na žemljica. Insurance vaeh vrat. Surety Bonds. Steam Bhiy Agent Both Phonaa M0. IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKIH VOJAKOV NA BOJNEM POLJU. (Iz "Slovenca", 31. dec.) Pismo starešine "D«nice". Dragi! Najlepša Ti hvala za dolgo pismo. Kakor praznik, ko človek dobi zopet žarek luči iz domovine. Vsaka novica je dobrodošla v tej duševni puščavi. Zelo sem Ti hvaležen za poročilo o usodi naših kolegov. Za nikogar nisem preje vedel, kaj je z njim, odkar smo bili odtrgani drug od drugega. Bilo je pričakovati, da se bodo naše vrste zredčile in vendar je škoda za vsakega in žal je nam vsem. Ubogi Požlep, zelo mi je hudo, da sem ga izgubil, ubogi Šile i. dr. Kaj sem mu pisal. Slutil sem bil še huje, ker sem slučajno lepega dne srečal njegov polk, pa mi niso nič vedeli povedati o njem. Oficirjev je ostalo le par. Kaj hočemo? Danes Tebi, jutri meni. Jaz sem hvala Bogu še vedno srečno odnesel zdravo kožo, pa kako dolgo še? Bil sem že v mnogih bojih, v vsakovrstnih situacijah, na raznovrstnih bojiščih, v ognju artiljerije, mitrajlez, in-fanterije, padlo jih je veliko, videl sem srce pretresajoče prizore, pa sem ostal trd, kot bi nič ne bilo. Čudno to! Sele, če pomislim nazaj, ko zopet mislim in čutim kot normalen človek, me je groza. Bil sem priča, ko je marsikomu zmanjkalo živcev, in je moral v bolnišnico. Vojaki so se tresli kot šiba na vodi — a le par jih je bilo — jaz nisem izgubil hladne zavesti. Najhujše na človeka vpliva topništvo. Ko ti zasmrči taka krogla tik nad glavo ali mimo glave, ti zastane dih in čakaš nečesa, česar si ne želiš, a bi ne bil presenečen, če bi se zgodilo. Granata eksplodira blizu Tebi, misliš, da je konec sveta. Posebno kadar gre napad v artiljerijskem ognju naprej, ti korakaš ali letiš pred svojo švarmlinijo in vdarjajo salve pred Te, stiskaš zobe, prsa so Ti vedno trša in ožja, pogled brezčutnejši kakor odsoten, sapa zastaja..., tedaj pozabiš na vse, tvoj>a pazljivost se"skrči in kondenzira kakor na ost igle. Ali ko lomi veje v gozdu in podira debla, se zdiš sam sebi kot plaha zver. Ogenj infanterije je proti temu malenkost, moralen učinek je veliko manjši, izvzemši strojno puško. Ta Ti gre v mozeg, ko vidiš kako to kosi. Zadnji čas smo bili največ v strelnih jarkih, v šancah pod zemljo in v zemlji. Časih po cele tedne nismo videli civilnega človeka. Nočno streljanje je nekako pošastno in vpliva na ^ človeka posebno prvikrat. Ko se navadiš, ko poslušaš to divjo pesem noč na noč, mora biti že velik halo, da se ti zdi vredno dvigniti se z ležišča. To ležišče!? Sčasoma smo si napravili cele sobe v tleh z različnim komfortom (stoli, okna, celo peči iz bližnje vasi, kuhinje, obednico). V zadnjem slučaju so nastale cele vasi v rezervni poziciji, cele ulice. Drugič smo zopet po cel teden ali še dalje na maršu, po nekaj dni v vlaku. Ravno danes čakamo zopet na vlak, zato imam malo več časa in — zbranosti, da Ti pišem. Časih po tedne ni nobene pošte, časih pridejo cele vreče. In tedaj je naš praznik, kot ga ne poznamo v civilu. Ko dobi kdo kak časopis, je to dogodek. Rad bi čital "Slovenca", kaj piše. Iskren pozdrav Tvoj Lovro. Slovenski Orli — junaki! Slavko Govejšek, bivši načelnik Orlov v Trbovljah, služeč pri 87. pešpol-ku, piše pismo svojemu prijatelju, ranjencu v Ljubljano: Mili moj S.! Slučajno in v največje moje veselje mi je prišel "Slovenec" v roke. Med gromenjem topov in pušk čitam z velikim veseljem časopis, katerega že pet mesecev nisem videl. Na četrti strani mi kar naenkrat roka omahne. Čitam, da si ranjen in se nahajaš v Ljubljani. Si li težko ranjen? Prosim poročaj mi takrfj in natančno! Jaz sem hvala Bogu še zdrav. 26. avgusta sem bil prvič v boju in do danes sem prestal vse težkoče in vojskine nevarnosti. Mnogo, mnogo jih je že padlo, jaz sem pa še vedno ostal; imel sem srečo. Bog me je obvaroval! Kaj še prinese bodočnost, ve samo Eden. Jaz sem pripravljen na najhujše. Predvsem se bodem držal gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Pri vseh bojih sem bil pogumen in z dobrim vzgledom sem šel vedno naprej v bo). Saj veš da sem Orel! Bil sem povišan do narednika in že dvakrat odlikovan s srebrno hrabrostim svetinjo. Lahko torej izprevidiš, da sem Orel-vojak. Prosim Te, če Ti je možno, izroči vsem Orlom moj bratski pozdrav. Dru gače je tu po navadi. Gotovo kaj či taš? Zima hudo pritiska in moči so mi malo opešale, pa upam, da bo boljše. Zelo irirzlo je, zato končam pisanje in Ti pošiljam stotisoč pozdravov iz naših strelskih jarkov. Bog Te živi! Tvoj Slavko. V boju z vsem zadovoljni Slovenci. — Spomini na dom. Če prebira človek pisma naših vojakov, mora vzklikniti: to so jekleni fantje, da morejo vse vojne napore prenašati s tako občudovanja vredno hrabrostjo. Poglejmo, kaj piše neki alpi-nec: "Čudno je, da se človek tako izpre-meni. Doma sem bil vedno bolan — tu pa zdrav kot riba v vodi. Kljub temu, da moram prenašati težke napore, se vendar prav dobro počutim. .Naj nekoliko pojasnim, kakšno je naše iivljenje. — Doma sem si mislil, ko >em gledal cigane v najhujši zimi, snegu in mrazu hoditi sem in tja, da to ni mogoče prenesti. No, sedaj pa vidim, da je vse to mogoče prenesti. Če je človek zdoma — posebno kakor sedaj mi na bojnem polju — se mora sprijazniti z vsem. Pa saj imam vse, kar rabi človek. Za stanovanje in hrano mi ni potreba skrbeti. Ako hrane ne dobim enkrat, se pa drugi dan najem za daljšo dobo. Stanovanje moje je pa tudi prostorno in — zračno. Iz zdravstvenih ozirov je prav priporočljivo. Oken mi ni potreba nikdar odpirati; ravnotako mi tudi ni potreba nikdar trkati na vrata. Stene so kar naravne — ne zidane ali lesene. Strop se pa kaj pogosto menja. Danes ima modro barvo — jutri pa že temnosivo. Kadar ima ponoči modro barvo, je o-krašen z nebroj lučicami. Ko pa iz-preminja modro barvo v temnosivo, padajo z njega bele cvetke, ki nam pa niso najljubše. Prav tako zanimiva je tudi moja postelj. Zvečer si zakurimo v snegu ogenj; okroginokrog pa nasteljemo slame, na katero se vleže-! mo. Ležimo prav tako kakor snopje I na njivi; eden sem drugi tje. Večkrat : s etudi primeri, da cveto zjutraj na nas bele cvetke. Vendar me to nič ne vz-j nemirja. Kljub temu sladko spim in j sanjam o — domu. — Večkrat si pa j tudi izpreminjam ležišče. Če se mi zdi vsled vremenskih izprememb pretrdo in pregladko na cesti, se vležem na njivo. V tem slučaju pa, da ni pretrdo, naložimo na zemljo nekoliko drv, na katere se pote mvležem. Zadnjič sem pa ležal malo v bregu. Da bi se ponoči ne prevalil v" dolino, sem pomolil nekoliko noge v drv in sem jih | položil na zemljo. Seveda, so mi potem pete premrznile k zemlji in jaz sem ostal na svojem mestu. Včasih pa Rus malo zarohni; pa kdo se ga boji. Včasih on, včasih mi in tako nam čas naprej beži... O Božič! Večkrat si v mislih predstavljam oni čas. Pastirci so bili, ko jim je angel Gospodov naznanil rojstvo božjega Deteta, na prostem, kakor sedaj tudi mi. Tudi jaz upam, da bo prišel čas, da bo pela tromba, ki bo oznanjala zaželjeni — mir. — Če bom vedel ravno kateri dan bo Sveti večer — seveda se to ne sme nobenemu čudno zdeti, ker tu je vseeno petek ali svetek —, bom obrnil vsak strel na čast božjemu Detetu in pri ognju bom čul do polnoči. V duhu se bom pa zamislil na dom---Končno želim še enkrat vsem skupaj srečno novo leto." Kako sta jo Vipavec in Solkanec zagodla Rusom. Ranjenec Jožef Rožič iz Oseka hišna št. 26, ki je prišel na kratek dopust domov, je vedel marsikaj zanimivega povedati od svojih doživljajev na bojnem polju. Na svojem umikanju od ruske meje prišli so do nekega meste-ca, kjer jim je bilo ukazano, da naj povžijejo in vzamejo živeža in pijače, kolikor morejo, drugo pa naj vse uničijo, da ne pride sovražniku v roke. Mestece je bilo prazno, nikjer ni bilo žive duše! Ni bilo treba dvakrat reči, preskrbeli smo se z vsem potrebnim ter se tudi pokrepčali z dobro kapljico, ki smo jo dobili v kleteh nekega hotela; kar pa je ostalo, smo vse pokončali, tako da je zamogel "Rusjan" samo sline cediti. Pričetkom vojske je bil kot voznik pri trenil, a ker mu je sovražna granata pokončala oba konja in tudi voz, je bil nato prideljen h kompaniji. Pri neki patrulji sta bila s tovarišem iz Solkana poslana na neki hrib, odkoder naj bi opazovala gibanje sovražnika. Svet je bil z drevjem na vrhu nekoliko poraščen, trava zelo visoka in torej zelo primerna za skrivališče.* Vležeta se za posečeni hrast, misleč, da bosta počivala; toda kmalu zaslišita hojo. Izza svojega skrivališča opazita, da se bliža vrhu 12 ruskih vojakov s svojim častnikom nadporočnikoni. "Ko se približajo v strelsko daljavo, nameriva svoje puške ter sva postrelila vse "Rusijane" s častnikom vred. Pri častniku sva do-I bila nekaj pečenega svinjskega mesa, j kruha, cigaret in nekaj ruma. Mirno ! >e vleževa v svoje skrivališče, povžije-va dobrodošle darove in si vrhu tega zapaliva še vsak po eno cigareto. A zopet zaslišiva nek šum, — pogleda-I va. a vidiva vse polno Rusov, ki so prihajali navzgor po hribu. Hitro po-; grabiva vsak svoj "kovc" ter jo ube-reva po hribu proti dolini, kar so* naju le nesle noge. »Tečeva le naprej ter prideva na drugem hribčku do naše artiljerije, ki je bila dobro skrita. Hitro naznaniva poveljujočemu častniku, kar sva videla. Arliljerija se takoj pri pravi in ko so se začeli Rusi valiti čez hrib, so začeli naši topovi bruhati o-genj nanje ter so malone vse sovražnike pokončali, ostale pa razpršili. Pozneje, ko sva že odšla sem se spomnil, da bi bilo le dobro, ko bi povedal do-tičnemu častniku svoje ime... "Zakopati se!" Naš poročnik da povelje: "Zakopali se!" Razvrstili smo se v bojno črto in vkopali v zemljo, medtem so nas Rusi seveda zapazili in gosto je deževala svinčena toča preko naših glav. Zadevali so izpočetka zela slabo. Čakal sem, da si je izkopal jamo moj tovariš na desni; ko je bil gotov, mi je prepustil orodje. Zakopal sem se dobro in svaril tovariša ob levi strani, ki se je zelo slabo zavaroval, a ni me ubogal. Pričeli smo tudi mi pošiljati smrtne pozdrave neprijatelju. Ali je pogodila vsaka moja krogla, ne morem reči, ker sem takoj, ko sem oddal strel, umaknil glavo na varno. Videč, da v bližini še ni nihče ranjen, smo se pričeli pošteno smejati kroglam, ki so ropotale po telečnjakih in plesale v naših skodelicah ?a menažo. A čez-dalje gosteje so padale svinčenke in ena je zadela tovariša ob levi ravno med očesi, vlila se mu je kri pri očeh, ustih in nosu. "Ali si zelo dobil?" ga vprašam. Nič odgovora. "Saj sem ti pravil, da se bolje zakoplji!" Zopet nič. Stegnem roko proti njemu in ga streseni; sedaj šele vidim, da je mrtev. Da bi se izognil temu prizoru, obrnem glavo proti desnemu tovarišu, a v tem trenutku zadene še tudi tega krogla blizu rame in mu je bržkone morala iti globoko dol v život, kajti zvijal se je v groznih bolečinah po svoji jami, dokler se ni skotalil iz nje in sedaj se mi je nudil strašen prizor: kar frčale so krogle v njega in ob vsaki se je bolestno stresel, dokler ni mrtev obležal. "Sedaj pride vrsta nate," sem si dejal, sprožil še tu in tam kakšen strel, ob vsakem pa sem si mislil, da je že zadnji. Kaj sem pravzaprav mislil in občutil, ne morem popisati. Počil je nedaleč šrapnel in kos železa je priletel v glavo mrtvega tovariša ob levi. Odnesel mu je gornjo polovico glave, ki je priletela s tako silo v mojo, da mi je odbila kapo raz glave, po levem licu, po hrbtu in telečnjaku pa sem bil ves pomazan z možgani mrtvega tovariša in ves oškropljen s krvjo. Jama nesrečneža, ki je bila zelo plitva, je bila kmalu polna krvi. Da se rešim mučnega položaja in pogledam, koliko nas je še sploh živih, se nekoliko dvignem, a že v tistem hipu mi prileti kos šrapnela v glavo in padem takoj v nezavest. Ko se prebudim, me pogled na tovariša spomni na vse in v glavi začutim grozno bolečino. Ne upam si otipati rane, misleč, da bi šla cela pest v njo. Hotel sem pogledati, ali so Rusi še pred menoj; mogoče so naši odšli in me kot mrtvega pustili na bojišču. A v tem me nekaj grozno za-skeli na rami. Hotel sem zavihati rokav, da bi pogledal, kaj je in pri tem se mi curkoma vlije kri doli po roki. Spoznam, da sem ranjen tudi na rami. Sedaj začujem povelje našega podočnika: "Nazaj!" Pozabil sem na vse bolečine in urnih krač jo uberem za tovariši. Ker smo bili skoraj vsi ranjeni, tudi naš poveljnik, pohitimo vsi naravnost do zdravniške postaje. Ko pridemo do zdravniške postaje, kričali smo vsi vprek, kajti vsak bi se bil rad prvi iznebil krogle iz telesa; sedaj pa tudi opazimo, da smo pustili na bojišču kar dve tretjini tovarišev, ostalo nas je namreč samo še 20 mož, z bližnjimi ranjenci vred, katere so prinesli do sanitetne postaje. Spravili so nas na vlak in jaz $em prišel v bolnišnico v Kapošvar na Ogrskem. Slovenski pionirji rešili 440 vojakov nemške Hindenburgove armade. Slovenski pionir nam piše s severnega bojišča dne 19. decembra: Bilo je dne 4. septembra pri Jožefo-vem na Ruskem. Naša stotnija je bila prideljena nemškemu koru. Bilo je levo krilo tega kora, ki se je bojeval pred Lublinom pri naši armadi. Par dni poprej smo napravili most čez VI-slo, ki je malo večja kakor Drava. Kar dobimo dne 4. septembra povelje, da moramo most podreti, ker se sovražnik približuje. Ko smo bili s podiranjem mostu gotovi, prikoraka naenkrat na nasprotni breg še 4