Leto IU. TRBOVLJE. 21. julija 1950 Štev 29. Novi zakon o gospodarjenju z drž. gos Razglasitev novega zakotni je uresničenje načel nauka Marnu, Kngelsa in Lenina — podjetja v roke delavcem! Da se postopno Izvede gospodarjenje z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih po socialističnem načelu, da morajo z družbeno proizvodnjo gospodariti neposredno proizvajalci in da se demokratična načela ljudskega samoupravljanja razvijajo dalje, sta Zvezni svet in Svet naro dov Ljudske skupščine FLRJ na svojih historičnih sejah dne 27. junija t. 1. sprcela Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji p0 delovnih kolektivih. Temeljna načela novega zakona pravijo, da s tovarnami, rudniki, prometnimi, prevoznimi, trgovskimi, kmetijskimi, gozdnimi, komunalnimi in drugimi državnimi gospodarskim; podjetji kot splošnim ljudskim premože njem gospodarijo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru državnega gospodarskega plana in na podlagi pravic in dolžnosti, ki jih določajo zakoni in drugi pravni predpisi. Delovni kolektivi izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih in po upravnih odborih podjetij ter po delavskih svetih in upravnih odborih višjih gospodarskih združenj, v katerih je združenih več gospodarskih podjetij. Začasa zasedanja Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine in diskusije v zvezi z novim zakonom je vsa javnost naše države sledila z velikanskim zanimanjem delu naše skupščine. Delovni kolektivi naših dr žavnih gospodarskih podjetij so pozdravljali delo Ljudske skupščine. Ne-številnl pozdravi naših delovnih ko lektivov govore z navdušenjem o zgodovinski važnosti novega zaloma. Novi zakon govori, da delavske svete podjetij in delavske svete višjih gospodarskih skušenj volijo in razrešujejo delovni kolektivi. V manjših podjetjih je delavski svet ves delov ni kolektiv. Delavski svet koit predstavnik delovnega kolektiva voli in razrešuje upravni odbor in izvaja še druge z zakoni določene pravice. Upravni odbor gospodari z gospodarskim podjetjem ali pa z višjim gospodurskim združenjem ter odgovarja za svoje delo delavskemu svetu in pristojnim državnim organom, upravni odbor p«>djetja pa tudi uprav nemu odboru višjega gospodarskega združenja. Glede na to odgovornost dela upravni odbor na podlagi zakona in drugih pravnih predpisov, na podlagi sklepov svojega delavskega sveta in na vodil pristojnih državnih organov sli upravnega odbora višjega gospodarskega združenja. Upravni odbor se voli za eno leto. Člani upravnega odbora v času trajanja mandata opravljajo naprej svoje redne dolžnosti in zadeve v podjetju. Zla delo v upravnem odboru članj ne prejemajo plače. Proizvodnjo in poslovanje podjetja vodi direktor podjetja in poslovanje višjega gospodarskega združenja vodi direktor združenja. Dokler zakon ne bo drugače določil, postavlja direlc torja podjetja upravni odbor višjega gospodarskega združenja ali pa pristojni državni organ, če podjetje ni v združenju. Direktorja višjega gospodarskega združenja pa postavi pristojni državni organ. Delavski svet aii upravni odbor lahko predlaga zam«njavo direktorja podjetja. Direktor je po svoji službi član upravnega odbora. Ta je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru pod jetja, upravnemu odboru in direktorju višjega gospodarskega združenja ter pristojnemu državnemu organu Direktor višjega gospodarskega združenja je odgovoren upravnemu odbo ru in pristojnemu državnemu organu Delavski svet podjetja Delavski svet podjetja šteje 15 do 120 članov. Število teh članov določajo pravila podjetja po velikosti in strukturi podjetja. Delavski svet se voli po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem. Volivno pravico imajo delavci, ki so p0 veljavnih predpisih sklenili s podjetjem delov no pogodbo ter tehnično in inženirsko osebje in drugi uslužbenci podjetja. Delavski svet podjetja se voli praviloma na podlagi enotnih kandi datnih list za celo podjetje. Kandidatne liste predlaga sindikalna organizacija oziroma določeno število delav cev in uslužbencev. Kandidatna lista se vlaga pismeno. Imeti mora toliko kandidatov, koliko) se voli članov delavskega sveta. Tc liste morajo biti razglašene v podjetju najmanj pet dni pred dnevom volitev. Volitve vodi volivna komisija, ki jo postavlja sindikalna organizacija. Voli se na voliščih z volivnimi listki. Vsak volivec dobi toliko volivnih listkov, kolikor kandidatnih list je bilo predloženih. Vsak ima pravico da ime katerega kolj predlaganega kan didata prečrta in namesto njega vpiše ime drugega kandidata izmed delav cev in uslužbencev, ki imajo volivno pravico, Volivne listke kandidatnih list. ki zanje volivec noče glasovati, položi na določeno mesto v posebnem prostoru, v katerem izpolni volivni •1 stek. Volivni listek kandidatne liste, za kateri volivec glasuje, pregane in vrže pred volivnim odborom v volivno skrinjico. Za člane delavskega sveta so izvoljeni tisti kandidai ki so dobili naj vt-č glasov na kandidatni listi, za k-i-tero je glasovala večina delavcev in uslužbencev. Delavski svet izvoli predsednika izmed svojih članov. Predsednik delavskega sveta ne sme biti član uprav nega odbora. Zasedanja delavskega sveta so najmanj enkrat vsakih šest tednov. Delavski svet podjetja potrjuje temeljne plane in zaključni račun podjetja; sklepa o gospodarjenju s pod jetjem in o izpolnjevanju gospodarskega plana; voli. razrešuje in menja upravni odbor podjetja ali njegove posamezne člane; izda pravila podjetja, ki jih potrdi upravni odbor višjega’ gospodarskega združenja oziroma pristojni državni organ; pretresa posamezne ukrepe upravnega odbora in sklepa o njih;' razdeljuje on.i del J_____l • :______i! .!* i------------------r akumulacije, ki ostane na razpolago podjetju oz. delovnemu kolektivu. Sejam delavskega sveta morajo prisostvovati direktor in drugi člani upravnega odbora. Vsak član delav skega sveta ima pravico, da stavlja vprašanja upravnemu odboru in direktorju glede njunega dela. Upravni odbor in direktor morata odgovoriti na zasedanju delavskega sveta. Upravni odbor podjetja Upravni odbor ima skupaj z direk. torjem 3 do 11 članov. Število članov upravnega odbora vsakega pod jetja določajo pravila podjetja po velikosti in strukturi podjetja. Ta odbor se voli iz vrst delavcev, tehničnega in inženirskega osebja in drugih usluž bencev podjetja, ki imajo volivno pravico. Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morajo biti delavci, ki delajo -neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi podjetja. Delavski svet izvoli upravni odbor. Člani upravnega odbora se volijo na podlagi kandidatnih list s tajnim glasovanjem. Upravni odbor podjetja ima sledeče naloge; Sestavlja predloge za temeljne pla ne podjetja, sprejema mesečne operativne plane in skrbi za pravilno poslovanje podjetja; sestavlja predloge za notranjo organizacijo podjetja tn sistematizacijo delovnih mestj odloča o postavljanju uslužbencev na vodil na mesta v podjetju; izvaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje, za njeno racionalizacijo, povečanje storilnosti, znižanje proizvodnih stroškov itd. Odloča o delovnih normah, o imenova nju udarnikov in o racionalizatorskih 'in novatorskih predlogih; izvaja ukre pe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev ter skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih, o plačah in dninah ter napredovanju delavcev in uslužbencev, o delavskem varstvu in socialnem zavarovanju itd. Ukrepa o varstvu in pravilnem uporabljanju ljudskega premoženja, s katerim podjetje gospodari. Upravni od bor podjetja je odgovoren za izvršitev plana in za pravilno poslovanje podjetja. Upravni odbor sl izvoli med svojimi člani predsednika. Direktor ne more biti predsednik upravnega od bora. Upravni odbor dela kolektivno in sklepa samo na sejah. Člani upravnega odbora imajo za čas, ki so ga zamudili z dekan v upravnem edboru, pravico na odškodnino v višini izgubljenega zaslužka. Član upravnega odbora ki se ne strinja s sklepi odbora, lakko sporoči svoje pripombe upravnemu odboru višjega gospodarskega združenja ali pa delavskemu svetu podjetja. Član upravnega odbora lahko samo na seji upravnega odbora razloži svoje pripombe o delu direktorja. Člani upravnega odbora morajo va rovati državno in uradno tajnost. Direktor podjetja organizira delovni proces in vodi izvajanje plana in poslovanje podjetja na podlagi zakonov in drugih predpisov, sklepov upravnega odbora podjetja, nalogov in navodil pristojnih državnih organov, upravnega odbora in direktorja višjega gospodarskega združenja. Direktor je odgovoren za izpolnjevanje zakonov in drugih predpisov; ter nalogov pristojnih državnih orga-nov in skrbi, da se v podjetju uporabljajo. Prav tako sklepa pogodbe in razporeja obratna sredstva v okviru gospodarskega plana ln po sklepih upravnega odbora. Direktor zastopa podjetje pred državnimi Organi in v pravnih razmerjih do posameznih fizičnih ali pravnih oseb; lahko pa pooblasti kako drugo osebo, da zastopa podjetje v določenih pravnih zadevah. Direktor sprejema delavce in uslužbence na delo v podjetju izvzemši one, za katere posebni predpisi določajo drugače. Izdaja odločbe n odr povedi delavcem in uslužbencem, v, kolikor ta pravica po pedpisih ni pre-i nešena na druge osdbe v podjetju. Proti vsaki odločbi o odpovedi nil premestitvi na drugo delo imajo delavci in uslužbenci pravico ugovora na upravni odbor podjetja, ki izda dokončno odločijo. Direktor razporeja delavce in uslužbence in jim določa delo. Ti so odgovorni direktorju za svoje delo v podjetju. Direktor skrbi za disciplino pri delu in poslovanju v podjetju. 40. člen zakona govori o pravicah direktorja, če po njegovem prepričanju sklepi upravnega odbora ne ustio-zajo zakonu, pravnim predpisom, planom ali nalogam pristojnih državnih organov. Člena 41, 42 vsebujeta napotila za volitev delavskih svetov višjih gospodarskih združenj In volitev upravno-ga odbora teh združenj, člen 43 pa d« loča. da postavlja direktorja višjega gospodarskega združenja Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ali pa prezidij ljudske skupščine republike oziroma ljudski odbor. Člen 44 pravi, da se bodo s posebnim zakonom izdali predpisi o načinu volitev, o področju in delu delavskih svetov in upravnih od bore v višjiii gospodarskih združenj, kakor tudi o položaju in pravicah direktorja. Prehodne in končne j določbe Člen 45. govori, da bo vlada FI.RJ z vladami ljudskih repuflik in centralnim odborom Zveze sindikatov Jugoslavije ukrenila, da >e izvedejo volitve v delavske »vete in upravne vdbore takoj, ko bo »topil zakon y veljavo. S posebnimi zveznimi ln republiškimi zakoni ter predpisi vlade FLRJ in na podlagi načel tega zakona se bodo izdali nadaljnji predpisi o delavskih svetih in upravnih odborih pod jetlj in višjih gospodarskih združenj. D0 Izdaje teh zakonov lahko vlada FLRJ z uredbo izda predpise o delavskih svetih in o upravnih odborih višjih gospodarskih združenj, vlada FLRJ ln vlade ljudskih republik pa predpise za izvajanje tega zakona. Po členu 48. se ta zakon smiselno uporablja tudi za gospodarska podjetja družbenih organizacij. IV podjetjih. ki še nimajo svojih pravil, določi število članov upravnega odbora delavski svet. Člen 49. določa, da predpisi temeljnega zakona o državnih gospo darskih podjetjih in drugi predpisi prenehajo veljati, kolikor nasprotujejo temu zakonu. Nadaljevanje na 2. strani PREDSEDNIK KLUBA PRIJATELJEV NOVE JUGOSLAVIJE v New Yorku v Zagorju Med svojim obiskom v Jugoslaviji je predsednik kluba prijateljev Nove Jugoslavije v New yorku tov. Nicho-las Telesmanich (Telesmanič) obiskal tudi svoje sorodnike v Zagorju. Med svojim bivanjem v Zagorju in pri odhodu iz Zagorja je dal nekaj značilnih izjav, ki dokazujejo, da je resnica o Novi Jugoslaviji prodrla že globoko v množice delovnih ljudi Amerike. Tov. Telesmanič je med drugim dejal tudi tole: »V Sloveniji sem prvič. Vaša dežela mi je zelo všeč. Pa tudi ljudje so prijazni. V treh tednih mojega bivanja v Jugoslaviji nisem mogel odkriti nobenega terorja, nobene diktature, o katerih vedo nekateri časopisi in radijske oddaje toliko povedati. Nisem pričakoval, da je možna v neki državi tako široka svoboda, kot je pri vas. Delavski razred si je nedvomno priboril veliko zmago, kar dokazujeta zla. sti Zakon o socialnem zavarovanju in Zakon o upravljanju državnih gospo-drskih podjetij po delovnih kolektivih. Takih zakonov nima nobena država na svetu. V Zagorju, pa tudi drugje v Jugoslaviji sem videl lepa delavska sta-novnja, ki so dosti boljša kot v ne katerih rudarskih naseljih v Ameriki, tako n. pr. v Pensilvaniji. Pri vas ni brezposelnosti, v Ameriki pa je že se- daj okrog 7 milijonov ljudi brez dela. Na vprašanje, kaj misli o politiki In-formbiroja proti našim narodom in naši državi, je tov. Telesmanič odgovoril: »Večina delovnih ljudi v Ameriki spremlja s simpatijami borbo jugoslovanskega ljudstva za pravične ekonomsko in politične odnose med državami in narodi ter obsoja gospodarsko blokado držav vzhodnih demokracij, ki jo je povzročila politika Informbiroja. Prepričan sem, da bo delovno ljudstvo Jugoslavije izbojevalo zmago v gradnji socializma, če bo vztrajalo v tej borbi.« Na vprašanje, če mu je morda znano, da Jugoslavija pošilja živila v Ameriko, kakor so i Amerike baje pisali neki tovariši-izseljenci, je tov. Telesmanovič odgovoril: »O kakem uvozu živil iz Jugoslavije v Ameriko nisem še slišal. Neumno je na kaj takega sploh misliti. Take laži sl morejo izmišljati samo sovražniki vaše dežele. Ameriki ni potrebna vaša pšenica in druga živila, ker jih ima še sama dovolj za izvoz.« Tov. Telesmanič se bo v kratkem vrnil v Ameriko ter je obljubil, da bo priobčil v ameriškem tisku vtise, ki jih je dobil med svojim bivanjem v Jugoslaviji. Konference v trboveljskem okraju po vprašanju novega zakona Pretekli teden se je vršila v dvorani Delavskega doma v Trbovljah konferenca članov Partije in članov vseh množičnih organizacij. Konference se je udeležilo nad 500 ljudi; razpravljalo se je o sprejetju novega zakona za upravljanje državnih gospodarskih podjetij po delavskih svetih. Zborovanje je odprl sekretar MK KPS Trbovlje tov. Borštnar Slavko, ki je prebral dnevni red, nato pa predal besedo sekretarju okrajnega komiteja KPS tov. Povšetu Dušanu. Ta je v obširnem referatu prikazal zunanje politični položaj v svetu in do. ma. Dotaknil se je vojne na Koreji, ki je bila inscenirana na račun imperialističnih teženj Zahoda kakor tudi Vzhoda. Nadalje je omenil informbi-rojevsko gonjo, ki se zadnji čas stopnjuje z raznimi manjšimi incidenti na naši meji ob Madžarski in Bolgariji. V nadaljnjem izvajanju je govoril o uspehih, ki jih dosegajo naši narodi od leta 1945 dalje. Najbolj značilen uspeh so dosegli naši narodi z izglasovanjem novega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. O tem zakonu je tovariš sekretar podal obširno pojasnilo in zaključil, da je naša Partija pod vodstvom tovariša Tita s tem zakonom pokazala vsemu svetu, da je edina pravilna pot uresničevanje naukov Marx-Lenina, izročitev podjetij v roke delavcem, kar do danes še ni storila nobena država na svetu. Nato se je razvila živahna diskusija. Pred zaključkom so se prebrali sklepi, ki so jih navzoči sprejeli s ploskanjem. Konferenca o pomenu novega zakona o upravljanju državnih podjetij i$o delavskih svetih se je v naslednjih dneh vršila tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah. Nad 4 milijone je že vpisanega ljudskega posojila v trboveljskem okraju Po zadnjih poročilih so delovni kolektivi trboveljskega okraja vpisali za drugo ljudsko posojilo 4,200.000 dinarjiev. Največ obvez so do sedaj podpisali trboveljski rudarji; vpisali so 1,400.000 din. Največjo vsoto so dali uslužbenci uprave rudnika ki so že vpisali 170.000 din. Rudarji zahodnega obrata so vpisali doslej 100.000 din, enako vsoto rudarji vzhodnega obrata, dnevnj kot Dobrna 70.000 din, dnevni kop Neža 94.000 din, separacija 206.000 dinarjev, strojni obrat 115.000 din in zunanji obrat 83.000 din. Kovinarski in rudarski vajenci v internatu so vpisali 20.000 din, opekarna 25.000 din, uslužbenke dečjih jasli 19.000 din, uslužbenci rudarskega magazina 80.000 dinarjev, industrijska milica 30.000 din. Centralne rudarske delavnice pa so do zadnjega poročila vpisale 147.000 dinarjev. Tudi cementarna Trbovlje je že vpisala 380.000 din, obvezo pa so dali za pol milijona dinarjev. Prosvetni delavci na trboveljski gimnaziji so vpisali 25.000 din. Delovni kolektiv elektrarne pa je vpisal 257.000 din. Gospodarska podjetja MLO in uslužbenci na Mestnem odboru so dali 600.000 din. V Hrastniku so največ ljudskega po sojila vpisali hrastniškj rudarji, ki so Nadaljevanje s 1. strani Končni člen 50. govori, da stopi ta zakon v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu FLRJ. v kate rem je bil Nf&glašen 2. julija 1950. * Razglasitev novega zakona o go- spiodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji je revolucionaren akt našega partijskega in državnega vod stva po naukih Marxa, Engelsa in Lenina, kj govorijo v višji fazi razvoja socializma o odmiranju vloge države prj upravi državnih gospodarskih podjetij in izročitvi teh poslov na delovnega človeka v teh podjetjih. Objava »zakona je zgovorna priča o velikem zaupanju našega vrhovnega vodstva v našega delovnega človeka in njegovih sposobnostih. To veliko zaupanj« si je naš delovni človek pridobil s svojim znanjem in poštenjem, s svojimi brezprimernimi napori v povojnih letih v graditvi naše nove Jugoslavije. Delovni kolektivi naših državnih podjetij so se znali junaško - boriti za obstoj in dvig svojih pod jetij. In če so to znali, bodo znali svoja podjetja tud) sami voditi in upravljati. Proglasitev udarnikov »a rudniku Trbovlje dali nad pol milijona dinarjev, kolektiv steklarne Hrastnik 417.000 'din, kemična tovarna 50.000 din iu uslužben ci KLO Hrastnik 40.000 din, apnenica Hrastnik 10.000 din. V Zagorju so uslužbenci KLO ln člani mestnega komiteja vpisali 45.000 dinarjev, ostala gospodarska podjetja pa 55.000 din. Rudarji rudnika Zagorje so vpisali 400.000 din, »Beton« Zagorje 42.700 din. Od krajevnih ljudskih odborov na vasi pa je po zadnjih poročilih najboljši KLO Dol pri Hrastniku, ki je vpisal 20.000 din kar je velika’ zasluga hrastniških aktivi slov. Iz sektorja Radeče nam javljajo, da so šele v zadnjih dneh pristopili k vpisu ljudskega posojila, zaradi tega še ne moremo poročati, kako je s potekom vpisa. Prepričani pa smo, da tudi radeški sektor n ebo zaostajal za drugimj kraji našega okraja. Za vpis drugega ljudskega posojila vlada veliko zanimanje in se v vseh podjetjih, ustanovah itd. vršijo sestanki za vpis posojila. Novo posojilo bo velik pripomoček za izpolnitev prve Titove petletke, ki jo bomo izvršili z lastnimi silami. Vsota vseh dosedaj vpisanih obvez znaša 4.275.000 din. Vpis drugega ljudskega posojila Po kasneje dobljenih informacijah smo izvedeli, .da je kolektiv separacije rudnika Trbovlje vpisal že 204.000 din ljudskega posojila in ne 73.000 din, kot smo poročali v zadnji številki. Vpisana vsota se je v zadnjih dneh še zvišala, saj so v tem obratu delavci, ki so vpisali po 5000 din posojila in sicer tova_ riši: Stole Jože, Ceč ln Plaznik, tov. Slendler Lado pa 4000 din. Dne 12. t. m. so bili na rudniku Trbovlje proglašeni udarniki. Teh herojev dela, ki so dobili ta časten naslov, je bilo 209. — Novih udarnikov je 55, nadalje eden štirinajstkratni, trije 13 kratni, trije 12 kratni, sedem 11-kratni, dva 10 kratna trinajst 9 krat-nih, dvanajst 8 kratnih, tri in dvajset 5 kratnih, štirinajst 4 kratnih, sedem in dvajset 3 kratnih In štiri in dvajset 2 kratnih udarnikov. Udarniki so se proglasili na posameznih obratih rudnika. Zahodni ob- rat je razglasil 138, vzhodni 27, Dobrna . Neža 13, separacija 14, rudniški konzum 1, zunanji obrat 9, stroj, ni obrat 3 in opekarna 4 udarnike. Na vseh obratih je proglasitev udarnikov potekala na slovesen način s primerno kratko zabavo. Razglasitev novih udarnikov je ponoven dokaz, da trboveljski rudarji Z delom in častnim izvrševanjem planskih nalog odgovarjajo vsem Morsa-birojevskim obrekovalcem. Potek produkcije premoga rudnika Trbovlje v mesecu juliju Izpolnitev proizvodnega plana na rudniku Trbovlje poteka v mesecu juliju doslej zadovoljivo. Do ponedeljka 17. t. m. je bil operativni plan dosežen s 100,3%, osnovni plan pa s 102,2%. Najvišjo dnevno produkcijo je dosegel rudnik Trbovlje v tem me seču 13. julija, ko je presegel operativni plan za 12,5%. osnovni plan pa za 14,4%. Naši požrtvovalni brigadirji in drugi rudarji ter ostali prostovoljci so tudi v tem mesecu nako- pala obe prosti nedelji 9. in 16. julija 142 vagonov pr(emoga. Odkopna storitev se je V prime« z mesecem junijem dvignila do 17. t. m. za 6 točk, razveseljiv pojav je nadalje znižanje neopravičenih izostankov. ki so padli v zadnjem času od 0,6 in 0,5% na 0,3%. Delovni kolektiv rudnika Trbovl-je bo storil vse. da tudi v tem mesecu zaključi svojo proizvodno nalogo častno. Ur s skupnim delom v zadrugi več prispeva, naj tudi več prejme IZJAVA Preklicujem in obžalujem Izjave, ki sem jih dajala ostalim delavcem o tovarišu Lenarčiču Ivanu, da je nosil delovne čevlje v hribe. — Štempihar Angela s. r., delavka na zunanjem obratu rudai lik a Trbovlje. PREKLIC Leslčar Angela, stanujoča Trbovlje-Loke štev. 71, preklicujem vse neresnične vesli, ki sem jih govorila o Bušič Jožefi, ter se ji zalival ju jem, da je odstopila od tožbe. PREKLIC Razveljavljam sindikalno knjižico štev. 207985 na ime Pelko Silvester, Trbovlje-Loke štev. 511. . Načelo velja: kdor skupnosti več da, ta od skupnosti tudi več prejme. Tega načela se bodo letos posluževale KDZ; tisti, ki je vložil več truda v delo skupnosti, temu bo zadruga tudi več nudila. Vsem delavnim članom v' KDZ se bo žito delilo po delovnih dneh, kar je edino pravilno. Ce mora v zadrugi eden delati za dva, naj tudi za dva jč. Komisija, sestavljena na OLO, mora ugotoviti pri vsaki posamezni zadrugi, če so hektarski donosi pravilno planirani. Komisija nadalje, določi zadrugi odstotek tržnega presežka; razpon znaša 70—90*/», z ostalim pa zadruga prosto razpolaga. Ce je zadruga finančno šibka, sme del tržnega presežka prodati na prostem trgu. Zadrugi, ki zaradi malomarnosti ni dosegla pravilno planiranega hektarskega donosa, komisija ne more znižati planiranega donosa, Ce je zadruga zemljo pravilno obdelala in v pravem času podvzela vse agrotehnične ukrepe, a je suša pridelek delno uničila, se ji upošteva realiziran hektarski donos. V tem primeru sme komisija predlagati IOLO znižanje oddaje državi. Se pred delitvijo žita na delovne dni' se izloči žito za obratni semenski sklad, obratni sklad, živinske krme, rezervni semenski sklad in rezervni , — _ sklad za prehrano. Nadalje se določi pravijo in si izboljšajo svoj standard vsota za delanezmožne in so brez denarja, prav tako se določi delež za otroke in za one, ki niso člani zadruge in sicer knjigovodje. Za otroke delanezmožnih določi zadruga 175 do 200 kg belih žit. Vsa ostala količina žita se deli na delovne dni, kjer se upošteva plan delovnih dni, ki jih mora vsak delovni zadružnik opraviti. Pri delitvi se bodo upoštevale tudi previsoke ohišnice pri onih, ki imajo nad 0,40 do 0,5 ha orne zemlje. Zadružniku, ki mora opraviti 150 delovnih dni, a jih je opravil samo 120, pripada na delovni dan 1,20 kg žita ter prejme 120X 1,20 = 144 kg žito. Ker je zadružnik opravil samo 120 dtrti in dosegel plan 80”/», se mu od njegove zajamčene preskrbe odtegne 20 °/i, tako da dobi namesto 144 kg samo 115,2 kg žita. Ako pa zadružnik opravi delovnih dni preko plana, dobi žita za vse storjene dni. Ce opravi 'zadružnik letno 400 delovnih dni, dobi za vse delovne dni 400X 1,2 = 480 kg žita za celo leto. Zadruga deli zadružnikom žito takoj po mlačvi, a ne za celo leto, marveč samo 50*/. akontacijo. Na enak način kot žito se delijo tudi vsi ostali pridelki. V kolikor se posamezni zadružniki niso pobrigali za dosego plana, lahko to v drugi polovici leta po- stnuia Kolektiv trboveljske gimnazije najboljši v Sloveniji Minister za prosveto LRS Regent je 1. julija sprejel najboljše Višješolce Iz vseh gimnazij in strokov, nih šol Slovenije in najboljše pedagoške delavce v prosvetnih ustanovah. Po svojem pozdravnem govoru, v katerem je nakazal naloge dijakov v današnji stvarnosti in naloge šole pri vzgoji socialističnega človeka, je če. stital dijakom in prosvetnim delavcem za uspehe, Ki so jih dosegli pri svojem delu ter nagradil najboljše dijake in prosvetne delavce. Nagrado za najboljši gimnazijski kolektiv v znesku 89.000 din sta prejeli trboveljska in kranjska gimnazija. Visoko priznanje, ki ga je dobila trboveljska gimnazija za strokovno in pedagoško delo v preteklem šolskem letu, gre predvsem prizadevanju pro. fesorskega zbora za dvig kvalitete znanja gimnazijske mladine, ki jo je profesorski zbor dosegel kljub objek. tivnim težkočam. Delo trboveljske gimnazije je bilo V preteklem šolskem letu združeno z velikimi objektivnimi težavami. V jesenskih mesecih, ko so učenci najbolj dojemljivi, je bil pouk le vsak drugi dan, ker je manjkalo 9 učnih moči. Zaradi tega je bilo treba med letom združiti oddelke, kar je uspešno delo v številčno premočnih razredih zelo otežkočalo. Pomanjkanje zvezkov, knjig in drugih šolskih potrebščin je močno vplivalo na šolsko delo. Vedno hujši pa postaja problem šolskih prostorov. Sedanje šolsko poslopje, ki je bile zgrajeno za 4 razredno meščansko šolo, ne ustreza potrebam popolne gimna. kije, ki bo imela v prihodnjem letu •18 razredov. Poslopje pa ne služi le redni gimnaziji, tu ima prostore tudi oficirska gimnazija, šola za trgovske Učence, razni seminarji in tečaji. Do. slej je trpela gimnazija v najemu tri učilnice pri 'glasbeni šoli in tri učilince v II. osnovni šoli. Ta razkosano3t šol. duh prostorov povzroča velike motnje pri vzdrževanju discipline in pri uporabi učil. Pri vsem tem pa manjka p/eda val niča za fiziko in kemijo, pev. ška soba, risalnica in kabineti za učila in knjižnice. Zbornica, ki ima 28 m2 površine, je edini prostor za delo pro. svetnih delavcev, kjer prebijejo po 12 ur in več dnevno. Ta prostor pa je za 24 članski profesorski zbor pre. majhen. Zato je nujno potrebno, da se že to Jesen prične z že začeto prizidavo šolskih prostorov, ki je bila lansko pomlad ustavljena. Z nameravano prizidavo bi šola pridobila z relativno majhnimi stroški 10 učilnic. Prepri. čani smo, da bo ta problem prihodnje loto rešen, ker kaže naša ljudska ob. last polno razumevanje za šolstvo, zlasti za popolno gimnazijo v Trbov. Jjah, ki nam jo je po brezuspešnih borbah naših rudarjev in delavcev s kapitalističnimi oblastniki dala šele uspešno izvedena družbena revolucija v narodno osvobodilni borbi. Pomen popolne gimnazije v Trbovljah je zato toliko večji, ker mora biti vir revolucionarne inteligence in najsposob. nejših borcev za izgradnjo socializma. Na zaključni slovesnosti 26. junija ■je ravnatelj tov. Turk Jože med drugim podal analizo uspehov v preteklem šolskem lelu. Ob koncu šolskega leta je bilo v 15 oddelkih 588 dijakov, v nižjih razredih 471, v višjih pa 117. Letos bodo drugič odšli trboveljski maturanti na univerzo in druge visoke šole. Pri izbiri poklicev so pravilno razumeli po. trebo po strokovnih kadrih v tehniki, zato se jih je izmed 17 odločilo 7 za rudarsko in kovinarsko visoko šolo. Tudi ostali se bodo vpisali na tiste fakultete, kjer je največje pomanjkanje strokovnih kadrov. Analiza uspehov je pokazala, da pri delu naših dijakov še ni tistega poleta, ki ga opažamo pri naših rudarjih in delavcih v industriji, vendar je celotni uspeh boljši, kot je bil v preteklem lelu. Zelo pa znižujejo odstotek uspeha učenci, ki so zaradi obveznega šolanja v nižji gimnaziji prišli v I. razred brez volje do učenja in le čakajo, da bodo tovariš dovršili 14. leto in s tem tudi šolsko obveznost. Pri teh učencih imajo mno. go krivde starši, ki se ne brigajo dovolj zanje in samo čakajo, da bo otrok šole prost in bodo s tem rešeni skrbi zanj. Teh staršev ni bilo na roditelj, skih zborih, ki jih je šola redno skli. cevala, ker bi se v sodelovanju med šolo in domom moglo marsikaj popraviti in izboljšati. Tu čaka še obširno delo naše prosvetne oblasti, množične organizacije in vse prosvetne delavce, da se ti nedostatki odpravijo, ker je današnja šola šola za vse. Učili nspiili jc bil v preteklem šolskem letu naslednji: V nižji gimnaziji je uspešno dovršilo razred 283 dijakov ali 60%, po. pravni izpit bo opravljalo 114 dijakov ali 23%, razreda ni dovršilo 74 dijakov ali 16%, V višji gimnaziji je uspešno dovršilo razred 79 dijakov ali 68%, popravni izpit ima 30 dijakov ali 27%, razreda ni dovršilo 7 dijakov ali 5%. Nižji tečajni izpit je opravljalo 69 dijakov, med temi so bili 3 odličnjaki oproščeni izpita: Čibej Marko, Grešak Milena in Poboljšaj Vika. Uspešno je opravilo izpit 08 dijakov ali 84%, ostali imajo popravni izpit iz enega predmeta. Višji tečajni izpit je opravljalo 14 dijakov, med katerimi je bila dijakinja Umek Anica kot odličnjakinja oproščena ustnega izpita. Uspešno je opravilo izpit 11 dijakov ali 79%, trije pa imajo popravni izpit iz 1 predmeta. Po uspehu v šoli in delu v mladinski organizaciji je bila najboljša dijakinja Umek Anica pohvaljena in nagrajena od ministra za prosveto LRS. 6 najboljših nižješolcev: Čibej Marko, Poboljšaj Vika, Zičkar Berta, gribar Ivan, Pangeršič Rafael in Pušnik Vinko je bilo sprejetih pri predsedniku OLO, kjer so bili nagrajeni in pogoščeni, ostalih 21 odličnjakov pa je šola na. gradila s knjižnimi nagradami. Pet najboljših dijakov iz višjih razredov se je udeležilo republiškega tekmova. nja matematikov v Ljubljani, kjer so se najbolje izkazali; dijak Grošelj Mar. jan je dosegel prvo mesto in prejel lepo nagrado od CK LMS in ministrstva za prosveto. Mladinski in pionirski pevski zbor sta sodelovala pri raznih javnih proslavah, ob koncu šolskega leta pa sta priredila koncert pesmi iz dobe narod, nega prebujenja. Na javnem fizkultur. nem nastopu 18. maja je sodelovalo nad 500 dijakov. V okviru LMS je mladina priredila 4 samostojne akademije, udejstvovala se je tudi v literarnem in dramatskem delu, pri šahovskem krožku, v krožkih ljudske tehnike, modelarskem, radioamaterskem, fizikalnem In kemičnem, pa v raznih športnih področjih, nekateri celo s tako vnemo, da je trpelo redno šolsko delo. Posebno agilnost je pokazala mladina pri kolektivnem varčevanju; ob koncu leta so izkazali v hranilni knjižici blizu 60.000 din Uspešni so bili tudi' pri zbiranju starega papirja, kjer se je najbolj izkazal 5. razred: skupno so nabrali nad 700 kg papirja, pionirji pa so nabrali nad 50 kg zdravilnih zelišč. Ob koncu je treba poudariti veliko skrb ljudske oblasti za zdravje šolske mladine; blizu 400 dijakov je prejemalo dnevno mlečno južino brezplačno, 160 dijakov pa je dnevno dobivalo kosilo v šolski kuhinji, socialno šibki brezplačno, ostali pa po nizki ceni. Država je skrbela za socialno šibke diajke tudi s tem, da je bilo mesečno razdeljeno 25.000 din podpor za vzdr. ževanje v dijaškem domu in za šolske potrebščine. Kmetje, preskrbite si dobro seme Ves trud je zaman, zastonj vse gnojenje in pletev, ako ni v posejanem semenu vseh onih snovi, ki dajejo izenačene in bujne posevke ter bogato žetev. Setev dobrega semena je eden izmed poglavitnih pogojev za dvig hektarskega donosa, saj dobro seme žitaric zviša pridelek za 15 do 35"/«, pri krompirju pa celo 25 do 65 ‘/o, včasih pa še celo več. To niso zgolj domnevanja, marveč izkušnje pravijo, da je treba seme žitaric vsaj vsakih šest, krompir pa vsako tretje ali četrto leto izmenjati. Dobro seme st pridobimo lahko na več načinov in sicer z izmenjavo kvalitetnega semena, ki ga zamenjujejo vsako leto naše KDZ, ali pa da sami odbiramo na polju boljše in zdrave rastline za seme. Predvsem bi prišlo to v poštev pri krompirju, ki je najbolj podvržen izroditvi in raznim drugim boleznim. Na drugi strani pa je nemogoče vso seme krompirja zamenjati. Zato je potrebno, da si kmet pomaga sam in sicer na ta način, da na njivi, ko je krompir v najbujnejši vegetaciji, zakoliči vse bolne, slabo razvite in zakrnele grme, ki jih potem predčasno izkoplje, da se ne pomešajo z zdravim krompirjem. To se pravi, da naredimo negativno odbiro krompirja. V primerih pa, da je teh bolnih in slabo razvitih grmov le preveč, tedaj napravimo pozitivno odbiro krompirja in sicer tako, da zakoličimo vse bujno rastoče in zdrave grme, ki jih potem posebej izkopljemo in hranimo za seme, kajti le tako bo naš kmet prišel hitreje do boljšega semena. Vsekakor pa drži, da ako je posevek krompirja le preveč izrojen in bolan, je treba seme izmenjati. Zaradi tega pazite, kmetje! Vaša KZ že sedaj zbira naročila za zamenjavo semenskega krompirja in pšenice, zato pohitite, da boste tudi vi zamenjali letos slabo seme in prišli tako do boljšega. Poleg zgoraj navedenega je preskrba semenskega krompirja odvisna tudi od samoiniciativnosti posameznih kmetov, ki lahko na bazi medsebojnega zamenjavanja med kmeti izmenjajo slabo seme. Tako boste dvignili hektarski donos, pomagali samemu sebi in skupnosti ter s tem pomagali graditi socializem. Letovanje trboveljskih pionirjev v Gornjem gradu 4. VII. t. 1. smo pionirji iz Trbovelj odpotovali v počitniško kolonijo v Gornji grad. Z jutranjem vlakom smo se odpeljali proti Celju od tam pa po Savinjski dolini do Šmartnega ob Paki. Tu nas je čakal kamion. Po enourni vožnji smo prispeli v Gornji grad, nekdaj center osvobojenega ozemlja gornje Savinjske doline. Naselili smo se v osnovni šoli. Imamo dve spalnici, jedilnico, bolniško sobo, kuhinjo in pisarno naše uprave. 2e pnvi. dan srno imeli zbor vseh pionirjev in pionirk. Naš odred nosi ime Lojzeta Hohkrauta. Odred je razdeljen na tri čete. Vodijo ih četni načelnik? s čelnimi vodiči. V koloniji živimo kot ena družina. Vsako jutro imamo zbor s pozdravom zastavi in s seznanitvijo dnevnega ni tekmujemo med četami in posamezniki. Pri večernem zboru ocenimo svoje dnevno delo in najboljša četa prejme pohvalo. Pohvale posameznih čet zapisujemo na diagram, ki visi na hodniku. Tu je tudi stenčas, zabojček za pošto in načrt našega dela. Našo kolonijo vodijo upravnik Su lin Matko, učitelj iz Zagorja, pedagoški vodja Zadobovšek Pavla, učiteljica jz Hrastnika in fizkultumi refe rent Kersnik Drago iz Zagorja. Njun pomagajo 4 vodiči. Za pehrano skrbi 'ekonom Dimeč Stefan iz Zidanega mosta. Cas v koloniji nam hitro poteka. Ob pol 7. uri vstanemo, nato imamo 10 minutno telovadbo, potem pospra-iVimo postelje, se umijemo, ob pol 8. .uri j« zbor, nato pa zajtrk. Po zajtr reda. V izvrševanju nalog in discipii- ku gremo na izlet ali pa na telovadi- šče, kjer se igramo najrazličnejše igr«. Po dopoldanski malici se kopljemo in sončimo. Obiksali smo tudi že partizanske grobove pri Radmirju. Ob gnobu je tovarišica Zadobovškova spre govorila nekaj besed, dve deklici ste deklamirali, nato pa smo vsi zapeli žalostinko. Ob teh grobovih smo se spomnili tudi ostalih tovarišev, katerih trupla so raztresena pio Savinjskih gozdovih in ki so darovali življenje za našo srečno bodočnost. Obiskal nas je tudi načelnik okrajnega pionirskega štaba v Šoštanju, tovariš Kremžar Franc. Pripravili smo tudi taborni ogenj, vendar nam nagaja slabo vreme, da ga ne moremo zažgati. Mnogo bi vam mogla še pisati e našem življenju, vendar naj bo to dovolj. Vedite vsi, da nas vedno in povsofi spremlja pesem, veselih ia razigranih lic se vračamo iz izletov, kjer vidimo in slišimo mnogo poučnega in za nas nujno potrebnega.. Pionirka Vrtačnik M. Trboveljska počitniška kolonija v Brežicah V Brežicah so na oddihu naši otroci iz revirjev. Vseh je 71. Nckuj jih je prišlo 6., drugi pa že 4. julija. Stanu-ejjo v lepo urejenem Dijaškem domu. Pod dobrim upravnim vodstvom so si svoj dom kar prijetno uredili. Formirali so odred in mu dali naslov »Kajuhov odred«. Odred so razde-lii na štiri čete. Čete med seboj tekmujejo. Uspeh tekmovanja je razviden tudi iz tekmovalne tabele. N a j. boljša četa dobi prehodno zastavo, ki se podeljuje vsak dan. Vsaka četa ima tudi svoj častni stenčas. Pa še od rednega imajo, kjer so najboljši dopisi vsake čete. Takšno kolektivno življenje je našim pionirjem res všeč. Skoraj vsak pionir nosi kako odgovornost in s ponosom vrši svojo pionirsko dolžnost, Pinirji so s svojimi voditelji zudo. voljni. Hrano Imajo zelo Izdatno. P« kosilu spe vsak dan dve uri Za razvedrilo skrbi harm omikaš. Pripravili bodo tudi zaključno prireditev. Iz teh vrstic vidimo, kako skrbi naša Titova Jugoslavija za svoje pionirje. K. S. Čuvajmo planinsko floro! Marsikdo se še vedno vprašuje zar kaj spremlja našega planinca geslo: »Čuvajmo planinsko floro!« — Zakaj ni dovoljeno trgati i>lan.in«kega cvetja, saj vendar prihodnje leto zopet zraste in zopet cvete? Zakaj ne bi šopek teh cvetlic krasil naše stanovanje? — Ne, to je popolnoma zgrešeno mišljenje! Ni še prodrl v vsako človeško srce čut za občudovanje naravnih lepot, ki spremljajo slehernega našega planin, ca, ki zavzet gleda prekrasne planinske cvetice po skalnatih pobočjih naših gorš Tudi naša ljudska oblaat je po tem vprašanju že teta 1947. napravila potrebne pravne ukrepe, da prepreči ali vsaj zavre uničevanje tc«$a redkega cvetja, ki je postajalo iz leta v leto vse večj?e, vendar tudi ta zakoniti ukrep žal ni dosegel svojega na. mena. Se vedno so dogaja, da se kljub opominu trga in nabira planinska flora, pozneje pa odvrže, ker nima prijetnega vonja in kmalu oveni, a je vendar tako lepa. S trganjem cvetja pa ga uničimo za vselej, ker hkrati izr ujemo tudi korenine cvetlice in tako onemogočimo nadaljnjo rast tej lepoti naših planin. Pomislimo vendar, kaho bi izglodale naše planine iin gore po enem ali dveh letih, če bi bilo dovoljeno uničevati redko planinsko floro! Postale bi dolgočasne, neprivlačne, brez vsakega r«v. 1 jen ja Skratka, bile bi nam tuje, ne bi nudile več razvedrila našemu delovnemu človeku po trudapolnem delu, Kaj si misli človek, ki se šteje za planinca, v nahrbtnku pa nosi 1000 zaščitenih narcis? — Tak primer lahkomiselnega in brezvestnega ravnanja se je dogodil 21. maja t. 1. pri Sv. Križu nad Jesenicami, Mala skupina, ki je odpotovala pod vodstvom starega planinca, (Dalje na 4. strani). Fižkultura in Spori SŠD (irafiear (Zagreb) : S SB Bratstvo (Hrastnik) 3:0 (2:0) V nedeljo 16. t. m. se je odigrala prijateljska nogometna tekma med SSD Graličarjem iz Zagreba in SSD Bratstvo Hrastnik in se končala z zmago SSD Bratstva 3:0 (2:0). V prvem polčasu je prevladovalo na terenu domače moštvo ter doseglo dva gola in to po Gorniku ln Kumlancu. Gostje so se odlikovali po tehničnem znanju ter so večkrat ogrožali domača vrata, toda odlični vratar domačinov je preprečil vsak poizkus gostov, da bi rezultat zniža” V drugem polčasu je bila Igra v glavnem med obema moštvoma na isti višini, ter so gostje v začetku vložili vse sile, da bi igro popravili sebi v prid, vendar jim Je odlična ožja obramba domačinov z vratarjem na čelu to preprečila. V 34. minuti drugega polčasa je bil po Jelencu postavljen končni rezultat tekme na 3:0. Pri gostih se Je odlikovala ožja obramba z vratarjem ter leva zveza. Pri domačih so se vsi igralci izkazali kot zelo požrtvovalni, zlasti Groznik, Tramšek, Kumlanc, Jelenc, medtem ko je bil najboljši vratar Stucman. V predtekmi je SSD Bratstvo II. izgubilo tekmo proti SSD CRD Trbovlje z rezultatom 5:0. Cisti dobiček je SSD Bratstvo dalo za novo ljudsko posojilo. G. K, Rudar (Trbovlje) : Šibenik (Šibenik) 3:1 PRVENSTVENO TEKMOVANJE SINDIKALNIH NOGOMETNIH AKTIVOV Dvomesečno tekmovanje sindikalnih nogometnih aktivov na področju OS Trbovlje, ki je trajalo od meseca maja do julija, je končano. Prineslo je ore-cej dobrih uspehov, ki jih je treba po pulariziratl, in slabe, ki jih moramo grajati. Naši sindikalni flzkulturni aktivi bodo morali v prihodnje polagati vsekakor večjo pažnjo in skrb uvajanju discipline ter izbiri kadrov in igralcev za prvenstvena tekmovanja. 2e v lanskem in letošnjem tekmovanju so nekateri fizkultumi aktivi mimo vseh načel ln direktiv in mimo sklepov sej referentov za flzkulturo postavljali v moštva igralce, ki so bili že verificirani pri matičnemu društvu ter so se in se še držijo parole: »Ce ni dovoljeno, da bi igral ta in ta, pa ne bomo igrali v tekmovanju!« Nasprotno pa imamo aktive, ki se vestno in natančno držijo načel in direktiv svojih višjih forumov ter sklepov sej referentov. Pohvaliti je treba fizkulturn i aktiva CRD Trbovlje in Dobma-Ncža Trbovlje, ki sta zasedla 7 tekmovanju prvi dve mesti. Obe moštvi sta zasedli častno mesto s svojo zavestjo in elanom. Aktiv Dobrna-Neža v Trbovljah razpolaga predvsem z mladimi silami in je uvrščen v našem okraju na drugo mesto. V prvi skupini je igral vseskozi najlepše in smiselno ter je bil v tej skupini nepremagan. Bil je nezasluženo poražen z rezultatom 5:1 v finalni tekmi s CRD Trbovlje. Krivdo je iskati delno v tem, da aktiv Dobrna-Neža ni stopil v finale s kompletno postavo. Sindikalnemu fizkulturnemu aktivu CRD Trbovlje, ki je postal prvak v našem okraju, priporočamo, da se v nadaljnjem razvoju in zastopanju našega okraja oprime dela z vso resnostjo. Vsi ostali aktivi naj stalno vadijo da bodo na novo tekmovanje, ki ga bo razpisal OS Trbovlje, pripravljeni Vse aktive opominjamo, da se morajo v novem tekmovanju, ki bo v kratkem razpisano, in to mladinsko kot moštveno, natančno držati danih navodil ln igrati v določenih terminih, da bo tekmovanje pravočasno zaključeno. Lestvica sindikalnih fizkuitumih ak tivov: Dobrna-Neža Trbovlje 1. S s n E « = 19: 0-10 Cementarna Trbovlje S 4 1 13:13— B Kisovec Zagorje 8 4 =2 1 10: 4-8 Papirnica Radeče 6 3 = 3 11:15- 4 Steklarna Hrastnik S 1 4 5:14- 2 Elektrarna Trbovlje 5 0 _ S 3:15- 0 CRd Trbovlje II. 7 grupa: 3 2 15: 2 = 12 K i. ind. in obrt Trbovlje 7 3 4 12 : 15 = 10 OLO Trbovlje Zunanji obrat 7 3 2 2 18:12= 8 Trbovlje Vzhodni obrat 7 3 1 3 14:12 = 7 Trbovlje Delavski teh-nikum Tr- 7 3 1 3 9: 8= 7 bovlje Beton 7 2 3 2 7: 7= 7 Trbovlje Kemična 7 2 1 4 8:15= 8 Hrastnik 7 — — 7 1:22= 0 Finalna tekma med CRD Trbovlje in Dobrna-Neža Trbovlje je bila odigrana z rezultatom 5:1 v korist CRD. V tekmovanju je bilo 7 tekem, ki so se štele 3:0 v korist moštvu, ki se je odzvalo tekmovanju. Mladinsko nogometno prvenstvo Slovenije Slovan : Rudar 1:0 Na Igrišču na Kodeljevem je včeraj domače moštvo zopet pripravilo preše, nečenje in z odlično igro porazilo vodečega v ligi — moštvo trboveljskega Rudarja. Ves čas Igre je bil Slovan v rahli terenski premoči. Gol je dosegel Dimic, sodil pa Fajon. KOLESARSKE DIRKE za prvenstvo Zasavja V nedeljo 16. julija je kolesarski klub Rudar Izvedel kolesarske dirke za prvenstvo Zasavja. — Poleg dirkačev iz Trbovelj in Zagorja so tekmovali tudi člani kolesarskega društva »Sava« iz Krškega Skupno je nastopilo 25 tekmovalcev. Kot prvi so startali pionirji na 36 km dolgi progi iz trga po cesti mimo postaje v Hrastnik, kjer so morali napraviti še pet krogov po cesti od gostilne Dimnik do gasil, doma in mimo poslopja okrajnega odbora. Proga je bila precej zahtevna in so morali tekmovalci pokazati vse svoje znanje. Za prvo mesto se je v zadnjih krogih razvila ostra borba med članoma Proletarca iz Zagorja, Božičem in Prosencem, kjer je zmaga) Božič v času 1:6.25, za dolžino kolesa pred Prosencem. Tretje mesto je dosegel Verdinek Jože Rudar Trbovlje, v času 1:11.25, četrti pa je bil Bevc Alojz, Rudar s časom 1:11.40. Zaradi okvare na kolesu je moral odstopiti član Rudarja Zibret, ki je bil resen kandidat za prvo mesto. Juniorjl so morali prevoziti šest krogov v dolžini 12 km. Vrstni red mladincev je sledeči: 1. Lozinšek Fr., Proletarec. 15 min. 30, 2. Dimc Jože, »Sava«, Krško, 15 min. 44, 3. Karlov-čec Alojz. Rudar, Trbovlje 16. min. 45. 2enske so se pomerile na 3 km dolgi progi In so sc razvrstile v naslednjem redu: 1. Kostrevc Milka, »Sava«, Kršiko 11.31 min 2. Bevc Draga, Rudar, Trbovlje 11.36 min. Zasavski vrhovi vas vabijo I Vsakemu delovnemu človeku je potreben oddih. Za dosego planskih nalog daje dnevno vse svoje sile. Utrujen se vrača iz službe domov, a z veseljem pride naslednji dan zopet na delo, ker ve, da mu naša socialistična država zagotavlja potreben oddih in počitek, ki mu poživi nove sile za nove napore. Planinsko društvo Trbovlje, v katerem je naše delavstvo množično zastopano, je nekak izvršni organ za pripravo in napravo zavetišč, ki naj bi nudila po vseh naših zasavskih vrheh udobno bivanje ln odpočitek slehernemu delovnemu človeku. Planinsko društvo se zaveda te svoje naloge v polni meri. Njegov odbor nenehno premišljuje in snuje, kako bi napravil svoji dve gorski postojanki na Kumu ln Mrzlici še udobnejši ln prijetnejši za oddih. Letos sl je poleg drugega zadal nalogo, da premarkira vsa dohodna pota na naše hribe in z njimi omogoči tujcem obisk naših zasavskih vrhov, ki so zlasti v teh mesecih tako prikupni. Na poslopju železniške postaje v Trbovljah je društvo namestilo lep, velik zemljevid Zasavja, ki naj služi kot stalen vodnik po naših lepih domačih planinah, — pota na naše hribe pa je označilo s številnimi markacijami. Te bele pikice v rdečem krogu domačinom sicer niso potrebne, važne so pa za tujce, da jih varno pripeljejo na vsak poljuben vrh. Planinsko društvo Trbovlje prosi vse obiskovalce naših gor, da te naprave čuvajo ln še spopolnjujejo. Nakup tablic, barv Ud. stane denarja, poleg tega naj se pa vsak zaveda, da vsi ti pripomočki služijo javnosti in so tudi njena last. Vsak obiskovalec naših hribov, vsak planinec naj javi vse nedostatke, ki jih ugotovi, oskrbniku planinske koče ali pa neposredno planinskemu društvu Trbovlje, ki bo skušalo vse opažene pomanjkljivosti takoj odpraviti. Nimajo pa te markacije samo tega pomena, marveč služijo še v neko drugo svrho, t. j. da opominjajo vse nedisciplinirane izletnike, kod vodi prae vilna pot. Saj je znano, da jo nekateri kaj radi udarijo kar po travnikih in njivah, ne glede na to, da povzročijo s tem okoliškim kmetom veliko škodo. V naši državi sta delavec in kmet eno in isto: vzajemno si morata pomagati) Cim tesnejše bo to sodelovanje, tem prisrčnejši bodo naši medsebojni odnosi. In tega je treba! Kadar greste v večjih skupinah v hribe, pomislite, da so naše planine last vseh in ne samo posameznikov, — na vseh potih v naše planine pa se vedite tako, kot se vede planinec in kulturni človek! Planinsko Jruštvo se bo trudilo oskrbeti vsem čim udobnejše bivanje na naših planinah, — Vi vsi pa kot solastniki, pomagajte društvu po svojih močeh in pridno obiskujte naše lepe planine! Markacijski odsek PD Trbovlje. Gostovanje Zabavnega gledališča iz Maribora v Trbovljah V soboto 15. julija zvečer je gostovalo Zabavno gledališče iz Maribora v Delavskem domu v Trbovljah. Ta »Veseli teater« sestavljajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. V pisanem sporedu z raznimi komičnimi nastopi, plesanj, baletom ter solospevi in dueti iz operet in oper so nastopili tovariš« in tovarišice: prof. Zlatko Zej, Janja Baukartova, Anka Černetova, Nino Uršič, Gregorin, Drago Zemljič ln Dušan Mevlja. Glasbene in pevske točke je spremljal ob kla- 3. Polc Vera, »Sava«, Krško 11.41 min. Dirke je opazovalo okrog 250 gledalcev, o katerih se pa mora reči, da niso bili ravno disciplinirani. Organizcaija dirk je bila dobra, le redit eljev je bilo premalo. Po končanem tekmovanju so bile razdeljene nagrade, nato pa se je razvila prosta zabava. ’ M. V. * 2 * 4 (Nadaljevanje « 3. strani) je kljub temu napravila velik planin, skl prekršek ln uničila precej zavarovanega cvetja. Razumljivo je, ga je posegla vmes ljudska milica, ki je predlagala prizadete v kaznovanje, kar je popolnoma pravilno. Glede na ta predlog je okrajni Izvršilni odbor v Trbovljah izrekel sledeče denarne kazni: 1. Krevelj Ivan, Gabrsko, ortrgal samo 1000 narcis — kaznovan z denarno kaznijo 2000 din; 2. Cizelj Juetina, Truovlje-Loke, odtr- gala 250 narcis, kaznovana s 600 din ■denarne kazni; 3. Valentinčič Marija, Trbovlje-Loke, odtrgala 300 »areis, kaznovana s 600 din denarne kazni; 4. Mol Metka, Trbovlje-Loke odtrgala 100 narcis, kaznovana s 300 din denarne kazni. Izrek teh kazni naj bo v strogo sva. rilo in opomin vsem obiskovalcem naših goril, ki s trganjem planinskega cvetja uničujejo edinstveno planinsko lepoto. Ti ukrepi so nujni proti vsem tistim, ki nočejo razumeti našega lepega in vzvišinega hotenja, da z vso skrbjo varujemo krasoto naših planin. Ne uničujmo planinskega svetja, okrasa naših goril, bodimo in postanimo vitezi do redkih, nežnih in tako lepih planinskih cvetilc, ki so nenadomestljivo bogastvo nas vseh Iz pisarne OILO Trbovlje. virju tov. prof. Anton Breznik. Največjo veselost in smeh je zbujal ta večer seveda konfereneier sporeda tovariš profesor Zlatko Zej, zlasti z zelo posrečenim prikazom zabavnih točk: Na planincah, Funtekov Lakomni pes, Jeftejeva prisega in Moj klobuk ima tri luknje. Drug poseben talent za »Veseli teater« je pokazaila ta večer tava. rišica Baukartova s svojim vedrim, sproščenim nastopom in lepim petjem, zlasti v ariji Straussovega »Netopirja«. Ugajali so seveda tudi vsi ostali izvajalci programa. Velika dvorana Delavskega doma je bila popolnoma razprodana in publika je mariborskim gostom hvaležno ploskala. Smeha je bilo ves večer dovolji. Trboveljčani So bili te prireditve ver seli. Razpored odhodov otrok v 11. in 111. izmeno počitniških kolonij 1. Odhod otrok v II. izmeno počit, niških kolonij: a) Gorenja vas: 24. VII. 1950 z vla. kom, ki odpelje iz Trbovelj ob 7,21 zj. b) Brežice: 24. VII. 1950 z vlakom, ki odpelje Iz Trbovelj ob 5,43 uri zj. c) Cerklje: 24. VII. 1950 z vlakom, ki odpelje Iz Trbovelj ob 5,43 uri zj. d) Gornji grad: 25. VII. 1950 z vlakom, ki odpelje iz Trbovelj ob 5,43 url zjutraj. 2. Odhod otrok v III. Izmeno počitniških kolonij: a) Gorenja vas: 13. VIII. 1950 z vlakom, ki odpelje iz Trbovelj ob 7.21 uri zjutraj. b) Brežice: 13. VIII. 1950 z vlakom, ki odpelje iz Trbovelj ob 5,43 zjutraj. c) Cerklje: 13. VIII. 1950 z vlakom, ki odpelje Iz Trbovelj ob 5,43 uri zj. Ne ozirajte se na razpored odhodov, ki jih objavlja »Ljudska pravica«, temveč se držite naših navodil. Poverjeništvo za prosveto pri OLO Trbovlje. KINEMATOGRAFI Kino »Trbovlje« predvaja nemški film »Atera Blum«. Predstava od sobote do ponedeljka. Naslednji teden v sredo in četrtek ameriški film »Njen obraz«. Kino »Triglav« Zagorje predvaja V petek 21., sobota 22., nedelja 23. in ponedeljek 24 julija ob 6. in 8. uri zvečer odličen ameriški film »Sirota iz Lowoda« (Jane Eyre). Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.