kulturno - politično glasilo
Zimske plašče, obleke, perilo, volno, tekstilije, kovtre in posteljnino kupite tudi vi po nizkih cenah v trgovini
CELOVEC, Volkermarkter Strassc 4
Barhenti za obleke od	11.90
Flanela za perilo, črtkasta od 9.80 Flanela za perilo, rožasta od 14.50 Volna 50 gr. od	3.40
5. leto/Številka 47
s v e tov ni h in doma č ih * dogodkov
V Ce.ovcu, dne 19. novembra 1953
Cena 1 šiling
Uunicdtccu
Dve 'besedi sta v 'koroški politiki doživeli največ zlorabe in to je ..demokracija” in ..heimattreu”.
Pod ..demokracijo” so razumeli odločeva-nje večine in to ne oziraje se na življenjske potrebe manjšine. K. tej, razlagi je nedavno dodal predsednik socialistične stranke Avstrije g. dr. Schiirf, da je demokracija le tedaj zdrava in življenjska, če omogoča dihanje tudi številčni manjšini.
Pod firmo ,,Heimattreu” pa se je pri nas skrivalo vse, 'kar je bilo velenemško usmerjeno, vse, 'kar je bilo proti Slovencem. Da bi to ..Heimattreu” še bolj podprli, so seve poudarjali, da so Slovenci iredentisti, da so protidržavni, da so proti Koroški.
Zanimivo je, da se je sedaj odločil koroški VdU, to je stranka, ki zbira bivše naciste v svojih vrstah, da bo pri občinskih volitvah nastopil pod firmo ..Heimattreu”. Ta znana firma nas ne razburja. Pač pa hočemo slovensko javnost pravočasno opozoriti na ta ,,novi” stari pojav v koroški notranji politiki.
Le predobro se zavedamo, da so pod to firmo,, Heimattreu” pripravljali izseljevanje koroških Slovencev, da se j,e pod to firmo širilo v deželi narodno sovraštvo, da se je pod to firmo izvajala kolonizacija naše Koroške, 'ko so prihajali okoli leta 1930 kolonisti iz Vzhodne Prusije na Koroško, da bi tako po slovenskih vaseh naselili Nemce in protestante. Pod firmo ,,Heimattreu” so ponemčevali mladino po šokih, pod to firmo za slovenskega izobraženca v deželi ni bilo prostora in je moral iskati kruha po širnem svetu.
Ali ni danes pod vplivom razvoja v Za-padni Nemčiji politični položaj tudi pri nas že tak, da se ti elementi zopet zbirajo pod staro firmo, ki naj, zopet pripravlja dogodke leta 1938, kakor se je to godilo v deželi pred nemško zasedbo Avstrije.
Prepričani smo, da so bili tisti koroški Slovenci, ki so bili tekom vojne po raznih taboriščih in zaporih, bolj ..Heimattreu” kakor oni Nemci in Posilinemci, ki so to izseljevanje in zapiranje uprizorili.
Zvestoba domovini, to je resnično „Hei-inattreu”, ne more in ne obstoja v tem, da se dežela ponemči, marveč da ostane dežela ‘taka kakor je bila. Ni več Koroške brez Slovencev! Narodopisna pestrost, raznoličnost v čustvovanju in življenju je bistven del naše Koroške. Za tako deželo in domovino se zavzemamo Slovenci in ta pot je tudi pot v Združeno Evropo. Narodni šovinizem, pa naj si bo pod firmo NSDAP ali pa pod lirmo ,,Heimattreu”, je grobokop naše ožje skupne domovine in tudi grobokop Združene Evrope.
Kdor hoče v deželi narodni razdor, kdor hoče narodnostno sovraštvo, le ta bo poslušal tiste, ki so že enkrat spravili našo domovino v najhujše trpljenje, le za njega bodo navodila, VdU merodajna.
Prepričani smo, da je narod toliko politično dozorel, da se ne bo več pustil speljati na led po'tistih, ki so že s svojim delom dokazali, da nočejo sprazuma med obema narodoma v deželi. Vsi ti hočejo namreč ustvariti v deželi tak položaj, da bo en del vladal nad drugim. To stremljenje pa. se lahko tudi obrne in pri takem političnem preobračanju pridejo prej ali slej vsi, na vrsto.
Dobro poslušajmo torej razne preroke, ki se bodo zopet pojavili po naših dolinah in vaseh. Trezna pamet nam narekuje, da moramo skrbeti najprej za svoje lastne potrebe in ne za načrte onih, ki hočejo le razdvajati, ne pa združevati.
»Heimattreu” obstoja v pridnem in resnem delu za dom, družino in’domovino in tega se hočemo držati tudi v bodočnosti. Izpred praga naših hiš bomo pognali zato vse tiste, ki hočejo živeti na naše strošJke in delati med nami razdor.
Evropska obrambna zveza
Usoda zapadnega svobodnega sveta je v veliki meri odvisna od tega, ali se bo posrečilo najti sporazum med državami Za-padne Evrope o vzpostavitvi skupne evropske armade. Doslej, je vzpostavitev te armade zadevala vedno na dve veliki oviri.
Najprej se je umaknila Velika Britanija, ki trdi, da njeno mesto ni predvsem v Evropi, ker je Velika Britanija družina držav, ki ležijo večinoma izven Evrope. Zato sicer spremlja Velika Britanija pazljivo in s simpatijami napore zapadno-evropskih držav za vzpostavitev skupne evropske vojske, vendar pa sama k temu ne more dosti prispevati.
Druga še večja ovira pa je v Franciji. Francoski politiki v večini še ne morejo premagati velikega nezaupanja napram Nemčiji. Zato se bojijo, da bi s sprejemom nemške vojske v skupno evropsko vojsko mogla dobiti Nemčija premoč in bi nekega dne mogla nemška vojska spet vkorakati v I'rancijo kakor v neutrjeno mesto, ki je brez vsake obrambe.
Te dni se je začela v francoskem parlamentu razprava o Evropski obrambni zvezi. Ta razprava je toliko važnejša, ker je ravno neposredno pred konferenco med Eisenhowerjem, Churchillom in Lanielom. Kar bo sedaj, francoska narodna skupščina sklenila, to bo moral upoštevati francoski ministrski predsednik Laniel pri konferenci na Bermudskih otokih.
Kaj bo sforila Francija ?
V' francoski narodni skupščini se pri razpravi o Evropski obrambni zvezi odraža več smeri med skupinami poslancev. Prva — in to j.e verjetno večinska skupina poslancev — zahteva, naj vlada nadaljuje s svojim delom za vzpostavitev Združene Evrope. Ta združitev pa ni trdna brez skupne obrambe, torej, brez skupne vojske, v kateri bi morala biti upoštevana tudi nem-
ška vojska. — Skupina poslancev generala De Gaulle-a pa pravi, da bo sedanja francoska vlada morala odstopiti po volitvah novega francoskega državnega predsednika, kar bo že meseca decembra. Zato pravi ta skupina poslancev, da ministrski predsednik Laniel ne sme sprejeti na bermudski konferenci nobenih obveznosti z ozirom na vzpostavitev evropske vojske. — I ret ja skupina poslancev zagovarja tudi vzpostavitev Združene Evrope, ker ne sme ostati Francija samo pri skupini 6 držav takozvane Montanske zveze. V tej zvezi bi polagoma mogla dobiti premoč Nemčija in je zato taka zveza samo obnovitev panger-manističnega načrta Bismarcka in Hitlerja. Zato je treba nadaljevati z delom na vzpostavitvi Evropske zveze, treba pa je v to zvezo pritegniti tudi Anglijo. Nikakor pa ne sme ta zveza dajati kake prednosti Nemčiji, ker ni mogoče — po izjavi nekaterih francoskih poslancev — zaupati niti nemškemu kanclerju dr. Adenauerju in tudi nobenemu drugemu nemškemu politiku, za katerim se skriva senca velenemške politike bivšega kanclerja Bismarcka.
V zvezi z razpravo v francoskem parlamentu je govoril o Evropski obrambni zvezi na časnikarski konferenci dne 17. novembra tudi ameriški zunanji minister John Poster Dulles. Ta je izjavil, da Amerika ne more staviti Franciji nobenega roka., do kdaj mora odobriti pogodbo o Evropski obrambni zvezi. Vendar pa si Amerika ne more predstavljati tega, kaj bi se moglo zgoditi, ako bi Francija še dolgo odlašala z odobritvijo pogodbe o Evropski obrambni zvezi. Kljub temu pa je Dulles zanikal vesti, da namerava Amerika skupaj z Anglijo skleniti posebno vojaško pogodbo z Nemčijo, ako bi Francija odklonila odobritev pogodbe o Evropski obrambni zvezi ali pa v slučaju, da bi z odobritvijo te .pogodbe predolgo odlašala.
Novi predlogi o Trstu
V ponedeljek, dne 23. novembra, se spet sestane Varnostni svet organizacije združenih narodov, da bi se posvetoval o zahtevi Sovjetske zveze zaradi rešitve tržaškega vprašanja. Že dvakrat je bila ta seja odložena, da bi medtem našli kako sporazumno rešitev med tremi zapadnimi velesilami ter med Jugoslavijo in Italijo. Vendar se tega sporazuma še ni posrečilo doseči in zato tudi še ni prišlo do konference med imenovanimi peterimi državami. Dokler v načelu ni namreč mogoče doseči sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, tako dolgo tudi ta konferenca ne bi imela pravega smisla.
Medtem pa Italija vztraja še vedno na zahtevi, da morajo Anglo-amerikanci izpolniti svojo obljubo, oziroma ponudbo z dne 8. oktobra, ko so ponudili cono B Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji, cono A pa I taliji. Italija je to ponudbo sprejela in sedaj zahteva nje izvršitev. Nasprotno pa je Jugoslavija, z vso odločnostjo tako rešitev zavrnila in je zagrozila, da bodo čete jugoslovanske vojske takoj vkorakale v cono A Svobodnega tržaškega ozemlja,, ako bi se anglo-ameriška ponudba izpolnila. Zato so ostale še nadalje v coni A anglo-ameriške čete in Čudi ni verjetno, da bi se od tam tako kmalu umaknile.
Za rešitev tržaškega vprašanja so jugoslovanski politiki predlagali že več načinov rešitve. Ti predlogi poizkušajo najti tako rešitev, ki bi mogla zadovoljiti Jugoslavijo, •ki bi pa istočasno bila sprejemljiva tudi za Italijo. Pri tem pa je predsednik Jugoslavije, maršal Tito, posebej, poudaril, da bi bil v veliki zmoti oni, ki bi mislil, da je odpor Jugoslavije proti anglo-amcriški ponudbi z dne 8. oktobra tudi samo za malenkost popustil. Maršal Tito Se vedno za-
govarja internacionalizacijo Trsta, vendar pa bi po njegovi izjavi Jugoslavija pristala tudi na delitev cone A Svobodnega tržaškega, ozemlja. Pri tej delitvi, naj bi dobila Italija mesto Trst s pristaniščem, Jugosla-vija pa ostali del cone A. Zelo verjetno pa Italija na tako delitev ne bo pristala. Prav gotovo pa je proti taki rešitvi tudi prebivalstvo cone A.
Doslej, niti Anglija niti Amerika niti Italija ali Jugoslavija ni predlagala, naj bi bilo vzpostavljeno Svobodno tržaško ozemlje v smislu mirovne pogodbe, četudi bi tako rešitev gotov zagovarjala večina tržaškega prebivalstva, ako bi se smelo svobodno o tem izraziti.
Po jugoslovanskem obisku
Na drugi strani današnje številke »Našega tednika” poročamo o izjavi jugoslovanskega zunanjega ministra Koča Popoviča, ko se je po svojem obisku na Dunaju vrnil v Jugoslavijo.
V torek, dne 17. novembra, so v finančnem in proračunskem odboru avstrijskega parlamenta razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva. Ob tej priliki je odgovarjal zunanji minister dr. Gruber na razna vprašanja. Pri tem je govoril tudi o obisku jugoslovanskega zunanjega ministra in je med drugim dejal:
»V koroškem šolskem vprašanju ni bila sklenjena z Jugoslavijo nikaka pogodba. To vprašanje doslej ni bilo niti predmet uradnih medsebojnih razgovorov. Pač pa je dobila Avstrija od Jugoslavije razne nasvete za rešitev tega vprašanja in avstrijska vlada je obljubila, da bo te nasvete proučila.”
DR. MOHAMED MOSADEK
biv.?i perzijski ministrski predsednik sc zagovarja pred sodiščem (USIS).
KRATKE VESTI
Nadškof new-yorški kardinal Francis Spellman, ki se je mudil pred kratkim tudi v Avstriji, je bil odlikovan zaradi svoje ne-umornosti za misijonsko delovanje kot prvi z novim redom Xavi,er Avvard, to je z redom sv. Frančiška Ksaverija.
Letošnje božične počitnice se IkkIo pričele na srednjih in njim enakih šolah v sredo, dne 23. decembra in bodo trajale do Vključno četrtka, dne 7. januarja 1954.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je obiskalo Koroško skupno 326.063 oseb, med temi je bilo 129.705 inozemcev. Pre nočnin je bilo v teh devetih mesecih 1 milijon 503 tisoč 298, in od tega števila odpa de na inozemce 697.364 nočnin. Inozemci so prinesli na Koroško vsaj 200 milijonov šilingov.
Vodstvo OeVP je spremenilo svoj prvotni sklep, po katerem naj, bi meseca decembra odstopil prosvetni minister dr. Ernst Kolb. Ta ostane še v naprej, prosvetni mi nister.
Odbor za preiskave o protidržavnem de lovanju v Združenih državah, katerega predsednik je senator McCarthy, je obdolžil bivšega predsednika Trumana, da je imenoval leta 1946 za direktorja svetovne ga denarnega fonda Harrv-ja Dexter-Whi-te-ja, četudi je vedel, da je bil ta sovjetski špijon.
Predsednik Združenih držav Dvvight Ei senhovver se je mudil več dni v Kanadi, kjer je izjavil v svojem govoru v kanadskem parlamentu, da mora Kanada skupaj, z Združenimi državami najti pota za zaščito Severne Amerike pred nenadnimi napadi i/ zraka.
Zaradi obnove kmetijstva v Sudetskih pokrajinah, ki so jih zapustili Nemci, je češkoslovaški minister za kmetijstvo Jindfich Uher .poslal v te pokrajine 554 agronomov in kmetijskih inženirjev.
Vodstvo social-dcmokratske stranke v Berlinu je sklenilo, da preide stranka v Berlinu, kjer je imela doslej, župana, v opo zicijo, ker ji večinske stranke ne dovolijo, da bi še imela župana.
Pred vojaškim sodiščem v Teheranu se zagovarja bivši perzijski ministrski predsednik dr. Mosadek, ki pa osporava pristojnost tega sodišča, da bi sodilo njemu, ki po lastnem zatrdilu še ni zakonito razrešen kot ministrski predsednik. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen.
Pri volitvah novega predsednika na Filipinskih otokih je glasovalo prhko pet milijonov volilnih upravičencev. Z veliko večino je bil izvoljen kandidat opozicije, bivši vojni minister Ramon Magsaysay.
Zaradi dolgotrajne suše v južnih predelih Združenih držav so nastali veliki gozdni požari, ki so uničili samo v državi Alabama okrog 6000 hektarov gozda.
Politični teden
Po svetu ...
Po .Stalinovi smrti je vse izglodalo, da bodo novi oblastniki v Moskvi začeli z drugačno politiko, ki bo vodila do konca tako-/ivane „hladne vojne” med Vzhodom in Za-padom. Znak morebitne spremembe sovjetske politike so hoteli nekateri videti v tem, da so novi Oblastniki v Moskvi poudarjali, kaJko se želijo sestati s predstavniki zapadnih velesil, to je demokratičnega sveta, na posebni konferenci. Na tem posvetovanju predstavnikov Zapada in Vzhoda n a ji bi rešili vsa še nerešena mednarodna vprašanja. Tako je zglodalo vse do časa, ko so iz Moskve nenadoma sporočili, da jie odstavljen eden glavnih novih sovjetskih oblastnikov Lavrentij Pavlovič Beri j a. Od tega časa naprej nadaljujejo v Moskvi s Stalinovo politiko „hladne vojne” med Vzhodom in Zapadom.
Začetkoma so na Zapadu še verjeli v novo moskovsko politiko .pomirjenja” in so predlagali, naj bi se sestali zastopniki zapadnih treh velesil in sovjetske zveze v švicarskem mestu Luganu. Iz Moskve je prišel odklonilen odgovor. Nato so še enkrat predlagali, naj, bi se kljub vsemu sestali predstavniki „velikih štirih” dne 9. novem-bra v Luganu. Pa tudi na ta nov predlog je prišel iz Moskve odklonilen odgovor.
Bermudska konferenca
Ker pa ni bilo mogoče pustiti zelo važnih mednarodnih vprašanj nerešenih, rešiti pa jih morejo samo velesile, so določili „veli-ki” zapadnih treh velesil — to je Združenih držav. Velike Britanije in Francije — da se sestanejo dne 4. decembra na Bermudskih otokih sredi Atlantskega oceana. Na tej konferenci, ki naj bi trajala do 8. decembra, se želijo pogovoriti predsednik Eisenhower in minstrska predsednika Churchill ter Laniel o tem, kakšni so uspehi do-sedanje skupne politike zapadnih treh velesil. Na podlagi teh ugotovitev bodo nato ..veliki trije” napravili načrt za bodoče skupno delo pri reševanju mednarodnih vprašanji in prav posebno pri nastopanju proti četrtemu, to je proti Sovjetski zvezi. Ta namreč noče poslati svojega zastopnika na konferenco o razpravi ureditve važnih mednarodnih vprašanj. Najvažnejši in verjetno tudi najučinkovitejši ukrep močne volje Skupnega nastopanja zapadnega sveta proti vzhodnem svetu bi bil v skupni o-brambni pogodbi. Te skupne obrambne pogodbe, takozvane Evropske obrambne pogodbe, ki naj bi izpopolnjevala Atlantsko obrambno pogodbo, se Sovjetska zveza najbolj boji. Zato poizkušajo oblastniki — popolnoma v smislu Stalinovih načel — zasejati spor med zaveznike, jih razkrojiti in nato polagoma pritegniti na svojo stran. Že Stalin je pripovedoval, da bo končno nu jno moralo priti do spora med zapadni-mi zavezniki in celo do vojne med Združenimi državami ter Anglijo in Francijo. S politiko pripravljanja tega spora sedaj moskovski oblastniki nadaljujejo. Pri tem jim jie dobrodošd vsak spor, posebej pa še poizkušajo izrabiti veliko nezaupanje Francozov do Nemčije.
Dokler zapadni svet v skupni obrambi proti vzhodnemu svetu, to je proti Sovjetski zvezi in njenim podložniškim državam ni enoten, tako dolgo morejo brez skrbi vladati iz Moskve nad velikim delom Vzhodne Evrope in nad še večjim delom Azije. Kakor hitro pa bi bil zapadni svet enoten v obrambnih načrtih, bi bilo tudi konec sovjetske moči in sovjetske vlade nad velikim delom sveta.
Sovjeti želijo spor
Zato pa se sovjetski oblastniki tudi bojijo sporazuma, ki naj bi bil dosežen na napovedani konferenci na Bermudskih otokih. Da bi onemogočili ali vsaj odložili to konferenco, je sklical pretekli teden sovjetski zunanji minister Molotov vse inozemske časnikarje v Moskvi in jim je v dolgem govoru dokazoval miroljubnost politike Sovjetske zveze. Poudarjal je pripravljenost moskovske vlade za skupni razgovor z za-padnim svetom. Ni pa povedal, da stavi sovjetska vlada za to konferenco take pogoje, ki jih zapadni svet nikakor ne more sprejeti, ako noče sam sebe obglaviti že pred začetkom skupnih razgovorov. Verjetno bo pred sestankom ..velikih treh” na Bermudskih otokih poizkušal Molotov še na ta ali drugačen način doseči odložitev konference in vsaj delomat zasejati spor med zapadnimi zavezniki.
Kot jabolko spora bodo uporabili Sovjeti predvsem nezaupanje Francozov do Nemcev, da bi tako onemogočili odobritev Evropske obrambne pogodbe v francoskem parlamentu. Te dni so razpravljali o tej pogodbi v belgijskem parlamentu in belgijski zunanji minister van Zeeland je odkrito pozval belgijski parlament, naj v interesu miru odobri pogodbo o Skupni evropski armadi.
Nadalje bodo Sovjeti uporabili kot jabolko spora tudi nerešeno tržaško vprašanje. Ker to vedo Amerikanci, jim je toliko več na tem, da bi bilo tržaško vprašanje preje rešeno. Zato so zapadnemu svetu tudi tako neprijetni nemiri, ki so jih izzvali italijanski prenapeteži v Trstu. Seveda povzročitelji nemirov sami niso šli na ulice, tja so poslali otroke in mladoletne študente, sedaj se pa razburjajo, ko je policija proti tem demonstrantom nastopila. Amerikanci in Angleži pa so v tem slučaju izrazili odkrito, da ne verujejo italijanskim trditvam, da so Tržačani sami iz protesta do jugoslovanskih zahtev šli na ulice demonstrirat. Tržačani, in sicer pravi Tržačani, ne oni doseljeni iz Italije, se prav dobro zavedajo, da nimajo v Italiji kaj iskati. Sicer Tržačani tudi niso navdušeni nad morebitno priključitvijo Trsta Jugoslaviji, pač pa zagovarjajo in dokazujejo gospodarsko odvisnost Trsta od zaledja. Ni namreč zaledje odvisno od Trsta, ampak je Trst odvisen od zaledja.
Dogodki v Trstu so gotovo vplivali tudi na to, da so se utrdile zveze med državami Balkanske zveze. V Beogradu so se namreč sestali vojaški strokovnjaki Turčije, Grčije in Jugoslavije ter so tam sklenili čim ožje vojaško sodelovanje med temi tremi balkanskimi državami. Ker sta Turčija in Grčija članici Atlantske zveze, je s tem tudi Jugoslavijia posredno pritegnjena v s kupi-,no držav Atlantske zveze.
... in pri nas v Avstriji
O dveh važnejših dogodkih moramo poročati iz minulega tedna. Prvi je zunanjepolitičnega značaja, drugi je popolnoma notranjepolitičnega značaja, četudi je v zvezi z zunanjim ministrom.
Že v zadnji številki ..Našega tednika” smo poročali
o obisku jugoslovanskega ministra Koča Popoviča na Dunaju.
Ko pa smo zadnjo številko ..Tednika” zaključili, je obisk še trajal. Jugoslovanski zunanji minister je bil na Dunaju od ponedeljka do četrtka dopoldne. Po trodnevmih razgovorih s predstavniki avstrijske vlade je bilo izdano skupno uradno poročilo, v katerem je rečeno med drugim:
..Razgovori so potekali v ozračju medsebojnega razumevanja in proučena so bila vprašanja, ki se tičejo obeh dežel. Temeljito je bilo proučeno vprašanje gospodarskega sodelovanja obeh držav. Podpisan je bil sporazum o avstrijsko-jugoslovanskem letalskem prometu. — Doseženo je bilo soglasje za ureditev vrste pravnih vprašanj, ki se tičejo obeh dežel. — Glede avstrijske imovi-ne v Jugoslaviji si bodeta obe državi prizadevali najti praktično ureditev v duhu pri jateljskih odnosov in dobrega sosedstva o-beh dežel. Kar zadeva jugoslovansko imo-vino v Avstriji, bo avstrijska vlada olajšala njeno vnovčenje in izkoriščanje. — Obisk je pripomogel k zbližan ju stališč obeh vlad v mednarodnih vprašanjih in k poglobitvi odnosov prijateljstva in dobrega sosedstva med obema državama. V tem smislu sla obe vladi sklenili povišati svoji poslaništvi v Beogradu oziroma na Dunaju v veleposlaništvi.”
Sicer v tem uradnem poročilu m nikjer omenjeno, da so se na Dunaju razgovarja-li tudi o pravicah koroških Slovencev, vendar pa so se zelo verjetno razgovarjali na Dunaju tudi o tem vprašanju. Ko so namreč pri povratku v Jugoslavijo vprašali v Mariboru časnikarji Koča Popoviča, če je bilo na Dunaju govora tudi o vprašanju manjšin, zlasti o vprašanju slovenske manjšine na Koroškem, je Koča Popovič odgovoril: „Kar se tiče vprašanje koroških Slovencev, menim, da je vprašanje manjšin in njegova realna rešitev povezana z izboljšanjem odnosov med sosednima državama. Ge se ti odnosi korenito popravijo, tedaj so dani vse boljši pogoji za reševanje manjšinskega vprašanja.”
Drugi važni dogodek v avstrijski notranji politiki pa je
odstop zunanjega ministra dr. Karla Gruberja.
Že v zadnji številki ..Našega tednika” smo
omenili, da je vzbudilo veliko pozornost pisanje zunanjega ministra dr. Gruberja v knjigi spominov o razgovorih leta 1947 med takratnim kanclerjem ing. Figlom, sedanjim kanclerjem ing. Raabom in komunističnim poslancem dr. Fischerjem. Zaradi takega pisanja, ki deloma obremenjuje oba kanclerja, posebej pa še OeVP, je sklicalo vodstvo OeVP strankini odbor peterke. Ta odbor se je sestal takoj) po odpotovali ju jugoslovanskega zunanjega ministra. Zelo čudno bi namreč izgledalo, ako bi na podlagi poročila tega odbora odstopil zunanji minister ravno med bivanjem jugoslovanskega gosta na Dunaju.
Na seji odbora petorice v OeVP je podal zunanji minister dr. Gruber izjavo, v kar teri trdi, da ni imel nikdar namere pod-tikavati v knjigi spominov omenjenim o-sebnostim OeVP (Figi, Raab) nepatriotič-no delovanje. Nadalje obžaluje zunanji minister, da so njegove izjave v omenjeni knjigi povzročile sumničenja in napačne u-goitovitve in zaključke. Zato je sedaj po zatrdilu zunanjega ministra napačno, da je take stvari objavil v svoji knjigi spominov. V zvezi s to izjavo je nato zunanji minister dr. Karel Gruber ponudil zveznemu kane lerju ing. Raabu svoj odstop. Zvezni kancler je odšel nato v soboto k državnemu predsedniku dr. Kornerju ter mu predlagal, naj sprejme odstop zunanjega ministra, vendar naj ga naprosi, da vodi še naprej posle zunanjega ministrstva, dokler ne bo imenovan nov minister.
V	zvezi z odstopom zunanjega ministra dr. Gruberja socialisti branijo ministra, zagovarjajo ga in napadajo odbor petorice pri OeVP, ki da je izsilil odstop ministra. — Vsak nepristrani pa se bo moral vprašati, kakšen povod je mogel imeti zunanji minister dr. Gruber, da je v svoji knjigi spominov osumil bivšega kanclerja dr. ing. Figla, kakor da bi bil ta sposoben prodati Avstrijo komunistom. S tem pa je seveda škodoval tudi ugledu stranke, ki ga je pred lagala za zunanjega ministra. Škodoval pa je končno tudi ugledu države same, katere zunanji minister je bil dr. Gruber dolgo vrsto osmih let.
Kdo bo naslednik Grubarjev kot novi avstrijski zunanji minister, še ni odločeno Nekateri bi želeli na to mesto bivšega kanclerja dr. ing. Figla, drugi tirolskega državnega poslanca dr. Gschnitzerja, nekateri pa mislijo, da bo posle zunanjega ministra prevzel zvezni kancler ing. Raab sam. Ob slovesu zunanjega ministra moramo o-meniti še, da je dr. Gruber ikot zunanji minister na vseh konferencah po vsem svetu, kjerkoli so govorili o Koroški, vedno trdil, da imajo koroški Slovenci v Avstriji ne samo zajamčene, ampak tudi v resnici vse pravice. Stvar pa je taka, da je v resnici že samo jamstvo zelo pomanjkljivo in da so zato tudi pravice še bolji pomanjkljive, kar je gospod zunanji minister gotovo prav dobro vedel. Kljub temu pa je o teh pravicah govoril, namesto da bi predvsem svetoval odgovornim ministrom v državni vladi in pa posebej deželni vladi na Koroškem, naj te pravice koroških Slovencev, o katerih je toliko govoril po svetu, že konč no tudi oživotvorijo. Na to pa je gos,ixxl zunanji minister dr. Kard Gruber pozabil ...
Dne 9. novembra je sprejel zveznega kanclerja ing. Raaba sovjetski visoki ko misar v Avstriji Ivan lljičov in mu sporočil, da sovjetska zasedbena oblast prepušča v celoti radioodajno postajo Dunaj II avstrijski vladi. S tem je opustila sovjetska zasedbena oblast tudi cenzuro nekaterih od daj na tej postaji.
V	finančnem in proračunskem odboru državnega zbora razpravljajo o predlogu proračuna. Za vsako poglavje dajejo pri stojni ministri pojasnila in sprejemajo nato predloge poslancev. Pri vsem tem je slišati zelo veliko lepih besed iz ttst ministrov in iz ust poslancev, ki so člani finančnega in proračunskega odbora. Bojimo se pa, da bodo kmalu po teh razpravah vse Jope lx-sede pozabljene.
Britanske zasedbene oblasti so izpraznile večje število stanovanj v Lienzu (11 stano vanj, 1 kasarna, 4 koče) in v Spitalu (25 stanovanj', 1 hotel, 1 trgovsiki lokal, 2 ka sarni in športni prostor). Nadalje so izpraznili Angleži še nekaj stanovanj v nekate rib drugih krajih. V Beljaku pa bodo ir/ praznili Angleži večje število stanovanj za četkom leta 1954. Upamo, da bodo izpraznili Angleži vsaj nekaj stanovanjskih prostorov tudi v Celovcu, kjer imajo med drugim .še sedaj zaseden velik del stanovanjskih in pisarniških prostorov v Mohorjevi hiši.
Za Svobodno tržaško ozemlje
Že v zadnji številki ..Našega tednika” smo poročali o izjavah proti odločitvi angleške in ameriške vlade z dne 8. oktobra 1953 o predaji cone A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji.
Proti taki odločitvi in za Svobodno tržaško ozemlje se je izjavila dne 12. oktobra tudi Slovenska narodna zveza v Ameriki. Kakor hitro je Slovenska narodna zveza v Ameriki izvedela za usodno odločitev angleške in ameriške Vlade, je sklicala izredno sejo, na kateri je sklenila, da pošlje predsedniku Eisenhowerju brzojavko, v kateri protestira proti tej odločitvi.
To brzojavko je posilala Slovenska narod-
Koroški deželni zbor
Za sredo popoldne, dne 18. novembra t. 1., je sklican koroški deželni zbor na redno jesensko zasedanje.
Na dnevnem redu tega zasedanja je predvsem poročilo in predlog o deželnem proračunu za leto 1954. — Med drugimi točkami dnevnega reda je predlog o obnovi obrtne šole v Celovcu, o gradnji novega •poslopja za realno šolo v Celovcu, o gradnji nezgodne postaje v Beljaku, o izvoznih možnostih kmetijskih pridelkov, o gradnji dravskega mosta pri Velikovcu in elektrarne pri Kazazah.
Predlog deželnega proračuna predvideva za leto 1954 dohodke v višini 238,246.300 šilingov, izdatke pa v višini dohodkov. To je redni proračun, ki je v dohodkih za 12,668.700 in v izdatkih za 7, 491.000 šilingov višji od proračuna za tekoče proračunsko leto. V izrednem proračunu je v predlogu med izdatki predvidena vsota 25,274.000 šilingov. Skupni predlog proračuna je torej: Dohodki 238,246.300 šilingov in izdatki 263,800.300 šilingov. Primanjkljaj znaša torej 25,544.000 šilingov.
Med izdatki zavzema največjo vsoto splošna uprava (61,508.400), sledijo pa policija (9.000), šolstvo (9,976.100), kultura (6 milijonov 332,300), skrbstvo in pomoč za mladino (19,152.000), zdravstvom telesna vzgo-
na zveza predsedniku Eisenhotverju dne 12. oktobra.
Slovenska narodna federacija v Kanadi je ob tej priliki poslala kanadskemu zunanjemu ministru L. B. Pearsonu daljšo Vlogo, v kateri tudi protestira proti anglo-ameriški odločitvi z dne 8. oktobra.
Nadatlje je Slovenska narodna zveza v Ameriki posredovala pri ameriških organizacijah ukrajinskega, belo-ruskega, brvat-skega, litvanskega, latvijskega in estonskega porekla, da bi vložile vloge v korist obstoja Svolx>dnega tržaškega ozemlja in da bi pod-pr!le brzojav Slovenske narodne zveze predsedniku Eiscnhowerju.
ja (58,101.600), gradbe, obnova stanovanj in naselij (39,404.400), javne naprave in pospeševanje gospodarstva (21,051.900), gospodarska podjetja (1,578.000), finančna uprava in uprava premoženja (21,412.600)!
Glavna vsota med izdatki so osebni izdatki. Skupno je vseh deželnih uradnikov in nameščencev ter ostalih uslužbencev vseh vrst 4.196, za katere je predvidena vsota 88,874.800 šilingov.
Med izdatki so naštete nekatere ustanove, ki so v izključno dobro nemškemu delu prebivalstva. Za slovenski del prebivalstva takih ustanov ni. Vendar pa ni nikjer rečeno, da zato slovenskemu delu prebivalstva ne bi bilo treba plačevati davkov za vzdrževanje teli izključno nemških ustanov. Pravično tako postopanje prav gotovo ni, ravno pri plačevanju davkov pa je vsak najbolj občutljiv.
škotske univerze naj bi navezale tesnejše stike tudi s slovanskimi narodi. Znana škotska zgodovinarka Agnes Mure Mackenzic jc pred kratkim objavila v listu „Thc Scotsinan” zanimiv predlog, naj bi si škots-ke univerze organizirano porazdelile med seboj gojitev poglobljenih stikov s tujino. Univerza v mestecu Dundee (vzhodni Škotski; šteje 179.000 prebivalcev) pa naj bi pri tem prevzela skrb za podobne stike s slovanskimi deželami
V DOMAČI ZEMLJI NAJ POČIVA!
t Valentin Picej
V soboto, dne 14. novembra, je nepregledna množica mož in žena spremljala Voglo-vega očeta v št. Primožu na pokopališče v št.
Vidu v Podjuni. V 7(5. letu starosti je smrt pretrgala nit življenja možu, ki je bil nekako simbol vse okolice.
Leta 1901 sc je Maticev sin Folt na Ža-manju priženil k Voglu v št. Primožu. Priden in pošten slovenski fant je tam pri Voglu ustvaril srečno družino, ki je držala zvestobo idealom, katere je prinesel s svojega doma in idealom, ki so bili doma tudi v Voglovi hiši. Kristjan in Slovenec je bil pokojni od prvega do zadnjega dne. Taka je tudi družina, kateri j,e načeljeval celih 52 let in take so tudi družine, ki so rastle iz njegovega rodu.
Kot gostilničar je bil poznan daleč naokoli, postrežljiiva je bila njegova hiša, njegova odločna beseda je tudi presekala slučajno nastale razprtije v gostilni in tako so moža vsi spoštovali, ki so ga poznali. Najvidnejši izraz tega splošnega spoštovanja pa je bil v tem, da so ga občani postavili skozi dolga leta za župana rikarske občine. Kakor je njegov stric Picej - Furjan vodil u-spešno in v zadovoljstvo vseh škocijansko občino, tako je Voglov oče vodili rikarsko občino. Kot župan je pomagal, kjer je le bila možnost pomoči in občani se njegovega dela tudi še danes, ko že deset let ni več rikarske občine, z zadovoljstvom spominjajo. Skozi leta je posredoval kot poštar vsej ožji okolici dobre in včasih tudi žalostne novice. Z vso njemu lastno vestnostjo je vršil tudi to službo.
Po teh poslih je stal on v ospredju javnega življenja tega kraja. Bil je gostilničar, bil je župan in bil je tudi poštar.
Pri vsem tem ogromnem delu, ki ga je o-pravljal za druge in za javnost, pa je bil pokojni dober mož in dober družinski oče. Voglovo družino je dičiio lepo število otrok. Sedem fantov je spravil s svojim delom in s svojo skrbjo do doma in do kruha. Njemu otroci niso bili breme, marveč poslanstvo, ki mu ga je naročal dom, zakon ih tudi slovenski narod. Saj smemo še dandanes s ponosom ugotoviti, da je številnost otrok posebna odlika slovenskih in krščanskih družin. Le redko kdaj pa najdemo v družini tako skrb za napredek in obstanek otrok, kakor smo ga videli in občudovali' pri Voglovi družini.
Naipreje je poskušal pokojni z dokupom zemlje razširiti življenjsko možnost Voglovi hiši, ker on ni gledal v svoji gostilniški obrti, marveč v zemlji korenine posestva. Skrbel pa je pokojni tudi za tiste sinove,
ki so morali po zakonu naravnega družinskega razvoja od hiše. Tako ukoreninjeno hišo je prepustil svojemu sinu Foltu, ki pa prevzema po svojem očetu tudi veliko poslanstvo Voglove hiše.
Sinu Vladotu je kupil Pušnikovo kmetijo, da bi tam na zemlji rasla krepka slo venska in krščanska družina. Krutost vojnih dogodkov pa je pretrgala to družinsko srečo. Pač pa smemo z veseljem ugotoviti, da Vladotova žena spoštuje ideale, ki jih je Vlado prinesel iz Voglove hiše.
Sinova Poldej in Franc sta se po očetovi previdnosti oprijela obrti. Poldej je bil krojač v Sinči vasi, Franc pa je čevljar v St. Jakobu pri št. Petru na Vašinjah. Kakor sina Vladota, so tudi sina Poldeja vojni dogodki strgali iz družinskega življenja, njegovo ženo pa še pahnili v zapor.
Voglov oče pa se je tudi v polni meri zavedal svoje življenjske naloge kot Slovenec in je poslal tri svoje sinove v študij na gimnazijo. Mohor, Jože in Dolfej so obiskovali celovško gimnazijo. Mohor in Jože sta se posvetila duhovniškemu poklicu in tako je Voglova družina na Koroškem dala dva duhovnika. Dolfej pa je študiral svetovno trgovino na Dunaju in jie sedaj uradnik pri koroškem finančnem uradu.
Tak6 je poskrbel mož korenjak za svojo družino, za svoje otroke. Le malo imamo v .svojem narodu in tudi v vsej1 deželi takih primerov.
Pokojni pa ni gledal le na rast svoje družine, njemu je bila pri srcu tudi slovenska prosveta. Pod njegovo streho so se odigravale kulturne prireditve koroških Slovencev, v njegovi hiši so bile gospodarske in kuharske razstave in on je s svojim doprinosom sam pomagal, da so bile vse te prireditve tudi uspešne. Tudi v tem pogledu prevzema sin Folt naročilo svojega očeta kot varuh Voglovega doma. Če danes razširja ta svoj dom, ga bo gotovo razširil tudi za slovensko prosveta in gospodarske potrebe.
Tako odlično slovensko družino so zajeli tudi valovi sovražnosti, ki so začetkom druge svetovne vojne hoteli preobraziti o-bličje naše koroške dežele. April 1942 je oropal tudi Voglovo družino doma in imetja. Matere Elizabete sicer niso mogli odgnati od doma in iz domovine, ker je bila težko bolna, Voglovega očeta in sinovo družino pa so odgnali v tujino v taborišče. Radi težke bolezni se je Voglov oče leta 1943 zopet vrnil ma Koroško, sinova družina pa je šele poleti 1945 zopet videla svoj dom v št. Primožu.
Zveza. slov. izseljencev in Narodni svet koroških Slovencev sta položila na grob pokojnega venca v znak žalosti ob smrti tako odličnega Slovenca.
Zdi se nam, ko pišemo to poročilo o po-
kojnem slovenskem korenjaku, da se odmotava film petdesetih let slovenske koroške zgodovine za ta šentviški okraj,.
Ne bomo se torej čudili, da se je pogrebnih slovesnosti udeležila taka množica naroda. Petnajist duhovnikov poleg dveh domačih je korakalo pred krsto. Šmihelski zbor pod vodstvom gospoda Miha Sadjaka je prepeval kot moški in kot mešani zbor žalne pesmi pred Voglovim domom, gospodarji okolice so korakali v žalnem sprevodu in njegovi sotrpini izseljenci so bili med žalujočimi. Tako smemo danes zapisati, da se je slovenska Koroška poslovila od zaslužnega Slovenca. Pogrebne obrede
je vodil mil. prošt Lenart Trabesinger iz Pliberka od hiše žalosti do cerkve, iz cerkve do groba pa častni 'kanonik in prošt do-berlovaški g. Aleš Zechner. G. častni kanonik Zechner se je tudi ob grobu z globoko dojetim govorom poslovil od pokojnega in mu tam ob grobu izrazili zahvalo za vzor slovenskega in krščanskega družinskega o-četa.
V imenu otrok pa se je sin Jože, župnik v Šmihelu nad Pliberkom, zahvalil svojemu očetu za vso skrb in ljubezen in zahvalil se je vsem, ki so dali pokojnemu častno spremstvo na zadnji poti na domače pokopališče.
BRŠLJANSKI:
DUŠI
pesnika — pobratima Srečka Kosovela, pokopanega v Tomaju na Krasu1 V pokrajini jesenski, žoltih2 krizantemah, iščem Tebe, pobratim, v kraškii vasi, ko /rjavka izpod pepela tli v večer: „Kdo išče dušo Srečka Kosovela?”
Molčijo vsi, iz selskih dimnikov vali v mrak se beli dim.
Spominjaš one se jeseni, Srečko, kadar sredi žalostne vasice v vijoličasto nebč> sva zrla Krasa, skoz meglice v zlate zamaknila se zvezdice?
„Posluhni, daleč tam so zašumeli bori dume,”-" dejal si — take bile Tvojega srci so strune.
„Kdo spasil1 bo naš rod,” vprašal plaho si ob trepetanju blede lune.
Jaz: „Gospa Sveta!” K nama pristopile angelske so trume.
1)	Srečko Kosovel, pesnik Krasa, se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju. Spesnil je nad 600 pesmi, spisal nad 250 kratkih črtic, okrog 30 dramskih prizorov, nad 100 esejev in razprav. Kosovel jc eden izmed največjih bogoiskalcev.
2)	žolt = rumen
s) Duma — narodna balada, ki so jih peli na Ukrajini kobzarji (glasbilo kobza); so to pesmi žalostnega razmišljanja o domovini.
■*) spasiti —- rešiti, odrešiti.
Pesem obirske lipe
Blizu naše cerkve hira lipa. —
Bila nekdaj silno je drevo.
Danes pa — srce mi1 tožno utripa — črno duplo še štrli v nebo!
Niti strela, niti moč stoletja niso zmogli ji življenja vzeti; z dupla je vzbrstelo polno cvetja, da bi smela Je še s ptički peti.
Zdaj v jieseni — oh bolestna slika! — golo, prhlo vse kot ruševina...
V duplu sova žalostno siko vika; da, skovik je 'lipe bolečina!
Tam ob zidu — onstran so grobovi — čuva tiho kakor križ gomilo, redkih vej žalobni so glasovi: kaj. je tukaj že faranov bilo!
Svatje vriskali so mimo tod, šli k poroki so z nevesto belo; kadar je pomnožil kdo svoj rod, h krstu z botri dete je hitelo.
Mimo tebe, lipa, so farani 'prišli mnogokrat pa tudi s krsto. — Zrla si s sočutjem v grob prerani, molila si z žalujočo vrsto...
Glase vse iz stolpa ti umevaš, pomniš Turke, ki so tu divjali; s svojo starostjo nam razodevaš: da so davno že Sloveni stali! —
Danes zovemo ta kraj sejmišče, zjraven tam je hiša še Županca. —
Lipa, davnih dedov že svetišče, kaj si doživčla že vrh klanca!
Mnogo ve naš človek, mnogo zna, a o lipi le vedo še sitari. —
Narodnosti majejo se tla1, domišljija nas moderna kvaril
Lipa, preden se razsuje duplo, s slavnim bom Obirjem pel še tebi! Kadar bo trohnelo mojie truplo, rad bi tebe čutil še pri sebi...
Val. P o 1 a n S e k
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(44. nadaljevanje)
Klasek je obdan z novim odborom v drugem kotu dvorane kar žarel, se smehljal, si vihal in nategoval brke. Opozicija je stala poparjena in povešala glave. Sram jo je bilo. Rajši bi se vdrla ne vem koliko sež-njev pod zemljo, samo da ji ne bi bilo treba sedeti na zatožni klopi.
Tudi Cimbura je stal, stal je kakor na trnju in se prestopal. Kakor da so njegove velike noge stale bose na razbeljenih ploščah štedilnika, ne pa na deskah in obute v močne škornje. Tako mu je bilo nerodno m čakal je, željno je čakal, da bi se oglasil Keclik in povedal: „No, kaj jaz nisem dober in pošten sosed? Jaz smem biti nekaznovano pregažen, razžaljen? Kaj pa naše občinsko pravo in naš domači red — nič ne velja?” Keclik pa je lezel v dve gubi, vrtal je z očmi po tleh in molčal.
„Tak, povejte, kaj pravzaprav imate zoper gospoda Klaska?” se je zdajci glasilo od predsedniške mize. In spet vse tiho. Kaj vse je o tem naštel Jaroš med potjo — tu pa stoji kakor nem — niti ne bevskne. Pa jezikavi Hornik — molči kakor riba — niti ne mrdne z ustnicami. Tam na drugem koncu pa se Klasek napihuje, drzno nanje gleda in se jim v oči zaničljivo smeje.
..Pustite mene, šleve,” se je oglasil v to mučno tišino in z desnico odrinil od sebe kopico sosedov. Ti so se zelo radi umaknili in si veselo oddahnili. Takoj jim je bilo drugače pri srcu. Celo glave so dvignili in pogumno pogledali po dvorani.
„Ah, Cimbura, Cimbura je tudi tu,” so ga veselo pozdravili celo člani zastopništva. Kateri ga še niso poznali, so ga radovedno ogledovali od nog do glave, kajti govorica o njem je že davno krožila po vsem okraju.
„Da, tudi Cimbura si je drznil priti,” se jih je lotil hrust, „in povedal vam bom, zakaj si mi tule ne želimo Klaska za župana. To je takole — si mislimo — da ta, ki ne zna gospodariti na svojem, ne bo znal niti na tujem.”
„To je žalitev,” je zavpil Klasek in skočil pokonci, kot bi ga pičil. Toda tudi Cim-buri je bilo po tem kriku, kakor če konja z ostrogo spodbodeš. Z obrazom se je obrni! h Klasku in zapičil vanj svoje stroge oči, da je Klasek svoje povesil in se za korak umaknil.
„To je resnica, če te pa žali, čemu pa si jo želel slišati,” je trdo nadaljeval Cimbura. „Bili smo izzvani, da povemo, zakaj te nočemo za župana — pa niti jaz te nočem in zase bom povedal zakaj. Imaš dobro hišo, morda najboljšo zemljo v občini, čeprav ne mnogo, toda na njej imaš najslabši pridelek. Slabo in pozno orješ, malo gnojiš, toda zato dobro streljaš in izvrstno govoriš. Ko bomo volili lovca ali mešetarja, ti bom dal svoj glas, toda za župana te nočem. — Nočem nadalje zato, ker kvariš občino, posebno mladino. Učiš jo pitja in kvartanja, izvabljaš jo od doma v gostilno. Rodoljub-je temu praviš, toda to je pijančevanje. Gospodje te hvalijo, govorijo ti .gospod Klasek’, ti pa, neumni kmet, to veruješ in druge preziraš, če se mora pravi rodoljub do noči' po gostilnah valjati, cigare kaditi, posestvo zaaiemarjatii, čas im denar zapravljati, kričati in sfe prepirati, potem nisem in nočen n biti rodoljub. — Od strahu se tresejo
žene pri nas, ko se zve, da bodo v Pisku volili poslanca, da bo poslanec govoril, da ■bo shod aili tabor, ker vnaprej vedo, kako lx> Klasek može pregovoril in v kakšnem stanju in kdaj se bodo vrnili možjte iz Piska. Tako služiš domovini sicer z usti, toda v resnici si velik njien škodljivec — in, če bi bili vsi Klaski, bi narod in domovino spravili v grob. Zapomni si, kar ti javno povem, ob svoj grunt 'boš prišel, prodal ga boš, parodiral, vsakomur boš prodal, kdor bo dal več — celo Židu alli celo švarcenbergu. K temu vodiš 'tudi ostale kmete. Spravljaš jih na beraško palico, z njimi pa občino in z njo domovino in narod. Zgini, če je treba, in niti vrana ne bo za tabo zalkrakala, kajti' čvekačev lahko narod zgubi na kupe. Če pa pride tvoj grunt v tuje roke in za njim drugi in tretji, je pa vsaka taka zguba greh nad domovino in dragim narodom — im zato te nočem za župana. In tudi zato te nočem, ker si lenuh. Pokaži roke in vsak bo videl to na njih napisano. Imaš mehke in nežne roke kot pisar — flinto in karte prijemaš z njimi, namesto za otiko in plug; prstan nosiš namesto žuljev. Pogospoščil si se — in zato, če bi jaz vladal, bi te dal iz vasi pregnati in te zapreti sem med gospodo v Pisek, da nam na vasi ne bi kvaril mladine im nam vsem ne dajal slabega zgleda.”
Gospodje ob dolgi mizi sb se zavedali,
„Žali, žali,” So skakali pokonci gosposki uradniki in za njimi meščanje. „To niso dokazi, to je zasebno Klaskovo življenje, to nikogar nič ne briga,” so kričali drug čez drugega.
»Pravim, da to ni žalitev, temveč resnica,” je trdo nasproti vsem ponovil Cimbura im odtrgal oči od Klaska. Kakor po te-
pežu tako »dobro” je Klasku bilo, kakor če hi ga iz škripca pustil, tako si je oddahnil, ko ga je Cimbura pustil z oči. Vest mu je sicer rekla »Cimbura govori resnico”, toda užaljeno samoljubje in domišljavost so di\ -jlaie v njem.
»Tožil bom, Cimbura, tebe bom tožil za razžalitev časti.”
»Toži, kar toži. Nisem tak kakor ti, tla bi komu čast ukradel, potem pa zbežal. Obstanem pri besedi tu ali kjer koli in slovesno izjavljam, da te nočem priznati za župana, ker te imam za naj nespametnej šega človeka v vasi, ki ne ume upravljati niti petdeset korcev lastne zemlje in zato ne more voditi niti občine, niti okraja. Tako, to sem hote1! reči. — Sedaj pa zlrogom,” in zasukal se je na peti ter med globoko tišino odšel. Ko je že stal med vrati, se je spame1 tavala tudi »njegova stranka” in odšla za njim.
Molk v okrajnem odboru je pretrgal odvetnik.
»Gospod Klasek,” je prijazno govoril o-sramočenemu, pobitemu kmetu, »tega si ne dovolite, če hočete, vam napišem tožbo in videli' boste, kako ga bom uščipnil.”
»Tak, napišite, in čimprej,” je strupeno izbruhnil Klasek.
Putimski spor se v tem zasedanju ni poravnal. Pregovarjali so sicer Klaska, da hi se radovoljno odpovedal svoji novi časti, toda o tem niti slišati ni hotel. »Rekurz bom vložil, če me ne potrdijo, bom pognal to na Dunaj — ne popustim in ne odneham, pokazal jim bom, kaj je pu timski Klasek.”
»Tako je — prav je tako,” ga je podpihoval odvetnik in tedaj je tudi Klasek odšel s svojimi zvestimi.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
ŠMARJETA V ROŽU
„Hladna jesen že prihaja ..pojejo ponekod naši fantje, ki so si še ohranili čut /a lepoto naše pesmi. In tožijo: „Treba se bo ženiti, pa nimam 'zbrane ljubice”. A vendar se vedno zopet uveljavlja moč narave in sila ljubezni. Znajdejo se in ustvarijo topla gnezdeca, da jih pozimi ne zebe preveč. Že v zgodnji jeseni — še sredi obilnega dela, sta se poročila čebrov šimej, pd. Korenjak in Mici Mak pd. Sončnikova iz Sel, ki je služila na rojstnem domu pri čebru. Kramarjevo natakarico Ano Baum-gartner, rodom iz Labudske doline, je odpeljal na svoj dom Ludovik Buchreiter, brat Kramarjeve gospodinje. Preselila se je na Otrovco v glinjski fari. Oba para je poročil g. Anton Cvetko v namestništvu domačega gospoda, ki so se mudili na oddihu na jugu.
Meseca oktobra pa so se ukorajžili za zakonski stan še nadaljni pari: Zaveršnikov, foza Varh, je uresničil svojo že dolgo znano namero in vzel Frido Germadnik za ženo. Rodom iz Zgornjih Libuč pri Pliberku je širom sveta pozabila govorico svoje matere in se je bo zopet priučila ob Za-veršnikovi mami, kateri bo dobrodošla kot začasna pomoč. Po Mlinarjevo Mici Schnei-der v Dulah pa je prišel Tevlnov Rudi Čertov iz Sel, ki si je na Bajtišah kupil majhno hišico in potreboval lastno ženki-co. In Pelkov dom na Vrhu je dobil po dolgem obotovaljanju vendar mlado gospodinjo, katero je Jurij pripeljal iz svoje bivše selske fare v šmarjeto. Gotovo bo naš priznani prosvetaš dobro igral življenjsko igro s svojo Justo Male. Bajtnikova Dolfi Bergman je za svoj poročni dan prihitela iz Železne Kaple med svoje domov. Reberški gospod A. Marašek so jo poročili na naši podružnici sv. Tomaža z Viljemom Gregoričem. Istočasno je stala v farni cerkvi pred poročnim oltarjem Pavlinova Mici Ogris. Ženinov krstkelj, župnik pri sv. Mar-
Daruj tudi Ti
za Starčev spomenik!
jeti v Noreji na Štajerskem, g. Franc Tauss, so ji govorili lepe besede na skupno življenjsko pot s Kristlnom Malecem. Na veseli svatbi, ki je bila na nevestinem domu, je vzbujal med domačini posebno pozornost Ženinov stric Franc. Star je že 75 let, je mladostno zaživel ob slovenski pesmi, katere iz svoje mladosti še ni pozabil, čeravno se je že pred par desetletji s svojimi starši preselil v nemški del zelene štajerske. Mogoče se ob tem možakarju ukorajžijo tudi naši fantje, da se za enake prilike priučijo tudi par domačih slovenskih pesmi! — Menda zadnji v ti jesenski sezoni nas je nepričakovano presenetil Cigovčev Hanzej Jaklič, nadučitelj v Selah, s svojo poroko s šivelnovo Kristino Zausnig. V četrtek, dne 29. oktobra, sta si ob mirni večerni uri obljubila zakonsko zvestobo za skupno življenjsko pot. — Vsem novoporočenim želimo obilo sreče in zadovoljstva, v križih živ-Ijenja pa vztrajnosti in zvestobe; enemu kot drugemu pa številen, zdrav in priden zarod, ki jim bo v ponos in pomoč!
Vmes se je oglasil mrtvaški zvon in nam naznanil, da nas je nenadoma zapustil Božičev mož Valentin Magedin, na Kočuhi, zadnji v fari tega imena. V četrtek, 15. 10., smo ga pokopali na domačem pokopališču. Bil je dobrega srca in zelo ustrežljiv. Želimo, da bi mu Bog bil mil sodnik!
Poročamo o večjih in manjših spremembah, ki so se izvršile v občini in fari. Z začetkom novega šolskega leta so nastavili našega dosedanjega učitelja 4. razreda, g. Matija Rupacher-ja, na glavno šolo v Borovljah. Namesto njega so nam poslali g. Maksa Smrekarja, rodom iz. Borovelj, katerega pa so po dveh mesecih prestavili v Feldkirchen. Morda zato, ker pač ni imel usposobijenostnega izpita za pouk na dvojezičnih šolah. Njega nasleduje Anton Hribernik, rodom iz Sel, ki pride k nam iz Hodiš. Od tam je svojčas sodeloval pri „Slavč-kih”. Morda še nas nauči kako domačo pesem izpod Košute in Črnega vrha. Istotako ob začetku šolskega leta se je preselil iz Šmarjete g. Winfried Marinič. Podelili so mu nadučiteljsko mesto v Ločah. Bil je pred in med vojno nadučitelj v št. Jakobu v Rožu in je po daljšem presledku prišel za učitelja na našo šolo. Ker mu pri razpisu nadučiteljskega mesta niso ugodili, je seda j
zaprosil za Loče. Njegov razred je prevzela naša dosedanja učiteljica začetnikov, ga. Marija v. Petrasko, roj. Rupacher. Z novinci pa se trudi novodošla gospodična Josefi-na Rebernik, rodom iz Kotmare vasi. K nam je prišla iz Zilje, kjer jie poučevala na šoli v št. Stefanu. Vodstvo šole upravlja nadučitelj Franc Startinig, ki pa je poleg tega še namestnik predsednika MGV Schneerose. Želimo, da bi učiteljsko in vzgojiteljsko delo naših učiteljev obrodilo bogate sadove!
Tudi pri občini so nastale spremembe: g. Martin Wutte, p. d. Tomi na Zgomji-vasi, je iz zdravstvenih razlogov odložil županske posle. Bil jle pred leti cerkveni ključar naše podružnice in dolgoletni član cerkvenega sveta. Za župana ga je kandidirala OVP. Medtem upravlja županske posle podžupan Andrej VVoschitz, p. d. Šuštar iz Kočuhe.
Iz razpisa tajniškega mesta vidimo, da je postala prosta služba tajnika pri naši občini. Dosedanji tajnik g. Hubert Kumer, doma iz Dobrle vasi, je zaprosil in tudi dobil službo tajnika v Šmihelu pri Pliberku. S 1. januarjem 1954 nastopi tajniško službo novi tajnik, kdor bo pač prosil za njo in kdor jo bo dobil. Želimo si vestnega, zmožnega in ustrežljivega domačina, ki bo tudi z nami čutil.
Ta mesec nas zapuščajo tudi naš dolgoletni dušni pastir. V skoro 13 letih so mnogo doživeli med nami. Saj so pastirovali med nami v težkih letih vojne in povojne dobe. Večkrat jih je klicala in zasliševala nemška gestapo. Dolga leta so imeli v župnišču in farnem domu SS-policijo, vmes ogrsko honved, nato partizane in dalj časa angleško posadko. In ko so sprostili farno dvorano in začeli zbirati farno mladino v kulturnih prireditvah, je nekatere zabolelo. Začeli so rovariti in tožariti tu in tam. A so odnehali, ko so spoznali, da merodajni pravilno ocenjujejo delo in trud dušnega pastirja. Poleg rednega dušnega pastirstva so nas gospod s prirejanjem tečajev duhovnih vaj hoteli versko poglobiti in nam pokazati pot k vrelcem božjega življenja. V skribi za lepoto božje službe so se mnogo trudili za lepo cerkveno petje. Naj jim Bog Obilno povrne. Z molitvijo jih bomo podpirali pri delu v novem, večjem in težjem delokrogu! — Pripravljamo se, da lepo sprejmemo novega župnika, ki ga nam pošilja Bog po našem škofu. In inštalacija ni vsakdanja reč. Le poredkokdajl jo fara doživi, šmarjeta jo je zadnjič doživela pred 22 leti. Tokrat pričakujemo inštalacijo novega župnika na prvo adventno nedeljo.
ŠT. VID V PODJUNI
Advent se približuje, zato moramo še hitro poročati o porokah. V zadnjem času sta se poročila Marta Mokina, p. d. Vinklar-jeva in Franc Žerjav, lesomerec na Reberci. — V nedeljo, dne 25. oktobra, pa se je oženil Jožef Mišic, mladi Tonic iz Rikarje vasi. Ker je dobil nevesto iz Belovč pri Dobrli vasi, so ju poročali mil. g. kanonik Zechner v dobrolski stolnici. Ženitovanjsko slavje se je nato vršilo v gostilni pri Prosenu. Ženinovim sorodnikom in sosedom je skrajšal pot v splošno zadovoljstvo avtopodjetnik Štefan Sienčnik iz Dobrle vasi. Novoporo-čencem iskreno čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti obilo blagoslova božjega-
Koncem preteklega meseca se je preselil od Podgornika v svojo novo hišico Janez Jernej, ki si je sezidal hišico na bivšem župnijskem travniku poleg Klaverja. Družbo mu dela v sosedni vili Anton Kumer. — Vreme imamo že dalje časa zelo deževno, samo praznika vseh svetnikov in vernih duš dan sta bila še do neke mere lepa, nato pa je spet začelo deževati in še celo nekaj snega se je naletelo.
SV. LENART PRI 7 STUDENCIH
Nismo še zaspali in tudi na zimsko spanje se ne pripravljamo. Zato je pa res skrajni čas, da se zopet enkrat oglasimo.
Mnogo je novega, mnogo sprememb in zapisati ter javiti je to treba. Najprej gremo k šoli. Kakor drugod po Koroškem so tudi nam vzeli en razred in tako imamo sedaj samo pet razredov. Učiteljica Franki Marjeta nas je zapustila in se preselila z
naše šole v Podklošter. Za njo bo to bolj pri roki, kajti tam je doma in ji ne bo treba ob slabem vremenu se podajati na tako dolgo pot med nas. Za ves njen trud se ji zahvaljujemo, kajti bila je res dobra učiteljica in otroci so jo imeli radi.
Na njeno mesto je prišla iz Sveč žena dr. Kurscha. Poleg tega nas je moral zapustiti učitelj Franz Zwick, gotovo spet komu ni bil po godu in moral je oditi. Sedaj je v Melvičah v Ziljski dolini. Bil je še mlad, toda kljub temu dober učitelj in zelo priljubljen pri mladini. Tudi njemu najlepša hvala za trud z našo mladino.
Naše župnišče dobiva počasi novo lice. Pretekle tedne je bilo vse polno delavcev v župnišču, ki so opravili, kar je bilo potrebno. Tako upamo, da bo naš novi g. župnik raje ostal pri nas in se bo pri nas srečnega počutil.
Romanja h Gospe Sveti smo se udeležili v lepem številu. Kar z dvema avtoma smo se podali na pot, nazaj grede pa smo bili pri Naši Gospej na Otoku. Tako smo doprinesli tudi mi delež k našemu skupnemu romanju.
Nekoliko nas je iznenadila vest, da je postal avto dražji in da bodo povišali tudi železnico. Da ravno zopet pri nas začenjajo s podražitvijo, ko moramo vsak šiling dvakrat obrniti, predno ga izdamo. Naj bi rajši zvišali davke za zasebne avtomobile. Ti tega ne bi čutili. Mi pa, ki se s svojim avtom ne moremo voziti, pa moramo zbpet plačati. Morda bo pa ta podražitev le za to, da bodo s tistim denarjem, ki ga bodo s podražitvijo dobili, plačali vozne stroške zasedbenim oblastem, da se bodo preje lahko za vedno peljale domov.
Za letošnje Vse svete se je nabralo ogromno ljudi na našem pokopališču. Saj že dolgo nismo imeli na ta dan tako lepega vremena, kot ravno letos. Grobovi in sploh vse pokopališče je zgledalo kot rožni vrt. Pogled na pokopališče je bil izredno lep.
Po vseh svetih se je podalo več naših deklet v znano šolo šolskih sester v Št. Jakobu, da se tam pripravijo za poznejše življenje. Vsem tem želimo obilo uspeha pri učenju.
Ako je kdo premočan, tudi ni dobro, kajti oko postave ne vidi rado, da se taka moč kaže po cestah. Zato so pa nekoga odpeljali v kraj, kjer si bo lahko ohladil svojo jezo. Kakor smo pa zvedeli, se dotični znaša sedaj nad zidovi te stavbe. Toda to mu ne bo nič pomagalo, kvečjemu mu bo tako dejanje podaljšalo dobo bivanja tam, kjer si preganjajo čas s kruhom in vodo.
RADIŠE
Že dolgo se nismo oglasili s sončnih Ra-diš. Vzrok temu je bilo neprestano slabo vreme, vsled česar se j,e zavleklo in otežko-čilo pospravljanje pridelkov in sadežev. Moramo priznati, tudi nekaj lenobe je biilo vmes. Zato pa hočemo danes popraviti zamudo in hočemo napisati nekaj, novic.
Pri košnji otave je nenadoma zadela srčna kap Jožefa Oraže-ta, p. d. Štruca v Koz-ju. Nihče pač ni mogel pričakovati, da bo mož orjak tako hitro umrl. še v nedeljo je kot cerkveni ključar pobiral cerkveni ofer pri obeh svetih mašah, naslednji dan pa je že ležal na mrtvaškem odru. Pokazalo se je, kako neizpodbitna resnica je v Prešernovem izreku:
Noč in dan so odprta groba vrata, al’ dneva ne .pove nobena prat’ka.
Velika udeležba pri pogrebu od daleč in blizu je pričala, kako je bil miroljubni in skoz in skoz verni in pošteni mož na splošno priljubljen. Z njim je izgubila sosedščina dobrega soseda, fara dobrega farana, ki je zvesto in neustrašno izpolnjeval svoje verske dolžnosti, ne ozirajte sc na levo ali desno. Cerkev je izgubila skrbnega ključarja. Zdaj pa čaka pokojni na trobente glas na poslednji dan, poleg svoje farne cerkve, kamor je kljub enourni oddaljenosti celo svoje življenje hodil vsako nedeljo in praznik vedno in točno k maši dajat Bogu, svojemu Stvarniku in dobrotniku, čast in hvalo.
V sredo, dne 4. novembra, smo izročili na našem pokopališču materi zemlji Lucijo Thaler, rojeno Lakner, p. d. Tončevo ma-
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici Vabilo
V nedeljo, dne 22. novembra, ob pol 3. uri popoldne priredi Katoliško prosvetno društvo v Globasnici pri šoštarju lepo ljudsko igro v 5 dejanjih
»GOSPOD MORA BITI”
Igra je vzeta iz življenja, je poučijiitva, in bo gotovo vsakemu ugajala. Zato ne zamudite te ugodne prilike in si jo oglejte. S -to igro obenem pričnemo delo v letošnji prosvetni sezoni.
O d b o i
ter na Radišah. Njen brat Valentin Lakner je pel pred dobrimi štiridesetimi leti v naši cerkvi novo mašo. Že leto nato pa je kot nadebudni in goreč duhovnik umrl kot kaplan v Svečah. Drugi brat Janez je istotako kot mlad doktor umrl. Oba sta pokopana na Radišah. Rajna Lucija je doživela 72 let. Dolgo vrsto let je zvesto stala ob strani svojemu možu Alojziju Thalerju, dolgo letnemu organistu in pevovodju naše cerkve. Njemu gre v prvi vrsti zahvala, da imamo danes na Radišah tako izvrstni cerkveni pevski zbor. — Rajna je s svojim možen; vozgojjla 7 vernih in narodno zavednih otrok, med katerimi je eden učitelj. Naj ji Bog podeli večni mir, zaostalim pa naše iskreno sožalje!
KAMEN
Kamen raste, se širi: na nekdanjem žup nijskem svetu ob cesti proti Mohličam vsta jajo hišice, druga za drugo. Sedem jih že stoji, nekaj pa jih bo še zraslo. Torej kar majhno delavsko naselje. — Tu se je pre tekli teden -zgodila težka nesreča, katere žrtev je bil Brodnikov Hanzi.
Hanzi je bil uslužben pri železnici. Z veliko pridnostjo je letos postavil sebi in svoji družinici lično hišico. Pred dobrim mesecem se je preselil vanjo. V petek zvečer je prišel iz službe, pa je še stopil v sosednjo Malo vas po mleko. Ko se -j,e vračal, mu je na ovinku — nekaj korakov od njegove hi še — s silovito naglico nasproti privozil neki fant iz Mohlič in se z vso močjo zaletel vanj. Udarec je bil tako hud, da se je Hanzi na mestu zgrudil z udrtim čelom in nosom. Še isti večer so Hanzija prepeljali v celovško -bolnico, kjer se -še zdaj zdravi-.
PRIBLA VAS
Da ne bodo dragi bralci »Našega tednika” mislili, da -jim sporočamo samo ža lostne vesti, hočemo danes povedati- še kai drugega.
Z letino smo letos kar zadovoljni. Rž je sicer malo slana poškodovala, vse druge ži tarice pa so izvrstno obrodile. Krompirja imamo dovolj, le škoda, da nima prave ce ne. Kar j,e bilo odvišnega krompirja, smo ga spravili v Miklavčevo, kjer ga bodo pre kuhali v špirit. Sadja pa pri nas ni bilo. spomladanski mraz je uničil vse cvetje. Mošta torej ne bomo imeli, razen če si ga -bo mo kupili od drugod. No, bomo pa zapeli tisto: »Če žeja te, napij le brez strahu se iz studenca, zakliči zraven prav glasno: Živela abstinenca!” — Sicer pa imamo pri nas res prav izvrstno pitno vodo.
Krme smo letos tudi dosti pridelali, da bo tudi -naša živina imela dovolj sena in detelje. Skrbijo nas pa davki, komaj enega plačaš, že pride drugi poziv za plačilo. No. vse bi še bilo, če bi tudi naši kmečki pridelki imeli primerno ceno. Tako pa na* tarejo skrbi, kako naj dobimo za vse stroške zadosti dohodkov.
Hišice rastejo tudi pri nas kakor gobt po dežju. Seveda mora pa delavec zelo varčevati, da si more kaj, pomagati. Pa tudi kmetje poizkušajo svoja gospodarstva čim bolj modernizirati, da bodo mogli gospoda riti pri velikem pomanjkanju kmečkih de lavcev.
MOKRIJE
Star izrek pravi: »Pojdam v Mokrije. tam pa bokro (fletno) je, pojdam pa gorta bolj, tam je še bolj.”
Tako smo sklenili tudi mi zadnjo oktobrsko nedeljo in šli v Grabaljo vas na poroko Jurija Sturma, p. d. mladega Vrečjaka iz Mokrij, ki se je poročil z Anico Marolt, p. d. čičkovo. Poroka je bila v cerkvi sv. Danijela z večerno mašo, med katero je igrala godba katoliške mladine iz St. Primoža. Po poroki smo se vsi podali v gostilno k Pušniku, kjer je pač vsak prišel na svoj račun. Novoporočencema želimo mno go let srečnega in zadovoljnega življenja, naj bi vzgojila zdrav in krepak rod, vreden svojih prednikov.
Dobavitelj vseh bolniških blagajn. Proizvaja: Bandaže, proteze, pasove proti kili, bolniške pasove (Leibbinden), moderce, specialne vložke po modelu, gumijaste nogavice po meri.
Ortopeditna delavnica Ustan. 1921
FRANZTRAUNER
Celovec, Lidmanskygasse 22-24, telefon 47-88
n as na, DCo ven Li ni
(Nadaljevanje s 4. strani)
BREŠKA VAS
V nedeljo, dne 8. novembra so krstili g. kaplan malega VValterja Močilnik. V Celovcu je prišel na svet. Mati pa je hotela, naj bo krščen v domači fari, kar je tudi prav. Drugače je potem ob koncu leta slaba bilanca s prižnice.
LETINA
O nas ne preberete drugega kot 'o smrti, ali poroki, kar se le redko zgodi. Danes enkrat pa veselo novico. Družina Vincenc Telič in Marija Telič, rojena Novak, sta dobila družinski naraščaj. Mali Mirko, tako so ga krstili pri svetem krstu, bo gotovo tudi tak dober tenorist, kot je ata; upamo, da se že sedaj vadi, da mladi materi ni dolg čas. Je kar prav tako, saj mora imeti dobra pljuča, da bo mogel tudi pozneje dajati koncerte, kakor nas oče razveseljuje s svojim lepim tenorom. Za botro je bila Štefanija Novak, p. d. Kordežinja na Letini.
SPREMEMBE MED SLOVENSKIM DUHOVNIŠTVOM
Iz Dobri e vasi je bil premeščen v Celovec k mestni župniji Št. Ilj, Jožef Gabruč. — I/, Celovca je odšel na župnijo Podgorje dr. Janko Hornbock, ki je prevzel tudi skrb za rožeško dekanijo- - Iz Podkrnosa je odšel na župnijo na Krčan j ah Mihael Laura, ki bo soupravljal tudi župnijo na Kneži. — Iz Šmarjete v Rožu odide za župnika v št. Jakob v Rožu Andrej, Karicelj. — Iz Med-gorij, v šmar.jeto v Rožu odide za župnika Janko Lampichler. — Iz Podgorij je odšel za župnega upravitelja v Št. Vid v Podjuni Jože Kunstelj. — Iz Beljaka je odšel v Pliberk Janko Valjavec. — Iz Št. Vida v Podjuni j,e odšel v Celovec k novi župniji pri sv. Jožefu (Siebcnhugel) dr. Srečko Zam-jen.
POMOČ V NEZGODAH
Vedno večjega pomena je hitra in izdatna pomoč ob nezgodah. Zato j,e bila v Celovcu nujno potrebna posebna nezgodna postaja. Zaradi pomanjkanja primernega prostora pa j,e bila nezgodna postaja začasno nameščena v Sanatoriju ,,Maria Hilf” pod Križno goro (Kreuzbergl). Zaradi omejenega prostora pa ni bilo mogoče sprejeti vseh bolnikov, katerih je bilo zaradi vedno večjega števila raznih nesreč in poškodb pri delu vedno več.
Zato je bilo nujno potrebno zgraditi poslopje za nezgodno bolnico. Prostor za to novo bolnico so izlbrali ob cesti v Weid-mannsdorf, kjer je v razmeroma kratkem času zrastlo obširno trinadstropno poslopje. Nova bolnica v zdravstvenem oziru odgovarja vsem sodobnim zahtevam in. pridobitvam zdravniške vede. V soboto, dne 14. novembra, je bila slovesna otvoritev tega tako potrebnega dobrodelnega doma.
Zbrane goste je pozdravil predsednik zavarovalnega zavoda proti nezgodam. Anton Vitzthum. Meti gosti pa so bili škof dr. Kostner, deželni glavar Ferd. Wedenig s člani deželne vlade in številni drugi.
Generalni direktor zavoda za nezgodno zavarovanje dvorni svetnik dr. Karpus je v svojem govoru očrtal zgodovinski razvoj nezgodne postaje v Celovcu. Pod vodstvom šef-zdravnika nove postaje dr. Meier-Stauf-fer-ja so si nato gostje ogledali ureditev nove bolnice, o kateri bomo Se posebej pisali.
KOLIKO DENARJA SMEŠ NESTI V INOZEMSTVO
Avstrijska narodna banka daje od 1. novembra letos na razpolago potnikom v inozemstvo v države, ki so članice Evropskega gospodarskega sveta (OEEC) inozemska plačilna sredstva v vrednosti 2.600 šilingov (100 dolarjev) na osebo in leto. Za otroke do 12. leta je dovoljeno vzeti s seboj tujega denarja do vrednosti 1.300 šilingov. Tuja plačilna sredstva kot ček, kreditno pismo, nakazilo ali tudi v bankovcih in kovanem denarju je mogoče dobiti pri Avstrijski narodni banki in njenih podružnicah ali pa v bankah in menjalnicah.
Razen tega sme vsak potnik brez posebnega dovoljenja vzeti s seboj v inozemstvo še po 1.000 šilingov.
Članice Evropskega gospodarskega sveta so države: Belgija, Luksemburg, Danska, Zapadna Nemčija, Francija, Grčija, Irska Italija, Holandska, Norveška, Portugalska, švedska, Švica, Turčija in Velika Britanija.
„če bi tebe tako prijello, stavim, da bi režal kakor pečena lisica.”
Pri nas doma so vedeli povedati, da je na svetu največ češnjevega cvetja in pa fantovskih obljub. Kakor pri vsaki stvari, je tudi v gornjem primeru neka j izjem. Kranjski Janez ni veliko obljubljal koroškim dečvam, kar pa je obljubil, bo vedno držal — pa Kejžove češnje so se ono leto lepo izkazale. Če mi ne bo kdo oporekal, bom trdil, da sta na vsakem pedlju zrastli po dve češnji. Ni čudno, če je drevo izgledalo v jutranjem soncu kakor velikanski goreči grm — in prav tako ni čudno, če je Jožeta
zmedlo, da je padel v skušnjave.
*■
V noči od sobote na nedeljo so oblaki tiščali prav k tlom in lilo je v malih presledkih vso noč. V taki temni noči po pol-
„KELAG” naj plača en milijon šilingov
V „Našem tedniku” smo že poročali o tožbi celovškega advokata dr. Pavla Jobsta, ki zahteva, naj mu Koroška elektricitetna družba „KELAG” izplača za njegove advokatske stroške veliko vsoto, to je okrog en milijon šilingov. Ti stroški so po navedbi dr. Jobsta nastali v času, ko je bil dr. Jobst še tudi finančni referent koroške deželne vlade. Sedaj trdijo zastopniki družbe „Kel-ag”, da so vedno bili prepričani, da vrši vse posle pri obravnavanju Koroške elektrici-tetne družbe dr. Jobst kot finančni referent koroške deželne vlade in ne kot advokat. Dr. Jobst pa trdi nasprotno, da je vršil te posle kot advokat in ne kot finančni referent deželne vlade.
Že pred leti smo v „Našem tedniku” opozorili, da je protizakonito, da je mogel in smel biti dr. Jobst istočasno član koroške deželne vlade in pa advokat, ki je vlado zastopal. Takrat našega opozorila niso upoštevali. Dogodki pa so pokazali, da je bilo takratno naše opozorilo popolnoma pravilno in umestno. Ako bi takrat to našo opozorilo upoštevali, ne bi prišlo do možnosti, da more dr. Jobst zahtevati en milijon od družbe „Kelag”, ki je javno podjetje.
Zaradi obolelosti glavnih prič je bila obravnava pred celovškim sodiščem preložena. O poteku razprave, oziroma o razsodbi pa bomo svoječasno poročali.
Kotiček kranjskega Janeza
starega,
slad-
,.Katerega naj prinesem kega ali ježenega?”
Jaz sem glasoval za sladkega, Jože in Mojca'sta bila na tem, da prinese ježenega, gospodarjev sin pa ni prav vedel, s kom naj potegne in zato se je glasovanja vzdržal.
Tako smo se lotili novega mošta, pri tem pa j'e pretila staremu moštu nevarnost, da se bo v sodu skisal. Mojo veliko, pa čisto nepotrebno skrb, kaj če se lx> lanski mošt skisal, je gospodar potolažil — češ da tudi jesih (kis) rabimo za solate.
„Pa se ne bojiš, Jože, da ne bi mošt, ki še ni očiščen, povzročil sitne motnje doli v prebavilih?” je mene spet skrb imela.
»Pamet, pameti Moj želodec je kot bi bil cementiran, razen lakote vse prenese. Repico premelje, 'bo menda mošt tudi — vsaj jaz bi talko dejal,” je menil kranjski Jože.
In smo ga res pridno pili dan za dnem. V hladnem vremenu nas je ogreval, v vročini ohlajal, otožnost preganjal in veselje nam je vračal. Tak je bil Kočmarjev mošt.
Tam enkrat zgodaj na poletje mi je Jože potožil, da z njegovim črevesjem ni nekaj [>ovsem v redu. Prav čudno ga je včasih vščipnilo, da bi rad bevsknil kakor mlado
noči narahlo Jože pretrga moj spanec. — »Slišiš, Janez, kako dež pada?”
»Seveda slišim! Naj le pada, saj si pod strelio.”
»Jaz ne morem spati;” je spet pričel milo tožiti. Ta prekleti trebar v črevesju me bo s sveta spravil."
„Le mene bi bil poslušal, kaj ti nisem o pravem času pravil?!”
»Veš, Janez, na iKaKsno misel sem prišel? Jutri zjutraj, če bo količkaj prenehalo deževati, se bom šel Kejžovih češenj nazobat. Prejšnjo nedeljo sem šel dol mimo — kar vid mi je jemalo, tako nebeško lepo so se češnje lesketale v jutranjem soncu.”
Še in še mi je pravil, kako bo vse lepo izpeljal, da bo volk sit in koza cela.
Bomo drugič stopili za njim malo pogledat.
K r a n j s k i J a n e'/,
Operacije v zimskem spanju
pse, pa le ni. Da bi bilo vsaj domačega to-baka še kaj! Z dimom se talk črevesni mrčes prežene. Pa ga ni bilo za orehovo lupino nikjer stakniti. Že tam v marcu sta s Fram-cejem zadnje tobakove štore obelila in v časopisnem papirju pokadila Kaj prida okusa ni bilo, kadilo se pa je. Tona bi koj skuhala čaja, če bi Jože le malo omenili, kako trpi, pa je molčal in meni je namignil, naj le mikar nič ne črhnem o tem. Čaj je le txvlj za otročad in morda še za ženske, pri talkem hrustu pa čaj nič ne zaleže, četudi bi se skopal v njem.
Ko mi je Jože v drugo pravil, da se mu tudi ponuja navzgor smrdeča kisla slina, takrat sem jaz povzel besedo. »Ali te nisem v jeseni svaril, da nikar toliko ne vlivaj v se mošta, ki še ni očiščen? Zdaj pa imaš iz groša drobiž! Kaj pa so kiselkaste sline drugega kakor »trebar”, ki se ti je nabral v želodcu in črevesju?”
Jože me je gledal začudeno im prestrašeno, jaz pa sem mu jih pravil: „če boš zdržal, te 'bom jaz izpral temeljito. ,Ketno’ ti bom spustil skozi veho v notranjost, pa sem in tja te bom trkalikal, prav kakor umivam Kočmarjeve sodb.”
»Lahko se norčuješ,” se je Jože branil.
Jeseni, ko je listje odpadlo in začno neprijetni hladni vetrovi naznanjati nastopajočo zimo, se marsikatera gozdna žival pripravlja na zimsko spanje. Medved išče svoj brlog, polhi lezejo v votle bukve, druge živeli zopet hočejo prespati v špranjah in luknjah. Njihovo spanje ni navadne prirode, temveč je le globoka omamljenost pri znižanem krvnem pritisku in zmanjšani telesni 'toploti. Krvni obtok je počasen, enako tudi dihanje. Marsikdo med nami bi si skoroda zaželel takega zimskega spanja, da bi se izognil vsem zimskim nevšečnostim.
Kot trdijo znanstveniki, je takšno zimsko spanje le počasni način živetja. Dva Francoza, dr. Huguenard in dr. Labork, zatrjujeta, da je mogoče s pomočjo njune metode dobavljati človeškemu telesu novo, izredno obrambno orožje proti marsikateremu bolezenskemu napadu. Po vzgledu živalskega 'zimskega spanja sta dosegla otrpnje-nost organov pri človeku.
Znano je, da mraz ščiti razne mikroorganizme in tudi živo celico, dasiravno ogroža življenje višjih organizmov. Iznašli so lokalno ohladitev, s pomočjo katere je možno ohraniti napadeno staničje tako dolgo, dokler ne pride čas za operacijo. Pri tem so ugotovili, da se da s tem doseči tudi popolno neobčutljivost, ki dovoljuje kirurgu nemoteno operiranje. Toda vse te omenjene, lokalne posege s pomočjo mrzlote, so zasenčila odkritja prej imenovanih francoskih znanstvenikov. Doslej so zdravniki mislili, da je treba človeške odporne sile okrepiti, ako hočejo bolnika podpreti v obrambi proti boleznim. Sedaj pa kaže, da bi mogli človeku bolj pomagati, ako bi zmanjšali njegovo obrambno reakcijo in bi spravili njegovo telo v stanje počasnega živetja kot je to pri živalih v njihovem zimskem spanju. Razni poskusi so pokazali, da je možno doseči resnično otrplost nevrovegeta-tivnega sistema in s tem stanje, ki je enako živalskemu zimskemu spanju.
Tako je dr. Laborit prišel do presenetljivega odkritja, ko mu je uspelo s pomočjo direktnega vpliva na nevrovegetativni sistem doseči brezčutnost ali anastezrjo brez uspavalnih sredstev. Pravkar je izdal knjigo, v kateri formulira svoj novi način takole: »Pri vsem tem gre za to, da lahko spravimo telo, ki ga hočemo narkotizirati, v takšno stanje, za katerega zadostujejo le lahka sredstva in v dozah, ki bi v drugih slučajih ne povzročila zadostne brezčutnosti za operacijo. To sredstvo znižuje v zimskem spanju presnovo in povzroča otrplost, ki preprečuje vsako pljučno komplikacijo in izloča tudi druge nevarnosti pri operacijah. Ker zapade bolnik v popolno zimsko spanje, prenaša težke operacije prav dobro, operacije, ki bi bile drugače gotovo smrtno nevarne.”
Pri operacijah so se zdravniki že od nekdaj bali takozvanega operacijskega šoka. Pri novem načinu narkoze pa ta strah odpade, ker zmanjšuje reakcije. Pač pa traja dalj časa, predno se bolnik zopet zaveda; toda ves potek je mnogo bolj miren. Hladilna metoda vzame precej časa, kajti bolniki ostajajo po dva do tri dni v svoji otopelosti. Medtem pa jih zdravniki stalno nadzorujejo z ozirom na njihovo splošno stanje, temperaturo, dihanje itd. V tem stanju nimajo bolniki nobenih potreb, ker ničesar ne jedo in tudi ničesar ne izločajo. Rane se ne gnoje, pač pa se celijo bolj počasi. Priprave za operacijo po tem načinu prično že nekaj ur poprej in sicer obstojajo te v injekcijah novega sredstva. Bolnika pokrijejo z ledenimi obkladki. Priprava pa je nezadostna, ako bolnika mrazi, kajti to je znamenje, da njegov živčni sistem še rea-gara.
Opisane nove metode so se do sedaj po-
sllužili le v slučajih, ko je 'kazalo, da bo kirurški poseg izredno težak. Ravno še pred nedavnim je uspelo dr. Laboritu rešiti življenje nekemu dečku, ki je imel vnetje slepiča. Zaradi predora gnojnega črevesa se je razvilo smrtnonevarno vnetje trebušne mrene. Deček je bil že nezavesten in moder po telesu, ko ga je zdravnik še rešil iz objema smrti. Deček je potem hitro okreval, ostala mu je le majhna črevesna fistula, katero pa so tudi kmalu odpravili. Zanimiva je tudi izjava istega zdravnika, ki se glasi takole; »Nekega bolnika smo dali na hladno zaradi posebno resne operacije. Njegova telesna toplota je padla na 30 stopinj nad
ŠTEDILNIKI,
šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, radio-aparati in vsi ostali kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ZAGORJE - ST. LII’S, P. EBERNDORF
ničlo, to je skoro sedem stopinj pod normalno. Potrebovali smo sedem ledenih ob-log, preden smo ga ohladili. Zdajle se ravnokar prebuja iz spanja in v nekaj urah ne ho ne duha ne sluha o znižani temparaturi pri njem. Zdravniki so smatrali [»prej nekaj takega za nemogoče. In v resnici stoji v vseh klasičnih medicinskih knjigah, da znaša notranja toplota, ki jo človek še lahko prenaša nekoliko več časa 'brez smrtne nevarnosti, okoli 33 stopinj. Toda tu imamo operiranega človeka, ki je preživel več ur pri 30 stopinjah, torej tri stopinje pod ta-kozvano smrtnonevarno telesno 'toploto. Bolnik se je res prebudil iz svoje otoplosti in na njem ni bilo opaziti nobenih posledic. Bil je videti' kot da bi se bil prebudil iz dolgega spanja.”
Morda bo v kratkem takšno spanje pomenilo velikanski preobrat v medicini in veliko korist za bolnega človeka!
Dr.-K.
Vse umira
Kar iz tal na dan priklije, vse umira in razpada — strti upi, prazna nada.
Vrelec izpod skal izvira, čas mu točno ukazuje, kam naj svoj izvir prestavi.
Gas stoletne hraste ruje, cvet od drevi je do davi, rušijo se gorske skale.
Rod za rodom izumira, starajo se pevska grla, hripajo glasovi hvale.
Bežnost bo gore podrla, sonca bodo kakor iskre vso toploto izžarela.
In potem bo otemnela luna, naša dobra znanka, niti ena zvezd ni večna.
Vse umira brez prestanka.
Tudi moja pevska struna prej al’ slej bo onemela.
Duša, ki je dih od zgoraj, pa bo vso neskončnosj srečna v raju vekomaj živela.
Limbarski
Kulturno delo v Celovcu
Slovensko 'kulturno društvo v Celovcu je začelo letošnje prosvetno delo med celov-šlkimi Slovenci s prireditvijo ,,Gos pod mora biti". V soboro, dne 14. novembra, so se zbrali celovški Slovenci v velikem številu v Kolpingovi dvorani. Pred prireditvijo je tajnik Slovenskega kulturnega društva v Celovcu pozdravil navzoče in jim pojasnil v kratkih besedah pomen prosvetnega dola na splošno in še posebej za, celovške Slovence.
Sledila je igra, ki je na splošno zelo ugajala. Igralci pa so pokazali ponovno svoje velike sposobnosti in tudi veliko ljubezen in trud, s katerim so se pripravili vsak na svojo vlogo. Ne bomo naštevali posameznih igralcev, ker bi morali našteti vse povrsti in vsakega bi morali pohvaliti, kako je večinoma dovršeno igral svojo vlogo. Pri skromnih razmerah, kakor so pri celovških Slovencih in še posebej pri slovenskem kulturnem društvu v Celovcu, moremo biti ponosni na našo igralsko družino. Gotovo se igra igralcev naše igralske družine več ali manj razlikuje od poklicnih igralcev, vendar pa smo prepričani, da je prirejanje iger z domačimi igralci vsaj takega pomena, kakor pa so gostovanjia poklicnih igralcev. Lansko leto je naša celovška igralška družina s svojim gostovanjem ponesla naše prosvetno delo v številne kraje Roža in Podjune. V novi prosvetni sezoni se je hotelo predstaviti najipreje celovškim Slovencem, ki ravno v Celovcu še najbolj pogrešajo vsakega slovenskega kulturnega dela. Zato želimo, naj bi celovško kulturno društvo povezalo v močno kulturno občestvo po možnosti vse, vsekakor pa čim večje število celovških Slovencev. Prireditev, kakor je bila v soboto, dne 14. novembra, je gotovo velik pripomoček na poti k temu cilju.
Zato slovenskemu kulturnemu društvu v Celovcu k sobotni prireditvi čestitamo in želimo, da bi nas spet čim preje povabilo k novi kulturni prireditvi.
Kapelska
Mi smo preprosti fantje gora! Vidimo vsak dan vrhe snežene, rože planinske, dečle z Lepene.
Lobnik, Smarjeta, Bela, Obirsko, hribi, gozdovi, ozke doline, bajte, kmetije na strmih rebrih, verna podoba so domovine.
Vode šumeče, nemirna kri! zmeraj nas mika družba vesela! '■
Pesem domača dušo boš grela.
Marija v Trnju, nas ne pozabi, svet’ Miha v fari, Ti nas ob vari, sreča ostani v naših domovih — branimo, kar učili so stari.
R. Vovk
Stove*tčUe oddale v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
22. nov.: 7.15 Verski govor — S pesmijo pozdravljamo in voSčimo... — 23. nov.: 14.30 Tedenski pregled — Vesele pesmi za vesel začetek tedna. — 24. nov.: 14.30 Zdravnik — Po svetu. 18.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (poje zbor iz Hodiš). — 25. nov.: 14.30 Za ženo in družino. — 26. nov.: 14.30 Pojejo koroški zbori. 18.30 Pogled v slovensko epiko (II). — 27. nov.: 14.30 Športni obzornik. — 28. nov.: 8.45 Za naSe male poslušalce. — 29. nov.: 7.15 Verski govor — Pesmi in voščila.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu S27.1 m oddaja za inozemstvo.
TRST II. (306.1 m ali 980 kc »ek)
Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30-14.45, 17.30-24.00. - Ob nedeljah: 8.00-24.00.
20. novembra: 13.00 Glasba po željah. 14.20 Lahke melodije igra pianist Franco Russo. 20.05 Slovenski oktet. 21.00 Tržaški kulturni razgledi. — 21. novembra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 15.00 Jamovič in Dobronič — dva hrvatska skladatelja. 16.00 Oddaja za najmlajše. 16.30 Slovenski motivi. 19.00 Pogovor /. ženo. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 21.30 Dvofakovi slovanski plesi.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura”.
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
SEZNAM IGER
Sirota Jerica, pravljica v 4 Slikah, 16 o-seb, mešane Vloge. — Gospodična Rezi, šaljiv prizor iz vsakdanjega življenja, 5 oseb, ženske vloge. — Kuharica, komičen satiričen spev, kuplet, ena ženska vloga. — Na Skalnici ali začetek božje poti na Sv. Gori, igra s petjem v 5 dejanjih, 18 oseb, ženske vloge. — Pogodba, burka v treh prizorih, 2 osebi. — Ivane, žaloigra v enem dejanju, mešane vloge. — Ovire, groteska v 2 dejanjih, 17 oseb, mešane vloge. — Satan, igro-kaz v 1 dejanju, 3 osebe, mešane vloge. — Poslednji mož, veseloigra v 3 dejanjih, 10 oseb, mešane vloge. — Kulturna prireditev v Črni mlaki, veseloigra v 3 dejanjih, 30 oseb, mešane vloge. — Smolar, komičen satiričen spev, kuplet, ena moška vloga, — Divji in nedeljski lovci, komedija v 4 dejanjih s petjem, 13 oseb, mešane vloge. — Tihotapec, Ijudslka igra v 5 dejanjih, 24 oseb, mešane vloge. — Ob vojski, igrokaz v 4 slikah, 23 oseb, ženske vloge. — Kjer ljubezen, tam Bog, igra v 1 dejanju, 8 oseb, mešane vloge.
^22 Naše prireditve
RADISE
Iz poročila z Radiš med domačimi vestmi, bi mogoče kdo sklepal, da smo doživljali pri nas samo žalostne dogodke. Toda ne, naši prosvetaši so med tem časom uprizorili dve igri. Prva je bila Triglavske rože. V igri je živo uprizorjena brezmejna ljubezen matere do svojtega otroka in otroka do svoje matere. Le škoda, da je v resnici v današnjem materialističnem svetu takih požrtvovalnih mater in ljubečih otrok vedno manj.
V drugi igri Vestalke so nam igralci živo predstavili razmere za časa cesarja Nerona. Takrat so se prvi kristjani, zaupajoč na božjo pomoč in vdani v božjo voljo, borili zoper krivičnega poganskega trinoga za svoje najosnovnejše človeške pravice. Ob tem primeru se je človeku nehote zazdelo, da se ta prizor ponavlja že skozi vsa stoletja in tisočletja človeške zgodovine. Na eni strani surova moč in brezbobzirna oblast. Ta ne pozna pravice in usmiljenja, ker ne pozna
Boga, oziroma ga noče poznati. Laž, zvijače, obrekovanja, denunciantstvo, vse pride prav, samo da se obdrži na oblasti in moči. Na drugi strani pa je boguvdana ljubezen, zvestoba in ponižnost, ki vse žrtvuje, vse potrpi, vse prenese, zato pa tudi končno zmaga. Ali ni to zgodovina človeštva skozi vse veke do današnjih dni? Mogočne
PRVO IN NAJVAŽNEJŠE OROŽJE JE IZOBRAZBA SRCA IN RAZUMA. TO TI TUDI NUDI ŽIVLJENJE TVOJE FARE, NUDIJO TI DOBRE KNJIGE, SESTANKI IN TEČAJI.
države so propadle, veliki narodi so izginili, vladarji in diktatorji vseh mogočih naslovov so pomrli, a človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi je kljub vsemu napredku ostal v bistvu povečini talk kot je Ibil.
Vsi igralci brez izjeme so dovršeno igrali. Videti je bilo, da so se svojih nalog kljub obilnemu politnemu delu temeljito naučili. Vživeli so se naravnost čudovito v svoje vloge in očarljiv je bil kolo-ples vestalk. Najr večja zasluga za lepo uspeli igri gre brez dvoma Rebernikovemu Franciju, bogoslovcu, ki igralcev ni samo učil, temveč je mojstrsko umetniško in igram primerno poslikal tudi kulise. Med igrama je nsatopil tudi sam s silno posrečeno dovtipnostjo, kar je med gledalci povzročilo obilo smeha. Da je med odmori zapel naš izvrstni pevski zibor več lepih pesmi, je samo po sebi umevno. škoda 'le, da udeležba ni bila večja.
VABILO
Farna mladina iz Gorenč bo v nedeljo, dne 22. novembra, ob po* 1 2 3 4 5 6! 12. uri dopoldne gostovala v Farnem domu v Železni Kapli, Ob 4. uri popoldne pa v Narodnem domu v Dobrli vasi. Na sporedu sta dve igri, in sicer verska igra „SV. NEŽA” in poučno-vzgojna igra „NA VISOKEM” ter rajanje po narodnih motivih.
K lepi in vzpodbudni prireditvi vljudno vabimo vse Kapelčane in Dobrlovaščane in vse prijatelje lepih iger iz kapelske in dobrolske okolice.
F' a r n a m 1 a d i n a
REŠITVE
1.	Nagradna slikanica (soba s pohištvom): Sobi se razlikujeta po sledečih 8 posameznostih: 1. Koledar na desni zgoraj. — 2. Copata. — 3. Krožnik v omari. — 4. List na levi spodaj. — 5. Pepelnik in pipa na vozičku za čaji. — 6. Ležeča knjiga zgoraj v omari. — 7. Levo naslanjalo pri stolu. — 8. Vrvica ogledala na desni zgoraj.
II.	Uganka: Gregor — Čič — Gregorčič.
III.	Vprašanja: 1. Mont Everest, višina 8882 metrov (pri tej točki nismo bili strogi, ker nekateri trdijo, da je gora za nekaj metrov višja, n. pr. 8888).
2.	Posnetek in projekcija leta 1898, zvočni fillm (Vogt, Engl in Masolle leta 1922, fizik, knjiga „Die Zahlen”).
3.	Fr. S. Finžgar.
4.	9 okrajev: Celovec mesto, Celovec dežela, Beljak mesto, Beljak dežela, Velikovec, Volšperk, št. Vid, Šmohor, Spital na Dravi.
5.	Švice: Bern; Norveške: Osllo; Avstralije: Canberra.
6.	Maksimilijan.
VUtfjjcadz
so- dobiti
Nagradno slikanico z vprašanji smo zaključili. Sprejeli smo zelo veliko rešitev, mnogo več kot smo jih mogli pričakovati. Razveseljivo je, da se je mladina tako zanimala za rešitev, pri tem pa tudi starejši niso stali ob strank Ker je bilo več rešitev zelo dobro rešenih, smo dali dve nagradi več kot je bilo prvotno rečeno, in sicer eno »Slovensko kuharico” in eno kolekcijo Mauserjevih povesti.
Najlx>ljše so rešili in s tem zadeli naigra-de sledeči:
1.	nagrado: Roza Windisch, Švica (»Slovenska kuharica” in »Iz mladih dni” od Finžgarja).
2.	nagrado: Marija Kelih, Sele (»Sloven ska kuharica”).
3.	nagrado: Marija Inzko, Sveče (Mohorjeve knjige: Koledar, Sveti molk - večernice, Domači zdravnik, Junakinjia apostolata). Po žrebu!
4.	nagrado: Uija Barovič, Loče — Argen tina (Album Koroške, Tabor, Prekleta kri,
V	kraljestvu lutk — Cmokec poskokec, Ro-tija, Sin mrtvega, Jamnik, Država med gorami).
5.	nagrado: Lipuš Florijan, Bister Feliks. Marijanišče na Plešivcu (Album Koroške, Tabor, Prekleta kri, V kralj,estvu lutk — Cmokec poskokec, Rotijia, Sin mrtvega in Jamnik).
6.	nagrado: Justa Kušej, Šmihel (Slovenska slovnica, Prekleta kri, Rotija, V kraljestvu lutk - Cmokec poskokec in Jamnik).
Vsem, ki so dobili nagrade, čestitamo in jih prosimo, da čim prej pridejo po knjige.
V	inozemstvo bomo knjige poslali1.
U r e d n r š t v o
ZA DOBRO VOLJO
Povej mi, kje si — pa ti povem, kdo si. —
Neki znameniti mož si je ogledoval norišnico. Zaradi neke važne zadeve je moral nujno telefonirati, vendar ni dobil zveze. Ves besen se je tedaj zadrl v telefon: »Gospodična, tri sto kosmatih, ali sploh veste, 'kdo sem?” „Ne,” je mirno odgovorila telefonistka, »vem ipa, kje ste.”
Zakonska matematika
»Jaz in moja žena sva eno.”
»Jaz in moja žena pa deset."
»Kako je pa to mogoče?” se čudi prvi. »Moja žena je ena, jaz sem pa ničla.”
MLADINA PIŠE:
Odgovor Podjunčanki v Švici
Odkar sem brala v »Našem tedniku” zadnje pismo iz Švice, mi ne da miru, dokler ne primem za pero, da se dotični lepo zahvalim za prijazno pisemce.
V jasen in vesel dokaz nam je to, 'ko nas ■vedno in vedno spet nepričakovano razveseljujejo domača dekleta, katera so se iz Ikalkršnih koli vzrokov morala podati v tujino, da so svoji domovini in narodu še vedno zvesta. Gotovo prav nobenemu, ki se poda po svetu, ni prizaneseno okušati krutost tujine. Zato misli in želje pač ne more ovirati razdalja, da ne bi hitele v svoj rojstni kraj in med svoje drage. Na mestu ibo tudi pregovor, da je tujina mačeha. Domovino pa si lahko predstavljamo kot božajočo mamico.
Čeprav mi je usoda prizanesla poskusiti tujino, si lahko predstavljam, kako mora mlado, doma lepo v mili ljubezni staršev ohranjeno dekle, hrepeneti po svojem domačem kraju.
Lepo se glasi pesem, ki pravi:
»Doma preživeti si dneve želim,
doma tudi umreti se nič ne bojim.
V gomili domači se spava sladko,
mi bratci, sestrice rahljajo zemljo!”
Večina vas deklet, tki se nahajate v Švici, ste šla morda res s poštenim in dobrim namenom, si nekaj prislužiti, da si tako pripomorete zagotoviti svoj življenjski obstoj in si tako olepšati svojo bodočnost. Lepa je tudi misel iti malo po svetu radi izobrazbe, ki te 'Ijolj usposobi za življenje. Precejšen del naše mladine pa gre v tujino iskat svojo srečo. Vam bi povedala, da jo je v tujini težko najiti. Upam, da ne bo odveč, če rečem, da bi bilo mogoče doma treba več zadovoljnosti, pa bi jim ne bilo treba trpeti v tujini. Dokler si mogoče še mlad, zdrav ali imaš celo lep obraz in se znaš narediti prijaznega ter si zmožen dela, te bodo že ljubili in spoštovali'. V domovini pa si ved no dobrodošel, tako v sreči kakor tudi v nesreči, v veselju in žalosti. Doma najdeš razumevanje, sočutje in blaga srca, ki te bodo znala v vsaki žalosti in obupu potolažiti.
S prošnjo, da se še kaj oglasite, Vas, vsa dekleta v Švici, prav lopo pozdravlja Pod junčanka	A. R.
Naša vas
Zame ni milejšega na svetu kakor ti, predraga rojstna vas.
Ne le, kadar si kot vigred v cvetu, tudi takrat, ko razpada kras.
Dolgo je, od kar sva se ločila, zdaj, povsod sem in nikjer doma.
Ti edina pa si še ostala na sredini mojega srca.
Še mi tvoje sapice pihljajo,
(ki tako prijetno božajo in stezice pred menoj skakljajo,’ dobri znanci me obkrožajo.
Troje njive, travniki, vrtovi, pred očmi se daleč širijo; vabijo zamišljeni domovi,
,pa se plaho spet zapirajo.
Cerkvica tam doli na ravnini ti skrivaj pošilja blagoslov; danes je naklonjena mladimi — vsi starejši so odšli domov.
Drugi me srečujejo obrazi, ki jih prej ni videlo oko; vsi drugačni klici in izrazi mi donijo danes na uho.
še te ljubim, draga vas domača, bolj te ljubim, kakor kdaj jx>prej. — Bog naj ti obilno vse poplača, kar prejel od tc4»e sem doslej.
Limbarski
Baletna skupina Rolanda Petita iz Pariza lx> .prišla vnovič gostovat na newyarški Brodway 19. januarja. V istem gledališču je zadnjič gostovala leta 1950. Sedaj bo nastopala ,pod vodstvom Colette Marchand s sporedom, ki ga lx> še prej izvajala v Lon donu in v Montecarlu.
Mož. ]>eresa
No, prijatelj stari, kaji počneš?”
»Začel sem živeti od peresa.”
»Torej si pisatelj?”
»Pravzaprav ne. Pisarim svojim bogatim sorodnikom v Ameriko in oni mi pošiljajo denar.”
Pravilno krmljerje zagotavlja uspeh
Kaj je liberalizacija?
Moti se, kdor bi mMid, da je krmljenje enostaven posel. Kdor misli, da je pri krmljenju opravil svojo dolžnost, ako je nasul krmo v jasli in izlil krmo v korito, se moti. Krmljenje je v resnici umetnost. Prav gotovo je resnica, da ne bi brez izredno pazljivega krmljenja dosegli tako velikih uspehov v živinoreji v nekaterih inozemskih deželah. Ravno tako je tudi res, da je samo krmljenje, in to skrbno krmljenje, podlaga dobrih uspehov v živinoreji pri naših domačih živinorejcih. Brez skrbnega krmljenja še ni imel nikdo dobrih uspehov pri živinoreji. Pri nas pa večinoma žal krmljenju posvečamo še vse premalo pazljivosti, četudi radi govorimo, da je živinoreja temelj našega kmečkega gospodarstva. Pravilno krmimo takrat, kadar krmimo preudarno ali racionalno. Nujno pa k racionalnemu krmljenju spada takozvano posamično ali individualno krmljenje.
Vzemimo za primer, da nam da prva krava. tri litre mleka, druga krava nam daje
Vzdrževalna krma
Krava, ki daje tri litre mleka na dan, potrebuje Sc 3x5 dkg beljakovin in 3x25 dkg škrobne vrednosti, torej skupno
Krava, ki daje po 12 litrov mleka, potrebuje najpreje kot vzdrževalno krmo
K temu pa potrebuje še 12x5 dkg beljakovine in 12x25 dkg škrobne vrednosti, torej
Krava, ki daje po 18 litrov mleka, potrebuje najpreje kot vzdrževalno krmo
K temu potrebuje še 18x5 dkg beljakovine in pa 18x25 dkg škrobne vrednosti, torej
12 litrov in tretja krava 18 litrov mleka na dan. Kdor bi te tri krave enako krmil, kdor bi dajal vsem trem kravam enako krmo v isti množini., ta ne krmi racionalno, ta ne krmi preudarno, ta tudi ne krmi individualno.
Beseda individualno pride od latinske besede individuum, kar se pravi posamezno bitje, posameznik. V prednjem slučaju imamo tri različna posamezna bitja, tri različne krave, tri različne indivudue. Te tri krave bomo krimili individualno, ako vsaki izmed teh treh krav krmimo to, kar vsaka teh treh krav potrebuje. Vsaka od teh treh krav pa potrebuje prav zelo različne količine hranilnih snovi.
Vzemimo dva primera: V prvem primeru so vse tri krave približno enako težke. Zaradi lažjega računanja recimo, da tehta vsaka krava po 500 kg. Vsaka teh treh živali potrebuje za vzdrževanje življenja in za vzdrževanje svoje telesne teže sledeče količine hrane:
30 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti.
15 dkg beljakovine in 75 dkg škrobne vrednosti.
skupno 45 dkg beljakovine in 375 dkg škrobne vrednosti. 30 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti.
60 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti, skupno 90 dkg beljakovine in 600 dkg škrobne vrednosti. 30 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti.
90 dkg beljakovine in 450 dkg škrobne vrednosti, skupaj 120 dkg beljakovine in 750 dkg škrobne vrednosti.
Kdor prejšnje številke samo malo preštudira, bo vedel že vse. Vendar pa hočemo te številke pojasniti še posebej s primeri. Ako bi na primer kdo za vse te tri krave pomešal krepko krmo med peso ali med ensilažo ali pa med rezanico, bi dobile vse tri krave enalkio 'količino krepke krme. Ako bi kdo na primer primešal krmi toliko krepke krme, kolikor zadostuje za kravo, ki daje 12 litrov mleka, jie jasno, da dobi krava, ki daje samo tri litre mleka, preveč krme, njiena zmogljivost s tremi litri mleka je za ‘izdane hranilne snovi premala. Krava pa, ki daje 18
Krava, bi daje 3 litre mleka, potrebuje kot vzdrževalno krmo
/a mleko potrebuje
skupno
Krava, ki daje 12 litrov mleka, potrebuje kot vzdrževalno krmo (400 kg!) za mleko (12 litrov) potrebuje za prirast potrebuje (ker je šele 400 kg težka)
skupno
Krava, ki daje 15 litrov mleka, potrebuje kot vzdrževalno krmo (550 kg!)
/a mleko (18 litrov) potrebuje
skupno
litrov mleka, dobi prav gotovo premalo hranilnih snovi v krmi. Tako (krmljenje torej ni priiagodeno trem različnim živalskim bitjem, tako 'krmljenje ni individualno, tako krmljenje ni racionalno, je neracionalno, torej negospodarsko in zapravljivo.
Vzemimo pa za primer, da je krava, ki daje še tri litre mleka, na starem mleku in da je težka 500 kg. Krava, ki daje po 12 litrov mleka, je krava po prvem teletu in tehta 400 kg. Krava, ki daje po 18 litrov mleka, pa tehta 550 kg. Kakšna je v tem slučaju resnična potreba hranilnih snovi?
30 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti. 15 dkg beljakovine in 75 dkg škrobne vrednosti. * 15
45 dkg beljakovine in 375 dkg škrobne vrednosti.
2! dkg beljakovine in 210 dkg škrobne vrednosti.
60 dkg beljakovine in 300 dkg škrobne vrednosti.
15 dkg beljakovine in 75 dkg škrobne vrednosti. 99 dkg beljakovine in 615 dkg škrobne vrednosti.
33 dkg beljakovine in 330 dkg škrobne vrednosti. 90 dkg beljakovine in 450 dkg škrobne vrednosti. 123 dkg beljakovin in 780 dkg škrobne vrednosti.
Ako te zadnje številke tega primera primerjamo z zadnjimi številkami prvega pri-mera, bomo uvideli mijnost, da krmimo individualno, torej po tem, kaj 'krava daje in 'kaj predvsem potrebuje. Mlada žival, ki še raste in ki> daje gotovo količino mleka, potrebuje več hranilnih snovi, kakor pa krava, ki ne raste več. Krava, ki je težka 550 kg, potrebuje več hranilnih snovi kakor pa krava, ki je težka le 500 kg.
Ako povemo še bolj praktično, bomo spredaj omenjene tri krave krmili' individualno takole:
Vse tri krave bodo dobile najpreje tako-/ivano temeljno krmo, n. pr. 12 kg dobrega travniškega sena. Kravi, ki daje 12 litrov mleka, bomo dodali še nekaj beljakovina-ste krme, toda nobene krepke krme, ker mora krava dajati 12 litrov mleka tudi brez dodatka krepke krme. Dali bi ji n. pr. poleg temeljne krme še 10 kg pese in 5 kg deteljnega sena. — Krava pa, ki daje po 18 litrov mleka, mora dobiti poleg temeljne krme še na pr. 18 (kg pese, 20 kg ensilažne krme in pa 1 kg krepke krme, ki jo sestavlja pol kg oljnatih tropin in pa pol kg pšeničnih otrobov.
Ta primer individualnega krmljenja nam jasno (kaže, da mora dobiti vsaka žival ob vsakem času toliko hranilnih snovi, kolikor jih potrebuje. Kdor hoče imeti uspeh pri krmljenju, kdor hoče, da mu živinoreja donaša dobiček, ta se ne bo bal malo skrbnejšega dela in bo krmil individualno.
Pripomba: V koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1951 je na str. 162—164 kratek opis krmljenja in krmskih norm. Tam je tudi razloženo, kaj je škrobna vrednost. Na ta kratek opis v koledarju opozarjamo vse kmečke bralce „Našega tednika”.
Šivalni stroji v veliki izbiri. Obrtni šivalni stroji Zick-Zack pod ugodnimi pogoji
NIEMIEZ & RIEPL
kmetijski stroji in popravljalnica
VELIKOV£C - V0LKERMARKT
RASTLINE PRI UMETNI LUCI
Dr. V. T. Stouteyer, profesor za cvetličarstvo in okrasne rastline na kalifornijski univerzi v Združenih državah, je dokazal, da je mogoče vzgojiti mlade rastlinice in potaknjence večinoma vseh cvetlic, žele-njadnih rastlin in grmičevja poceni v kleteh in skladiščnih prostorih, ako so ti prostori razsvetljeni s fluorescenčnimi svetilkami. — Semenke je treba vsaditi najpreje v barski mah, pozneje pa jih presadijo v mešanico peska in šote. Vsak dan mlade rastlinice nato obsevajo po 16 ur z umetno lučjo in rastline zelo lepo uspevajo brez sončne svetlobe in toplote.
Toliko raznih potrebnih in še več nepotrebnih tujk se je v zadnjih letih vgnezdilo im vselilo v naš jezik, da jih kar mrgoli. Najhujše pri tem pa je to, da se večkrat uporabljajo razne tujke za lepe domače slovenske izraze. Je pač bolj moderno govoriti z mešanico tujih besed. Pravilno pa je, da uporabljamo tujke samo takrat, ako res domačega izraza nimamo. Saj tudi tujka ne more nikdar ipovedati tega, kar more povedati lepa domača beseda. Zato rabimo tujke samo takrat in tam, ako domačega izraza nimamo.
Tak tuj izraz, ki ga v zadnjem času večkrat beremo v časopisju in o katerem se v zadnjem času mnogo govori, je liberalizacija. V zvezi s to liberalizacijo je bilo javljeno, da bo od 1. januarja 1954 okrog
Brave, laki, fimež, obloge za tla, krtače, milo dobro in najceneje pri
'Pac&eH-UiUel
Celovec- Klagcnfurt, Priesterhausgassc 1
50% avstrijske zunanje trgovine liberalizirane. Ker se o liberalizaciji toliko govori in ker postaja ta važna tudi za naše gospodarstvo, moramo o tej stvari nekaj napisati v pojasnilo našim bralcem.
Najvažnejše trgovsko-politično sodelovanje nekomunističnega zapadnega sveta je bilo vzpostavljeno, ko se je povezalo 18 držav v Evropsko plačilno zvezo. Ta obsega vso Evropo z izjemo Sovjetske zveze, sovjetskih vzhodno-evropskih podložniških držav in pa Finske. Po Združenih državah in po Veliki Britaniji je Evropska plačilna zveza v ozki povezanosti z deželami, v katerih imata veljavo ameriški dolar in angleški funt-šterlimg (dežele dolarskega in šterlin-skega bloka). Teh 18 držav je sklenilo pogodbo, po kateri .poizkuša vsaka država Evropske plačilne zveze trgovati' predvsem z državami te zveze in čim manj z državami izven te zveze. Obračunavanje med državami Evropske plačilne zveze je v dolarjih.
Pred približno dvema letoma je sklenila Evropska plačilna zveza (EPZ), naj bi bilo 75% vsega blagovnega in denarnega prometa med državami zveze popolnoma prosto. To se pravi, naj bi bilo 75% vsega denarnega in blagovnega prometa brez vsakih ovir, brez vsakega posebnega dovoljenja in torej tudi brez plačanja vsake carine. To je takozvana liberalizacija trgovskega prometa. Izvajanje tega sklepa naj bi omogočilo, da bi mogel vsak državljan in vsako podjetje teh 18 držav v bodoče potrebno blago kupiti tam, kjer se mu polju-bi.Razen tega more vsakdo dobiti za potovanje v zamejstvo toliko tujih plačilnih sredstev, kolikor hoče. S tem naj bi bil vzpostavljen spet svobodni promet, kakor je bil pred letom 1938.
Nekatere med državami Evropske 'plačilne zveze, in sicer Zapadna Nemčija, Italija, Holandija., Švica in Portugalska, so osvobodile vseh ovir, torej liberalizirale, že skoraj 90% vsega prometa z državami EPZ. Francija je sicer sklenila veliko liberalizacijo svoje trgovine, toda tega sklepa ni izvedla.
Avstrija je od 1. julija dalje liberalizirala
„AVTOMOBILSKI KRALJI”
Proizvodnja avtomobilov v Združenih državah je vedno bolj osredotočena v treh velikih ameriških avtomobilskih podjetjih. Ta podjetja so: ..General Motors”, „Chrys-ler” in „Ford”. Medtem ko je dosegla proizvodnja avtomobilov teh treh velikih podjetij v 1951. letu 86.2 %, je dosegla proizvodnja v letu 1952 že 86.5 % in v prvem-polletju letošnjega leta že 89 % vse ameriške proizvodnje avtomobilov.
Med naštetimi »velikimi tremi” pa ima spet prvo mesto »General Motors”, ker je prišlo iz delavnic tega podjetja v letošnjem polletju od omenjenih 89 % kar 47.3 %, medtem ko je odpadlo na »Ford Motor Comp.” 20.2% in na „Chrysler Corp.” 21.5%. '
Od posameznih tipov avtomobilov so še vedno na prvem mestu avtomobili znamke Chevrolet. Nato pa sledijo: Ford, Ply-mouth, Buick, Pontiac, Oldsmobile in Dodge.
PRIDELKI KORUZE
Po dosedanjih cenitvah bo znašal pridelek koruze v gospodarskem letu 1952-53 na vsem svetu 5.6 milijard bušlov, to je 142
35% svojega 'izvoza in uvoza, s 1. januarjem 1954 pa bo povečala ta odstotek na 50%. — Kaj pa pomeni ta liberalizacija za Avstrijo? — Po zakonu o pospeševanju zunanje trgovine sestavi trgovinsko ministrstvo seznam onega blaga, katerega uvoz in izvoz je vezan na posebno dovoljenje. Iz tega seznama je črtalo ministrstvo s 1. julijem 35% 'in s 1. januarjem bo črtalo še nadaljnjih 15%; skupno bo torej z novim letom v Avstriji liberalizirane 50% zunanje trgovine. Razen tega pa more ministrstvo za trgovino še posamezne predmete ali pa tudi cele skupine predmetov oprostiti od. obveznosti dovoljenja za uvoz in izvoz. Se zname za izvoz in za uvoz tako vedno dopolnjujejo in razmeram primerno spremi njajo. Tako bi bilo n. pr. mogoče, da trgovsko ministrstvo v sporazumu z ostalimi ministrstvi dovoli za krajšo ali daljšo doto uvoz klavne živine. Pravico za izdajanje takih dovoljenj more trgovinsko ministrstvo prenesti na deželne vlade, oziroma na posamezne deželne glavarje in tudi na carinske urade.
Iz kmetijskega ozira je važno n. pr., da danes brez posebnega dovoljenja ni mogoče uvažati in ne izvažati čaja, kave, sladkorja, južnega sadja in sadja na splošno, semen, rastlin, klavne in plemenske živine, maščob, vina, žganja, volne in volnene preje, usnja, lesa in lesnih izdelkov, stekla, strojev, vseh vrst vozil in motorjev, soli, u-metnih gnojil itd.
S popolno liberalizacijo zunanje trgovine bo odpadla torej uvozna zaščita naše kmetijske proizvodnje in bi bilo tako naše kmetijstvo prepuščeno inozemski konkurenci. To bi bilo mogoče preprečiti z zvišanjem uvoznih carin na kmetijske pridelke. Vendar pa je tudi pri zviševanju carin vezana Avstrija na mednarodne pogodbe in carin ne more svojevoljno zviševati.
Liberalizacija zunanje trgovine more biti torej tudi grenko zdravilo, ki pa je potrebno, ako hoče gospodarstvo Evrope zopet preiti v redne razmere, škodo, ki bi bila s tem (povzročena kmetijstvu, bi bilo mogoče izenačiti s tem, ker bo kmetijstvo dobivalo nekatere važne potrebščine bolj poceni iz inozemstva. V ostalem pa bo tudi
ŠE NIKOLI TAKO UGODNOl
O Blago za pohištvo
O Zavese
O Preproge
O Posteljnina
Radlmayr, Beljak-Villach Postgasse 3
mogoče, da ne bo treba dati kmetu n. pr. živine in mlečnih izdelkov za vsako ceno na domači trg. Ako bo namreč cena v inozemstvu boljša, to po svojih zadrugah mogel kmet brez nadaljnega prodati svoje pridelke za višjo ceno v inozemstvo.
še pred popolno liberalizacijo pa bi bilo potrebno zaščititi domače kmetijstvo s primernim zakonom o kmetijstvu. Tak zakon že imajo nekatere sosedne dežele, predvsem pa Švica. Ta zakon naj bi zajamčil kmetij skim pridelkom take cene, kakor odgovarjajo čim bolj proizvodnim stroškom za kmetijske pridelke. Ker se liberalizaciji zunanje trgovine ne bo mogoče izogniti, je tak zakon, ki naj zaščiti kmetijstvo, nujno potreben.
milijonov ton. To pomeni, da je letošnji pridelek koruze zelo dober, ker se skoraj približuje rekordni letini koruze v letu 1948. V imenovanem letu je znašal pridelek koruze na vsem svetu 6 milijard bušlov, to je 152 milijonov ton, kar je do sedaj največji pridelek koruze.
SVETOVNA PROIZVODNJA HRANE
Po poročilih kmetijske organizacije Združenih narodov je v zadnjem času naraščala hitreje proizvodnja hrane kakor pa je naraščalo prebivalstvo. Izjema pri tem sta le Sovjetska zveza in pa komunistična Kitajska. V teh dveh deželah je naraščalo prebivalstvo hitreje kakor pa proizvodnja hrane. Povprečno je narastla proizvodnja hrane v zadnjih treh letih vsako leto za 2 odst., medtem ko se je prebivalstvo v istem času pomnožilo za 1.4 odst.
V USA 50 MILIJONOV TELEFONOV
število telefonskih priključkov se poveča v Združenih državah vsak mesec povprečno za 200.000. Koncem oktobra je bilo v Združenih državah 50 milijonov telefonskih naročnikov.
W W W w 'm.jtumjm.M.iitjiH it ^
Die farbigcn Konig-Kochkucher!
Res dobite vse v njej I V kuharski knjigi štev. 1 so torte, in prigrizki, v knjigi štev. 2 deserti, kavino in soljeno pecivo, v knjigi št. 3 recepti za malo pecivo.
M MmM/ vu w w w w w a/ te.HK.Jtl.jr «« v« nv Mr w »v
Te knjige so zastonjl Vsa ko knjigo dobite za 50 pra znih vrečic poljubnik Ko nigovih proizvodov pri tr govcu ali direktno pri Ko nig-u v Beljaku.
Konig backpuivbr
Kdnig vanillinzuCKER Konig puDDingruiver^. . , Konig backeiweus Konig einkochhiife
■par wrmrwwwwwrm
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, znancem in izseljencem žalostno vest, da je v četrtek, 12. novembra 1953, ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal moj mož, naš oče, dolgoletni župan in poštar, posestnik in gostilničar
r
Valentin Picej
Voglov oče v Št. Primožu, 76 let star
Pogreb rajnega je bil v soboto, dne 14. novembra 1953, ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v št. Vidu.
št. Primož, dne 15. novembra 1953.
Elizabeta Picej, roj. Hobel, žena v imenu vse družine in vseh sorodnikov.

Zahvala
Ob pogrebu g. Karela Ulbing-a, kovaškega mojstra v Podravljah, sc podpisani sosedom in sosedam, čuvarjem, številnim pogrebcem s poklicnimi tovariši rajnega, cerkvenim pevcem, p. n. zdravnikom, nosilcem, p. n. duhovščini, misijonišču Vernbcrg, zlasti pa načelniku kovaške zadruge, g. Gratzaku, ter pč. g. župniku iz Lipc za ganljiva govora ob grobu najtopleje zahvaljujejo. Povrni vsem Bogi
Podravlje, dne 9. lislopada 1953.
Marija Ulbing, žena,
Marija in Lizi Ulbing, sestri,
Tomo in Polde Ulbing, brata.
g* Bc-zii -m
samo dobro
Ischermitter-BUGo
Hl!!l!ll!!ll!lllllll!lll|l!l|||||||||||!llllllll!lllll!l|||||||||||l!||||||||||||||!|||||i!||||
Celovec-Klagenfurt, KarfreitstraRe 1
UBflPNE OBJAt/feM||
Občinski urad občine šmarjeta v Rožu
Razpis mesta občinskega tajnika
V občini Šmarjeta v Rožu bo oddano mesto občinskega tajnika. Kot prosilci pridejo vpoštev avstrijski državljani, ki imajo potrebno strokovno znanje in sposobnost, ki so zanesljivi, telesno in duševno zdravi in ki izpolnjujejo posebna zakonita določila. Prosilci naj govorijo oba deželna jezika. Namestitev bo najprejc poskusna za eno leto. Po ugodno prestani poskusni dobi bo namestitev de-finitivna po zakonu o pogodbenih uslužbencih. Pod drugače enakimi pogoji imajo prednost vojni poškodovanci in vojni povratniki.
Prosilci za gornje mesto naj oddajo svoje lastnoročno pisane prošnje pri občinskem uradu v Smar-jeti v Rožu najkasneje do 30. novembra 1953. Prošnjam je treba priložiti: opis življenja, šolska in službena spričevala, policijsko nravstveno spričevalo, uradno zdravniško spričevalo. Po označenem roku došlc prošnje in one, ki bodo pomanjkljivo opremljene, ne bodo upoštevane.
Župan: v zastopstvu: Andreas VVoschitz, 1. r.
Prinesite O^ČjO VOtllO
da jo spredemo v pletilno volno v vseh zaželjenih barvah
PREDILNICA R. LINDNER
Bcljak-Villach, Ralhausg. 8. Mlinare-Mullnem
Kupite že sedaj vse za Božič. Tako vam moremo bolje svetovati in rezervirajte si darila z malim naplačilom.
Trgovska hiša
0runer
Celovec - Klagenfurt, Burggassc
Oglejte si prosim naša velika izložbena okna igrač
„Volkswagen — avto za vsakogar”
Dne 30. novembra bo pred višjim deželnim sodiščem v Celic v Nemčiji razprava zaradi tožbe onih, ki so svoječasno naročili in tudi že deloma plačali „Volkswagen”. — Tudi na Koroškem so gotovo taki, ki so hoteli takrat priti poceni do lastnega avtomobila. To pravico zagovarja posebna pisarna, ki je na Dunaju (Wien IV., Prinz-Eugen-Strassc 4). Kdor želi natančnejših pojasnil, kako je z zadevo, naj se obrne na zgornji naslov (Informa-tionsdiest fiir Volksuagcnsparer).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiH
Pozori Doklade za otroke!
Koncem leta izgubijo veljavo sedanje izkaznice za doklade za otroke. Za leto 1954-55 bodo izstavljene nove zadevne izkaznice.
Vsi, ki imajo pravice do doklad za otroke, naj zahtevajo izstavitev istih čimprej pri pristojnem finančnem uradu. Obrazec za vlogo je dobiti brezplačno pri finančnih uradih in pri občinskih uradih.
Samo oni moški, ki vršijo nesamostojno delo ali imajo dohodke iz zakonitega bolniškega, rentnega ali brezposelnega zavarovanja in iz javnega skrbstva, bodo dobili od pristojne občine na podlagi hišnih gospodinjskih seznamov izkaznice za doklade za otroke brez vsake nadaljnje prošnje za ncdolct-ne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Vsi drugi upravičenci do doklad, zlasti pa ženske, morajo zahtevati izstavitev izkaznic za doklade pri pristojnem finančnem uradu.
Točnejša pojasnila dajejo finančni uradi in pa občinski uradi.
Koroško deželno finančno ravnateljstvo
Alk°Ho1 ‘ orl gutcn
Z“S“lIdctl SMaij" e,	Fr«"*ie
K^r
l.ei u'15

SU DEXPORT E. J O Sl PO VIČ
■	==	Z=== TRST, VIA MAZZINI 15
b
vu»v/


DARILNE
POŠILJKE
V	freh letih je bilo odposlano nad 100.C00 pošiljk. Zahtevajte cenike za živila, tekstilno blago in druge potrebščine.
V	AVSTRIJI NAS ZASTOPA: DR. E. HRASNICA, WIEN IX.
UniversitatsstraGe 4/8.

En starček je biv, je SCHLEPPE rad piv, dolgo je živ!
Pri lem oglasu je bila v zadnji številki napaka, ki je danes popravljena.	Uprava
Novo 50 - ccm
MOTORNO KOLO HMW 50
z eno prestavo, normalna izdelava, S 3.100.— Vozno dovo-z eno prestavo, pokroman,	1 jen je nepo-
s tahometrom S 3.400,— trebno z dvema prestavama, normalna	Brez obdav-
izdclava S 3.300,— čenja
x dvema prestavama, pokroman	Brez zavaro-
s tahometrom S 3.600,— vanja
Plačevanje v 12 mesečnih obrokih
FA. JOHAN LOHŠEK
ST. LIPS, POŠTA EBERNDORF

potrebujete naravna in umetna čreva
Te kupujte SAMO pri
M A X GRAMILLER
Celovec-Klagenfurt. Adlergasse 14
KINO
ČELOV LC-kLAt.bNt UK 1 PRECHTL
Od 20. do 26. XI.: „Der Kloster-jSger”
STADTTHEATER Od 20. do 24. XL: „Liebeskricg nach Noten”
DOBRLA VES
Dne 21. XI.: „Hcimwch nach dir” Dne 22. XI.: „Heimwch nach dir” Dne 25. XI.: Mcine Frau macht Duinnihcitcu”
MALI OGLASI
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrassc 3.
..AOKiA-Ceuanke" R. in k. Uansič Ebental—žrelec, prvorazredno žga ne pijače PLAVECa JADRANA Gumijasti škornji vseh velikosti GUMMIHAUS Wiedner, Celovec Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33. Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adlei^ telefon 20-52. Strokovni nasveti ia brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne čr palkc. Vse na zalogi.
Vodilna trgovina za matracni gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8.-Mai-Strasse 11.
Zamenjam pohištvo za smrekov mizarski les vseh debelin Rudolf SLAMA, Celovec St. Veiter Str. 15. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagenfurt Harmonij Znamke Peter Titz pri sten palisander s klavirsko me haniko za 3.500.— S na prodaj. Električni meh za orgle S 2.800.—. Dopisi na upravo našega lista. Flanele, barhenti, molino, zavese, nogavice najceneje pri KASSIG, Celovec, Marktplalz.
gfa&č	:«°dteL^
G. UMSCHADEN
Celovec, BahnhofstraBe 7, Am Fleischmarkt
Velika prodaja na obroke se nadaljuje