Uhaja vsak nedelj la PROSVETA SILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredalškl la »pramlAkl prostori t M6T t. Lawndato Ave. Off lea of Publication t 2057 South Uwndala Ara. Telephone, Rockwell 4904. S nil»« Motion 1)0 Yearly NOV CAII- STKNI ATEN TAT V RUSIJI Moskovski proč«« razkril fabri-ciranje stotin dokumentov, ki so bili prodani nemiki in francoski vladi ter ameriikira listom. Berlin, 7. Jul. — Iz Moskve poročajo, da je bil včeraj izvršen atentat na Nojmska, tajnika komunističnega sveta v Leningradu. Nojmsk je bil obstreljen in nevarno ranjen. Atentator je car ¡št. Veliko število oseb je bilo aretiranih. Moskva, 7. jul. — Včeraj je bila tu otvorjena obravnava proti Georgiju Družeiovskiju, ki je obtožen, da je po navodilih poljske in. bolgarske vlade ponarejal sovjetske uradne listine, . da »o služile kot "evidenca" sovjetske in komunistične zarot-niške kampanje v tujih deželah. Proces ima razkriti vso vsebino teh falzifikatov, katerih je na stotine. Sovjetska vlada ima dokaze, da je Druželovskij fabriciral pisma in druge listine v letu 1926 in lani do 29. junija, ko je bil aretiran, ko se je utihotapil sovjetsko Unijo. Ponarejena pisma je prodajal nemški in fran coski vladi, ameriškim listom in agentom H^nrjr Forda. Ameriški konzul v Berlinu, kateremu je bilo ponudeno neko pismo — v katerem je bilo rečeno, da je pokojni Charles C. Ruthenberg prejel $40,000 za razbitje ameriških unij — je bil toliko pameten, da ga ni hotel kupiti. Neki ameriški poročevalec je kupil dcufo finaa aa in t* dokument je bil potem objavljen v nekem čikaškem dnevniku pod kričečim naslovom kot avtenti- Lindbergh gre ponovno v Evropo Vlada ga pošlje na čelu zračne flotiie. Priprave za polet iz New Yorka v Rim. Turlld avijatik ae pripravlja na polet v New York. Chamberlin in Levin ata ae aprla. Byrd priporoča, da vsaka ameriška občin* nabavi letalo. Štirje ameriški letalci ubiti v enem dnevu. Washington, D. C., 7. jul. — Neuradna vest se glasi, da a-meriška vlada pošlje Chas. A. Lindberghs, premagalca Atlantika, prihodnjo jesen na zračno turnejo v Evropo. Lindbergh bo vodil floto ameriških letal v svr-ho demonstriranja ameriških zračnih sil. Major T. G. Lam-phier, načelnik avijatičnega oddelka v armadi, ga bo spremljal. Letalska flota pojde na bojnih ladjah do srede oceana, nakar ae dvigne v zrak in po končani turneji se vrne na ladje. New York, 7. jul. — William Randolph Hearst je naznanil, da bo financiral brezprestani polet iz New Yorka v Rim. Lloyd Ber-taud bo s tovarišem pilotiral Fokkerjev monoplan v južni četrti preko Aiorskih otokov. Črta znaša 4300 milj. Polet je določen za pr"e dni avgusta. Carigrad, 7. jul. -- Vedjihi bej, turški vojaški avijatik, namerava poleteti še to poletje iz Angore čez Evropo in Atlantik v New York. ' Pariz, 7. jul. — Charles A. Levin, newyorftki milijonar, ki je financiral Chamberlinov poet v Nemčijo in sam spremil Chamberlina na'poletu kot prvi prekomorski pasažir, se je spri s svojim pilotom v Parizu. Spor je prišel, ko je Levin zahteval, da poletita nazaj v New York, a Chamberlin se je uprl iz razloga; ker smatra, da ,"Colombia" ni zmožna obratnega poleta. Levin zdaj išče francoskega letal- cen. Druželovskij je priznal, da je eno ponarejeno pismo prodal "The New York Heraldu," drugo pa Henry Fordu. V pismu, ki ga je kupil Ford, je bilo rečeno, da je Herman Bernstein, ki je tedaj tožil Fdrda, v zvezi s tretjo internaclonalO. Druželovskij je dalje priznal, da sta mu vladi Bolgarije in Poljske naročili, naj ponaredi pisma, ki bodo dokazovala, da je razstrelitev cerkve's*. Nedelje v Sofiji in vlaka v Gdanskem delo tretje internationale. Bolgar-ska vlada mu je plačala $25 in poljska $10 za falzifikate. Ponarejenih pisem je toliko, da bi napolnila celo knjigo. Dru želovskij se je izkafal mojstra v ponarejanju podpisov. Javna klinika v OMcaga za zdmrlfaaja rab Uhožni bolniki dobe brezplačno pomoč c radijem. Chicago. — Okrajni odbor je f> t. m. zaključil, da se v Chicago otvori javna klinika za Pravljenje oaeb, ki trpe na raku Odbor je sklenil, da kupi gotovo količino radija za brezplač '«» zdravljenje revnih bolnikov. Mesto New York je pred kratim sklenilo kupiti .za $800,000 radija v enak namen. ca s ponudbo visoke nagrade, da ga pilotira domov v njegovem letalu. Vprašal je ie najboljše francoake avijatike in vai so od» klonili. Ko je ameriški reporter vprašal Chamberlina, kaj je n; atvari, je avijatik odgovoril: "Naj oatane pri tem, kar ate slišali." Chamberlin, Levin in nemška letalka Thea Raache poletijo danes s "Columbijo" v London. Levin je obljubil Raschejevi, da ji on preskrbi eroplan za polet čez morje, a mora iti prej z njim v Ameriko. Pariš, 7. jul. — R. E. Byrd je dejal včeraj v razgovoru, da bi morala vsaka ameriška občina imeti svoje letalo. Eroplani dobrimi motorji ao danes še predragi za posameznike, ki niao premožni, dočlm občine lahko premorejo toliko, da ai nabavijo dobro letalo. Byrd je ponovno razpravljal o svojem nameravanem poletu na jušnl tečaj. Rekel je, .da bo imel dve letali in 50 mož v eks-pediciji. • Watertown, N. Y. — Dva vojaška letalca ata se 6. julija u-blla, ko je letalo padlo na tla pri tukajšnjih zračnih mansv rih. Huntington, W. Va. — 251et-ni amaterski pilot W. S. Shep-hard in njegov 101etnl pasažir John PJto-gan ata 6. julija i»-gubila UVOenje, ko ata Šla V zrak in kmalu nato padla v reko Ohio. STAVKA KUDARJV TRAJA ŽE TRI MESECE. Znamenj za njen konec ie ni. < hicago, III. — Stavka rudar j« v na polju mehkega premoga, Ponekod je izpor, je nastpoila že "trti meneč. V nekaterih posa-znih zunanjih okrajih delajo, kJ<*r ho podjetniki priznali staro mezdo. Znamenj pa nI še prav "oljnih, ki bi naznanjala, da se 1,1 »*a konec stavke. Ta znamenj» pridejo Šele, ko bodo priče-la prihajati naročila za premog zimo. Kaavaaaija aflteljav vChioaga Konvencija je sprejels resoluci-je glede militarizma In poduka. Chicago, 111. — Ameriška učiteljska federacija je obdržavala ¿vojo konvencijo v Chicagu. Zsstopani so bili učitelji iz raznih krajev Združenih držav in med njimi tudi učitelji z delavskih učilišč. Poaebno zanimivo je, da je konvencija sprejela veliko reao-lucij, ki se nanašajo na militarizem v poduku in avobodo učiteljev zunaj šole. Vojna je bila proglašena kot nestvor ,ki ubija dobro državljanstvo, kot nekaj divjega in brutalnega. Obvezno vojaško vežbanje v šolah je bi-j lo obsojeno, kot nekaj, kar u-stvarja vojnp mišljenje. Zahtevalo se je umik ameriških oboroženih sil iz Kitaja. Otroci se naj ne uče le spoštovati ameriških revolucijonarnih in ustavnih tradicij, ampak da tudi postanejo pijonirjl novega družabnega reda. Glede svobode učiteljev je konvencija zavzela stališče, na ae naj uravnavanje takih atvari prepusti učiteljskemu odbo ru, mesto avtoritetam zunaj šole. Resolucija o politični in o-aebni svobodi izjavlja jasno, da je to zsdevs držsvljsnske pra-vice ki jo vživs ostslo ljudstvo. lUšenih je bilo več problemov poduks. Konvencljs je naglasi-la da posebni intereai atrašijo z rdečim parlkjom, da ae ohranijo nečloveške razmere v človeški družbi. Proti društvom, kot je na pr. Društvo hčera izza leta 1812, ki j« imenovalo zvezni o-troški biroj komuniatično pravo Japaaaka Me U vedao odhajajo aa KHajako Kltajd pa odgovarjajo z bojkotom Japonskih trgovcev. Tokio, 7. jul. — Nove vojaške Čete, ki štejejo 2000 mož, ao danes odrinile v Tsingtav v zalivu bivše nemške kolonije Kla-čav na Kitajakem. V japonskih uradnih krogih je zavladala ve lika nervoznoat, ko je prišla vest, da so kitajski revolucijo-narji okupirali Tsingtav in malone vso polotoško provinco ftan tung, ki je bila v japonskih rokah od leta 1915 do waahing-tonske konference. Japonsks vla da prsvl, ds je treba zaščititi Japonske interese v provinci. ftangaj, 7. jul. — Vsa jeza kitajakih revolucionarjev, k velja inozemskim imperijsli atom, se je zdsj okrenils prot Japoncem vsled neprestanega izkrcavanja japonskih četf ftantungu in Mandžuriji. Kitaj ci slutijo, da hoče Japonaka re-okupirati ftantung. Bojkotno gi banje proti japonakim trgovcem )e v polnem razmshu. Dsnes je prišla nepotrjena vest, ds se Je v Tslngtavu izkrcalo tudi 500 ameriških pomorščakov. na ~ k» Učiteljska federa-cijs bojevala do skrajnoati gaimmmor strojnika. Chicago, 7. Jul. - «noči ae je na avojem domu. 711 W. ata, uatrelil mašiniat Frank Fo-ley. 51 let atar. Motiv umora ni znan. ZAMORSKO VPRAŠANJE POSTAJA AKUTNO Ampak samorcl anmi ga rešujejo a ozkega vidika. Baltimore, Md. — Zamorsko vprašanje postaja vedno bolj akutno in zamorci ga rešujejo sami a tistega ozkega vidika, kakor nekateri belopoltni aoci-jologi rešujejo «ocialno vprašanje. Kelly Miller, zamorski puhli-' ciat, je govoril prod baltimorski-mi zamorci o zamorskem vprašanju in nekateri njegovi izreki pokazujejo, da gleda to vprašanje le z enega vidika. Miller mpnl, da njegov govor nI bil pesimističen, ampak da je vzbujal upe, da aamorci lahko dosežejo boljše aoclalne razmere le z bojem« mesto da ae krmijo z optimizmom. V teku svojega govora je rekel, da eden ali dva belopoltnlka razpolagata t večjim, bogastov kot 10,000,000 samorcev. Pozabil je povedati, da eden ali dva belopoltna kapitalista premorete več premoženja kot 10,000,-000 belopoltnlh 441avcev. Govoril js o razlikovanju plemen, da ao aa zamorce posebne šole, in da postoje zakoni, ki delajo razliko med zamorci in bs-lopoltniki. Pozabi je pa poveda ti, da Je tfljlo zelo vkoreninjeno v nekdanjih juftnlh suženjakih državah, medtem, Jio se v sever nlh državah in na zapadu to zlo vedno bolj odpravlja. Nato je pripovedoval, da za moraki atariši Vidno težje iz obrazijo svoja otroke. Tu nI arednjih šol za stfnoree. Ni pa povedal, da je to lokalna prikazen sedanjega kapltallatlčnega družabnega reda in da bo te ple-menake razlike odpravi socializem. Kdor se bojuje zs uresničenje socializma, se bojuje tudi za odpravo plemenskega aovraž-stva in plemensko enakopravnosti v vseh ozirih. Zamorci iz Južnih držav se se lijo v severne, Delavski komisar v New Orleansu izjavlja, ds Je izseljevanje povzročilo skorsj krizo, posebno pa v atavbinski stroki. Ravnatelj za industrlj-ake atike trgovake zbornice Je spelirsl na zamorce, da naj osts-nejo na jugu. Tu U ravnatelj ni povedal, da jih žele zaradi tega ohraniti na jugu, ker delajo za nizke mezde. Trgovaka zbornica v Birmlghamu Js naatavlla agente, da atražijo vae vlake, ki vozijo proti aeverju, da prigovarjajo zamorskim delavcem, da naj oatanejo na Jugu. Zamorski delavci naj ae oklenejo naukov aoctallzma, pa a« ne bodo bojevati samo za odrešitev avojega plemena, ampak za odrešitev vaeh tlačenih in Izkoriščanih ne glede na pleme, na-rodnoat, polt, vero In spol na ce-lern avetu. To je nauk tudi za zamorce. Papists v tikaünai Mttaeialeulikeai «pen Depresija ogroža Coo-lidgevo kandidaturo _ v — Caal ae ispreminjajo. — (ioapo-darsks depresija ni več b|Č aa krotenje nezadovoljnega ljudstva. Washington, I). C.—Al Smith, njujorški governer, ni prav nič nevaren Cooldgeovi kandidaturi. Prava nevarnoat za Coolidga tiči v gospodarski depreaijl, ki je letos precej občutljiva. Oe bo na milijone delavcev brez dela» Če blznlamsnl ne bodo mogli razviti svojih kupčij tako, da bodo od njih imeli velik dobiček, ali čs bodo letošnje leto zaključili i deficitom, tedaj je nevarnoat tukaj, da ljudatvo zopet za Izpre-membo izvoli kandidata demokratične* atranke za predsednika Združenih drŽav. Ožji krožek republikanskih u-radnikov in polltlčsrjev gleda z večjo ali manjšo toleranco na Al Smitha kot predsedniškega kandidata demokratične stranke, ker upa, da njegova kandidatura prinese veraki in prohiblcl-jonlškl razdor v vrste demokratične- stranke. Toda če se poveča gospodarska depresija letos In v prihodnjem letu in čs de» mokrstlčns stranks nominira Owen I). Yoqnga, predsednika Gensrsl Elektrik kompsnije, kot avojega predaodniškegn kandidata, tedaj to ne ogrožs le Coo-lldgeve nominacije predaedni-škim kandidatom, ampak nsvsr-noat js tuksj, da je poražen pri volitvah kot predsedniški kandidat človek, kot je Herbert Hoo-ver ali kateri drugI, ki ims pre cej zaslombe v ljudstvu. Slišijo se razne govortee. da so republikanci pripravljeni za vsak slučaj odvrniti goapodar-sko depresijo. V blagajnah Mal-lonovo zakladnice leži večmill-Jonska rezerva, ki ae lahko vpo rabi za javna dela, ko se pokažejo znaki, da napihnenl kredit prihaja v nevarnoat, da poči. Velebizniškl Intereai vidijo, da ae lahko vporabljo zvezne mi lijarde za odvrnitev goapodsrsk« krize, ako Jih je trebs vporsbiti. Zato ae allši hladno razgdvarja Trojka sstrallls breapoalenega. Chicago, 7. jul. — Peter Šansone je zgodaj danes zjutraj bil ustreljen pred svojim stanovanjem ns 26. cesti In S. Union aveniji, ko Je neznans trojica baditov pridrvela v avtu k nJemu ter oddala nanj amrtonosne strele, ¿«ns ubitega Ssnsons ne ve zš motiv umora. Dejala js, da je bil njen mož že nekaj čaaa brez dela. Mehiški baritoni»! na radiu. * Chicago, 7. jul. — Henor Fla-vk> Plasencia, mehiški barito-nist, je že teden dni v Chicagu, ki poje na več poatajah radia. Snoči je 1*1 z 'Kidajne postaje WUB. ' _ Kompromis nsJbr* preprsčl atavko sprevodnikov In tornlkov, Chicago. — Pogajanja med predatavniki organizacije «*! noželeznišklh nameščencev in družbe ao neprestano v teku že od torka. Mogočne politična alle — Župan Thompson — sr s kompni-mlaom. Kakor podajo, Je kom penija zdaj pripravljena dati delavcem dva centa in |mjI povlška na uro in malo večjo bolniško podporo. Predatavniki unija zahtevajo najmanj pet centov povlška. Hprva ao zahtevali Iftc. nje v Wall Street u o milijardi dolarjev za nlkaragvaškl kanal, | slučajno v aedlu. o milijardi dolarjev zu šentlo-renški kanal, o štiri sto milijonih dolarjev za regulacijo Mississippi ltd. Wall Street vidi prav jasno, da Mellon-velikobiz-niška politika za prekladanje davkov, ki je izvila iz ljudskega dela petni|jat milijard dolarjev, prihaja v nevarnost in da potegne a sabo v vrtinec še industrijo. !*redse ruskem olju povečala na domačem in tujozemakem trgu, daslravao se je oljna industrija silno razvila po vsem svetu« Celo bratska |>odružnica Dutch kompantje Je kupila nič manj kot pol milijona ton ruskega o-Ijs v zadnjih letih. Družbe -Standard Oil kupuje* jo velike množine petroleja In sodelujfjo a sovjetskim oljnim trustom, da se zgrade podjetja za čiščenja |*enem so baroni ohljMklh, 52« IT HIT*, rovov pismeno obvestili Ue Hal- la, preilaednika rudarske unljs v WfBlfte m j, pripetila pri vošnjl AT. ohijskem distriktu, o znižanju mezde z zshtevo, ds rudsrji epi ejniejo ItOVO lestvico, OfgS-še ni (slgovorils. z avtomobilom. vpriUanj« v .m.rUkl pMHIkl .....v,,., ^ ^ Kot Kovornik* o poll»i<-iiJu nl*i«lj» t» nI iKlifi.vorll». ! ,|riiMva il U"* l»r Cyril Wl-•voUKln. nn r*1lu «t»; mM||mm ((/dr.vr| «r.) N.» növuUvutjtrnl pr~l- bil. M..rrl. I,. Brn.t F""*-*' .,,lnlk dr..«», »t. &2H S. ti. P. in Chsrles K. Iz New Vor- kw >9 zagieoai uyraa. ks. Arthur Osrfleld, odvetnik,[ I'srlz, 1. Jul, — M«-d ceremo- AgMralbza In K. C. Davison, Ujñlk Madna ! nljsml. ko Je prem IJ er rMncsreJ« «hi rodnegs društva atrojniWov, sta vč.raj v Imenu francoske via "yJ"nK\riái k| fÄ I. brni Mike Rudy, Je bil na me-avtomobllekl nesreči deaetlh zvečer. Njegov tovariš, kl ga je vozil, je iatotsko težko prizadet In se za življenje v bolnišnici. In l^ebaiionom. r«s Ilo sledi. Daljše po- prijavljena kot govorniks o po-1 de isslelil častno «Mllikovanje a tlsčenju svoleale govors ob čsau rneriškernu letalcu Ri< hsrdu K delavskih sporov, fcather Vsi. Ilyrdu v vojsškem muzeju I es; /¡'rl »rli^tlla med do- Slyke, zastopnioa Mednarodne Invalldes, Je pohabljeni frsneo- Nesre.n se je prl^tlla med ženske mirovne unije, bo govo ski sviJsUk, kspltsn l^gandr«,| rila, da s«- vojns pi*stsvl Izven ki vsU« govoril o mehiškem položaju. O», svojega vozlčks in korsksl pr«>- "belno glhanje na I or- Ja zastopnik mehiške trgovake,ti Byr«iu ter mu aslutirsl. Ne- lugslaliam. zbornice, PrlJsvIJeni so še drugi Izmerno navdulenjs, ki Je pre- Liaboru», 7. jul. — Policija Ja govorniki, vatevšl Norman Tho , vzelo invalida, ko Je gledal pri- danes aretirala trinajst oaeb v I rsvnsteljs l.lge za indu |zor, mu je tako pretrealo živce, novem revi»lucij JM vračajo. \ Zedinjene drUvT (izven Cbkmfo) $6.00 sa IHo, *.<» »a ■ Ckero 17.60 no UU>. $3.75 »a pol Ista. in za Ino- BVlf» — 8. JULIJA. Naslov aa m, kar in> otik a Hat« -PROSVETA" UI74f So. Lawnialo Avmh, Cfcksgs, -the enlightenment Or ran of tho SWrewlMlimol Notional d |y tho Stovj Subscription; Unitod State» (except Chicago) and Canada $6.00 per year; jChicago 17.50. and foralgn ywitytoa W ...... ~ MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Datum v «klepanju a. pr. (Jsse fe-l#ž7) pole« " pometi i, do vam Jo a tem dnevom potekla aoroiniaa. PonoviU »o prafOiaaM. da - vam na uaUvj liat. , , ALI NI SKRAJNI CAS ZA ORGANIZIRANJE DELAV- _____________cev v avtomobilski industriji? /.loHinsko poatopanje i starim človekom. Položaj slavkarjev. Coverdale, Pa. — Ni dplgo tog», kar sem poročal o lovski sezoni, sedaj pa želim poročati, kako so zatirani naši bojevnik) borbi za boljše delavske raz-nere. Stavka se fte vedno na dalj nje in kar je že linijskih dru žin %o kompanijskih stanova njih, jih vsaki teden zmečejc nekaj pod milo nebo. Nič nt vprašajo, kar šerifi pridejo H pomočniki in zmečejo pohištve z stanovanj, ali ga pa znosijo i kak zapuščen hlev. Ce /im j< kaj všeč, pa polegtega Še okra dejo. Frank Moravec je bil za po s len čez dan, da si zasluži za živ jenjske potrebščine. Zaslužki *brigam za svojo organizacijo. In ker se drugi brigajo zanjo, se bom še jaz. da bo bolj popolna in nam preje prinese usj>ehe. Delavec, ki tako misli, pokaže, da se zaveda, da je delavec in da delavcev nihče ne bo osvobodil kapitalistične su t nost i, ako se je sami ne osvobode. Tak delavec ni brezbrižen, ki živi tjevendofc ampak je dejavec, ki se zaveda svoje moči, ki je sflnn in velika, ako se v organizaciji z veže in združi z močjo svojih tovarišev — delavcev. In če tako misli 10,000, 50,000 ali 100,1)0(1 delavcev, mov^ ni našel v svojem stano vanju nobene stvari. Se blizi ni smel. Ko je vprašal po svo jih stvareh in pohištvu, so gi zavrnili, da njega nič ne briga Potem so mu pa dejali, da imi v hlevu, kar hoče. Ko je naše svoje stvari, je spoznal, da j< veliko manjkalo in še tisti ve čer je moral v prodajalno, da s jc kupil drugo obleKo. Iskat je tudi moral prenočišče pri dru gih ljudeh. Drugi dan se j« Moravec pritožil na okrajnen sodišču, ali kaj bo iz tega pri šlo, mi bo mogoče poročati šek drugič. Take so pravice delavcev \ naši koloniji. Dokler polnimt žepe podjetnikom, smo jim do bri, kakorhitro pa si zaželimc boljšega položaja zase in se bo rimo zanj, nas pa preganja ji kakor zamorci divje prašiče. Na 1. julija je bilo ukazano da se morajo vsi preostali izse liti iz kompanijskih stanovanj Kompanijski pobojniki so se tako razjezili, da so šli stano vanjske strehe trgat doli. Vs< strehe so strgali doli, kjer živ kak stavkar. Ali kaj se je zo pet zgodilo iz tega! linijski u radnik je šel k telefonu ' in da vedet unijskemu advokatu, ad vokat asi šele ns novo organizirani, nej minili. Ne vrnejo se nikdar več. Danes se morajo n*m ob «pričet ku seje Izvrst- ti proietarako bolezen, kstero s dtford združiti, organizirati, ako hočejo ItboUftfttl raz-■no_*al*r*!i «H komada in zapeli)j« nakopal pri pridnem iflfe ) postavah, svobodi, vzgoji In drugo. San Francisco, Cal. — Kaj je km tava? Postava je misel enega loveka, ki je lahko dobra ali laba za narod. V postavodaji so ljudje, ki lltnajo simpatije z delavcem, ;etudi so prišli do svojih pozi-ij s pomočjo proietarskih gla-«ov. Postave vsiljujejo delavcem, ami jih pa prezirajo. že v štf-ah zastrupi ju je jo otroke z navdušenjem za vojne in za po-rorščlne do ničvrednih postav. Urednik tednika "Current E-'ents," katerega prejemajo o-roci v šolah, je nekoč zapisal, la je bil svetovnoznani delavsk Kjritelj E. V. Debs postavolo-nec in da je vojna včasih po-rebna, zato da je bilo treba nje :a zapreti. Stoprocentni patrijot \e vidi, da je bil pokojni Debs lovekoljub ln velik nasprotnik »relivanja proletarske krvi za >rofit kapitalistom. Sprememba ne Škoduje, zato e treba siafre postave zmetati v ;oš in napvfcviti nove v korist delavstva. Zato je treba združc-ija, da porazimo staro gardo in zvolimo v postavedaje delavske candidate. Slabe postave in laredbe uničujejo delavsko živ jen je. S sedanjimi postavam ločejo eksperimentirati na de-avcih, kapitalisti sami se pa ilč ne zmenijo zanje. V zadnjem dopisu sem orne-lil, da je bila miss Anita Whit iey obsojena v državno ječo od nega do štirinajst let. Po mne iju governerja Younga ni kršila kalifornijskega sindikalističnega akona, zato jo je pomilostil Cer je premožna in.poznana jav losti, so poleg glasnih politika vev bile aktivne tudi nekatere -.enske organizacije, da jo reši o ječe. Zakaj governor Young d pomilosti ostalih političnih letnikov, ki že leta trpijo v je :i za isto kršitev postave? Kje je pravica za delavca in kje jc ivoboda, za katero so zavedn i Američani prelivali kri? Svobo-la govora in tiska je edina, k:> /odi do splošne izobrazbe, a /zlic temu se dobijo ljudje, ki eritizirajo dopisovalce v liste Pozabili so, da je zapisana svoboda govora in tiska v amerišk konstituciji. Več priznanja gre >nim, ki se trudijo z doptsova njem, kakor pa onim, ki hodijo od hiše do hiše kakoi' stare že nice, Pisanje in Čitanje nam pomaga do boljše izobrazbe,.ka tere nam vedno primanjkuje Ko v družbi srečamo ljudi, dosti čitajo ln pišejo, opazimo da so njih izražanja pomenlj va in preudarna ter v njih govorjenju ne najdemo grdih besed in tudi kletvine ne. Kratko je človeško življenje in žalostno Je, ko človek kar ne nadoma zapusti svet. 2alostno je bilo tudi, ko nas je zapust naš zvesti član društva št. 304 oče treh nedoraslih otrok, brat l*ouis Golob. Ako bi S. N. P. imela dovolj takih članov, ne b imeli naklad. Skoraj do zadnje niiaa Goloba ao čitatelji ie kla na tem svetu. |so želi burno pohvalo. ! brali v št. 117 Proevete. Bodi Na seji aa je razpravljalo o mu reorganlzirantu socialističnih pa naše klubov po naselbinah, kjer jihKnrnlck. še ni, o potrebi, da zopet zbudimo tukajšno ameriško delav-»tvo, da sodelujejo z nami, za /postavitev socialističnega "ti-ceta" pri prihodnjih volitvah, lazpravljalo se je o važnosti de-avskega čaeopisja, izobraževal-il akciji itd. Glede kampanje a delavsko radio postajo z ime-10m WDEBS se je sklenilo, da ie obširnejše razpravlja na pri-todnji seji. Sklenjeno je bilo, da se pried! veselica v soboto večer dne JO. julija, v Edisonu. Začetek )b 4 popoldne. Prihodnja konferenca se vrši Irugo nedeljo v avgustu ob Iveh popoldne v Frontenacu. jodbeni in pevski odsek društva •Sunflower" sta pa obljubila, da »pet prideta na našo prihodnjo tonferenco ln nas razveselita rodbo in petjem. Somišljenike in prijatelje na-□redka vabimo, da posetijo našo /eselico v Edisonu in prihodnjo conferenco v Frontenacu. — A. V ■ tuja gruda; družini sožalje. — Peter E. Žalostni konec rojaka. Wauwatoaa, Wisconsin. — Ko človek nima pieati kaj dobrega, ga pa vest žene, da opiše slabo. sko je tudi z menoj, ki se že dolgo časa nisem oglasil v Pro-veti. Tu težko delamo v vročini kakor v mrazu za plačo, ob kateri se komaj vzdržujemo. Da bi spravili kaj na stran za stara leta, na to še mialiti ni. Izhoda. ▼ boljše življenje iz današnjega kapitalističnega sistema )a tudi ne moremo najti. Edina pomoč za stara leta, katera se nam obeta, ao naša društva; zato rojaki, ne zanemarjajmo jih, temveč potrudimo se, da bodo močna in da nam bodo v vseh slučajih lahko nudila izdatno pomoč. ■ Zdaj, ko je nastopilo toplo vreme, nas večkrat razveselijo društva z veselicami in pikniki po tukajšnjih obilnih parkih. Vsekakor pa bi ae morali bolj zanimati za narodni dom; bolj splošno bi se morali zanimati zanj, kajti peščica članov, pa naj bodo še tako zvesti in vztrajni, ne more vsega urediti. Mlečnost v društvenih razmerah nam ne bo prav nič pomagala. Na bližnjem West Aliisu se je pred kratkim pripetila nesreča ci jasno pokazuje, kako je svet dandanes nevoščljiv človeku, k se preskrbi, da ima bolj brezskrbna leta. Tu je živel naš ro-ak Frank Yakich, po domače Šuštar, rojen v Zapotoku pri I-gu, Jugoslavija. Mož je dosege svojih šestinpetdeset let in je tu imel malo posestvo, kjer je živel sam v lepem redu }n miru Kupil si je novo pohiStvb in staro znesel ven in zapalil. Rado vedne sosede je podražili češ da bo "copernice žgal," kar vse se je malo mislečim ljudem zdelo sumljivo in takoj se je razširi glas, da se je možu omračil um Obveščena je bila policija in Vakicha so prišli iskat ob enaj stih zvečer. Mož se je seveda branil, da bi ga odstranili iz nje govega doma v temni noči, tako čla so ga orožniki dve uri napa dali z bombami, ki povzročajo solze in so napolnili hišico s pli nom. Končno so ranili Yakicha nogo ter ga tako premagal Par dni kasneje je ubogi mož umrl za poškodbami. V bolnišnici je do zadnjega trdil, da je mislil, da so ga napadli roparj -Nesrečnež si je bil za stara leta prihranil vsoto denarja, ob ka teri bi imel živeti na stara leta toda počitek si je našel samo grobu. V starem kraju zapušča pokojni Frank Yakich sina, katerega je vedno upal dobiti sem in staro mater, katera bo gotovo žalostnim srcem sprejela vest njegovem koncu. V Pueblu Colorado, zapušča pokojnik bra ta Johna Yakicha in družino. Oi je prišel sem posloviti se . tovil, da se pri vsakem poljubu preseli 40,000 bacilov. To se ni tako hudo. Delavec že prs. nese vse tiste bacile, kolikor jih dobi s poljubom ... Vse hujši so oni bacili v Evropi in Ameriki, ki pijejo delavčevo kri. In ti bacili hodijo po dveh. Omenjeni zdravnik je ustanovil ligo za pobijanje bacilov. Kdaj pa vsi delavci stopijo v ligo za odstra. iritev človeških krvopijskih ba- cilov? — Rudar v peklu. * * * £odba, igraj himno! Dne 4. julija, na praznik ne. odvisnosti, je neka mačka v Pa. lestinu, Tex., vrgl* štiri mladiče. Dve madici sta beli, ena*je rdeča in ena plava. Narodne barve! Patrijotična mačka! V božji dežeh je vse mogoče. (Vest je bila v listih z resnim naslovom "Patriotic American cat" in bfez komentarja!) • • « Lastovka obrnila hrbet krtačarjem. . Dragi KrtaČar! Uf, dobro si me olu-tačiL Saj nisem zahtevala, da prodaj fvoje prepričanje za funt kave. Menda si pozabil, da sem nagrado za rešitev moje uganke spremenila v faj-fico. Obrabljene krtače ti nisem mogla ponuditi, ker je ni« mam. To ti je ponudila Krta-čica, dasi je nisi zaslužil. Končno: jaz nisem» Lask^vka, da boš vedel. Zdaj pa nekaj za Kanaljo iz .Iowe: Beseda "servus" je zame že stara in nikdar še nisem slišala, da bi kdo flobil zaušnico radi te besede. Zovolili smo jim povratek s pogojem, da če ne bodo več rovarili proti revoluciji. Obljubili sb, da bodo mirni. Ali so držali besedo? Kaj še. Čim so se malo ogreli doma, so takoj začeli s tajno propagando za strmoglavljenje sovjetov in upostavitev monarhije. Veliki knez Nikolaj naj zasede tron kot novi car. "Kljub temu smo jim prizanašali, a posvarili smo jih, da nam je znano kaj delajo. Oni se niso zmenili. Potuhnili so se in spremenili metode kampanje. Naposled smo dobili dokumente, ki so razkrili, da zveza caristov doma z onimi na Poljskem postaja tako kritična, da je ne morejo več ignorirati oni, ki so odgovorni za stabilnost sovjetske Unije. "Britsko časopisje je zatulilo kot zaboden volk in vrglo na nas ploho gnojnice, ko so bili ustreljeni glavni zarotniki, a mi imamo za lopove v Londonu gluha ušesa. Ml vemo kaj delavno. "Belogardisti, ki so bili u-smrčeni te dni, so imeli v par tednih voditi vstajo, ki bi bila stala milijone življenj. fCaristi na Poljskem, v Belgiji, Angliji. Rumuniji in v drugih obmejnih državah dobro vedo, da so bili tisti, ki so bili kaznovani, krivi vsega, Česar smo jih obtožili. V rokah imamo črno na belem načrte caristične kampanje, ki se je imela začeti z desetih ali dvanajstih točk. Te načrte objavimo kmalu. "Viliki knez Nikolaj, ki je bil pred enim letom na kongresu caristov v Parizu msziljen kot csr Rusije, je imel fcačeti oboroženo vstajo v prvi polovici julija tega leta ix Poljske. Stopil bi bil na čelo armadi 89.000 mož, ki so danes razkropljeni na Poljskem. Dne 12. julija je imela stopiti na pozorišče druga armada 36.000 mol v Litvi. RU-munija bi bila sledila s tretjo večjo armado. "Imamo tudi dokumente, ki dokazujejo, da vsaka obmejnih držav bi bj|a prispevala po 50,-000 mož sveti alijanci, ki so jo ' organizirali Angleži. Istočasno j bi imele izbruhniti vstaje pod .vodstvom caristov po vsem o- j zemlju šovjetske Unije. "Caristični »vohuni v sovjet-ski Uniji so prve dni junija spo- I ročili velikemu knezu Nikolaju v Parizu^ da lahko računa m 100,000 mož rdeče armade. Veliki knez je bil tudi zagotovljen, da se dvigne proti nam 50,000 rdečih vojakov v Bakuju in Ge-orgiji. "V tajni 'okrožnici, ki jo je veliki knez Nikolaj poslal čari-stom v Rusiji, je bila natančno začrtana- vsa vstaja, ki je imel* izbruhniti po vsej sovjetski liniji. Vstaja se je imela začeti s kampanjo terorja: razstrelje-njem javnih poslopij, rov in arzenalov ter umori sovjetskih voditeljev. Nekateri a-tentati in dinamitni napadi «o že bili izvršeni. V drugem tajnem cirkularju je veliki kn« Nikolaj informiral svoje eml- j sarje v Uniji, da je Velika Britanija pristala na financiranj« kampanje. NImamo dokumente, ki dokazujejo brez senco dvo-ma, da so angleški toriji fins»-cirali ta zadnji poiskus ru*krn caristov. Churchill in njegov^ kolege vedo bolj«, k®k<> ^ sega najnovejša konspiracij» kot vemo mi. "Največja hinavščina H solncem je torej, če Anglei' ro-bantijo nad našimi eksekucU* mi caristov, ko pa dobro da drugega nam nI kazalo » smo hoteli ohraniti vlado delavcev in kmetov." Rajši ne je ubil, kot bi se aretirati. Milwaukee, Wis. — Antnn I-vančič. star 26 let. je 6 t-Izvršil samomor z Ttvotverjn» v momentu, ko je ns vrsta P^ trkal policaj, da ga arptir« ton je-pretepel brata in U t* X dal ¡aretirati. PETEK, 8. JULUA._ Prva shoda sla v Wa«k* HhmkMiH Serija predavanj, v katerih govori Anton Krfetaa, prične jutri. Waukegan.. — Pripravljalni svojo ženo iz ljU^suffUKisti na odbor za shod v Waukeganu je smrt zabodel svojo tri leta staro „dal letake in vabila k predava- hčerko Elaine, potem ko je z no- nju, katero se vrli v Slovenskem žem ranil ženo na vratu, nakar narodnem domu jutri ob osmih je poskusil Se sebi prerezati vrat jvečer. 8 tem začne daljša vr- a se je le težko ranil. Vsi trije 8ta shodov in predhvanj, na ka- so bili takoj odpeljani v bolni«, terih govori Anton • Kristan, so- nico. Otrok je ob devetih že drug in politični ekonom i* sta- umrl brez da w ^ ^ re domovine. Govornik bo po- Goeschelova žena trdi, da ni vedal največ o z^ružn^tvu v imel njen mož nikakeg/ ^ M ,jub°8umje- V bolnici'je jff^A^ ^Chel odpeljan n^šČ L obstojajo delavske gospodar- kJer bo sojenj zadruge, zlasti konzum | J[g___ _ stavbinsko, hranilno in posojilno društvo in tako tudi Slovenski narodni dom. Slovenci, ki so zainteresirani v razvoj teh gospodarskih ustanov, naj se v prvi vrsti zanimajo za predavanje strokovnjaka. Tako tudi društva, klubi in sploh vse slovenske organizacije v Waukeganu, naj napolnijo, dvorano jutri zvečer. Vstopnina je samo po.25c za osebo, s čemur se pokrijejo stroški za dvorano. Milwaukee. — Tajnik kluba št. 37 J. S. Z. vabi vsa slovenska .društva v Milwaukee ju na shod, katerega priredi socialistični klub št. 87 skupno z društvom "Sloga" št. 16 Slovenske narodne podporne jednote. Že dejstvo, da se je za stvar potegnilo društvo "Sloga," mora pritegniti zraven tudi » ostala slovenska društva. Tu namreč ne gre Tsa nikako politčno propagando, temveč za gospodarsko povzdigo slovenskega delavstva. Shod se bo vršil v nedeljo dne 10. julija in pridne ob pol desetih dopoldne v So Side Turn dvorani Tudi tu bo govoril Anton Kristan. Takoj za tema shodoma se vršita shoda v Sheboyganu in v Chicagu, in sicer v Sheboyganu v pondeljek dne 11. juMja ob sedmih zvečer v Fludernickovi dvorani, v Chicagu pa v četrtek dne 14. julija ob osmih zvečer v avditoriju S. N. P/ J. V Chicagu bo tudi banket v torek dne 12. julija ob osmih zvečer v spodnji dvorani S. N. P. J. Sinoči je bila seja eksekutive in drugih odborov J. S. Z. v Chicagu. *ia kateri je bil navzoč Anton Kristan. Prišlo je do zanimivih razprav glede shodov in vzajemnega delovanja, kakor tudi poročilo o pokretu v domovini, o čemur pa sledi daljše poročilo v eni prihodnjih izdaj, Prosvete. » Tri urmadni letalci amrtno po-neereéili. New York, 7. jul. — Dva letalca, ki «ta prideljena narodni Kardi, sta včeraj tukaj smrtno ponesrečila v vojaAkih menev-rih, ko sta njiju zrakoplova prišla preblizu skiipaj, na¿ar je sledila kolizija v zraku in oba letalca sta padla mrtva na tla. Honolulu, Havaj, 7. jul. — Ko «ta «Mlhajala od tu zmagovita ameriška avijatika Pacifika, je b'l L. Williams, ameriški arkadni letalec, ubit, ko je motor letala odpovedal in je padlo na tla. Muti n sedmini otroci ae zgubila v Chicago. UMORIL HČER, RANIL ŽENO IN SEBE. Ljubosumen mož povzročil družinsko tragedijo. Chicago, 7. jul. — William Ooeschel je včeraj popoldne v ljutem druittrskenv prepiru s NEWARK! BRIVCI ZMAGALI. Priznana je organizacija in povišana meada. SLABO ZOBOVJE OTROK STANE MESTO STOTISOC. Mesto Chicago izda na leto veliko denarja za otroške zobe. Chicago, 7. jul. — Cikaški davkoplačevalci morajo vsako leto plačati $100,000 za slabe^ zobe otrok, ki pohajajo ljudske šole. Tako.je izjavil profesor S. D. Tylman iz illinoiske državne univerze na seji Steuben kluba snoči v Sherman hot^u. Ta ogromna vsota se izda vsako leto v Chicagu samo radi tega, ker so starši in otroci brezbrižni in zanemarjajo stanje zobovja otrok, ki ogroža njih razvoj ter jih izpostavlja boleznim. Slavni zdravnik iz Rochester- ia, Minn., je izračunal, da vsa-:o leto mora 40% otrokov Ameriki ponavljati predmeteS Šolah, ker ne izdelajo svojega dela v navadnem čfcsu, kot ga ostalih 60% otrok izdela. - V Chicagu se vsako leto izda $15,000 samo za poduk higiene V šolah. Mesto operira deset zobozdravnikih klinik v ljudskih šolah in te stanejo denar, ki pride od davkoplačevalcev. KRŠILCI PROHIBIO JE KAZNOVANI NA 33 LET. lui. fil Zvezni sodnik je kaznoval 27 kršilcev Volsteadovega zakona. Chicago, 7. jul. — Zvezni sodnik G. A. Carpsnt^r je včeraj obsodil 27 kršilcev prohibiškega zakona na 33 let zapora v državne zapore in v okrajne jetfe. Skupna kazen vseh 27 kršilsev znaša namreč 33 let. Poleg tega pa je bil obsojen na pet let v zvezno jetnišniso v Leavenworthu Christ Leventis, ker je ponaredil petdolarski bankovec ter ga spremenil v dvaj-setdolarskega. mi- Newark. N. J. — Na stavki je bilo do tisoč brivskih pomočnikov. Ta stavka je končala k zmago za brivske pomočnike. Stavka je trajala le dva tedna in brivski pomočniki so dosegli priznanje organizacije in povišanje mezde. Organizator Rotola izjavlja, da bodo brivski pomočniki od-zdaj naprej v brivnicah le od o-smih zjutraj do osmih zvečer, ob sobotah pa eno uro dalj. Vsako nedeljo bodo prosti, vrhtega bodo pa imeli Še vsak drugI teden en dan prost v ted.nu. Pred stavko niso imeli določenih delavnih ur. NOVO LETALIŠČE V CHI-CAGU. Pripravljen bo mali otok na juini strani ob jezeru za pristajanje eroplanov. Chicago, 7. jul. — Mali otok, ki leži v jezeru Michigan ob koncu Rooseveltove ceste, bo baje v kratkem pripravljen ln spremenjen v letališče za zrakoplove. Toda to letališče bo samo začasno, da se odpomore situaciji, ker zrakoplovi morajo sedaj pristajati in odhajati daleč ven iz Chicaga. V doglednem Ča^u bo napravljen stalni otok na Michiganskem jezeru, ki bo slhžil zrakoplovstvu. Mali otok, na katerem nameravajo pripraviti letališče, je pol milje dolg in 1,200 Čevljev širok. Avijatiki so dejali, da je polje dovolj veliko vsaj začaano. POLICIJA BO IMELA OPAZOVALNO SOBO. Zločinci na ogled občinatvu in žrtvam. Chicago, 7. jul. — Čikaška po-licija dobi posebno sobo za prijete kriminalce in kruke, ki bodo na ogled občinstvu, posebno pa še žrtvam zločincev in banditov. Vsak teden bo policija imela gotov dan v ta namen, ko bodo vsi kriminalci in banditi ter roparji razstavljeni publiki za identifikacijo. To je nove vrste način, da se zatre zločinski val, ki je v Chicagu še posebno prosto razsajal v zadnjih letih, a se je pod novim policijskim načelnikom Hughesom baje za več odstotkov skrčil. Umor dveh žensk zavit »terij. St. Paul, Minn., 7. jul. — Dve ženski, Sadie Bell, 32, in Anne Grenville, sta bili včeraj umor jeni v svojem stanovanju. Njih uny>r je zavit v mistetij. Policij ja si ne ve tolmačiti umorov. Obe žrtvi sta bili v dokaj čudnih pozicijah, ko sta bili najdeni mrtvi. Našel ju je neki tekal šofer, ki je k omenjenima dvema pripeljal njiju prijateljico; javil je umor policiji. Umorjeni nista bili poročeni. Trojna tragedija. ' Chicago. — EDen Bucklef, Chicago, 7. jul. — Mri. Alllce 4038 W. Congress st., je v sre-Am.'den iz St. Loulsa se je vče- do prejela telegram iz Omahe s raJ v čikaškem glavnem delu poročilom, da je njena sestra u-"**ta s sedmimi otroci zgubila, mrla. Ko je prečitala telegram, ni vedela, kje je. Sem je prišla se je zgrudila na tla. Zadela jo "l>i*k k svoji nečakinji, a je je srčna kap. Njena ¿lletna hh * mogla najti. Policija je vsem Winnlfred je brt plani st teh še <*num preskrbela kosilo ln na- na -¡nla možu v St U>uisu, naj dir*dru ' v w J V , njeno mater mrtvo na tleh v so- ~ bi. _ ** J«- pognal v zrak z dtaamltom. -— Vmton, Ia.. 7. jul. - Včeraj«Liberi j. do1* Amt' *j< tukaj Ray Afuhauna, 35. "J* **"ai v /.rak z dinamitom, ki Washington, I). O -Zaklad ** J" razne* na drobne kosce, niški department poroteijß " Ka je pred tednom zapustilarepublik«I Uhi^a ** 'n se ni maral, povrniti k bregu Afrike ^ £mKgka njemu državica na afriškem konunen 1u. prva v celMl plačala svoj vojni dolg Združenim državam. Dolg je znašal $3*,**. hirajte Sovjetski zaak na nemški ht*t v Nemčiji. Berlin, 7* jul. — Moparhlstl v mestecu Elgarsburg v Turlngi-jl so vsi iz sebe, odkar so pri občinskih volitvah zmagali komunisti in izvolili svojega župana. Prvi sklep komunistične občine je bil, da ae na vratih mestne hiše vreže znak srpa in kladiva. Demokratični Hati sicer ne odobravajo tega, vendar pa pravijo, da imajo komunisti to pravico, saj monarhlstl tudi povsod razobešajo staro cesarsko zastavo, dasi je Nemčija te devet let republika. opira s človeškimi čuatvl. Holland, Mich. — Velika afri-Aka opica z dolgim repom v tukajšnjem' privatnem zverinjaku je te dni pokazala pravo človeško usmiljenje napram ¿otroku manjše kratkorepe opice s Filipinov, ki je obolel. Mladič je bil tako bolan, da je paznik že mislil, da pogine in prepustil ga Je svoji usodi. Tedaj je afriška opica sama prevzela vlogo po-stretnlce. Vzela je opičje dete v Voke ln ga držala po celr ure t«r nosila naokrog. In mladič je ozdravel! Čudno je tudi to, kar ker je opica-strežajka moškega spola. ( hicaa» dobilo $M&.ox4*rski poklic ae danes prisnava kot ugledna pro-feaija, kajti od nje je odvisna rešitev enega Izmed najvažnejših gospodarskih vpra£ai4 te zemlje—uprave 470 milijonov a-krov gozdnate zemlje. Federalna vlada, velik delodajalec gozdarjev, skuša sopot vzbuditi zanimanje mladih mož za gozdarski poklic in je v to svrho idala brošurlco, vsebujo-čo mnogo zanimivih in podučnih podatkov. Do{>er gozdar mora biti telua-no sposoben za naporno življenje v gozdovih, kajti preživeti znaten de) svojega Življenja v gozdovih brez mnogih udobnosti in ob (togostih težkočah, je nekoliko drugače kot biti v njih lo par tednov tekom počitnic. Gozdarski poklic mika mnogo ljudi, ki ljubijo Življenje na prostem, ali treba je tudi zavedati se napornega življenja, ki ga zahteva. Gosdarstvo se bavi s upravo,* sekanjem in pogozdovanjem in 1 vporabljanjem gozdnih produk« tov. Bavl se torej z naravnim bogastvom, ki je največje važnosti za mnogo ifidustrlj in za narodno blagostanje. Gozdarstvo je v ozki zvezi z žlvljenskl-mi gozdarskimi vprašanji sedanjosti in bodočnosti. Dotika se interesov lesne industrije in vseh industrij, ki rabijo les, torej Industrij, ki zaposlujejo nič manj kot milijon ljudi. Pridelki gozdov v eni ali drugI obliki segajo v vsakdanje življenje vsakogar, morda bolj kot druge surovine, in zato Je - njihov» stalna zaloga ob zmernih cenah največje važnosti za vsakogar. Kar se tiče dela gozdarjev, j? jako raznovrstno. Največji poe-• lini delodajalec je federalna \Aada. DrugI gozdarji so v slu! bi držav, drevoaečnih tvrdk ln Žag, lesnih induatrij ali pa so privatni strokovnjaški posvete valcl, učitelji ali znanstveni rnz-iskovalcl. Kar se tiče gozdarjev v jav nih službah, gozdarska uprava federalne vlade obsega čez 155 milijonov akrov zomlje. Uprava take ogromne posesti zahteva veliko število strokovnjašklh na meščencev. Iz federalnih gozdov prihaja vaako leto čez bilijon čevljev lesa. V narodnih gozio vi h se pase s dovoljenjem upre ve približno deset tisoč milijo nov živine in gozdarji morajo nadzirati, da ne nastane nlk:*ku škoda. Vodne *Ue v federalnih gozdovih se razvijajo. Orna zemlja se obdeluje. Premog ln druge rude se izkopavajo. Osemindvajset držav skrbi '.u gozdarstvo v svojih mejah. Ne katere izmed teh držav posedli jejo svoje gozdove. Državni gozdarji se zlasti bavljo z obvarovanjem gozdov pred ognjem, s posedovanjem in nadziranjem privatnih gozdov. , Privatne tvrdke se čim bolj poslužujejo strokovnih gozdar jev v vprašanjih, kl ae tičejo go zdov in gozdnih pridelkov. To ne velja le glede zaščite in ztal nega vzdrževanja gozdov, mar več tudi lesne Industrije.' C<> zdarji cenijo količino ln vred nost rastočega lesa in podajajo nasvete kot Izvedenci o lesnih vprašanjih. Gozdarstvo Je, kot znanstvena stroka, nekoliko zaostalo v tej deželi, In to radi pomanjkljivega poznavanja našjh dreves In gozdov, Imamo v tej deželi več kot sto vrst gozdnih dreves tr govinske vrednosti In vrh tega kakih 200 vrst važnih dreves. »Z znanstveno raziskavo v gozdarstvu se sedaj peča federal na gozdna uprava (Foreat Hev vlce) In tako (udi gozdarske šo le ter državne gozdne uprave NI dvoma, da se l*i delo fede ralne uprave še nerarmemo po večalo. V splošnem ae vidi tendenca za čim širše vpoelevanje strokovno Izobraženih gozdarjev. Imamo sedaj vač kot dvajset gfrzdarskih M v sen/lil*" m» stopinje. Kakor v drugih r*>fcMovišatl najvišjo plačo no $7500 ln druge sorazmerno. Državni gutdarji dobivajo približno 18000 do $6000. Oni, ki se pečajo s podučevanjem in znanstvenim delom, dobivajo plač«, kl ao po navadi v teh strokah, Gosdarsfcf šole ae nahajajo v mnogih drŽavah, večinoma kot oddelek kake univerze. Kdor se zp-ae ali avojega sina zanima zM podrobne Informacije v tem pogledu. naj piše na Forest Service, U. S. Department pf Agrl-oulture, Washington, D. C., ki mu brezplačno pošlje buletln "Forestry aa a -Profession". — F. L. I. 8. Umrli člani jknnibTkrovabk. |*rk, Utah. — Tužnaga srca naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem šlrom Amerike, da mi je neliprosna smrt ugrabila mojo drago In nikdar pozabljeno soprogo In mater petih otrok Jennle Perovšek, rojena Tekavčlč, Umrla je na Provu, Utah, 21. junija ln Je bila pripeljana v Rlngham; Utah. k našemu alo-venskemu pogrebnlku John Stanfelu. »prevod se Je vršU 26. junija 00 katoliških obredih iz cerkve na pokopališče v Bingham. Kako je bila pokojna zelo priljubljena, Je dokazal sprevod, kl že ga Je udfležllo ogromno število. Pokojna soproga se je rodila pred 84 leti na Žvlrčlh, fara Ambus, po domače Llcjanova. Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga in pet še nedorastllh otrok, najstarejši 16 let in najmlajši 5 let,< na Tooeli, Utah, pa sestro mra. Lici Kochevar ter v Pucblo, Colo,, eno seatro ln brala, mrs. Marv NežlČ ln Johna Tekavčlč. Prav prisrčna hvala vsem trem, kl so prihiteli Iz daljne Coloride In Tooele, da ao se še enkrat poslovili in spremili svojo drago sestrico na zadnji poti in ji podarili krasne vence v zadnji spomin. Pokoj niča je bolehala 3 mesece, potem sa jo je lotila še pljuč-niča, za kataro Je tudi podlegla. 1'okojnlca je sjmdala k družtvu "Planina" št. 83 8. N. P. J. ter k društvu "Triglav" št. 16 Z. B. Z., oba društva stoječa v Bing-hamu. Oba društva sta jI poklonila kraanr vence na njeno krsto. Pri odprti gomili Je pre-čitai nagrobni govor pred. dru-štva "Planina" Hteve Koaovlch, za društvo "Triglav" pa Nick llalich. Hrčna hvala ofriema. Pretresljivi klici otročičkov mama, mama, zakaj si nas zapustila, ao segali v. srca vseh navzočih in niti eno oko nI bilo suho. Prav prisrčno se zahvaljujem družinam Iz Mldvale, Utah. I «epa hvala gre tudi hrvatskim ženam iz l.ark, Utah, ki so iiokojnici stregle za časa bolezni in Jo spremili k ¿lednemu počitku. Dragi rojaki in rojakinje, zo-|iet je en vilgled, kako lepo Je Mtl član slovenske organizacije kaj bi sedaj roma k s petimi otroci začel ali sedaj ml pa liostc obe matere priskočile na |s>moč ln mi marsikatero solzo otrle, TI |>a draga aoproga ln mati, ittčlvaj v miru In naj ti bo lahka ameriška gruda, naš spomin na te bo ostal «a vedno v naših «rrlh. Žalujoči «»prog John Pe rovšek In etftifi: John, Jennle, Kristina, Rudolf In Kdwarrt; val 1 v Lark, Utaht RAK — OZDRAVLJIV? V Bonnu ob Renu je zboroval kongres nemških ginekologov, katerega ae je udeleževalo o)trog 1500 zdravnikov Nemčije io ao-ednjlh držav. Izmed tujcev sta pokazali precejšnje zanimanje in temu odgovarjajočo udeležbo posebno Avztrlja in Ceškoalo-aška. Zastopana Je pa bila tudi Kanada, Združene države, Južna Amerika, 8vica. Švedska ln Madžaraka. Prvič po svetovni vojni ao ae udeležili kongreaa tudi Francozi, katerim ao Nemci prišli naproti v toliko, da ao priredili letošnji kongres tako rekoč na francoski meji. Saj ni dhlgo, ko je ležal Bonn v ozemlju, zasedenem po alllranlh četah. < Posebno pozornost oa kongresu je vzbudil med drugim referat prof. dr Thellhaborja o novem načinu zdravljenja raka. Thellhaber je že pred leti prišel na to. da tvorijo posamezne žleze človeškega teleaa posebne specifične sokove, , kl uničujejo rakove celice. Ti organi ao v prvi vrsti vranica in tako zvanl thymus. Dne 0. junija Je Theilhaber na kongreau pred * merodajnim znanstvenim forumom izjavil, da ae mu je posrečilo v operativnem prenosu imenovanih žlez najti livratno sredstvo sa zdravljenje raka. Opisal Je več slu-čajev, pri katerih se mu je posrečilo, da ao novotvorba in bolečin« v kratkem Čaau popolno-ma Izginile. Po njegovem mnenju Je torej pridobila medicinska inanoet novo, neprekoaljl-vo sredstvo v «dravljenju, kl je mnogo uapešnejše kot dosedanja sredstva aa pobijanje raka, n. pr. obsevanje s roentgenovl-ml in radium- žarki ter operativne metode, kjer doaešemo maksimalno do 43 odstotkov popolnih ozdravljenj. Tako Thellhaber. Prezreti pa ne smemo na drugi strani zadržanja ln preaoja-nja drugih mnogo bolj zaslužnih znanatvenlkov na polju razlako-vanaj raka, kl ao aprejell novico dokaj rezervirano. Nastopilo je tudi p«' referentov, kl pri podobnih poizkusih niso našli nobenih trajnih uspehov, Najbrže nas bo torej bližnja bodočnost zopet oropala za eno upanje, kakor se je baš pri raku te neštetokrat zgodilo. A naj si bo to odkritje pravilno ali ne, vendar ne aftiemo nikdar posabiti, da Je rak še sedaj po doaedaj znanih izvratnih metodah bodisi operativnih ali potom žarkov««— ozdravljiv, če ee ga začne zdraviti v začetnem «ladiju. To pe Je atvar poučevanja med narodom ter propagande, ki je tudi pri nas v zadnjih letih mnogo napredovala. Dr. l. Savnik. Ganljivo plamo Nungeaaer-jev« matere CoNJevI materi. f'ollij«va mati Je dobila tedni od Nungesserjeve matere to»le plamo t "Odkar sta odšla najina sina, s& vsak dan spominjam v mislih vašega in mojega otroka. Trdno verujem v njun po-vratek, zakaj are« bi mi nehalo biti, čo bi moj Charles ne bil več pri življenju. Upejte kakor u-pam jazi Jaz toe Jočem, a Če se ml kdaj zamegle oči, se to zgodi le ob misli, da najina dečka trpita in naju zoveta, pa Jima me nesrečni majki ne moreva pomoči, Trdffo verujem: nekega dne se bosta dečka vmila, in ko Ju bova stisnila na srce, bova INizablli vse preatano trpljenj«. Pošiljam vam pozdrav trpeč« matere In vas proaim, da poljubite v mojem imeniu avoje vnuč-ke, kl Jim naj u«oda vrne dragega ln slavnega papena. Charleaova mati." Policija prijela dvojic« e pijačo. Chicago, It jul. — Dorthg La-furr ln I Ivanom Matvejičem «godilo m jo ravno tako. kakor s mojo materjo, ga jo naonkrat pobrak ta todi po noti. ta Raič me je probadil ta takri jo s menoj v guspodohn h ko. v spakieo Irana MatvejiČa... Ph nisem več vidrin teh predam rt nlh gibanj, ki m m mi tako globoko otkaik v spomin pri smrti moje matere. Na s čipkami obfctih bk- , ziaah Malo je oubo. temno trupk s omrim nooom k s sjeftenfani obrvi ... Jat aom zakri-čak od strahu, od gnjaeu. tekk aom ran, v durih oračak sem bradate Ijadi v jopičih t ra-dečtau prazničnimi pnoovi, sama več ne po-_ kako aem priik na piano... Truvtt» so počne je. da sluga. ka jo prl-Janje rvenea v spalnkn. ni dohfl Ivana MatvejiČa v postelji; a sedel je ta dva koraka od aja. zvijajoč m na tleh k dvakrat je ponavfl: "Votj. bohnika. i Jarjev drajr (Glej. mamica, to je Jnrjev dan!) T» pravijo m bik njegove poslednje bnndr Pa Zakaj k bil ea ki te prvi tade ljubljenci Iva v flMrija, dragi pa staga-hi) je moja bije kda v > ta govoril je tndi MatvejiČa podaril — je dobil sicer ovo-ans. da m ima spraviti v **da ne bo pobujkeval Matvejič ae jo pokaral stro- ___ta mnogi oo ftalorali sa poknj- jo kil Iran Matvejič," mi jo taM **ni bik dragih skihi. da ae rnn je k a perila. * je v sobah lopo diftak takega pitja — har kg čuvaj! Ia drugega se ni me—Hi «e o U ne hfl raztatil pokojnik! Pa adaj je >! Umreti ho trahar Tako ae je tndi pro-moj pokdaj. to je poktaj. v kateri sem fkk prad nekaterimi dnevi proti svoji volji... papirji Ivana MatvejiČa ako aaffi niknke he. niti era vratme napisane meni v ko-Vri aa oo me sačeli iaogiboti... O Ratču |e ne govorim, po tadi drogi ee m jezili name. ta kazali ao Ia jem: prav kakor hi bik koga pmiomBa. Moko jntra po hsiH akribi. pri kateri ami Mk rank) kkra oltarja, am je poklical taaea Matvejič k sobi. Jas asm njega pre j k ■lli mi je. da me on ni saje v svoji oohi stoječ pri v uniformi s drama traodama. oom pri vratih, sroe mi jo oOno bik od čuvatva. ke ne do--Hotel sem vas najprej pad vas videti, vam objaviti ovoj — 1TBVK In hitri je. da k napočiti du mita s vrami ta mu govoril oaeoi. V tem ooS do ki tri čefi gkano klicati kako ko oo kfli ie lepi dnri a ie: taejte, mlin! f Glejte botra nfla!.. lavno polno vrač ne je k k prod vrati i voeh strani in lopo roraono žito m je noipok po tleh . . Boter CorniOo je ftiroko odpri OČL jZagrabil je žito v roje stare roka» napol m w napol jokajo ia som |pn To jo ftko! . : . Gaepod Bo«! — Zktotito! ... Dajte mi. da i ga noflkdamtlf Nato ae jo obrnil proti Ia dejal: "Oh. saj aom dMra vedel, da » hoota vrnili k meni ... Vri tovir "Se, ne. dragi moji; najprej «ram dati svojemu mlinu je-] dofco je fto. da ri imel več irpodsdbomr ■ In vat coso hnrii ooke v očeh. j ko oam giodoh uhogeg í jo tradfl no kvi ta calm jo otraonl iz vrač in ¡ i mka. ami tem ko oe jo j ije ta oo jo dvigalj ■ . . . - * - moma pran zna proti atropa Prav mole smo ,*torÍB: e prkel vm^ Matvejič -Borneu Matvejič hfl je kakk dcoot kt miajii od Ivana MatjexV» in v«e ovoje tivlj^ itH je tMdil p» drugm. pc«ta R*J je v viaoki u rta mi »luihi v Petmgrad. ... BtJ je edenjen, f» je rgudaj poatal vden ec ¡mr K »amo <>nega um V obrm bil je tomm Matvejič podc.br« «vt»jrms starejèomu bratu *amo u je bi: mak» maajèi la dctekjài. gktva imel je okroglo ia iwflàaata. ravno tako črne oči. kakor Ivan Mat-vejii. *amo ds so ae vodno ffihale. ter velike, rudeče ustne Kavno na»proti «vtkemo bratu, katerega je *e po smrti pneoova) francoskega čudaka, je govoril ârmen Mstwji^ tedno po ruski, tod* ae rad hohotal pri ^emur je pt». Priaram sakril oči ia tre«el opovim životu, kakor bi ga prvtrveak jeta. Bri pr«i dan po svojem prihoda je povabil duhovna • tvojim slutabniètvom. veki mu je opraviti boèjo »lut-bo In pokroplU « hlagoakvljono \odo voe anbr shramlte In kleti da N kakor je rekel: 'radi-kalmi pregnal voltvrjanaki io jakobinski duh " Ratču, km je pristaviti, da mi jo vaàth tie a triko mt je hO*, ter «a- Mmvejic je àol s kratkimi koraki k mizi. izvkkri je h mirnice zveoek bankovcev m stisnil mi jA je v roko ter pristavil: Ta je m Igle Jm tndi v prihodnje ae bom pozabil, a sdaj ostanite sdravi ta pamntai bodite.** Jaz sam vmk bankovca, varia hi bik vae. km bi mi hO dri; prièod&i v grajo sem jokak dolgu, sede na ovoji postelji, nisem rapurik. do m se mi na tk Gospod EaU jih jo no*el. pobral ta rpraèovèi asa. kaj mialim storiti ft njimi ta jih je obdrftnl znm V njegovi rabi m j» zgodik MatvejiČam je priàoi pri njem v tako veliko milost, da je skoro dobil meato prvega ooklinika Tnčna m je poja vik najbjem ia pritok m je ratno hohotanje. Od časa je postal niski patrijot (domoljub) men Matvejič m >r držal hnrnovnl œ jo tsdeg» Rusa. nemàki obleki hulero je r gnai jo v neko odod.jmc vas kuharja, je haa Matvojič dal tzučiti ta mongo — pregnal ga je sato ker ni znal skuhati_ soproe ruske jedi n gnsjft vratov. Pri oltarju je pel Semen Mntvej* t dijakom ta ko sa m ibrala dekleta k plesu igri ta petju, je pri tndi «n I njimi teptal t nogo po godb« ta udnrjul j» po lkifc ... Sicer je pa kmahi Petrogrud lu pnoti je mojega Ifckor *amo»tojnog» \lasteltna v poolednjo- vrtoti. ta- mmljiva. b rar|rt da je milila doba mlinov no veter. kakor je minio doba kdij i l iras mtfviijih oodiftè] 4ra čnoov fronemki monnrhije) ta ftakeftov s raMkhn se je I i Tiskarna S. N. P. J SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabOa za veselice m shode, vizitnioe, časnike, knjige, koiedane. letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, leSkm, nemškem, angleškem jeziku in drugih A« *lt H** VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N. P.J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa & N. P. J. PRINTERY TAM SE DOBE NA 2EIJ0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA -A