Z76. štnilta. ff^U^I m t-**^^»**A f^B ^^^^^^^^^^ ItfSft M lf 1 It mh H DR« juni. ino. ^^ I II H ^^^ I^H ^A H-B I ^^^H B.I ^^^B || I I .Slovenski Narod* velja v Izbijani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24-— pol leta „ • • • • ■ 12*— četrt leta m • • • • . 6 — sa mesec m » • * • » -* — v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • • 11*— četrt leta m • • • • • 550 na mesec - • • • • ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urcdnlitro: Snallova *Uca it 5 (v pritličju levo.) telefon it 34. lihaf« vsak iara ivater teaiaaaM a«irtf ta aaaaalka. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari. —— Paaa-aaiaa številka valja !• vlasr|s». ———— Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naraaaa tlakama« ialatoa it Si. .Slovenski Narod" vsifa po postit za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m n . . m 13*— četrt leta m * • • • 650 na mesec - - ' . • • 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30*-za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej . . . . K 35,- VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravalitvo (spodaj, dvorišče levo), SaaUova ulica it 5, telefon it 89« Svetovna vojna. Z južnega bojišča ni vesti. — Bitka v ruski Poljski še traja. — Položaj na zapadnem bojišču je neizpremenjen. BITKA NA RUSKEM POLJSKEM SE NADALJUJE* — 7000 RUSOV VJETIH. Dunaj. 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 19. novembra. Bitka na ruskem Poljskem t?e nadaljuje in sicer ugodno za nas. Po dosedanjih poročilih so naše čete vjele 7000 sovražnikov ter vplenile 18 strojnih pušk in tudi več topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, gni. m • Usoda ruske armade se odloči na Poljskem. Berolin, 19. novembra. (Kor. u.) Razpravljajoč o vojnem položaju na Poljskem piše »Berliner Tageblatt«: Sodelovanje avstro - ogrske armade, ki je znova dokazala svojo nezlomljivo bojno silo. se kaže posebno jasno v tem razdobju bojev na Poljskem. Čisto nič ni dvomljivo, da u važu je Avstro - Ogrska v svojem požrtvovalnem odporu proti ruskemu napadu slejkotprej splošni položaj, da se ne spušča v sicer zaželje-ne postranske operacije v lasti deželi, ne troši svojih sil in je vedno na svojem mestu, kadar gre za to, da se z evotnim dejanjem pripravi ali izvede velik uspeh. Povsem pravilno je naziranje, da so spopadi v Karpatih v tem trenotku docela podrejenega pomena. Na Poljskem se bo odločila usoda ruske glavne armade, bodisi v kratkem ali kasneje. * Rusi v Galiciji. Dunaj, 19. novembra. 'Kor. ur.) Iz vojnega poročevalnega stana. Po zanesljivih poročilih iz onih delov Galicije, ki so jih zasedli Rusi, je gotovo, da odpošiljajo Rusi cele železniške vlake, natovorjene z vrednostnimi predmeti, v Rusijo. * OPERACIJE PROTI RUSIJI. Proti jedru ruske vojske na Ruskem Poljskem potekajo operacije naše in nemške armade popolnoma zadovoljivo m popolnoma po določenem načrtu. Iz velikega števila vjetnikov, ki so jih dobili naši in Nemci, zlasti pa poslednji severno od Visle, je posneti, da se je popol-loma posrečila naša ofenziva in da so bili Rusi od sile sunka popolnoma preseneteni. Tudi v Galiciji so naše čete zmagovito zavrnile vse ruske poskuse prodreti proti prelazom v Karpatih ter so zlomile tudi vse sunke proti zahodnji Galiciji. O Hindenburgovi zmagi poročajo še to-le: Med tem ko so Rusi počasi prodirali od črte Novogeorgi-jevsk - Ivangorod, so poskušali nove sunke proti Vzhodnji Prusiji, tako začetkom novembra pri Szitkehme-nu. Bili so zavrnjeni. Drugi poskus pri Wyeztytenu je stal Ruse 4000 mož in 10 strojnih pušk. Rusi pa le niso odnehali. Prišlo je do novih spopadov južno od Evdtkuhnena in vzhodno od Mazurskih jezer. Pri Stalluponenu so bili Rusi premagani. Enako so bili premagani tudi pri Sol-davu. Tretja ruska kolona je korakala proti Thornu ter je bila poražena pri Lipnu. od koder se je umakni- i la proti Plocku. Glavni del ruske vojske je prodiral bolj južno. Dne 7. novembra se je vršil boj med tremi ruskimi divizijami, ki so prekoračili Varto, in med kavalerijo zaveznikov. Rusi so se morali umakniti. Pri Koninu se je vršil potem 9. novembra boj. v katerem so bili Rusi zopet poraženi. Pri Kališu je bila ruska kava-lerija zopet poražena. Vsi ti boji pa so se tikali samo sprednjih čet. Sele 14. t. m. je dospelo poročilo, da je bil pri Vloclavku potisnjen neki ruski armadni zbor nazaj in da je izgubil 1500 vjetih in 12 strojnih pušk. Te ruske čete so dospele izpred Varšave na levem bregu Visle v smeri na Thorn - Hohensalza - Gnesen - Po-sen in so bile sprednje čete armade, ki se je zapletla z nemškimi četami v boj in ki je izgubila 23.000 mož samo na vjetih. Petrogradski veliki generalni štab je priobčil dne 17. t. m. to-!e poročilo: Po bojih v oktobru na cestah v Varšavo in Ivangorod, kjer smo izvojevali zmago, se je začel sovražnik umikati proti svoji meji, pri čemer je neprestano razdiral železnice in ceste. Ob železnici so Nemci razstrelili postaje ali pa so postajna poslopja zažgali ter razdejali vodovode. Na gotovih križiščih so razdejali tir tako. da je bilo treba položiti nove tračnice. Tudi Nemci so razdejali vse tudi najmanjše mostove in vodovode, vsled česar so mo-rn!e naše čete vse to popolnoma iznova napraviti. Na cestah so bili vsi mostovi in mostički razdejani in v ceste same so izkopali lukri Sovražnik je prevrnil drogove za telegraf, razbil izolatorje in r zrezal žice. Vse to je naše zasledovanje resno oviralo in sovražniku se je posrečilo priti na levem bregu ' sle iz našega akcijskega območja in se približati svojim pokrajinam. Ko so Nemci izvršili to nalogo, so izrabili svoje številne železnice, da pošljejo svoje čete hitro na sever in zbero proti našemu levemu krilu močne čete. Sredi novembra, je bilo opažati nemško ofenzivo v pokrajinah med Vislo in Varto in prišlo je do bojev, ki se razvijajo sedaj na fronti Plock - Lentchitje - Punciov. »Nieuwe Rotterdamsche Cou-ranU poroča 17. t. m. iz Londona: Iz oficijoznega ruskega vira se slikajo zadnji dogodki na vzhodnjem bojišču na pomemben način. Tako pravijo, da so Nemci med četrtkom in nedeljo premaknili svojo glavno moč pri Wirballnu od desnega krila na levo krilo, kjer je sedaj bitka še v polnem teku. Južno od Mazurskih jezer, h katerim imajo vzhodnji dohod Rusi v rokah, so poskusili ti silen sunek. Nemci pa imajo tam močne za-kope. Tudi so položili povsod mine in jim nastavili tudi sicer zapreke. Nemci imajo tudi več težkih topov, kakor Rusi. Nemške čete se raztezajo med Soldavom in Neidenburgom. Ko se je v četrtek pričel boj, so izvršili Nemci na svoji celi fronti, dol-gi nad 40 milj napad iz boka na črti Vloclavek - Rypin. Boj je bil sila težaven zaradi drugega naskoka, ki so ga izvršili Nemci s črte Konin-Pysdry v smeri na Kutno. O nadaljnjem poteku boja poročilo ne nove ničesar. Ruski vojskovodje. »Kolnische Zeitung« je dobila o poveljnikih ruskih armad naslednje informacije: Prvi armadi poveljuje general kavalerije pl. Rennenkampf, rojen 17. aprila 1854, protestant. General Rennenkampf je vstopil 1870. 1. v rusko armado, je bil v času rusko-ja-ponske vojne poveljnik 1. samostalne konjeniške brigade zabajkalskih ko-zakov, pozneje zborni poveljnik v Sibiriji in od lani vrhovni poveljnik vilenskega vojaškega distrikta. Gen. Rennenkampf poveljuje sedaj v vzhodni Prusiji. Drugo armado vodi general kavalerije Suhomlinov, roj. 1848, pravoslavne vere: udeležil se je turško-'. ruske vojne 1877/78 kot oficir gene-| ralnega štaba, za časa japonske vojne je bil vrhovni poveljnik v Kijevu, v I. 1908/09 šef generalnega štaba, potem vojni minister. Tretji armadi načeluje general pehote Ruskij, rojen 1. 1S54, pravoslavne vere, udeležil se je rusko-turške vojne v kateri je bil ranjen, v japonski vojni je bil šef generalnega štaba 2. armade, pozneje poveljujoči general XXI. armadnega zbora, pred izbruhom vojne adlatus vrhovnega poveljnika kijevskega vojaškega distrikta. Poveljnik četrte armade je general pehote baron Salca, rojen leta 1843., pravoslavne vere, udeležil se je kavkaskih bojev 1. 1863., turške vojne 1877/78, osvojitve Turkesta-na 1885. japonske vojne 1904. ter je bil pred vojno vrhovni poveljnik v Kijevu. Peto armado vodi general kavalerije pl. Pletnve, roj. 1850., protestant, udeležil se je rusko-turške vojne, bil poveljnik donskih vojsk, poveljnik v Varšavi, in končno vrhovni poveljnik v Moskvi. Osmi armadi poveljuje general kavalerije Brusilov, roj. 1853., pravoslavne vere, udeležil se je rusko-turške vojne, bil pozneje poveljnik XI\.. potem XII. armadnega zbora. Deveti armadi načeljuje general pehote Ličickij, roj. 1856., pravoslavne vere, je služil skoraj vedno v Sibiriji, bil je L 1900/01 na Kitajskem, v japonski vojni kot brigadir, pozneje nekaj časa carjev generalni adjutant in pred vojno vrhovni poveljnik priamurskega vojaškega distrikta. Deseto armado vodi general pehote pl. Sievers, roj. 1853., protestant, udeležil se je turške in japonske vojne, ter je pozneje kot general načeloval XVI. in nato X. armadne-mu zboru. Glede poveljnikov ostalih ruskih armad zanesljive informacije še niso znane. Razporedba teh armad proti avstrijskim in nemškim vojskam je (od severa proti jugu) sledeča: 10., 1„ 2^ 5., 4., 9., 3., 8. armada. Deseta ruska armada operira v severni vzhodni Prusiji, osma stoji najbrž v južni srednji Galiciji. V Krakovu. Iz Krakova poročajo: Mesto Je popolnoma militarizirano. Civilnih prebivalcev je ostalo le malo — na ulicah vidiš le vojake. Zjutraj in zvečer vlada popolen mir. Nad mestom brenčijo skoraj celi dan avstrijski aeroplani. Aprovizacija je dobro urejena. Vladni komisar je nakupil 250 krav, katere stoje v mestnem parku. V malem prijaznem poletnem gledališču stoje *— voli in biki. Mleko se prodaja v mestnih mlekarnah. Trgovine z živili so oblasti zaprle. (Kakor znano je morala biti vsaka civilna oseba, ki je ostala v Krakovu preskrbljena z živili najmanj za tri mesece.) Restavracije, kavarne in konditorije so od 2. popoldne do 9. zvečer odprte. Vsaka civilna oseba mora imeti posebno identitetno legitimacijo, sicer ne sme hoditi po ulicah. Za vse važnejše predmete dnevne potrebe so določene maksimalne cene. Uveljavljeni so posebno strogi zdravstveni predpisi. Razpoloženje med prebivalstvom in vojaštvom je dobro. * * * UMIKANJE SRBSKE ARMADE. Iz Sofije poročajo: Srbski glavni stan se je preselil v Kragujevac. — Uradni srbski komunike utemeljuje umikanje srbske armade, trdeč, da imajo prodirajoči Avstrijci veliko premoč. Nemško oicijalno priznanje uspehov avstrijskih čet v Srbiji. Berolin, 19. novembra. (Kor. ur.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Avstrijsko - ogrske čete so na jugu prizadjale sovražnim vojnim silam udarec za udarcem. Težave terena, ki prihajajo v tamkajšnjem ozemlju v poštev, niso mogle zadržati prodirajoče avstro - ogrske armade. V zmagovitem napredovanju je zavezniška armada porazila sovražnika ob Drini ter zanesla zmago daleč v neprijateljsko deželo. Tu se bore avstrijske čete, kakor povsodi, s krasnim pogumom in z neomajno vztrajnostjo ter junaštvom, — Mačva — pokrajina v savsko-drinskem kotu je štela pred vojno 103.500 prebivalcev, ki pa so se tekom vojnih dogodkov skoraj vsi izselili, tako da je ostalo v teh rodovitnih krajih (po vr> Jaiki cenitvi) le kakih 1500 žen, starcev in otrok. • Kotorki Lovce*. Iz Reke poročajo v Budimpešto: 2e več dni divja v Jadranskem morju tako huda burja.da francosko bro-dovje ne more izvršiti nobene akcije. Tudi leži m morju gosta megla« tako da Francozi z morja ne morejo pomagati Crnogorcem na Lovčenu, ki jih naši neprestano obstreljujejo. Na Lovčenu leži sneg do kolen. Vsled tega se je položaj pri Kotoru izboljšal. V Kotoru so odprli takozvano »Vojno kavarno«. BORBA ZRAČNIH FLOTILJ. — NA VZHODNIH NEMŠKIH BOJIŠČIH SE BOJI NADALJUJEJO. Berolin, 19. novembra. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan dne 19. no*« vembra dopoldne. V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem je položaj neizpremenjen. Neka nemška zračna flotilja je prisilila na poizvedovalnem poletu dva sovražna bojna aeroplana, da sta morala pristati, enega pa je strmoglavila na zemljo. Izmed naših aeropla-nov pogrešamo enega. V okolici Yervona na zapadnem obronku Argon smo odbili ljut francoski napad s težkimi izgubami za Francoze. Naše izgube so bile neznatne. Na vzhodnem bojišču se znova pričeti boji še vrše. Vrhovno armadno vodstvo. Smrt nemškega generalkvartir-mojstra. Berolin, 19. novembra. (Kor. u.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan. Generalkvartirmojster generalni major pl. Voigts-Rhetz je v noči z 18. na 19. novembra podlegel srčni kapi. Njegov naslednik še ni določen, m BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. »Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve: Na levem bregu reke Maas poveljujoči francoski general je dobil dne 18. novembra ob 3. popoldne poročilo, da je nemški napad na vas Chanvoncourt pri Ypresu v kolikor je ostala še francoska, popustil. Strašna eksplozija nemških min je razbila vso francosko pozicijo. Število žrtev je zelo veliko. Nemci so nato v naskoku zasedli nekaj točk v bližini Chanvoncourta. Nemška infanterija se je v teh bojih, zlasti v gozdu pri Bixshootu odlikovala. Poročevalec »Dailv Maila« v Dunkerquu brzojavlja: Pri Ypresu so se pričeli novi boji. Izgube zaveznikov so zelo velike, vendar morejo Francozi in Angleži držati svoje pozicije proti obupnim napadom Nemcev. Angleži prodirajo v smeri na Messines. Amsterdamski »Courant« poroča, da je francoska bojna črta pri Reimsu umaknjena. V obupnih bojih drže Francozi še mesto Reims. Rekord nemške konjenice. Berlinski listi poročajo: Zadnje dni se je posebno odlikovala nemška konjenica, ki je skupno s številno artiljerijo broječa 16.000 mož v najkrajšem času in nepričakovano dospela iz Cachvja v Belgiji na vzhodno bojišče. Napad na nemške vojake. Rotterdam, 19, novembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant« javlja iz Oostburga: V Stoo-briigge so obstreljevali prebivalci neko nemško stražo. Nemci so nato aretirali v Maldegemu 40 najodličnej-ših prebivalcev, ki bodo tako dolgo služili kot talci, dokler se ne dožene, kdo Je nemške vojake napadel Enega ali dva nemška vojaka še pogrešajo. * š • ■ Suan 2. .SLOVgN Kl NAKOU*, a jc 20. novembra lift«. 276 stev. NEMŠKO BRODOVJE PRED LIBAVO. Đerolin, 19. novembra. (Kor. nrad.) Poročilo VVolffoveaa urada. Dne 17. novembra so deli našega broclovja v Vzhodnem morju zaprli s potopljenimi ladjami vhod v libavsko pristanišče in obstreljevali tamkajš-nje vojaško važne naprave. Torpedovke, ki so vdrle v notranjo luko. so ugotovile, da v pristanišču ni bilo sovražnih vojnih ladij. Namestnik načelnika admiralskega štaba pl. Behnke. OBSTRELJEVANJE LIEBAVE. — POMORSKA BITKA. »Lokalanzeiger« poroča iz Ko-danja: Ruski mornariški štab objavlja to-le poročilo: Dne 17. novembra je dospela nemška flotila, obstoječa iz 2 križark, 10 torpednih rušilcev in več pomožnih križark pred Libavo. Nemci so zopet obstreljevali mesto in pristanišče. Na več krajih je začelo goreti. Iz Stockholma poročajo »Lokal-anzeigerju«: Sem je dospela brzojavna vest iz \Visbyja na otoku Got-land, da je bilo slišati na vzhodnjem obrežju otoka silno močno kanonado z mora. Najbrže sta se v bližini spoprijele nemške in ruske ladje. Zdelo se je, da so se v prvem delu boja borile ladje s težkimi topovi. Pozneje so streljali le še manjši topovi. Streljanje je trajalo brez prenehanja eno uro, potem ie bi!o četrt ure odmora, nakar se je streljanje zopet pričelo. * POMORSKA BITKA V KURSKOl ZALIVU. ?e!e sedaj se izve, kakor poroča rVossische Zeitung«, o bom v Kur-skem zalivu (Krrl>ches Haf), katerega sta se udeležila dva vzhodme-pruska r^rrfka in neki motorni Sofa, ko so se pusi začetkom septembra umaknili Bil je izreden slučaj, da so nastopali lahki parmki kot vome Ird-je. Oba salonska panika »Schw:;r^-ort« in »Phonfe«, sta stala z monn.-kimi četami v Transbeekn. Pne 7. se- -a sta dobila povelje, da ! odpeljeta na nasprotno stran, kjer so bili Rusi v vasi Juwendt Proti tem na) bi nastopile ladie ter so dobile za to s seboj strojne puške. Na krovu so za strojne puške in za poveljnika položili vreče s peskom in bale. Ob oknih so se pcstsvir vojaki s pnška-mi. Parnik je odplul in kmalu dosegel svg] cilj, cbnl vzhodno od Libavo. Povsod se je tu vršil boj. Oba parni-ka sta se pribijala na 2 kilometra in ko so Rusi začeli obstreljeval narni-ka, so cćgovori'i vcirki s puškami. Po polurnem boju so Resi umolknili. Pozneje so Rusi iz nekega drugega kra*a obstreljevali oba parnika s rnškami. Zvečer je bi'o streljanje Pusov živahne*^e in tudi tonovi «=o se oglašali, niso na zadeli. Parnika sta trpela le male, ranen ni bil nobeden, rac pa so imeli Rusi precejšnje izgube. Nemška križ^rka »Berlin« razorožena. K razoroženju nemške križanke »Berlin« v Dront^eimu. poroča -Lo-kalanzeiger< iz Kodania: Križark" »Berlin« so se nekoliko pokvarili stroji ter je križarka zato pristala v fjordu pri Drontheimu. Ker pa je to voino pristanišče in ie prepovedano tujim ladjam tam pristati, so norveške oblasti odredile razoroženje križa rke, katere posadka je štela 500 mož. Mneri'e generalnega ravnatelia paro-plovbne družbe Hamburg - Amerika. Generalni ravnatelj naroplovne družbe »Hamburg - Amerika«. Dal-lin, izjavlja, da ne spada med one nemške patrijote, o katerih piše »Ti-m?c-, da so od dne do dne bolj prepričani, da Nemčija Anglije ne more premaeati. Narobe; generalni ravnatelj Ballin konstatira s poudarkom, da je po njegovem mnenju Anglija že danes premagana, kajti Anglija, ki skriva svoje brodovje in se skoro ne upa na morje, je prenehala biti stara Anglija. Odrekla se je marveč že sedaj za vse čase pravici, se uveljavljati takrat, kadar gre za vprašanje evropeiskega ravnotežja. * Angleško in nemško brodovje. Kako trezno in hladno presojajo v Nemčiji razmerje med obema bro-dovjerr.a, nam dokazujejo razni članki po nemških listih. Prepričanje, da mora Anglija podleči tudi na morju, je splošno, toda obenem se vsi resni krogi zavedajo, da je angleška sila, katero bo treba streti velikanska. 1 Kcrzervativa berlinska »Deutsche Tageszeitung«, ki ima visoke zveze, svari nemško javnost pred vsakim podcenjevanjem angleš. bojne fiotilje. »Mi ne smemo precenjevati svojih dosedaniih uspehov na morju. Angleško brodovje nI prsv nič oslabljeno, in navzlic raznim občutnim izgubam je angleška flohlia ravno tako močna kakor na začetku vojne. Naše slavne vojn« ladje 10 Imele krasne uspehe, toda v bistvo 15 ti uspehi le moralični, ker nismo uničili še niti ene angleške moderne bojne ladje visoke bojne vrednosti. To seveda ni naša krivda, temveč le posledica dejstva, da se že dva meseca menda angleške vojne ladje v Severnem morju sploh več ne nahajajo. Glavna pomorska sila Anglije |e torej neoslabljena in nas more napasti, kadar hoče. Ne smemo misliti, da je moralično in vojaško manjvredna. Osobito nemški mornariški krogi vedo prav dobro, da je sovražnik na morju odličen in baš radi tega si iskreno želijo se ž njim meriti v bitki. Smatrati je pa, da hoče Anglija svoje ogromno brodovje ohraniti tako dolgo intaktno, dokler ne bije ura velike odločitve. Na ta trenutek čakajo Angleži, ker menijo, da bodo takrat naravnost uničujoče udarili na nemško brodov!e Ta taktika zahteva mnogo samozatajeva-nja, toda angleški admirali jo smatrajo za tako pravilno, da se ne dajo zapeljati cd nikakih czirov prestiža, kritike, mornl-čnega pritiska. Tako »Peutsche Tage^rcitung«. Nemci so se, kakor vidimo, tudi v tej zadevi postavni na pravo in potrebno stališče: spoznati sovražnika, njegove lastnosti in moči Pravo spozmmje je tudi v vojni predpogoj končnih uspehov. * Vstala v južni Afriki. Nasnroti angleškim poročilom, poroča nizozemsko časopisje, da se vstaja B'rov vedno bolj širi. Baje stoji kak:h 100.000 Burov pod po-veljništvom Pe \Veta. O Pe VVettu poročrp iz Air>*erd?ma. da ie ramen. V dr/r.vi Oranje so splošno uvecii bureke oblasti. Večina barskih rodbin je zapustila Pretorijo. » * TUSSKO URADNO POROČILO O BOJO V KAVKAZU. Carigrad, 19. novembra. (Kor. urad.) Glavni sian poroča: Že dva dni napada naša armada prav ljuto ko armado, ki si je pripravka pozicije na črti Azab - Zazak - Kohab ob meji. Z božjo pomočjo je vzela na?a armada v bajonetnem naskoku višine v okolici A žaba, katere je bil sovražnik izrecno :noč:io utrdil. Boj se z nezn:anriano l^utostjo za nas ugodno nadaljnje. Naše čete. ki prodirajo na Batum, so sovražnika še enkrat n-*do porazile ter so zavzele -icije Zaz^o^nr in Kurx. V Zazvot-laru so vzele Pusom 1 zastavo ter vfefe o" rr^:i;h častnikov (med njimi 1 podpolkovnika in 1 kozaškega stot-nika) in več kot 100 vojakov; vp!eni-le so tudi d topove, 1 avtomobil, nekaj konj in množino živil. Ruske izgube so velrke. Preostali so v velikem neredu oobegmli proti Batvmu. Naše črte. ki so prodr'e v Zairbai-?an, so se dne 16. novembra zaoletle v hoj z nekim močnim ru^k1". d pri Salmasx Rusi : poraženi in so izgubili 2 častnika in 100 mož na mrtvih. Voditelji pc h plemen, ki so bili "o-!ej v bi, so se s svojimi semeni pridružili na?;m četam. * Pred orTočiino Htfco v F Jctu? Soina, 19. novembra. Tukajšnje turško poslaništvo objavlja: Turške čete v Egiptu so izvojevale nove znatne uspehe. Pričakovati je. da pride prihodnje dni do odločilne bitke z anc!eško okupacijsko armado. (Po dosedanjih turških uradnih vesteh se turške čete nahajaio še na polotoku Sinai in še ni^o prodrle do sueškega prekopa, preko katerega morajo v Egipt in ob katerem stoji naibrž glavna angleška sila. Opomba ured.) Mohameć?nsko novo leto na Dunaju. Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Mohamedan^ko novo leto so tu praznovali z velikim navdušenjem. Vojaška oblast je preskrbela za vojake mohamedanske vere posebno božjo službo, pri kateri je imel vojaški imam (duhovnik) nagovor, v katerem je med drugim naglašal, da se je treba sedaj boriti ne samo za ljubljenega cesarja, za domovino in obstanek, marveč tudi za mohamedan-sko vero. Ta vojna je prva sveta dolžnost vseh mohamedancev, ki se ramo ob rami z Avstro - Ogrsko in Nemčijo bore proti sovražnikom islama. Proglašena je sveta vojna in pozivu kalifa se mora odzvati vsak mohamedanec. Vojaki so z navdušenjem sprejeli ta nagovor ter spontano zapeli cesarsko pesem. Italija ta Tnrčlla. Rimski sotrudnik »Gazette del popo>o« poroča iz izvrstnega vira: HjMlijiilii 1 poMka tftj krni pro| nI agresivna, marveč izMtnČno delen* Bivna m pripravljena, da poseže vmes, če bi bilo italijansko prebivalstvo sami kalUt otraimo. da |a absorbirajo druge drlave. Zato je po-polnoma nepravilno trditi, da Je baje Sonnino pripravljen* peljati Italijo v Egipt, da podpira Anglijo, kar M ime-lo za posledico vojno napoved prijateljev trozveze. Italija namerava samo ščititi svojo kolonijo Libijo, ki je ogrožena vsled turške agitacije. • • BALKANSKE DRŽAVE. Kakor se poroča, je odpotoval bivši srbski minister Marinkovič iz Sofiie, ne da bi bil govoril s kako oficijelno bolgarsko osebo. Pri odhodu je baje izjavil, da odhaia žalostnega srca. Pogajanja med Bolgarijo in Srbijo sploh niso mogla pričeti, ker stoji Bolgarija na stališču, da mera Srbija brez odloga privoliti v okupacijo nacedonskega ozemlja do reke Vardar ja; Srbija pa izjavlja, (na usta min. predsednika Pašiča v italijanskih listih), da za dobo vojne, »dokler je sovražnik na srbskem ozemlju«, sploh ne more pristati na teritorijalne koncesije, še manj pa dovoliti, dn Bolgaria makedonsko ozemlje že vnaprej okupira. V Romuniji je nestalo sedaj novo gibanje, ki propagira idejo »romunske posredovalne akcije na Balkanu«. Za to idejo agitira zlasti vplivni list »Adeverul«, ki zahteva, da naj povzame Romunija micijativo ter povabi ostale balkanske države k skupnim pogajanjem v svrho na-daljncga vzajemnega postopanja. Romunija naj nadaljn'e svojo vlo^o prirr.us inter pares« na Balkanu, ki \o je bila z bukarcšk"m mirom pre-vze'a. — Na Grškem prevladuje glede Bolgar je pesimistično na žira nje. Grški krc^i so očividno prepričani, da o* sto:a med Bolgarijo in Turčijo navzlic vsem dementiiem bolgarskih državnikov talni sporazum. Grška nadaljuje svoje vojaške priprave in utrju'e svoje makedonske meje. — Smatrati je, da bo nastalo razjašnjenje situvacije na Balkanu še le takrat, kadar raćejo na ruskih ali na turških bojiščih defirntivnejje odločitve. Bolgari nameravs'o zasesti £iakedoni;0. Sonja, 19. novembra. (Kor. urad.) »Atence Tclcgrannioue Buigare« no-rova: Poslujoč odbor narodne združitve oriorjčuje izjavo, v kateri se nagiaša, da ima vlada pravico, presoditi ugoden trenotek in izbrati čas, kdaj bi kazalo zasesti Makedonijo. Vlada se pri tem poslu ne bo drila vn'ivati od shodov in javnih manifestacij. Bolgarsko - romunski sporazum. Med Bukarešto in Sofijo se je vrrila moseca oktobra izmenjava misli, od katere upajo, da bo posredovala resnični sporazum med obema narodoma. Na nodlagi teea sporazuma bi vrnila Romunska Bolgar-del pred letom anektiranoga ozemlja ter bi se Polg^rska popolnoma odpovedala Silistriji in Dohrudži. P munska in Bolgarska naj okleneta ofenzivno in defenzivno zvezo. Po te točke so dosnela pogaianja, po-Zc6^c Pa še ni bilo mogoče skleniti, ker vlada v nekaterih političnih kro-erih obeh držav nezaupanje. Tudi mamka posredovalca, ki bi imel do-velj vpliva, da bi s svojim ugledom odstranil pomisleke. Protest nevtralnih držav. Stokholm, 19. novembra. (Kor. urad.) Uradni list priobčuje francosko besedilo protestne note. ki so jo poslale švedska, norveška in danska vlada nekaterim vojujocim državam. Protestna nota navaja na kratko tele posebno važne točke: Polaganje min na velikih trgovinskih potih na morju brez potrebne obzirnosti na varnost mirne p1ovitve,povzroča občutno škodo in ima za posledico, da izgube nešteti nedolžni ljudje življenje. Omejena je svoboda na morju in prikrajšana pravica nevtralnih držav, da lahko uporabljajo skupna pota. Načela za relativno in absolutno kon-terbando, kakor tudi načela za pre-iskanje in plenjenje ladij, ki se že stoletja priznavajo kot veljavna, se več ne uvažujejo, kar povzroča zakoniti trgovini znatne zakasnitve in škodo. Nacrti francoskih royallstov. »N. Fr. Presse« si da iz 2encve poročati, da so francoski rovalisti osredotočili svoje upanje na kralja Alberta belgijskega kot vladarja bodoče francoske monarhije. Kralj Al* bert je danes v Franciji silno popularen, ne le radi tega, ker le žrtvoval usodo Belgije obrambi francoskega naroda, temveč tudi za to, ker ga di-1 čilo Jako lepe molke čednosti. Kr&U Albert se je pokazal hrabrega vojaka In je v francoski armadi silno popularen. Njegove rodbinske zveze *o kar najboljše. Po pokolenju Koburžan je sorodnik angleškega kralja pa tudi sorodnik orleanskega rodu: njegov oče je bil sin hčerke zadnjega francoskega kralja Louisa Filipa Orleanskega. V tem ozira je Albertova kvalifikacija ravno tako dobra, kakor pa ona pretendenta vojvode FUipa Orleanskega, ki je tudi vnuk zadnjega francoskega kralja. Korespondent »N. Fr. Pr.« previdno pristavlji, da vprašanja »monarhija ali republika v Franciji« pač ne bodo rešili rovaiisti, niti kake druge politične stranke, temveč le izid sedanje vojne, v kateri se bori tudi Francija za svojo državno in narodno individualnost. Koliko vojakov se vrača v fronto? Berolinska centrala za ozdravele vojake ima vedno večje številke. To je razveseljivo, ker je vedno več vojakov zopet sposobnih za boj. Še pred par tedni se je vrnilo kakih 850 mož na teden, sedaj pa kakih 1500. Dan na dan odhaja na bojišče od 200 do ?X\0 mož Tekom enega meseca je odšlo na bojišča kakih 6600 mož. Le kakih 8% je za službo nesposobnih, 7a boj sposobnih na je 36%. Druge poraMfajo nri ve~banju in le mal del za pisarniška dela. Voino posojilo. Praga, 19. novembra. (Kor. ur.) Kardinal knezonadskof v Pragi, dr. Franc bnron Skrkenskv, in stolni ka-pitel, sta podm^ala en milijon kron vojnega posojila. Pr£2a, 19. novembra. (Kor. ur.) Pri 2tvnostem*ki banki je bilo danes, vštevši tri milijone, ki jih je banka podpisala srma, podpisanih nad devet nmTonov kron vojnega posojila. Budl?nrc.?ta, 19. novembra. (Kor. urad.) Avstro - ogrska državna že-icr.n;?ka družba je podpisala na ogrsko vc^o posojilo en milijon, in na avstrijsko en milijon kron. Dunaj. 19. novembra. (Kor. ur.) Nadvcjvodinja Marija Jožefa je podpisala znatno vsoto Firma Schol-ler &l Kom*\ je subskrinirala 2 milijona. — V Trstu ie bilo do snoči podpisanih T' 4 mi'ijona kron pri tamkajšnji filijalki Kreditnega zavoda in 2V4 milijona kron pri »Banca Com-merciale Triestina«. i njeni in mrtvi slovenski loiahi. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. m mrtev; v = vjet.) (Iz seznama izgub št 55.) Jerman Ivan, 87. pešp., 1. stot., r.; Jesovnik Jez. Her., S7. p. p., 1. st„ m.; Jevšinek Jožef, 87. pešp., 2. stot., r.; Jež Alojzij, 8. pešp., 13. stotnija, r.; Jezik Franc, 27. dom. p., 1. stot., r.; Jošt Franc, 87. pešp., 2. stotnija, r.; Jošt Jožef, 87. pešp., 1. stotnija, r.; Jug Ivan, 27. dom. p.. 6. stotnija, r.; Junež Anton, 87. pešp.. 2. stotnija, r.; Jurečič Ivan, 27. dom. p., 1. stot., r.; Jurkcvič Franc. S7. pešp., 1. stot., r.; Jnfsa Martin, 87. pešp., 7. stotnija, r.: Kačan Ivan, 87. pešp., 1. stotnija, r.; Kalan, korporal, 27. d. p., 12. st., m.; Kališ Franc, črnov. 29. p. p., 6. st., r.; Kamnik Rok, 87. pešp., 2. stot., r.; Kaučič Ignac, 27. d. p., 10. stot., r.; Kavčič Štefan, 27. dem. p., 2. st., m.; Kenda Ivan, 27. d. p., 9. stot., r.; Kerček Franc. 87. pešp., 4. stot., r.; Kerin Ivan, 27. d. p., 3, stotnija, r.; Kerkovič Ivan, 27. dom. p., 3. st., r.; Kermec Ivan, 27. d. p., 2. stot., r.; Kirac Luka, naredn., 8. p. p.. 6. st., r.; Klajnšek Henrik, 87. p. p„ 9. st., m.; Klanžer Ivan, 87. p. p., 1. stotnija, r.; Klekl Andrej, 87. pešp., 2. stot., r.; Klešnik Karol, 27. d. p., 3. stot., r.; Kliček Mihael, 87. pešp., 9. stot, r.; Knaflič. 27. domohr. p., 12. stot., r.; Knez Franc, 87. pešp., 5. stotnija, r.; Kocjan Franc, 27. dom. p., 3. stot., r.; Koder, 27. domobr., 12. stotnija, r.; Kodilja Ivan, 87. pešt>., 1. stot., r.; Kodrin Franc, 87. pešp., 1. stot., r.; Kofol Karol, 27. dom. p., 9. stot, r.; Kokol Ignac, 87. pešp., 7. stot, r.; Kolarič Martin, 87. pešp., 2. stot, r.; Kollman Anton, 27. d. p., 6. stot, r.; Končan Franc, 87. pešp., 1. stot, r.; Konte Martin, 27. domob. p., 1. st, r.; Kopinšek Juri, 87. pešp., 9. stot., r.; Kopriva Alojzij, 87. pešp.. 6. sU r,; Korbar Valentin, Z7. dom. p.. 3. st, r.; Koren Franc, 87. pešp., 1. stot, r.; Korenčan Franc 27. d. p- 10. st, r. Korošec Ivan, 87. pešp- 2. stot., r. Korpar Ivan, 87. pešp- 1. stot, r. Košak Leopold, 27. d. p., 3, stot, r. Kosec Franc 87. pešp., 3. stot, r. Kosi Anton, 87. pešpolk, ranjen; Kosi Matija,' 87. pešp., 4. stot, r. Kosmač, 27. domobr. polk, 12. st, r. Kostanjevec Franc 87. p. p., 3. st, r. Koter Valentin, 87. pešp.f 1. stot, r. Kovač Jožef, 87. pešp., 4 stot., r. Kovačič Franc 87, pešp., 9. st., m. Kovačič Jernej, 27. d. p„ 10. st, r.; Kovačič Ivan, 87. pešp., 1. stot, r.; Kozina Franc, 27. dom. p., 1. stot, r.; Kozman Anton, 87. pešp., 8. stot, r.; Kozole Jožef, 87. pešp., 2. stot. m.; Kožuh Štefan, 87. pešp., 1. stot, r.; Krajne Anton, 87. pešp., 2. stot.. r.; Krajne Jožef, 87. pešp., 6. stotnija, r.; Krajne Jožef, 87. pešpolk, r.; Krajnik Ernest, 27. d. p., 17. stot, r.; Krajšek Andrej, 87. pešp., 1. stot- r.; Kramar Franc, 27. dom. p., 2. st, r.; Krčmarič Andrej, 87. pešp., 1. st., r.; Krestan Jožef, 27. dom. p., 6. st, vjet; Kristan Ivan, 87. pešp., 6. stot., r.; Križanec Štefan, 87. pešp., 2. st, r.; Križnic Peter, 87. pešp., 2. stot, m.; Križnik Franc, 87. pešp., 1. stot, r.; Krmelj Ivan, 27. dom. p., 1. stot, r.; Kroflič Franc, 87. pešp., 2. stot,, r.; Krump Franc, 87. pešp., 7. stot., r.; Krušič Mihael, 87. pešp., 2. stot, r.; Kumer Franc, 27. dom. p„ 9. st., m.; Kunaver Franc, 27. dom. p., 1. st., m.; Kunej Franc, 87. pešp., 1. stot., r.; Kupec Jožef, črnov. p. 10, 14. st., r.; Kurent Anton, 87. pešp., 1. stot., r.; Kurnik, 27. dom. p., 12. stotnija, m.; Laharnar Jakob, 27. dom. p.. 1. st, r.; LauriČ Jožef, 27. dom. p., 2. st., r.; Leban Alojzij, 27. dom. p., 3. st, m.; Leben Mihael, 87. pešp., 7. stot, r.; LebiČ Ivan, 87. pešp., 1. stot., r.; Lehkoživ Jožef, 17. lov. b., 4. st, r.; Lekše Alojzij, 27. dom. p., 2. stot, r.; Lekše Lorenc, 27. dom. p., 2. st, r.; Lesar Ivan, 87. pešp., 2. stot., r.; Lesjak Franc, 27. dom. p., 9. stot., r.; Letnar Franc, 27. dom. p., 1. stot, r.; Levic Gregor, 27. dom. p., 3. st, r.; Liban Ivan, 27. dom. p., 2. stot, r.; Likar Ivan, 27. dom. p., 2. stot., m.; Lipovšek Luka, 87. pešp., 5. stot., r.; Lisjak Franc, 27. dom. p., 9. stot., r.; 1 oboda Vincenc, 27. d. p., 3. st, m.; Lopan Mihael, 87. pešp., 7. stot, r.; Lubše Emerik. 87. pešp., L stot., r.; Lukan Valentin, 27. dom. p., 2. st, m.; Lužar, 27. domobr. polk, 12. st., r.; Magnetič Anton, 87. pešp., 9. st, r.; Majcen Ivan, 87. pešp., 1. stot, m.; Majcen Martin, 87. pešp., 3. stot, r.; Majerič Jožef, 87. pešp., 2. stot, r.; Malec Ulrik, 87. pešp., 2. stot, r.; Mara Rudolf, 27. dom. p., 2. stot., r.; Maraš Ivan, 27. dom. p., 6. st, vjet; Marčič Ivan, 87. pešp., 11. stot., m.; Marin Franc, 87. pesp., 2. stot., r.; Marinič Ignac, 87. pešp., 1. stot., r.; Markuš Matija, 87« pešp., 9. stot, r.; Maršalek Ivan, 27. dom. p., 1. st, r.; Martilanc Franc, 27. d. p., 15. st, r.; Martin jak Ivan, 27. d. p., 10. st., m.; Marušič Ivan, 27. dom. p., 6. st., r.; Mastnak Franc, 87. pešp., 4. st, r.; Mastnak Jožef, 87. pešpolk, r.; Matausch Anton, 87. pešp., 1. st, r.; Matek Fran, prost., 87. p. p., 8. st, r.; Matosel, 27. domobr. p., 12. stot., r.; Mavric Mihael, 27. dom. p., 9. st, r.; Medved Jakob, 27. d. p., 15. st, r.; Mele Ivan, 27. dom. p., 10. stot, r.; Merljak Alojzij, 27. dom. p., 2. st, r.; Mian Adolf, 37. pešp., S. stot, r.; Mihelič Andrej, 27. dom. p., 2. st, r.; Mihelj Alojzij, 87. pešp., 9. stot, r.; Miklič Franc, 27. dom. p., 1. st., r.; Miklošič Martin. 87. pešp., 3. st, r.; Mikuš Anton, 27. dom. p., 10. st., r.; Mlačnik Franc, 87. pešp., 2. st, r.; Mlakar Franc, 87. pešp., 4. stot., r.; Mlinaric Vincenc, 87. pešp., 9. st, r.; Mljekuš Ernest, 3. dom. p., 3. stot, r.; Močnik Anton, 27. dom. p., 10. st, r.; Močnik Franc, 27. dom. p., 2. st r.; Močnik Mihael, 87. pešp., 1. stot, r.; Mohorko Anton, 87. pešp., 7. st, r.; Muc 27. domobr. p., 12. stotnija, r.; Mulec Franc, 87. pešp., m.; Mržek Franc, 87. pešp- 1. stot, r,; Naglic Jožef, 27. dom. p., r.; Negro Martin, 87, pešp., 9. stot, r.; Nograšek, 27. domobr. p., 10. st., r.; Novak Anton, 27. domob. p., 1. st., r.; Novak Mihael, 27. dom. p., 3. st, r.; Novak Tomaž. 87. pešp., 6. stot, r.; Oberski Ivan. 87. peh. p., 3. stot., r.; Ocvirk Franc 27. dom. p., 1. stot, r.; Ogrizek Franc, 87. pešp., 2. stot., r.; Ogrizek xMartin, 87. pešp., 4. stot., r.; Orehovec Luka, 87. pesp., 7. stot., r.; Orešnik Anton, 87. pešp., 1. stot., r.; Orožen Alojzij, 87. pešp., L stot., r.; Ozebek Avgust, 27. dom. p., 9. st, r.: Osolnik Jožef, 87. pešp., 2. stot., m.; Oštir Martin, 27. dom. p., 3. stot, m.; Otorepec Jožef, 87. pešp., 1. stot., r.; Ovnek Anton, 27. dom. p., 3. st, m.; Ožbald IVVlhael, 27. dom. p., 6. st, r.; Ožir Anton. 87. pešp., 1. stot, r.: Palir Alojzij, 87. pešpolk. r.; Pančur, 27. domobr. polk, 12. st, r.i Papotnik Mihael, 87. pešp., r.; Patištič Anton, 27. dom. p., 10. st., m.: Paulin, 27. d. p., 12. st, m., četov.); Paulin Franc, 87. pešp., 2. st, r.; Pavlic Anton, 87. pešp., 4. stot, r.; Pavlic Ivan, 87. pešp., 6, stot., r.: Pavlin Franc 27. dom. p., 3. st, r.; Pavliš Jožef, 29. Črnov. p., 6. st, r.; Pavlovič Franc 27. dom. p., 6. s t, r.; Pavlovič Ivan, 27. dom. p., 2. st, r.; Pavšič Juri, 27. dom. p., 2. stot, r.; Peček Franc, 27. dom. p., 1. st, r.; Peciva Avgust, 5. top. p., 5. bat, m.; Pečnik, 27. domobr. p„ 12. stot, r.: Pečovnik Franc 87. pešp., 3. st- r. Pejovnik Gabrijel, 87. p. p- 1. st., r Peric Anton, 27. dom. p- 9. stot- r Peric Franc, 87. pešp- 4. stot., t Perše Ivan, 87. pešp., 1. stot- t ^etek Alojzij, 87. peh p- L stot, Peruzzi Avgust 27. dom., r.; 276. Štev „SLOVENSKI narod*, dne 20. novembra 1914. Stran 9. Petkušek, 27. dom. p., 12. stot., m.; Petrič Franc, 27. domobr. 2. stot. r.; Petrovčič Jožef, 12. dom. p., 1. st„ r.; Pintar Ivan, 87. pešp., 2. stotnija, r.; Pintar Franc, 87. pešp., 1. stot- r.; Pire Jakob, 27. dom. p., 6. stot., r.; Pisk Jožef, 27. domob. p., 3. stot., r.; Pivc Jožef, 87. pešp., 1. stotnija, r.; Planine Franc, 87. pešp., 11. stot., r.; Planinšek Rok, 87. pešp., 2. stot., r.; Platovšek Karol, 87. pešp., 2. stot., r.; Plevnik Franc. 87. pešp., 1. stot., r.; Plohi Ivan, 87. pešp., 2. stotnija, m.; Podkoritnik Matija, 87. p. p., 7. st, r.; Podlesnik Franc, 87. pešp., 2. st., r.; Podlogar Karol, 27. dom. p., 1. st., r.; Podobnik Gašpar, 27. d. p., 1. st., r.; Podržaj Franc, 27. d. p., 2. stot, r.; Pogačnik Albin, 27. d. p., 1. stot., r.; Pogorelčnik Fort., 87. p. p., 5. st., r.; Poklar Jožef, 87. pešp., 2. stot., r.; Pokorni Anton, 87. pešp., 4. stot., r.; Pokrajac Simon, 87. pešp., 9. st., r.; Polak Anton, 87. pešp., 4. stotnija, r.; Pominec Matija, 27. d. p., 3. stot., r.; Potočnik Alojzij, 87. pešp., 9. stot., r.; Potočnik Ferdin., 87. p. p., 2. st., r.; Potočnik Franc, 87. pešp., 2. st., r.; Potok ar, domobr. p., 12. stotnija, r.; Potrč Ivan, 87. pešp., 2. stotnija, m.; Povše, 27. domob. p., 15. stot ni j.', r Prašiček Vincenc, 87. pešp., 1. st., r. Praunseis Adolf, 87. pešp., 1. st., r.; Praznik Matevž, 27. d. p.. 1. stot., ni ; Preložnik Juri, 87. pešp., 1. st., r.: Premelč, 87. pešpolk, 11. stotnija, r.; Preskar Ivan, 87. pešp., ?. stot., r.; Primožič Ivan. 87. pešp„ 9. stot., m.; Prinčič, 27. domobr. p., 12. stot, r.; Pučko Alojzij. 87. pešp., 1. stot., r.; Pučnik Alojzij. 87. pešp., 4. stot, r.; Pugel Ivan. 27. domobranski p., r.; Pukl Karol, 87. pešp., 4. stot., r.; Punčohar Jožef, 17. lov. b., 1. st, r.; Pušnik Rudolf, 87. pešp., 1. st~t., m.; Radej Franc, 87. peh. p., 6. stot., r.; Rafoit Karol. 87. pešp., 2. stot, r.; Rajh Ignac, 87. pešp., 2. stotnija, r.; Rak Adaibert, 29. črnov. p., 9. st., r.; Rakovec Franc, 27. dem. p., 6. st, r.; TVamovš Pavel, 27. dem. p., 3. st, r.; Ramšak Anton. 87. pešp., 1. stot, r.; Ran?uš Jožef, 27. dom. p., 3. st., r.; Ratek Franc, 87. pešp., 4. stot., r.; I^atek Ignac, 87. pešp., 11. stot, r.; Pate] Ludo vik, 87. pešp., 2. stot, r.; Pavnihar, 27. domobr. p., 12. stot., r.; Ravnik Ivan, 27. dom. p., 1. stot, m.; I azdevšek Anton, 87. pešpolk. ranj.; Reberšak Ivan. 87. pešp.. 7. stot., r.; Pemškar Avgust, 27. d. p.. 1. s t, r.: Reich Franc, 87. pešp., 6. stot, r.; Dela, 27. domobr. p., 15. stotnija, m.; reiterič, 87. pešp.. 11. stotnija, r.; Repie Ivan, 871 pešp., 1. stotnija, r.; Rermik Jožef, 27. dom. p., 2. stot, m.; Rižner Franc, 87. pešp., 2. stot., r.; Rižner Peter. 87. pešp., 6. stot.. r.; Robin Rok, 87. pešp., 1. stotnija, r.; Robnik Vincenc, 87. pešp., 1. st, r.: Rode Jožef, 27. dom. p., 15. stot., r.; ^otnna Martin. 87. pešp.. 1. stot, r.; Rogovnik Anton. 87. pe=p., 6. st., r.; (Dalje prihodnjič.) (Kdor hoče izvedeti, v kateri ' Tnišnici se nahaja kak ranjenec, naj se obrne na »Avstrijsko družbo Rdečega križa na Dunaju« (Aus-kunftsbureau der Oesterreichischen Gesellschatt vom Roten Kreuze in \Vien). Dopisnice, že naslovljene na »Rdeči križ«, s privito karto za odgovor se dobe pri vsakem poštnem rradu. — Uredništvo naravno nima nih informacij, v katerih bolnišnicah se nahajajo ranjenci.) Dnevne vesti- — Profesor dr. Kari Chodoun- sky na praškem vseučilišču, znani prijatelj naših planin, Je imenovan za dvornega svetnika. — V tujini umrla slovenska vojaka. Na griži sta umrla meseca oktobra v rezervni bolnici št 3/0. Kal-warya v Galiciji Anton Preska (r?), pehotni polk št. 87. in Ivan Iskra, pehotni polk št. 17. — Bolni slovenski vo-aki. Ssni-tetni vojak pri sanitetnem oddelku 8 Josip Hafner, doma iz Dra-vclj, leži bolan v konviktni bolrici Kassa (Kaschau) na Ogrskem. — Anton Krašček, korporal pri 97. Polku, 4. stot. leži bolan v rezervni sobici št 7 v Kagran, Dunaj XXI. — Mihael Pogačnik, vojak 7. peh. ~oika 3. stot. leži ranjen v Sofijm oclnici v Budimpešti. — Od smrti vstali junak« Iz Starega trga se piše, da je iz ruskega vjttništva, včeraj pisal 2 in pol meseca pogrešani ranjeni Janko Šum-rada, trgovec v Starem trgu, 17. peš-poka, 10. stotnije, da se v vjetništvu a^.haja v Sibiriji, kamor se je vozil fc dni in noči neprenehoma. — Vest, da je padel na severnem -oji'ču avskultant dr. Rudolf S a j o-v i c, se k sreči ne potrjuje. Dr. Sa-lovic je pisal pred kratkim svoji ma- teri, zadnje pismo, datirano z dne 14. t nu Da )e pisal fdč. A. J. v Ljubljani. — Pogreta so Jožef Mlinar, in- fanterist 97. pešpoika, 4. stotntla, vojna poŠta 73. Od 11. septembra ni nikakoršnega glasa več od istega. Prosi se njegove tovariše, da ka] sporoče njegovemu očetu Franca Mlinarju štev. 25, pošta Unec pri Rakeku. — Pogreša se Fran Der-ganc, 1. stotnija, pešpolka št. 17, vojna pošta št. 201. Zadnjič je pisal dne 28. avgusta iz Lvova. Kdo bi kaj vedel o njem, naj blagohotno sporoči njegovi ženi Mariji Derganc, Zagreb, Ribnjak št. 22. — Pogreša se že od 25. avgusta Ivan Ajdovec, pešpolka št 17., feldkompanija 9., vojna pošta 32. Kdor kaj o njem ve, naj bo rako prijazen in naj to sporoči njegovi ženi na naslov: Ena Ajdovec, Zamet 313 pri Kastvu v Istri. — Pet sinov v vojni. Vrli posestnik Jakob Petrič na Gradišču pri Vipavi, ki se je kot vojak udeležil bosanske okupacije, ima sedaj pet sinov pri vojakih. Ti so: Ivan Petrič, računski podčastnik pri lovskem ba-raljonu št. 7. v Kanalu; Jožef Petrič, Ti lovskem bataljonu št. 20. v Trstu; Franc Petrič pri pešpolku št. 17. v Ljubljani; Jakob Petrič pri trd-njavskem artiljerijskem polku v Pu-Iju in Vekoslav Petrič pri lovskem bataljonu št. 20. v Ljubljani. Eden teh sinov je bi* na bojišču že ranjen. — V ruskem vietnistvu. Zdravnik dr. Rudolf Schneider od 17. pešpolka je 26. avgusta pri Lvovu prišel v rusko vjetništvo. Zdaj je pisal svoji materi, da se mu v vjetništvu dobro godi. — Naše izgube. Prvih 50. seznamov izgub izkazuje 129.718 imen. Od teh je 2087 pogrešanih (večinoma vjetih), 18.495 padlih in 109.136 ranjenih vojakov. Častnikov je navedenih 6352; od teh je vjetih 115 (2*1 ^c), padl'h 1326 (20^), ranjenih 4891 (77%). Od moštva je za etih 1952 (1*6^), padlih 17.169 (13"9%), ranjenih 104 245 (84*5^). — Vojno posojilo. Dež. pomožno društvo za bolne na pljučih je po svojem predsedniku dvornem svetniku grofu Chorinskemu podnisalo 15.000 K vojnega posojila. — Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo je podpisalo 4000 K, komisija za pogozdovanje Krasa pa 2200 K. — Ljubljanska kreditna banka sprejema kot član avstr. bančnega konzorcija za državne kreditne operacije, prijave za subskripcijo 51 \^c davka prostega avstr. vojnega posojila iz leta 1914., po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolago pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic. Fstotam se dajejo vsakomur rade vo-Ve vsa tozadevna pojasnila. Sub-skripcija se konča z dnem 24. no-, vembra t. 1. dopoldne. — Kranjska hranilnica je kot božično darilo darovala za kranjske vojake 45.000 cigaret in 21.000 por-torik. Od tega daru pride na 17. pešpolk, 27. domobranski polk in 27. črnovojniški nolk na vsakega 10.000 cigaret in 5000 portorik, na 7. topni-čarski polk in 5. dragonski polk na vsakega 5000 cigaret in 2000 portorik. Oficirjem kranjskega pešpolka je hranilnica posebe darovala -000 boljših cigaret. — Zshvals. Danes smo prejeli od naše gospe županje dr. Tavčarjeve gorko snodnje oblačilo: lepe or-ke zapestnice, nogavice in različne volnene stvari, izdelane od naših vrlih Slovenk. Hvala vsem našim sestram Slovenkam, hvala tudi Mici £kulovi, Tržaška cesta cesta 29. — Upamo, da se zdravi vrnemo. Zahvaljujemo se požrtvovalni gosoe županji in vsem darovatkam. — Za slovenske vojake 97. pešpolka v Šiški : Emanuel Kolesa, Mikloš Ivan. S a k s i d a Ivan. — Preskrba z živili v vojnem času nalaga vsem javnim činiteljem velike in težka naloge. Predpogoj za zadovoljivo frnkcijoniranie aprovi-začnega apanta je rekviz;čno pravo oblasti t. j. pravica, odvzeti producentom (proti primernemu plačilu seveda) oni del živil, ki ga ne potrebujejo za lastno preživljanje. Na Češkem so rekvizicije že organizirane, merodajni faktorji se pečajo sedaj z vprašanjem ureditve konsuma. To vprašanje je v tesni zvezi z nujno potrebno odločitvijo maksimalnih cen za veletrgovino z deželnimi pridelki. Tozadevno pa med Avstrijo in Ogrsko še ni prišlo do sporazuma. Na Nemškem je zadostna kvantiteta živil, zlasti tudi žita zasigurana. Pri nas vladajo nekoliko težavnejše razmere. iMonarhija šteje približno 53 milijonov prebivalcev, ki potrebujejo do prihodnje žetve po sodbi dunajskih strokovnjakov približno 115 do 120 milijonov centov žita. Letošnja žetev je dala (ako vpoštevamo izgube v Galiciji in na jugu ter delno slabo letino na Ogrskem), približno 95 milijonov metrskih stotov žita. Pri- manjkuje nam tore] kakiti 20—25 mi-lilontov centov. Primanjkljaje na žitu krijemo v normalnih časih z uvozom is Rusije, Romunije te Argentinije. To Je sedaj izključena Zato bodo oblasti skrbele, da se primanjkljaj izravna z večjo štedljivostjo (sem spadajo odredbe o kakovosti in smeši peciva, oziroma kruha) ter s previdno regulacijo konsuma. Občinam in uradom se odpira tu široko in hvaležno polje. Smatrati je, da bo v kratkem izšlo navodilo za obsežno organizacijo aprovizacije države — ker le na ta način se izognemo velikim in občutnim nedostatkom v preživljanju prebivalstva monarhije. — Korespondenca z vfernikl. Osrednji posredovalni urad. Pošzve-dovalnica za vojne vjetnike. (Dunaj 1.; Jasomirgottstrasse 6.) sporoča: A. Pisemske pošlliatve na vojne vjetnike in internirance se lahko vržejo odprte in nefranklrane v poštni nabiralnik, vendar morajo biti pisma opremljena poleg za kar mogoče raj-nažančnejšim naslovom vojnega v jetnika, na sprednji strani, na levi zgoraj z natančno opombo opombo i>Prisonnier de guerre« in na zadnji strani mora biti naslov odpošiljate-lja. Pri pismih v Rusijo se napiše namembni kraj v manjši pisavi v ievi kot, da je za opis kraja v ruski pisavi po nas, še dovolj prostora. Tako iz-gotovljena pisma dospejo po pošti k nam in se po cenzuri odpošljejo dalje na zaželjeni naslov. (Vendar Lvov in Vzhodna Galicija sedal še ne). Đ. PošiHatve denarja na vojne vjetnike v Rusijo, Srbijo in Črno goro (v Anglijo, Francijo in Belgijo ne) se izvrše ravno tako po našem posredovanju, če je znan natančni naslov prejemnika. Vendar morajo biti denarne vsote, ako mogoče, v vrednosti namembne dežele, izključno pa v bankovcih, vposlane na nas. Poslljatve zavojev In telegramov na vojne vjetnike aH internirance so sedaj nemogoče. — Promocija. V petek, dne 20. t. m. promovira na dunajskem vseučilišču g. Mavricij Matjašič, starejšina društva svob. slov. akad, »Sava« za doktorja vsega zdravilstva. — Iz davčne službe. Davčni praktikant Ivan K r a n j c je imenovan davčnim asistentom. — V Maribor so prepeljali bivšega urednika splitske »Zastave«, Oskarja pl. Tartaglia. Njegove tovariše iz Dalmacije prepeljejo v Solnc-grad in Line. — Povratek iz francoskega vjet-ništva. Na Reko so v torek, dne 17. novembra prispeli tali, ki so jih dne 2. novembra vzeli Francozi na otoku Visu. So to župan Serafin vitez T o -p i ć in občinski odborniki dr. Dojmi pl. D e 1 u p i s, N. P u š i ć in N. Mu-ž i n a. Francozi so tale odvedli na otok Malto. Ker se je poveljstvo angleške mornarice prepričalo, da niso več vojaški obvezanci, jih je izpustilo na svobodo. Z Malte so Topić in njegovi tovariši odpotovali v Mar-zelj, iz Marzelja v Ženevo, iz Zenove v Trst, iz Trsta pa na Reko, odkoder so se s parnikom napotili domov. — Občinski odbor na Visu je imel dne 8. novembra sejo, na kateri je sklenil, odposlati na kabinetsko pisarno na Dunaju brzojavko, s katero se Nj. Veličanstvu sporoča, da so Francozi odvedli župana in 3 občinske odbornike ter se izraža neomejena vdanost vsega viškega prebivalstva. Cesar je na to brzoiavko odgovorit Vladarjev odgovor je županstvo nato iavno razglasilo. — »Istrska posojilnica« v Pulju je podpisala 50.000 kron vojnega posojila. — Uniforma za dijake v Dalmaciji. Splitsko 7>Naše Jedinstvo« piše: Naznanjamo staršem dijakov na srednjih šolah, naj jim ne kupujejo več klobukov in kap, ker dospe te dni v Split zaloga čepic v smislu odredbe šolskih oblasti in ker bo vsak dijak primoran, nositi tako čepico. Kasneje se uvedo za dijake tudi uniforme. Kroj za sedaj še ni določen. — Kolera. Dan na dan javlja sanitetna oblast nove slučaje te strašne bolezni. Dne 19. novembra so se j ugodili 3 novi slučaji kolere na Dunaju, 1 slučaj v Thalerhofu pri Gradcu 2 slučaja na Češkem, 29 na Mo-ravskem, 5 v Šleziii in 18 v Galiciji. — Zvišanje cene petroleja. C. kr. deželna vlada za Kranjsko razglaša — spreminjajoč deloma svoj razglas z dne 6. oktobra 1914, da je določena sedaj maksimalna cena pri nadrobni prodaji petroleja v vseh ljubljanskih trgovinah liter po 50 vinarjev. Ta cena ostane do preklica, in sicer z czirotn na okolnost, da so tovarne pri prodaji petroleia na debelo zopet zvišale cene pri 100 kg za 5 K. Drobne novice s Šiaierskega. V vojni sopadli sin župana pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ernest Golob, inženir Franc Kiihne iz Štor pri Celju in notarski kandidat dr. Volleritsch iz Slov. Bistrice. — Odlikovan le trgovski pomočnik v zalogi Svil, ki (o ima Južna železnica v Mariboru* Franc Oril s srebrno hrabrostno kolajno. — Od S v. Križana M. p. v Murščaku se le ponesrečil pri kopanju studenca 42 let stari Alojz Stranjšak. V globočini 20 m se je vsula nanj zemlja in kamenje in ga je tako poškodovala, da je na posledicah umrl. — IzSiovenjgrad-c a. Te dni sta dva pastirja blizu Sv. Jederti naložila na železnične tračnice kamenja. Vlakovodja tovornega vlaka je potem zaradi teme še le v zadnjem trenotku opazil ovire in tako je bil stroj lahko poškodovan. Druge nezgode ni bilo. Morilec tržaških koenažev. Leta 1907. so bili v Trstu trije kočijaži na skrivnosten način umorjeni. V noči od 9. na 10. julija je bil umorjen ko-čijaž Fr. Praznik. Morilec, ki se je vozil v njegovi kočiji, ga je z revolverjem ustrelil v tilnik. Že šest dni pozneje, dne 15. julija, je bil ustreljen kočijaž Mohorovič na cesti v Kontovelj, dne 15. decembra pa kočijaž Lovrenc Vidav z Opčin. Ti umori so takrat v Trstu in po bližnjem Krasu vzbudili med prebivalstvom velik strah, a vse zasledovanje po storilcu je bilo brez uspeha. Zdaj je v kaznilnici v Kopru zaprti tržaški tat Aleksander Hamerle izpovedal in priznal, da je on storil te tri umore in da je umoril tudi neko žensko, jo razrezal in kose pometal v morje. Kako se je Moric zaljubi!, krasna veseloigra v 2 dejanjih se predvaja danes, v petek, na specialnem večeru v kinematografu »Idealv< pri večernih predstavah. Pri popoldanskih predstavah, h katerim je vstop tudi mladini dovoljen, se predvaja krasna drama »Usodina obsodba«. V soboto »Nellv« II. del. Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske. V času od 8. do 14. novembra se je rodilo 20 otrok, mrtvorojena sta bila 2: umrlo je IS oseb, izmed njih 9 domačinov. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 3 tujci, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 3. Naznanjen je 1 slučaj tifuza — vojak, in 3 slučaji vratice. V mestni klavnici je bilo v času od 8. do 15. novembra zaklanih 106 volov, 8 bikov, 16 krav. 313 prašičev, 121 telet, 22 ovac in 15 kozličev. — Uvoz mesa je znašal 653 kilogramov. V mesto se je pripeljalo 7 zaklanih prašičev in 31 zaklanih telet. Slama se bo prodala potom javne ćra?^e v soboto, dne 21. novembra 1914 na I. mestni deški ljudski šoli v Kcmenskega ulici. Književnost. — Novi zemljevidi. V založbi Otona D i e t r i c h a v Lipsu sta izšla dva nova zemljevida, ki sta oba iako lepo in natančno izdelana. Prvi je »Reise und Verkehrskarte von Mittel-Kuropa*, po uradnih virih sestavil C. Opitz, drugi je »Reise und Eisenbahnkarte von Oesterreich-Ungarn und den angrenzenden Lan-dern-, sestavil tudi C. Opitz. Cena prvemu zemljevidu je s krajevnim registrom 2 marki, brez registra 1 marko 50 pf.; cena drugemu je z registrom 1 krono, brez registra 75 v. Rožne stvari. * Bivši albanski knez, princ Wicd ima v vojni več sreče, kakor pa pri svojih nekdanjih podanikih. Kakor znano, je vstopil v nemško armado, kjer se je opetovano tako odlikoval, da ]e dobil sedaj red železnega križa. * Oporoka Češkega rodoljuba. V Olomucu je umrl vpokojeni deželni sodni svetnik Fran B r d e k , ki je v svoji oporoki zapustil vse svoje imetje olomuŠki podružnici »Matice školske«. Po izplačilu legatov bo ostalo čiste dedščine 100.000 kron. Pokojnik je bil doma iz Rozvadovic in je služboval večinoma med Slovaki, nazadnje pa v Ogrskem Hradištu. Stopivši v pokoj, se je stalno nastanil v Olcmucu. * Sven Hedin, znani švedski raz-iskovalec-geograf, je bil radi svoje odkrito poudarjene simpatije za Nemčijo izključen kot častni član pariške geograiične družbe. Dunajska geografična družba je radi tega izrekla svoje ogorčenje ter mu sporočila zahvalo in priznanje nemških učenjakov-geografov. Zaeno ga je povabila, naj pride na Dunaj predavat osobito o političnih dogodkih v Perziji in Afganistanu. * Hitro nototaiena vdova. V listu »Neues Wiener Tagblatt« Je bilo predvčerajšnjim čitati ta-le inserat: »221etna, lepa, temperamentna vdova po Častniku, polna, krasne postave išče pošteno znanje s prav takim gospodom. Pisma pod »Osamljena, zapuščena« na ekspedicijo tega lista.« — Kakor se vidi, le ta mlada vdovica prav hitro pozabila svojo bol in svojega pokobega moža, ki Je morda celo padel na bojišču za do«« movino. Brzojavna poročila. Potopljena angleška torpedovka. Frankobrod, 19. novembra, »Frankfurter Zeitung« poroča: Glasom petrogradskih vesti je zadela angleška torpedovka »Druand« ob škotski obali na mino in se potopila* Moštvo se je rešilo. Volni troski. Bruseli, 19. novembra. Kakor znano, ie dobila Belgija od Francije in Anglije po 250 milijonov frankov predujma. Vojni stroški Belgije pa znašajo s kreditom 200 milijonov, ki ga je dovolil parlament, 700 milijonov frankov. Nacijonalna banka razglaša, da se novembrski kupon belgijske državne rente ne bo izplačal. Bruselj, 19. novembra. Po računih francoskih listov, je stala vojna Francosko do sedaj že več, kakor 3 milijarde. Italiianska zbornica. Rim, 19. novembra. Italijanska zbornica ]e sklicana na 3. decembra. Na dnevnem redu so naznanila vlade. Salandra bo razložil vzroke zadnje krize in upravičil vojni kredit. Najbrže se bo razvila živahna debata. Vlada računa, da se ji bo izreklo zaupanje, ker je večina zbornice za brezpogojno nevtralnost. Razpoloženje v Bordeauxu. Ženeva, 19. novembra. V Borde-auxu so sedaj prepričani, da morejo biti nemški uspehi na severu pomembni. V Bordeauxu so silno potrti. Poincare je izgubil ves vpliv. Ro-jalisti zopet upajo na uresničenje svojih načrtov. Vojvoda Filip Orleanski pa je izgubil vsako zaslombo in za rojalistično stranko na Francoskem ne pride več v postev, ravno tako malo, kakor njegovi ožji sorodniki. Vplivni rojalisti mislijo sedaj na belgijskega kralja Alberta kot eventualnega bodočega vladarja. Ogrožena plovba. Rotterdam, 19. novembra. Iz Londona poročajo, da pogrešajo od 1. do 15. novembra 15 angleških trgovskih ladij. Kodanj, 19. novembra. Plovba med Švedsko in Finsko je bila vsled ruske odredbe ustavljena. Za Finsko je bila izdana prepoved pismenega občevanja z izvenruskimi mesti. Angleški princ pri vojski. Ženeva, 19. novembra. Princ \Vales je prispel v Boulogne. Imenovan ie bil za adjutanta generala Frencha. *iana?n?i Hs* nbseoa 4 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Keteorološično poročilo. VlStaa nad morjem 506-2 Srednji zračni tlak 736 na ". I čas ^^ItTr o opazo- °*™" g.; Veti ovi i Nebo c ...t. metra e 2 J v mm t- *- 19. 12. pop.! 73 V6 4 8 ; si. svzh. del. iasno „ 9. zv. ] 734*3 i 0 2 sr. sever i oblačno 20. i 7. z). ; 7344 i —13 . , i I i t i Srednja včerajšna temperatura 1*3°, norm. 2*8° Padavina v 24 urah mm 00. V trgovino manufakturne ga, že« lezsega in špecerijskega blaga na dežel! WSf so sprejme "91 učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z zadnjim Šolskim spričevalom ali prepisr m tega na upravništvo »Slov. Naroda«, pod „učenec 3799" Dobre, sveže češke 3802 krvave In Jeteroe klobase m dobivajo vsak torek In petek. Pečenka od mladih prašičkov, line preka|eno meso« oknane hrenovke in ealfalede se dobivajo pri 1 Chalupnik, Stari trg 19. Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 LJBEMUispctaaa. Stran 4. ■■ ■■ .SLOVENSKI NAROD-, dne 20. novembra 1914, 276. Štev. Davka prosto 5 ■/■•/• avstr. volno posojilo Iz L1914. Podpisana zavoda imata laF* * nede|Jo9 dne 22. novembra 1014, od 9 do 11 ure dopoldne ~V| odprt* svoj« pisar«« v svraa sprejsmn priglasov na vojno posojilo. PODRUŽNICA C. KR. PRIV. AVSTR. KREDIT. C KR. PRIV. SPLOŠNA PROMETNA BANKA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT V LJUBLJANI PODRUŽNICA LJUBLJANA PREJE J. C. MAJER. Uda »i nita v nap in sicer 3722 s 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod .mesnica 3722*. Knjiški pioMk kateri bi poleg naročenih oblek delal tudi za kupčijo, sa spretne v trajne dela. — Poizve se Oospoaka nllca it. 41, lavo. 3803 1 f # v III 3753 J^Sensfa CGvlji normalne cene kompletna nota zaloga v specialni Irgoeini j^nglo-Novak Sjabljana, Selenbargooa ulica. r Sidro-Thymol-mazilo>^ ss 1ah\e doSkodbe (ran«), nesaosljencVJ race in opeklin*. Dos* K — JS 1 " SMro-UiiBMLSsSi^N Nadomestilo za 8idro-PaIn-ExpeHer Boi adu« oLJSajočo mazilo ss prani ajeoja« reumatj.em, trganj, po udib. itd. * a^ g^akUnSss g -.83. t.43, 2— ^^ iidro-AIbuminat-železna-tinktu« 2s malokrvnost is bledico* Steklenica & 1.40, Dobi se skoro v vsaki apoteki ali pa direktno v i 0r. Richter-jevl apoteki „pri zlatem A - levu", Praga I, jM ^^ Clizabe&atrasse 5, ^^jm^S IM • J.^-\g%£x VelcSantm obhkx Pnporoča VlZliniCv Narodna tiskarna. Uradniki, podpisujte njio pol! Uradniško hranilno društvo v gradcu r. z. z o. z. sprejema od vseh uradnikov, profesorjev, učiteljev, vpokojencev itd. prijave za podpis in nabavo vrednostnic ŠVIo davka prostega vojnega posojila po K 200*— in višjih, brax gotovega plačila in brez naplatila proti visokim mesečnim obrokom ob tako fini pravici do kuponov. Ta ugodna uredba omogoča tlehrcema uradniku, da opravi svojo patrlotteae dolinoat in podpiše vojno posojilo. 3783 Več v razvidih! Prijavo zalo nujne I Prijave sprejema in daje pojasnila: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip 22. SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN- KIRURGCNE BOLEZNI U PORGChVDSNICA J LJUBL Jr\NA KOMENSKEGA ULICA h M SEF-ZDRMQX PRTW4J D* FR DERGANC \ SOI m zlatorumen, trčan, zajam JU đk mM fenu čist, v dežicah s lili I 4' 2 ^g vsebine, razpo- 1111011 ;;lia po K 8<50 lil U U Čebelarstvo Ilirska ■■■•■*■! Bistrica. A. & Z. SfeSLToeraT-ie Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odaje is velblodje dlake. — Tetra perilo. — Spalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega krita. Volna za pletenje. Svetovna voina. Kljub sedanjim razmeram prodajam raznovrstno blago za dame, gospode in otroke radi ogromne zaloge po najnižjih cenah. Novosti v konfekciji za dame in deklice. Najnovejši kroji in vzorci športnih in drugih oblek, ra-glanov, zimskih sukenj, Icakor tudi različnih kožuhov ter modemih zimskih hlač. 3791 Ogromna izbira različnih oblek za dečke in otroke. Ljubljansko prej mg/eško skladišče oblek O. Bernatovič 1 Ljubljana, Mestni trg štev, 5—6*. KtJCj zdravniško priporočeno* A tverece vine j daje moč ir sdravfe. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80 — Edina znloga: Br. Novaković, TCletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, i ==- Malage, Konjaka, žganja itd. ===== i Proti nalezenju se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki biši. Naipriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno LYSOFORM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za raz-kuže van je pri bolniški postelji, za izmi vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lvsoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lvsoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako ▼arčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krene. Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniki odredbi lahko rabite za grcanje Nekai kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krene 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniekcija« pošlje na ioljo, gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj. XX., Petraschgasse 4. Čitajte! Čitajte! „Hermes" v Ljubljani v Selenburgovi ulici štev. 5. Prav kar došla y«« mnojina OSTANKOV == . prce* »»Mropju „»sproti „lame poite === -------------------------------------ks kj J. /11» n^ * OaV* Ostanki prodajijo se vsako sredo m soboto ^SM za obleke in perilo, na zalogo podjetja zvezdnih tkanin BJaV" ^^^^= za skoro polovično ceno. ^^^^= ^Ojej Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani „ D.I..UH. ,1.^0.. *+~*~ *~m. m *» Otritarjeva ulica stav. 2. »...rmi mm nggs«. 1.000.000 ajg. ~m~m~m~~mm "" Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trotu. Sarajevu, Gorici In Celju. Spralaaa vtoga aa aattltoa ta aaUtoM raian, ■«._■*» M II 01 Sprejema prijave za i\% avstr. vo|no posopio 1014 Tru7^*^iHW^ ~* P P R» <*%• *•*•.* ta **ie nulevolje vse tozadevne informacije.