G RA D BEN I VESTN IH
G P  »TEHNIKA« -  G R A D N JA  6—12-ETAŽNEGA S T A N O V A N JSK E G A  B LO K A  N A  FERANTO VEM  VRTU O B  G R EG O R Č IČ EV I UL IC I V  LJUBLJANI
V S E B I N A
Sergej Bubnov, dipl. inž.: G radbeni vestn ik  v le tu  1965 217
Viktor Turnšek, dipl. inž.: Problem i vzdržljivosti cestišč 218 ' V. Turnšek: Problem s of roadw ay durability
Lojze Capuder: Gospodarska reform a v gradbeništvu
z vidika življenjske ravni gradbenih delavcev . . 226
Obvestilo Jugoslovanskega kom iteja za visoke pregrade 225
D. R .: Iz glasil naših kolektivov ....................................228
G radbeni center Slovenije
Dragaš Kalafatovič, dipl. inž.: O rganizacija g radnje po
verižnem sistem u . .............................................................231
Inform acije Zavoda za raziskavo m ateria la
in konstrukcij v L jub ljan i
M arjan  Orel, dipl. inž.: K valiteta apna iz dom ačih apne­
nic v letih 1962—1964   233
In memoriam A lbert S tarčič in inž. Filip Kolenc
O dgovorn i u re d n ik :  S ergej B ubnov , d ip l. inž.
U red n išk i odbor: Ja n k o  B leiw eis, d ip l. inž., L o jze  B len k u š, d ip l. inž. L ojze  C apuder, V lad im ir Čadež, d ip l. inž., prof. 
Bogo F a tu r , M a rja n  F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav  Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , d ip l. inž., M aks M egušar, dipl. 
inž., Bogdan M elih a r, M irko M ežnar, d ip l. inž., Bogo P ečan , B oris P ip a n , d ip l. inž., M a rja n  P re z e lj , d ip l. inž., D ragan
Raič, F ra n c  R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž.
R ev ijo  izd a ja  Z veza  g ra d b e n ih  in ž e n ir je v  in  te h n ik o v  za S lovenijo , L ju b lja n a , E rjav čev a  15, te le fo n  2 31 58. T ek. ra č u n  pri 
N aro d n i b an k i 503-608-109. T isk a  t isk a rn a  »T oneta Tom šiča« v  L ju b ljan i. R e v ija  izh a ja  m esečno. L e tn a  n a ro č n in a  za nečlane
15.000 d in a r je v . U red n iš tv o  in u p ra v a  L ju b lja n a , E rjav čev a  15.
GRADBENI VESTNIK
G LA S I LO  Z V E Z E  G R A D B E N I H  IN Ž E N I R J E V  IN T E H N I K O V
SR SLOVENIJE
LETO X I V
Revijo izdaja:
Zveza gradbenih  inženirjev in tehnikov SR Slovenije v L jub ljan i
Odgovorni urednik : 
Sergej B u b n o v  dipl. inž.
U redniški odbor:
Janko  Bleiweis dipl. inž., Lojze B lenkuš dipl. inž., Lojze Capuder, V ladim ir Čadež 
dipl. inž., prof. Bogo F atur, M arjan F erjan  dipl. inž., arh. Vekoslav Jakopič, Hugo 
K eržan dipl. inž., M aks M egušar dipl. inž., Bogdan M elihar, Mirko M ežnar inž., Bogo 
Pečan, Boris P ipan inž., M arjan P rezelj inž., D ragan Raič, F ranc R upret, Mirko
Šlajm er inž., V lado Šram el inž.
T iska:
T iskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljani
L j u b l j a n a
K A Z A L O
S tra n
Čl a n k i  i n  š t u d i j e
A m braseys N.:
Poročilo o potresu v  S k o p j u ............................  1
Bubnov Sergej:
Seizmična m ikrorajonizacija in potresne obre­
m enitve z g r a d b ............................................................ 117
Bubnov Sergej:
Zasedanje delovne skupine UNESCO za po­
tresno varno g r a d n jo .................................................. 169
C apuder Lojze:
Gospodarska reform a v  gradbeništvu z v id ika 
življenjske ravni g radbenih  delavcev . . . 226
Cačovič Franc:
O problem atiki opečnih zgradb z ozirom na 
p o t r e s e .......................................................................  58
Cačovič F ranc:
U poraba digitalnega elektronskega raču n al­
nika p ri reševanju  statičnih, dinam ičnih in  n a ­
petostnih problem ov s področja gradbeništva 201
F erjan  M arjan:
Ob uvedbi m ešanih c e m e n t o v ......................... 149
G aspari M arjan:
Pogoji za m inim alno kvaliteto  zaključnih  del 155
H eym an Jacques:
P lastostatika jeklenih  k o n s t r u k c i j .....................73
Jenko Franc:
S talna ojezeritev Cerkniškega jezera . . . .  198 
K eržan Hugo:
Ob 20. obletnici pod je tja  »Gradis« L ju b ljan a  197 
K uhelj A nton:
P otresi in  s t a v b e ...................................................49
L apajne Svetko:
K ritični pogledi n a  dim enzioniranje betona v 
tisni enih in  upogibanih delih  konstrukcij . . 21
L apajne Svetko:
Nekaj prijem ov iz p rakse  sta tika  — k onstruk ­
to rja  ............................................................................132
Legiša Dušan:
M odelna preiskava kopališča S latina v O patiji 82 
Levstek Jože:
Seizmomagnetni efek t in  m ožnost napovedo­
v an ja  p o t r e s o v ........................................................ 27
M ortensen M.:
P rednapeta jeklena žerjavna proga . . . .  165
Prelog Ervin:
Stenasto skeletne konstrukcije  p ri po tresn i 
o b re m e n itv i ............................................................ 97, 187
S tarič  Jože:
Razpokanje betona v arm iran ih  elem entih . . 30
Treppo Lenard:
Industrializacija stanovanjske izgradnje . . 8
T urk  S rdan:
Poenostavitev raču n a  poševne arm atu re  in 
strem en p ri arm iran ih  betonskih nosilcih . . 104
T urnšek  Viktor:
Problem i vzdržljivosti c e s t i š č ..........................218
Vasle Branko:
S tra n
Tehnični in  ekonom ski pogoji razvoja finaliza­
cije .................................................................................177
Vedlin Boris:
Jek lena konstrukcija športne hale Tivoli — 
prva velika konstrukcija s to rn im i spoji p ri 
n a s .................................................................................124
IZ GLASIL NAŠIH KOLEKTIVOV
D. R.:
Vesti iz kolektivov gradbenih podjetij 16, 35
D. R.:
Poročila iz glasil naših kolektivov . . . .  228 
A. O.:
Razstava stanovanj in  opreme p ri SGP »Kon­
struktor« ..................................................................192
GOSPODARSKO — PRAVNA VPRAŠANJA
Raič Dragan:
Predlog novega tem eljnega zakona o graditvi 
investicijskih o b j e k t o v ............................................. 136
D. R.:
Zakon o tehničnih u k r e p i h ................................... 140
D. R.:
Začasna prepoved gradnje adm inistra tivn ih  in 
upravnih  z g r a d b ............................................................ 141
D. R.:
U skladitev tem eljnega zakona o grad itv i inve­
sticijskih objektov z u s t a v o .....................................38
MNENJA IN K RITIKA
Bajželj F rance:
G radnja hidrocentrale T r n o v o ......................... 205
VESTI IZ ZGIT IN NJENIH ORGANIZACIJ
Š iljak  H asan:
O vlogi in  m estu  organizacij ZG IT v nasled­
njem  razdobju  našega r a z v o j a ..............................206
M. V.:
P lenum  zveze gradbenih inženirjev in  tehni­
kov Slovenije v M ariboru 6. in  7. novem bra 
1965   209
M. V.:
Na ekskurziji v  Sovjetski z v e z i ................................89
IN MEMORIAM
B. F.:
In  m em oriam  inž. L judevit S kaberne .
G span Ju lij — R avbar Edvard:
In  m em oriam  Carm en Jež-G ala
Prezelj M arjan :
U m rl je  Le Corbusier
90
193
180
V ard jan  Velimir:
P rak tičn i prim er m ikrolokacijske štud ije za 
tovarno s i p o r e k s a ................................................... 85
Inž. M. M.:
In  m em oriam  A lbert S tarčič in  inž. F ilip Ko­
lenc 3. s tran  ovitka št. 12
Stran S tra n
VESTI
Prezelj M arjan:
F lu o r-naravn i sestavni del v o d e .........................172
U stanovitev Evropske komisije za gradnjo na po­
tresn ih  p o d r o č j ih .............................................  216
Obvestilo Jugoslovanskega narodnega kom iteja za 
visoke p regrade .................................................................225
Sem inar o g radnji na potresnih področjih . . .  18
A bsolventska ekskurzija gradbenikov po Jugosla­
viji in  G r č i j i ........................................................114, 143
Tudi v  tehniki naša b e s e d a ............................................144
P o p r a v e k ..................................................................176, 191
ovitek številke 6-7
IZ STROKOVNE LITERATURE 
Kavčič Janko:
Recenzija knjige Im re Biczok, Concrete Cor­
rosion and Concrete P ro te c t io n ......................... 172
Škulj Saša:
Recenzija knjige »Gradnja z velikim i penali« 194
INFORM ACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO 
MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI
Problem atika oblaganja fasad z m arm ornim i plo­
ščam i (Škerlep Fedor), 1-4, za stran jo  . . .  20
Fuge v betonskih  cestiščih (Hlebce Jože), 1-4, za 
s t r a n j o ....................................................................................... 40
Raziskovanje fine stru k tu re  m ateriala z žarki -X  
(L. A. J.), 1 - 4 , .............................................. za stran jo  68
A kustična ured itev  studiov
R adia K oper (Vendram in Dušan), 1-4, za stranjo  92
nadaljevanje 1 - 4 , .........................................za stran jo  116
P roblem atika zam akanja ob napuščih s treh  (Šker­
lep Fedor), 1 - 4 , .............................................. za stran jo  144
Petrografske in  m ehanske lastnosti okrasnih  kam ­
nin  v  S loveniji (A. G rim šičar — V. Ocepek), 1-4, 
za s t r a n j o ................................................................................ 176
N adaljevanje 1 - 4 , ......................................... za stran jo  216
Betonske arm atu re  iz raztegnjene pločevine 1-4, 
za s t r a n j o ................................................................................ 196
K valiteta apna iz domačih apnenic v le tih  1962—
1964 (Orel M arjan), 1 - 4 , ......................... za stranjo  232
GRADBENI CENTER SLOVENIJE
Posvetovanje o industrializaciji stanovanjske g ra­
ditve v SR S l o v e n i j i ................................................... 19
K alkulacije v  industrijsk i g radnji stanovanj . . 39
Seznam pom em bnejših  JUS standardov za po­
dročje stanovanjske iz g ra d n je .......................................... 67
F. R.:
Simpozij o industrializaciji finaln ih  del pri 
g radn ji stanovanj in n a s e l i j .....................................91
Program  sim pozija o industrializaciji finaln ih  del 92
Seznam pom em bnejših  JUS standardov za področ­
je  g r a d b e n i š t v a ................................................................. 115
B. S. Popov:
Tehnični dosežki v g ra d b e n iš tv u .........................175
II. simpozij o ogrevanju in  prezračevanju  stano­
van j ......................................................................................195
Simpozij o organizaciji gradbenih  del (s p rogra­
m om  s i m p o z i j a ) .............................................................215
K alafatovič Dragaš:
O rganizacija gradnje po verižnem  sistem u . . 231
OBVESTILA VODOGRADBENEGA LABORATORIJA
V LJU BLJA N I
Racionalizacija eksperim entalnega določanja h i­
drav ličn ih  lastnosti tehnično g ladkih  vodovodnih 
c e v i ...................................................................................... - 17
Cevni zasun tipa H o w ell-B u n g e r.............................. 65
Določevanje krajevnih  h idrav ličn ih  izgub p ri od­
tek an ju  vode skozi p ravokotni kanalsk i razcep . 142
Zaklopke na pomičnih in  fiksn ih  jezovih . . . .  173
E sperim entalna potrditev teorije kritičnega prereza 213
SPOROČILA UREDNIŠTVA 
Bubnov Sergej:
G radbeni vestnik v le tu  1965 ..............................  217
IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIK U
A m braseys N.:
The Skopje earthquake of ju ly  26, 1963. A 
sum m ary r e p o r t ........................................................ 8
Bubnov S.:
Seism ic microzoning and seismic loadings of 
buildings ..................................................................124
Cačovič F.:
On problem s of brick m asonry buildings w ith  
respect to e a r th q u a k e .................................................... 64
Cačovič F.:
Use of the digital electronic com puters for 
solving static, dynam ic, and  stress problem s 
in  civil en g in ee rin g ....................................................... 204
F erjan  M.:
A bout the introduction of cements w ith  
a d m ix tu r e s ...................................................................... 155
G aspari M:
Conditions for the m inim al quality  of final 
w o r k s ........................................ 165
H eym an J.:
P lastostatics of steel s t r u c tu r e s ................................81
Jenko  F.:
Possible w ater stabilization of the Cerknica 
L a k e ................................................................................ 200
K uhelj A.:
E arthquakes and b u i l d i n g s ........................................ 57
L apajne S.:
C ritical view  on the dim ensioning of concrete 
in  compressed and bended steel construction 
m em bers ..................................................................  26
L apajne S.: ^
Some features from  practice of an  engineer- 
designer .........................................................................136
Legiša D.:
M odel test of the bath ing-estab lishm ent S la ti­
na in O p a t i j a ...............................................................85
Levstek J.:
Seism o-m agnetic effect and the possibility of
forecasting e a r th q u a k e s ..................................... 30
M ortensen M.:
P restressed steel crane t r a c k ..........................168
Prelog E.:
Skeleton wall s tructu res subjected to e a rth ­
quake lo a d in g ........................................................ 103, 191
Treppo S.:
Industrial dwelling co n s tru c tio n .......................15
T urk  S.:
Simplified computing of inclined reinforce­
m ent and stirrups for reinforced concrete 
b e a m s ....................................................................... 112
V ardjan V.:
P ractical exam ple of m icro-location study for 
siporex f a c t o r y ..............................................................89
Vasle B.:
Technical and economical conditions of the 
finishing w orks developm ent in dw elling con­
struction ...................................................................... 187
Vedlin B.:
Steel construction of the sport hall Tivoli in 
L jubljana — the firs t large construction w ith 
h igh-strenght bolts in our c o u n t ry ........................ 131
VESTNIH ŠT. 12 — LETO XIV — 1965
Gradbeni vestnik v letu 1965
S t o  š t e v i l k o  z a k l j u č u j e  G r a d b e n i  v e s t n i k  t r e t j e  
l e t o  r e d n e g a  i z h a j a n j a .  S  t e m  s e  j e  G r a d b e n i  v e s t ­
n i k  ž e  u v e l j a v i l  v  n a š i  s t r o k o v n i  j a v n o s t i  k o t  r e d n o  
s t r o k o v n o  g l a s i l o .  P r i  p o s a m e z n i h  š t e v i l k a h  v  l e t u  
1 9 6 5  s o  s i c e r  n a s t o p a l e  m a n j š e  z a k a s n i t v e  v  i z d a j i , 
p r e d v s e m  z a r a d i  p r e o b r e m e n j e n o s t i  t i s k a r n e ,  v  
z a d n j e m  č a s u  p a  t u d i  z a r a d i  p o m a n j k a n j a  p a p i r j a ,  
v e n d a r  j e  b i l  c e l o t n i  l e t n i  p l a n  i z d a j e  l e  d o s e ž e n  v  
p r e d v i d e n e m  r o k u .
Č e  p o g l e d a m o  n a z a j  n a  ž e  p r e t e k l o  l e t o  1 9 6 5 ,  
p o t e m  l a h k o  u g o t o v i m o  n a s l e d n j e  p o m e m b n e j š e  
o k o l i š č i n e ,  k i  s o  s p r e m l j a l e  i z d a j a n j e  G r a d b e n e g a  
v e s t n i k a  v  t e m  l e t u :
S t a n j e  g l e d e  p r i s p e v k o v  s e  v  l e t u  1 9 6 5  p r o t i  
1 9 6 4  n i  b i s t v e n o  s p r e m e n i l o .  Se v e d n o  s m o  i m e l i  
p r e m a l o  p r i s p e v k o v  i z  F A G G  i n  p r e m a l o  p o r o č i l  o 
n a š i h  g r a d b i š č i h ,  o  n a š i h  u s p e h i h  i n  n e u s p e h i h ,  o  
n a š i  t e k o č i  a k t u a l n i  p r o b l e m a t i k i .  G l e d e  s t r o k o v n i h  
č l a n k o v  j e  b i l o  š t e v i l o  p r i s p e v k o v  i z  F A G G  l e t o s  
c e l o  m a n j š e  k o t  v  p r e t e k l e m  l e t u .  P o m a g a t i  s m o  s i  
m o r a l i  s  č l a n k i  p r i z n a n i h  a v t o r j e v  i z  i n o z e m s t v a ,  
k i  s o  s v o j e  č l a n k e  n a m e n i l i  G r a d b e n e m u  v e s t n i k u ,  
k a r  j e  n e d v o m n o  d o k a z ,  d a  s i  j e  G r a d b e n i  v e s t n i k  
t u d i  v  i n o z e m s t v u  p r i d o b i l  d o l o č e n o  p r i z n a n j e .  P r e ­
s e n e t l j i v o  j e  p o m a n j k a n j e  p r i s p e v k o v  i z  o b m o č j a  
n a š e  c e s t o g r a d n j e ,  č e p r a v  s i  j e  u r e d n i š t v o  z e l o  p r i ­
z a d e v a l o ,  d a  b i  t a k š n e  p r i s p e v k e  d o b i l o  o d  n a š i h  
s t r o k o v n j a k o v  i n  i n s t i t u c i j ,  k i  d e l a j o  n a  p o d r o č j u  
c e s t o g r a d n j e .  P r e j e l o  j e  e n  s a m  č l a n e k .
P o  d r u g i  s t r a n i  s m o  i m e l i  s  t e g a  p o d r o č j a  n e k a j  
o r i g i n a l n i h  i n  k v a l i t e t n i h  č l a n k o v  a v t o r j e v  i z  d r u ­
g i h  r e p u b l i k ,  k i  s o  j i h  n a m e n i l i  G r a d b e n e m u  v e s t ­
n i k u .  K e r  p a  s m a t r a m o ,  d a  j e  G r a d b e n i  v e s t n i k  
n a m e n j e n  p r e d v s e m  s l o v e n s k i m  s t r o k o v n i m  a v t o r ­
j e m ,  s m o  t e  p r i s p e v k e  z a e n k r a t  o d k l o n i l i .  G l e d e  
p o r o č i l  z  g r a d b i š č  o  n a š i h  r e a l i z a c i j a h  i n  i z k u š n j a h  
n i s m o  v  l e t u  1 9 6 5  u s p e l i  i z b o l j š a t i  p o m a n j k l j i v e g a  
s t a n j a  p r e t e k l i h  l e t .  Se v e d n o  j e  t e h  p r i s p e v k o v  
o b č u t n o  p r e m a l o .  G l e d e  t e g a  j e  b i l o  s l i š a t i  n a  n e ­
k a t e r i h  b a z e n s k i h  s e s t a n k i h  g r a d b e n i k o v  c e l o  k r i ­
t i č n e  p r i p o m b e .  V e n d a r  s e  m o r a m o  z a v e d a t i ,  d a  t o  
s t a n j e  l a h k o  i z b o l j š a m o  e d i n o ,  č e  s a m i  p r i s p e v a m o  
v e č  č l a n k o v  s  t e g a  p o d r o č j a .  N e k a t e r i  n a š i  i z k u š e n i  
g r a d b e n i k i  o p e r a t i v c i  s o  m n e n j a ,  d a  n i s o  d o v o l j  
v e š č i  s t r o k o v n e g a  p i s a n j a  n a  n i v o j u ,  k i  b i  u s t r e z a l  
G r a d b e n e m u  v e s t n i k u .  Z a t o  p o n o v n o  s p o r o č a m o ,  d a  
b o m o  v  p r i m e r n i ,  č e  b o  t o  p o t r e b n o ,  p r i s p e v k e  v  
u r e d n i š t v u  v s e b i n s k o  i n  s l o v n i č n o  t a k o  o b d e l a l i ,  d a  
b o d o  p r i m e r n i  z a  o b j a v o .  V  l e t u  1 9 6 6  s i  ž e l i m o ,  d a  
b i  n a š i  g r a d b e n i k i  b r e z  o b o t a v l j a n j a  p o š i l j a l i  č i m -
v e č  p r i s p e v k o v  s  t e g a  p o d r o č j a  u r e d n i š t v u ,  p o  m o ž ­
n o s t i  s  p r i m e r n i m  s l i k o v n i m  m a t e r i a l o m .
M a t e r i a l n o  s t a n j e  G r a d b e n e g a  v e s t n i k a  s e  j e  v  
l e t u  1 9 6 5  p r e c e j  p o s l a b š a l o  p r o t i  l e t u  1 9 6 4 .  S k r č e n j e  
o b s e g a  g r a d b e n i h  d e l ,  z l a s t i  p o  u v e d b i  g o s p o d a r s k e  
r e f o r m e ,  s e  p o z n a  v  g r a d b e n i h  p o d j e t j i h ,  k i  s t r e m i j o  
z a  t e m ,  d a  č i m b o l j  z n i ž a j o  i z d a t k e .  Z a t o  j e  v  z a d ­
n j e m  č a s u  v p r a š a n j e  n a b i r a n j a  o g l a s o v  p o s t a l o  z e l o  
t e ž a v n o .  P o  d r u g i  s t r a n i  ž e  o d  j a n u a r j a  n a p r e j  n e ­
n e h n o  n a r a š č a j o  s t r o š k i  t i s k a r n e ,  p a p i r j a ,  e k s p e d i -  
t a .  D o t a c i j a  r e p u b l i š k e g a  s k l a d a  j e  v  l e t u  1 9 6 5  z n a ­
š a l a  l e  2 0  o d s t o t k o v ,  n a p o v e d u j e j o  p a  p o p o l n o  u s t a ­
v i t e v  d o t a c i j  s t r o k o v n e m u  t i s k u .
G l e d e  n a  t o  j e  b i l o  r a z u m l j i v o ,  d a  s m o  b i l i  p r i ­
s i l j e n i  i s k a t i  » n o t r a n j e  r e z e r v e « .  Z e  v  z a č e t k u  l e t a  
1 9 6 5  j e  u p r a v n i  o d b o r  Z G 1 T  s p r e j e l  s k l e p ,  d a  s e  
g o s p o d a r s k a  n a r o č n i n a  p o v i š a  o d  1 0 .0 0 0  n a  1 5 .0 0 0  
d i n a r j e v  l e t n o .  V e n d a r  t e g a  s k l e p a  v  l . 1 9 6 5  n i s m o  
i z p e l j a l i ,  k e r  s m o  o b  k o n c u  l e t a  1 9 6 4  ž e  f a k t u r i r a l i  
g o s p o d a r s k o  n a r o č n i n o  z a  l e t o  1 9 6 5  v  p r v o t n e m  
z n e s k u .  V  l e t u  1 9 6 6  p a  s e v e d a  n e  b o m o  m o g l i  o s t a t i  
p r i  s t a r i  n a r o č n i n i  i n  b o  l e - t a  z n a š a l a  1 5 .0 0 0  d i n  
l e t n o .  N a d a l j n j e  r e z e r v e  s o  p r i  n a š i h  č l a n i h  s a m i h ,  
k i  s o  d o s e d a j  p r e j e m a l i  G r a d b e n i  v e s t n i k  p o  c e n i  
5 0  d i n a r j e v  z a  š t e v i l k o .  L a s t n a  c e n a  e n e g a  i z v o d a  
G r a d b e n e g a  v e s t n i k a  z n a š a  3 5 0  d i n a r j e v ,  k a r  p o ­
m e n i ,  d a  s o  i n d i v i d u a l n i  n a r o č n i k i  p l a č e v a l i  l e  15  
o d s t o t k o v  d e j a n s k e  v r e d n o s t i  r e v i j e .  V  s e d a n j i h  
r a z m e r a h ,  k o  s o  m o ž n o s t i  z a  p r i d o b i t e v  s r e d s t e v  o d  
g o s p o d a r s k i h  o r g a n i z a c i j  i n  i z  n a s l o v a  d o t a c i j  d o k a j  
z m a n j š a n e ,  p r i č a k u j e m o ,  d a  b o d o  t u d i  n a r o č n i k i  
v e č  p r i s p e v a l i  k  s t r o š k o m  i z d a j e  G r a d b e n e g a  v e s t ­
n i k a .  Z a t o  j e  p l e n u m  Z v e z e  n a  s e j i  d n e  7. n o v e m b r a  
v  M a r i b o r u  s p r e j e l  s k l e p ,  d a  s e  i n d i v i d u a l n a  n a ­
r o č n i n a  z v i š a  v  l e t u  1 9 6 6  o d  6 0 0  n a  1 2 0 0  d i n a r j e v  
l e t n o .  I s t o č a s n o  j e  p l e n u m  p r i p o r o č i l  d r u š t v o m ,  d a  
o r g a n i z i r a j o  t e k o č e ,  t j .  m e s e č n o  a l i  v s a j  t r i m e s e č n o  
p o b i r a n j e  n a r o č n i n e .  S  p o v e č a n j e m  g o s p o d a r s k e  i n  
i n d i v i d u a l n e  n a r o č n i n e  b i  z v i š a l i  d o h o d k e ,  k i  i z v i ­
r a j o  i z  n a r o č n i n ,  v  p r i m e r u  č e  o s t a n e  p o d  n o v i m i  
p o g o j i  e n a k o  š t e v i l o  n a r o č n i k o v  k o t  d o s l e j ,  z a  c a .  
7 0  o d s t o t k o v .  V e n d a r  d o h o d k i  o d  n a r o č n i n  n i s o  
g l a v n a  p o s t a v k a  v  d o h o d k i h  G r a d b e n e g a  v e s t n i k a .  
N a j v e č j i  d e l  d o h o d k o v  i z v i r a  i z  o g l a s o v ,  k a t e r i h  
p r i d o b i v a n j e  p o s t a j a  v e d n o  t e ž j e .  T u d i  d o t a c i j a  
r e p u b l i š k e g a  s k l a d a  z a  p r i h o d n j e  l e t o  n i  z a g o ­
t o v l j e n a .
V  t a k š n i h  r a z m e r a h  s o  m a t e r i a l n e  p e r s p e k t i v e  
G r a d b e n e g a  v e s t n i k a  v  l e t u  1 9 6 6  z a e n k r a t  š e  d o k a j  
n e j a s n e .  Č e  s e  b o  t e ž a v n o  s t a n j e  v  g r a d b e n i š t v u  š e
n a d a l j e v a l o ,  p o t e m  j e  t r e b a  p r i č a k o v a t i ,  d a  b o m o  v  
p r i h o d n j e m  l e t u  i m e l i  t u d i  p r i  G r a d b e n e m u  v e s t n i ­
k u  z n a t n e  m a t e r i a l n e  t e ž a v e .  K a k o  j i h  b o m o  r e š e ­
v a l i ,  z a e n k r a t  š e  n e  m o r e m o  p r e d v i d e t i .  N i  i z k l j u ­
č e n o ,  d a  b o m o  v  s k r a j n e m  p r i m e r u  p r i s i l j e n i  s k r č i t i  
o b s e g  r e v i j e  i n  z m a n j š a t i  š t e v i l o  l e t n i h  š t e v i l k ,  č e  
n e  b o m o  m o g l i  z a g o t o v i t i  p o t r e b n i h  m a t e r i a l n i h  
s r e d s t e v  z a  d o s e d a n j i  o b s e g  r e v i j e .
B o d o č n o s t  G r a d b e n e g a  v e s t n i k a  v  l e t u  1 9 6 6  j e  
b o l j  k o t  k d a j  d o s l e j  v  r o k a h  g r a d b e n i k o v  s a m i h .  
P o t r e b n o  j e ,  d a  g r a d b e n i k i  z  u č i n k o v i t o  p o d p o r o  v  
s v o j i h  p o d j e t j i h  i n  u s t a n o v a h  z a g o t o v i j o  G r a d b e n e ­
m u  v e s t n i k u  d o s e d a n j i  o b s e g  g o s p o d a r s k e  n a r o č n i n e
Problemi vzdržljivosti cestišč
DK 625.8:625.711.3
POSTAVITEV PROBLEMA
V zadnjih letih naša cestišča predvsem  čez 
zimo v  čedalje večji in  hitrejši m eri propadajo. 
Poškodbe zavzemajo takšen obseg, da lahko že 
govorimo o »rušenju cestišč« in ne le  o večjih ali 
manjših, sicer pa norm alnih zimskih poškodbah. 
Osnovni vzrok so prešibko grajena vozišča, ki pred­
vsem po svoji izvedbi ne ustrezajo povečanemu in 
rastočemu prometu. Podobne ugotovitve, da je bil 
v preteklosti porast prom eta podcenjen in da je 
dosegel takšno frekvenco, da so grajena cestišča 
postala prešibka, je bilo slišati in je  še slišati tudi 
iz drugih držav (Nemčija, Izrael, Avstrija, Švica). 
Tudi v  Ameriki, k jer so gradili že prej močna ce­
stišča, ugotavljajo, da bo v bodoče asfaltna cestišča 
potrebno graditi še močneje.
Pri vseh gornjih ugotovitvah se moramo vpra­
šati, ali gre samo za prenizko oceno porasta pro­
m eta ali pa še tud i za pom anjkanje osnov pri 
ocenjevanju vzdržljivosti cestišča v odvisnosti od 
prom eta?
Če pregledujemo formule, ki so se doslej upo­
rabljale za dimenzioniranje, lahko pridemo do 
sklepa, da je' bil koncept določevanja debeline no­
silne konstrukcije »statičen« in ne »dinamičen«, 
tj. da ni bil zasnovan na utrujenosti nosilne kon­
strukcije zaradi ponavljajočih se obremenitev pro­
meta. Dimenzioniranje je  slonelo na statičnem  
»modelu« kolesnega pritiska, ki povzroča na te­
renu deformacije.
Široko izvedene raziskave na poskusnih cesti­
ščih, ki so se izvršile v  Ameriki v letih 1958 do 
1960 in katerih rezultati so bili publicirani v letih 
1961—1962, so izhajale iz koncepta, da se cesta 
u tru ja  pod prometom. Rezultati teh raziskav so 
šele osvetlili problem vzdržljivosti cestišča v  od­
visnosti od prometa in tako dali podlago tud i za
i n  p o t r e b n o  š t e v i l o  o g l a s o v .  P r i  t e m  s e  m o r a m o  z a ­
v e d a t i ,  d a  o b s t o j  i n  r e d n o  i z h a j a n j e  e n e  s t r o k o v n e  
r e v i j e  v  g o t o v e m  s m i s l u  p o m e n i  t e h n i č n o  r a v e n  i n  
o r g a n i z i r a n o s t  c e l o t n e  p a n o g e .  Z a t o  j e  i z h a j a n j e  
G r a d b e n e g a  v e s t n i k a  k o r i s t n o  n e  s a m o  g r a d b e n i k o m  
s a m i m ,  t e m v e č  t u d i  g r a d b e n i š t v u  k o t  c e l o t i ,  k i  s  
t e m  p r i d o b i v a  p o t r e b e n  s t r o k o v n i  i n  o r g a n i z a c i j s k i  
u g l e d  v  n a š e m  g o s p o d a r s t v u  i n  v  n a š i  d r u ž b i .
V  p r e p r i č a n j u ,  d a  s e  b o d o  g r a d b e n i k i  s t r i n j a l i  
s  t e m i  u g o t o v i t v a m i  i n  d a  b o  G r a d b e n i  v e s t n i k  
v  l e t u  1 9 6 6  d e l e ž e n  š e  v e č j e g a  r a z u m e v a n j a  i n  p o d ­
p o r e  k o t  d o s l e j ,  ž e l i  u r e d n i š k i  o d b o r  v s e m  g r a d b e ­
n i k o m  s r e č n o  i n  u s p e š n o  n o v o  l e t o  1 9 6 6 .
O dgovorn i u red n ik  
Sergej B ubnov , d ip l. g radb . inž.
VIKTOR TURNŠEK , D IPL. IN 2.
ocenjevanje dobe trajan ja  raznih v rst in dimenzij 
cestišča pri določenem prometu.
Obseg v Ameriki izvršenih raziskav, ki so do­
bile ime »AASHO-test« (American Association of 
State Highway Officials), je razviden iz naslednjih 
nekaj podatkov:
Stroški celotnega poskusa so znašali okrog 
27 milijonov dolarjev, od tega stroški izgradnje 
poskusnih cestišč 11 milijonov dolarjev, izvedba 
poskusa! samega 16 milijonov dolarjev. Dolžina po­
skusnih cestišč ca. 32 km. Število poskusnih od­
sekov 836 s 157 različnimi konstrukcijam i cestišča, 
in to na betonskem cestišču 386, na asfaltnem ce­
stišču 468. V celotnem času poskusa je  bilo dob­
ljenih 300 milijonov rezultatov meritev, ki so bili 
izvrednoteni s pomočjo elektronskih računskih 
strojev. Za m eritve se je uporabilo 5000 različnih 
merilnih in registrirnih aparatov. Za obremenitev 
10 pasov cestišča se je uporabilo 126 vozil 12 raz­
ličnih vrst, ki so skozi dve leti dnevno vozila po 
18h s hitrostjo 55 km7h in izvršila skupaj 1,100.000 
prehodov na vsakem pasu.
VREDNOTENJE VZDRŽLJIVOSTI 
IZ REZULTATOV AASHO-TESTA
Ta sicer po obsegu edinstveni, poskus lahko 
vendar prim erjam o po svojem konceptu s preiska­
vami in atestiranjem  na drugih področjih inže­
nirskih konstrukcij. Tako na konstrukcijah, ki so 
izpostavljene dinamičnim (to je  ponavljajočim se 
obremenitvam) prehajam o v  čedalje večji meri od 
statičnih preizkusov in izračunov na dinamične 
poskuse. Na področju gradenj transportn ih  sred­
stev (avionska industrija, avtomobilska industrija) 
pa je atestiran je  na dinamične obrem enitve povsem 
osvojeno.
Rezultati AASHO-testa so statistično izvredno- 
teni in  so odnosi med obremenitvami te r številom 
prehodov podani s statistično dobljenimi enačbami.
Ugovor na AASHO-test je (glej: Strasse und 
Autoban, 7/1964, Theoretische Grundlagen des 
AASHO-Road-Tests, Kučera), da ne sloni na teo­
retičnih osnovah.
P ri utrujenostnih preiskavah konstrukcij na 
splošno nam  »statični model«, ko pridemo v  pod­
ročje plastičnih deformacij, odpove. To pa je  go­
tovo pri fleksibilnih (asfaltnih) cestnih konstruk­
cijah, ko se nam  gornja površina cestišča plastično
— vzdržljivosti cestišča pri danem, tj. kombi­
niranem  prometu.
Izhajajoč iz rezultatov AASHO-testa bomo mo­
rali revidirati naše poglede tako na promet, na 
posamezne vrste vozil in  na način grajenja naših 
cest.
1. Vzdržljivost v odvisnosti od prometa
Prom et danes vrednotim o s tonažo vozila. 
AASHO-test pa kaže, da je  vpliv težjih vozil na 
trošenje cestišča daleč večji kot vpliv lažjih vozil.
IVOM £ RJE VE KRIVULJE 4ASH0- TESTA
10.2 22 
8.2 18
i.h  12
10
o b m o č ja  iz v rš e n ih  p r e is k a v  
si. 1
P  h g (P ^) 
t . k ip  
15,6 50 3 0 .
U O G A O IT M IČ N A  M P E Ž A )
!ognx  • 5 ,95'9.56 /og[D*1 )  79/og'P’ 1)
10'  10 
— * - i° g  n *
8
deform ira pod ponavljajočimi se obremenitvami. 
Statični »model« pa nam  lahko služi še kot idejna 
orientacija in za tolmačenje deformacijskega me­
hanizma.
Rezultati, ki so dani z enačbami AASHO-testa, 
so povsem podobni rezultatom  utrujenosti pri 
drugih, tud i enostavnejših kovinskih konstrukci­
jah. Odvisnost med obremenitvijo', to je  težo osi 
vozila in številom ciklov, tj. osnih prehodov do 
»porušitve«, je  možno podati v  t. i. Wöhlerjevi 
utrujenostni krivulji, ki je premica v dvojnem 
logaritmičnem koordinatnem sistemu. V sl. 1 so 
prikazane utrujenostne krivulje za različne debe­
line (debelinski indeksi) asfaltne cestiščne kon­
strukcije. V isti sliki je prikazano tudi območje 
(šrafirano), v katerem  so se izvršili poskusi. Te 
linije so podobne linijam  pri dinamičnih poskusih 
nasploh.
Rezultati AASHO-testa nam  dajejo med dru­
gim predvsem možnost vrednotenja:
— vpliva raznih vrst vozil na vzdržljivost 
cestišča,
— vpliva posameznih slojev cestišča na vzdrž­
ljivost,
Č e n a j n a m  u g o to v ljen i » p ro m et«  kaže resn ičn o  
o b re m e n ite v  cestišča z o z iro m  n a  tro šen je , p o te m  
m o ram o  te ž jim  vozilom  d a t i  v eč ji p o n d e r  n a  n ji-  
h o v o  n o siln o s t in  težo. C e bo m o  ta k o  iz v re d n o tili 
p ro m e t n a  n aš ih  cestah , bom o dobili še le  p ra v o  
sliko  o resn ičn i o b re m e n itv i ce ste  g lede  n a  tro še n je  
in  potrebno- vzd rževan je .
Vpliv raznih v rst vozil na vzdržljivost cestišča 
izrazimo z razmerjem med številom prehodov teh 
vozil in  številom prehodov izbranega prim erjalne­
ga vozila (vozila z dvema 8.2 t  osema), ki poljubno 
fleksibilno (asfaltno) cestišče narede neuporabno1. 
Če označimo to število prehodov prim erjalnega 
vozila z 1, dobimo za poljubno kategorijo vozil 
število prehodov, ki povzroče isto trošenje, kot en 
sam prehod prim erjalnega vozila. Če poznamo šte­
vilo prehodov vozila določene kategorije, lahko 
izračunamo, kolikemu številu prehodov prim erje- 
valnega vozila to ustreza, če število prehodov vo­
zila določene kategorije pomnožimo z »ekvivalent­
nim« faktorjem, ki je  enak recipročni vrednosti 
prim erjevalnih prehodov. Prim erjalne prehode in 
ekvivalentne faktorje kaže razpredelnica (1), pri 
tem  je  bilo upoštevano, da je  od vseh tovornih
vozil 50 %  polnih, 25 %» polovično obremenjenih in 
25 °/o neobremenjenih vozil. Ekvivalentni.faktor pri 
tovornih vozilih med polnimi, polovično obreme­
njenimi in praznimi vozili je za k a m io n e ............
100 : 36 : 8, za prikolice pa c e lo ............ 100 : 15 : 1.
Tabela 1
V rsta  vozila
P rim erja ln i E k v iv a len tn i
p rehodi fa k to r ji
1. Osebni prom et
1.1 Osebna vozila (teža l t ) 70.000 1.5 X 10-5
1.2 Avtobusi (teža 5 1) . . 20 0,054
1.3 Avtobusi (teža 101) . . 2.5 0,410
2. Tovorna vozila
2.1 Poltovorno vozilo nosil-
nosti 1 1 ................................... 7.000 1.47 X 10-4
2.2 Kamion nosilnosti 2 1 . 400 2.5 X 10-3
2.3 Kamion nosilnosti 4 1 . 16 0,063
2.4 Kamion nosilnosti 6 1 . 5 0,210
2.5 Kamion nosilnosti 8 1 . 1.7 0,61
3. Vlačilec z dvem a prikolica-
m a nosilnosti 231 . . . . 1 1
Prim erjalno vozilo . . . . 1 1
Iz zgornjih prim erjav sledi:
— osebna vozila izredno malo vplivajo in jih 
lahko zanemarimo kot obremenitev z ozirom na 
obrabo cestišča (ne pa z ozirom na propustno moč 
cestišča);
— na obrabnost vozišča odločilno vplivajo to­
vorna vozila nosilnosti nad 4 da 5 ton, prikoličarji 
in težki avtobusi. Potrebno bo izvršiti za naš pro­
m et detajlno analizo teh vozil in njih  faktorjev 
izkoriščanja;
— pri težkih vozilih vpliva tudi razm estitev 
osi in razmestitev celotne obremenitve na osi. 
Potrebno bo izvršiti analizo posameznih vozil in 
nove konstrukcije vozil atestirati z aspekta obrab- 
nosti cestišča.
Dosedanja prom etna štetja, ki zajemajo na­
slednje kategorije: osebna vozila, avtobuse, lahka 
tovorna vozila, težka tovorna vozila in prikoličarje, 
so nezadostna za presojo obremenitve cestišča in 
bo potrebno izvršiti m eritve z avtom atskim i regi­
strirnim i tehtnicami, s katerim i je mogoče registri­
ra ti število osnih prehodov grup osi različnih tež. 
Vendar pa nam  že ta  grupacija prom eta omogoča 
vsaj grobo oceno z ± 33 %  odstopanjem od sred­
njih  vrednosti privzetih ekvivalentnih faktorjev:
osebna v o z i l a ................... 0,00
a v t o b u s i ..............................0,30
lahka tovorna vozila . . . 0,035
težka tovorna vozila . . . 0,60
p r i k o l i č a r j i .........................0,75
Da nam  tudi taka groba ocena daje možnost 
presoje, leži v dejstvu velikih disproporcev med 
prometom in vzdržljivostjo naših izgrajenih cestišč 
te r na izredni dinamiki porasta prom eta v zadnjih 
letih  in nazadnje tudi v samem odnosu med pro­
metom in dimenzijo cestišča.
Analizirajmo promet na odseku Postojna— 
Kalce:
Poprečni skupni ekvivalentni fak to r na tovor­
na vozila in avtobuse pri s truk tu ri prometa na 
odseku Kalce—Postojna:
lahka tovorna vozila . 29'% X 0,035 1.0
težka tovorna vozila . 30.3 X 0,60 18.3
kamioni s prikolico . 26.3 X 0,75 19.7
a v t o b u s i .................... 14.4 X 0,30 4.3
Skupaj . . . 100 43.3
Ekvivalentni faktor na vsa tovorna vozila 
znaša:
srednja vrednost . . . .  0,43
spodnja vrednost — 33'°/a . 0,28
gornja vrednost + 3 3 "Vo . 0,575
Ekvivalentna obremenitev z 8,2 t  osmi pri 757 
tovornih vozil, kot to kaže prometno štetje, znaša
za:
srednjo vrednost 757 X 0,43 . . 340 os/proti/24h
spodnjo v r e d n o s t .........................  220 os/proti/24h
gornjo v re d n o s t ............................... 430 os/proti/24h
Prim erjava prometa na odseku Postojna—Kalce 
in prometa na poskusnem cestišču v Nemčiji pri 
Düsseldorfu—Nord in pri Grundbachu kaže nasled-
n ja  ra z p re d e ln ica :
Tabela 2
K azalci P o sto jn a D ü sse ld o rf G rundbach
Skupno število voz 2200 6000 6000
Vozila teže preko 
1 tone . . . . 760 34 «/o 1500 25 ®/o 1500 25 °/o
Težka vozila in 
avtobusi . . . 540 25°/o 750 12,5 °/o 750 12,5 °/o
Osni prehodi polo­
vice cestišča z 
8,2 t  osjo n a  dan 340 300 520
Spodnja vrednost 220
G ornja vrednost
Ekvivalentni fak ­
to r na:
430
težka vozila . . 0,63 34 % 0,40 20 0 / 0 0,70 35 « / 0
spodnja vrednost 0,40 29 %>
gornja vrednost 0,80 5 7 0 / 0
Iz gornje prim erjave slede naslednji sklepi:
— prom et s 6000 vozili na dan spada med te­
žak prom et po dosedanjih nemških kriterijih. Od­
stotek tovornih vozil prometa v  Postojni je velik 
in se približuje celo odstotku na nemških avto 
cestah, kjer znaša ca. 40fl/». Težka tovorna vozila 
se pa že po absolutni vrednosti približujejo raz­
meram težkega prom eta: 540 pri nas proti 750 na 
nemških cestah;
— če prim erjam o grupni ekvivalentni faktor 
na težka tovorna vozila in avtobuse:
spodnja vrednost Postojna: 0,40 : Düsseldorf 0,45 
gornja vrednost Postojna: 0,80 : Grundbach 0,70
kaže, da utegne biti gornja in spodnja meja zado­
voljivo ocenjena;
— prom et na cesti Postojna—Kalce po svoji 
obremenitvi cestišča dosega obremenitve težkega 
prometa, kljub razmeroma nizkemu številu vseh 
m otornih vozil. Zato je tudi propadanje obnovlje­
nega cestišča v teku enega leta razumljivo, če ga 
prim erjamo z rezultati AASHO-testa.
2. Ocena vzdržljivosti cestišča
Z AASHO-testom ocenjujemo lahko nadalje 
tudi že izvršena cestišča. Ta ocena se izvrši na 
osnovi izračuna t. i. debelinskega indeksa. Če oce­
njujemo naša doslej grajena cestišča, pridemo do 
sklepa, da smo doslej gradili razmeroma zelo šibka 
cestišča. Če debelinski indeks naših cestišč prim er­
jamo z oceno našega prometa po AASHO-testu, 
nam  hitro propadanje naših cestišč postane razum ­
ljivo. Prim erjajm o vzdržljivost cestišča na avto 
cesti L jubljana—Zagreb na odseku pri Otočcu, kjer 
smo zaradi poškodb v zimi 1963/1964 in 1964/1965 
pristopili v  letu  1965 k okrepitvam  z novimi asfalt­
nimi plastmi. Za to  cesto so na razpolago prometna
š te tja  za v sa  le ta  od d o g ra d itv e  v le tu 1959.
Tabela 3
K aza lec 1959 1962 1963 1964
Dnevni osni prehodi ekviva­
len tne 8,2 t  osi (en trak) . . 131 173 258 301
Letno število prehodov v 000 47 62 93 118
K om ulativni prehodi od do­
graditve:
sredn ja  vrednost v 000 . . 47 220 313 431
spodnja vrednost v 000 . . 148 210 290
gornja vrednost v 000 . . 290 415 570
Cestišče, ki je  sestavljeno iz raznih plasti, ima 
naslednje ocenjene debelinske indekse:
debelin, indeks konstrukcije ocenjen 
od tega:
tampon 20 cm X 0 ,1 1 .........................
drobljenec s penetracijo 8 cm X 0,8 
asfalt-beton z vez. sloj. 7 cm X 0,44 
Kvaliteto terena ocenimo (proti te­
renu AASHO-testa z ) ....................
7,70—8,02 cm
2,20 cm 
1,44 cm 
3,08 cm
1,00—1,50 cm
Temu debelinskemu indeksu ustreza po rezul- 
takih AASHO-testa 200 do 500 tisoč prehodov. Ti 
prehodi so bili doseženi, kot kaže analiza prometa, 
nekje v letih 1962—1964, kar tudi ustreza ugoto­
vitvi.
Ta analiza vsekakor kaže, da bo potrebno poleg 
analiz in registracij prometa organizirati sistema­
tično ugotavljanje fizikalnih lastnosti m aterialov in 
terena, kot tudi sistematično opazovanje izvršenih
cestišč, predvsem zato, da lahko ugotovimo vpliv 
klime.
Kakšen je vpliv težkih tovornih vozil na ce­
stišča, ki so grajena za lažji promet, kot so to npr. 
turistične ceste, kaže naslednja primerjava.
Vzemimo promet 2000 vozil/dan z 10 '°/o letnim  
porastom, od tega tovornega prometa 25 '°/o in 20 
avtobusov/dan v obeh smereh:
a) dopustimo voziti le lažji tovorni promet, to 
je kamione maksimalno 5 1 nosilnosti (obremeni­
tev L),
b) obremenitev II.: na isti cesti se pojavi tudi 
težki tovorni promet, tako da je
lahkega tovornega prom eta . . 20 *>/»
težkega tovornega prom eta . . 5 %
c) obremenitev III.: struk tu ra  težkega in lah­
kega prometa se spremeni proti zgornjemu, tako 
da imamo:
lahki tovorni prom et . . . 12,5 %> 
težki tovorni prom et . . . 12,5 '°/o
Vzdržljivost istega cestišča za vse tri obreme­
nitve variante je  razvidna iz naslednje razpre­
delnice:
T abela 4
K azalci
Ekvivalentni prehodi
O brem en itev  
I. II. III.
dnevno ..............................
Cestišče, dim enzionirano
23 90 170
za število prehodov . . 
Š tevilo obratovalnih dni
200.000 200.000 200.000
do iztrošen j a cestišča . . 
Vzdržljivost pri 10%  let-
90.000 2.200 1.200
nem  p o r a s t u .................... 13 let 6 let 3 leta
Ta prim erjava naj ilustrira, kako vpliva struk­
tu ra  prometa na vzdržljivost.
Iz vseh navedenih analiz sledi, da se je  v  zad­
njih  letih prom et najtežjih  vozil, ki povzročajo 
rušenje naših cest, izredno povečal in da nekatere 
naše ceste ne zaostajajo za težkim i obremenitvami 
na inozemskih cestah, čeprav je po številu voz in 
tudi sami tonaži cesta manj obremenjena. Iz tega 
pa tudi sledi, da ne smemo z ozirom na dosedanje 
grajenje naših cestišč forsirati težkih kamionskih 
vlek in  da moramo tovorni prom et usm erjati na že­
leznico in m orje in to predvsem na daljših relaci­
jah. Tam pa, kjer moramo računati s porastom tež-, 
kega kamionskega prometa, to  je na kratk ih  rela­
cijah, ali pa tam, k jer je  cesta edina transportna 
možnost, bomo morali cestišče prim erno ojačevati.
3. Porazdeljevanje stroškov cest n a  v rste  vozil
Sistem obdavčenja posameznih vrst vozil kot 
instrum ent usm erjanja prom eta in program  poja- 
čevanja naših cestišč na določenih odsekih bo po­
trebno koordinirati, če naj vodimo politiko razvoja 
in usm erjanja prometa po naših cestah.
Rezultati AASHO-testa omogočajo nadalje 
razporeditev letnih stroškov celotnega cestnega 
omrežja kot osnovnega sredstva, ki naj se am orti­
zira, obnavlja, vzdržuje in upravlja na posamezna 
vozila različnih kategorij po opravljenem transport­
nem  delu, ki ga definiramo z letno prevoženimi 
kilometri vozila.
Takšna razporeditev sredstev oz. določitev pro­
porcev razporeditve na posamezne vrste vozil je 
možna, ker nam  AASHO-test daje vpliv trošenja 
cestišča posameznih kategorij vozil, kot tudi omo­
goča izračun življenjske dobe cestišča v odvisnosti 
od dimenzij in prometa.
Posamezne vrste letnih stroškov se porazde­
ljujejo na letno prevožene kilometre posameznih 
skupin vozil po naslednjih ključih:
— enakomerno: fak tor vozil 1 za vse kategorije 
vozil,
— po kriteriju prostorskega koriščenja ce­
stišča: »faktor prostora« r; ta je  izdiferenciran po 
kategorijah vozil z ozirom na brzino, čas postankov 
na cesti, velikosti vozila itd.,
— po kriteriju vzdržljivosti cestišča: fak tor
vzdržljivosti, izdiferenciran po kategorijah vozil na 
osnovi učinka vrste vozila na življenjsko dobo ce­
stišča n,
Po
— po kriteriju  obrabe cestišča: faktor obrabe,
(P i)4
ki je  izdiferenciran po ekvivaletnih faktorjih  ~
Po
Vrste stroškov in razporeditev teh po gornjih 
kriterijih  na posamezne vrste vozil so prikazane 
v naslednji tabeli:
T ab e la 5
R azp ored itev n a p rev o žen i
V rste  le tn ih  strošk ov S k u - letn i km  v o z ila  p o fa k to r jih
paj v o - p ro - vzd rz- o b -
žila štora Ijiv o sti rab e
1. Stroški investicije .
11 Spodnji ustroj . . 100 100
12 Vozišče . . . . 1 00 100
13 Oprem a . . . . 100 100
2. Vzdrževanje . . .
21 O bnavljanje . . . 10 0 100
22 Tekoče . . . . . 100 100
3. Upravni stroški . . . 10 0 100
S k u p a j .................... • stot Sl s» S3 s4
Razmerje med »finančno obremenitvijo« prevo­
ženega kilometra konkretnega vozila vrste »i« o; 
proti poprečni finančni obremenitvi kilom etra vseh 
vozil d  je dano z enačbo:
Oj _  a j l  S l  a [2  S 2  « i3 S 3  « i4 S 4
O d l  Stot 0.2 S to t 03  S tot 04  Stot
a \ \  . . .  faktor vrste vozila »i« v  stroškovni grupi
» l«
A p i Z i  (Zii 
a 1 = -------------
-^pi Z1
poprečni faktor v  stro­
škovni grupi »1« vseh vozil.
pi =  poprečno letno prevoženi km  vrste vozil 
»i«
Z; =  celotno število vozil grupe »i« na celotnem 
cestnem omrežju.
Faktorji za razne vrste vozil v  stroškovnih 
grupah 1 do 4 so naslednji:
Faktor vozila . . .  au 
au =  1 za vsa vozila.
Faktor prostora a; 2.
Po podatkih, ki jih navaja M eyer (Beton u. 
Strasse 10/63):
osebni v o z ................................................... 1
tovorna vozila 1—3 t .......................2
tovorna vozila 3— 6 t , .......................3
tovorna vozila 6—10 t .......................3,5
prikolice do 1 0 1, .......................3
prikolice 10 do 14 t .......................3,3
prikolice 14 do 1 8 1, ...................... 4,2
a v t o b u s i ................................................... 5
Faktor vzdržljivosti: a ;3
j  ^  Dk Z; k
* 1 N (Dk) Z;
603 =  ------------------------------------
f v Dk ZoK
° 1 N (D k) ' Z0
f; in f0 =  ekvivaletni faktor vozila »i« in 
vozila »o«
Dk =  debelinski indeks konkretnega ce­
stišča »K«
N (Dk) =  debelinskemu indeksu D k odgo­
varjajoče število ekvivalentnih 
prehodov 8.2 osi do vzdržljivosti 
cestišča (dano z AASHO-testom). 
_  n,K Lk število vozil kategorije »i«, ki se 
'k p; gibljejo po cesti »k« dolžine Lk in 
je  letno število prehodov pri tem 
niK
Zi =  število vseh vozil kategorije »i« na 
celotnem cestnem omrežju
2  _  sum iranje preko vseh cest (oz. od-, 
• sekov cest) »K« celotnega omrežja
C e b i ce lo tno  cestno o m rež je  im elo  e n a k e  de­
b e lin sk e  in d e k se :
D r  =  k o n s ta n ta  : N (d k > — k o n s ta n ta
f .  p .4
a \3 =  —  =  —  ker ]e 
lo *0
K
2 1-
1
ZjK
Z ;
=  1
C e bi v sa  vozila  k a te g o r ije  »i« vozila  le  po eni 
v rs ti cestišča, k i je  d im en z io n iran o  za  v se  ka teg o ­
r i je  vozil n a  isto  »živ ljen jsko«  dobo, bo p r i te j 
supoziciji:
Djc =  Di N(dk) =  N ifi Odnosi med finančnimi obremenitvami za pre-
No _  jj. =  konstanta voženi km vozil so prikazani v naslednji tabeli:
D; f; N0f0 D; P ; 1’5
Ö i3 --------------- - ------------ = ------------------
Nifi D0f0 D0 P 0
Prva in druga predstavljata ekstremni obreme­
nitvi.
Realna vrednost za bo ležala med obema 
ekstremoma. Za naše razmere, ko so ceste grajene 
več ali manj brez upoštevanja struk tu re prometa, 
bo realna vrednost za a-ß ležala bližje prvemu p ri­
meru:
Faktor obrabe:
fo Po
razm erje ekvivalentnih faktorjev 
(glej tabelo 1).
Na osnovi faktorjev za posamezna vozila v 
stroškovnih grupah 1 do 4 te r na osnovi strukture 
stroškov lahko izračunamo proporce med obreme­
nitvijo posameznih vrst vozil.
T abela  6
V rsta  vozil S tru k tu raI.
S tru k tu ra
II.
O sebna vozila . . . . . . i i
2 1 tovorna vozila . . . . 1,6 1,5
4 1 tovorna vozila . . . . 2,8 3,5
8 1 tovorna vozila . . . . 13,5 23,5
vlačilec z 18 t  prikolico . . 13 23
Iz  g o rn jeg a  je  razv id n o , d a  s  slabšim i d im en zi-
jam i cestišča rastejo' stroški, k i so odvisni od vzdrž­
ljivosti cestišča (struktura II.), kar zahteva rela­
tivno večje finančne obrem enitve težjih vozil,
— da se zgolj z obdavčenjem goriva ne da re­
gulirati obremenitev te r da je potrebno večje fi­
nančne obremenitve težjih vozil zajeti še s taksam i 
na vozila,
— večja egalizacija pri finančni obremenitvi 
težjih vozil, kot to daje račun, pomeni subvencioni­
ran je  cestnega tovornega prometa. Tako' subvencio­
n iran je je  v  večini možno, če krepimo cestišča in 
zavestno stimuliramo izločeni tovorni promet, ki 
naj se šele razvija. Ce pa ne krepimo cestišč, pome­
n i takšno nekontrolirano subvencioniranje izčrpa­
vanje narodnega bogastva »ceste«.
Za ilustracijo vzemimo 2 s truk tu ri stroškov: 
S truk tu ra  I., ki ustreza nemškemu omrežju 
avtoceste, in strukturo II. z večjim  težiščem na 
stroške vozišča proti stroškom za spodnji ustroj, 
kar v večji m eri ustreza našemu cestnemu omrež­
ju. Tako dobimo naslednje proporce med finančno 
obremenitvijo posameznih v rst vozil:
s i S2 S3 S . S. , 4 tot
struk tu ra  stroškov I. 0.20 0.40 0.20 0.20 1
struk tu ra  stroškov II. 0.20 0.20 0.30 0.30 1
P ri financiranju cest je  treba izhajati vsaj iz 
načela, da naj uporabniki cest s prispevki za ceste 
krijejo vsekakor tiste stroške, k i so v  neposredni 
odvisnosti od prometa. Ti stroški pa so obnova in 
vzdrževanje cestišča, k a r ustreza amortizaciji in 
amortizacijskemu vzdrževanju cestišča.
P ri dimenzioniranju cestišč pod enakim i pogoji, 
to je na enako življenjsko dobo, bi bili letni stroški 
cestišča odvisni od prom etne obremenitve in  bi se 
lahko porazdelitev sredstev izvršila na posamezna 
cestišča ustrezno temu načelu. Tako pripomba, da
so ceste z manjšo obremenitvijo a priori oškodo­
vane, odpade, seveda pod pogojem, da ne zahte­
vamo tudi, da se amortizacija spodnjega ustroja 
plačuje iz prispevkov uporabnikov ceste.
Seveda pa moramo izbrati pravilno merilo za 
»obremenitev« cestišča. Tako merilo je po1 rezultatih 
AASHO-testa »normalni osni prehod«, ki ga izra­
čunamo iz podatkov o prehodih posameznih vrst 
vozil.
Pri prešibkem dimenzioniranju cestišča z ozi­
rom  na izredno močan promet težkih vozil pa bi 
nam  obraba in s tem  stroški cestišča narasli prek 
ekonomsko možnega zbiranja sredstev iz prispevka 
koristnikov. Tako bi nastal na področjih si prešibko 
dimenzioniranimi cestišči deficit, ki bi ga bilo 
možno pokriti iz prispevkov lažjih osebnih vozil, 
ker finančna obremenitev le-teh že prek prispevka 
za bencin ne more biti adekvatna trošenju cestišča 
in predstavlja ta prispevek že tudi amortizacijo 
ceste kot celote. Z drugim i besedami: deficit vzdr­
ževalnih stroškov težkih vozil lahko pokriva obre­
m enitev lažjih vozil; ali pa tudi: del amortizacije 
za spodnji ustroj se uporablja za obnovo in vzdrže­
vanje cestišča (glej sliko 2).
4. Način g ra jen ja  cestišča
Tudi za grajenje cestišč nam  AASHO-test daje 
zanimive in dragocene rezultate, tako v pogledu 
samega načina grajenja cestišč, kot tud i v pogledu 
raznih materialov, iz katerih  gradimo posamezne 
plasti cestišča.
Na osnovi rezultatov AASHO-testa lahko oce­
nimo čas trajan ja  za izbrano cestiščno konstrukcijo 
z izbranimi debelinami posameznih slojev. Ta čas 
je lahko 5, 10, 15 ali več let. Po tem  času nasta­
nejo naj cestišču neravnom ernosti v podolžni smeri, 
kolesnice te r razpoke in poškodbe na površini. Ce­
stišče postane tako< za norm alne brzine motornih 
vozil »neprevozno«. Izkušnja AASHO-testa je  po­
kazala, da je možno izvršiti okrepitev cestišča, ki je 
bilo že v slabem stanju, s tem, da se je na obsto­
ječe dotrajano cestišče položila nova asfaltna plast 
in je celotno popravljeno cestišče pokazalo nadalj­
njo odpornost, kot bi bilo prvotno grajeno v  celotni 
debelini. Iz tega sledi, da je  brez dvoma ekonomsko 
graditi cestišča v etapah. To pa pomeni, da se ce­
stišče s t a l n o  g r a d i ,  ne pa da se cestišče 
e n k r a t  z g r a d i .
Koncept etapnega grajenja je nasproten gra­
jen ju  drugih nosilnih konstrukcij, ki so obrem enje­
ne s »statičnimi« obremenitvami in k jer je nosil­
nost časovno skoro »neomejena«. Cas tra jan ja  je 
odvisen le od korozije oz. le od slabšega ali boljšega 
vzdrževanja. Koncept zavestnega etapnega graje­
n ja  cestišča pa zahteva tudi spremenjene poglede in 
prakso v financiranju, k er moramo tudi pri novo­
zgrajenih cestah predvideti periodična dodatna in­
vesticijska sredstva za pojačitve cestišča. Razpore­
ditev sredstev, ki jih ustvarja prom et na že zgra­
jenih cestiščih v obliki taks in obdavčitve, ne mo­
remo neomejeno uporabljati za izgradnjo povsem
novih cestnih potez. Porazdeljevanje sredstev na 
cestišča zahteva študije, za katere pa AASHO-test 
daje osnovo.
Letni stroški za obnovo in vzdrževanje so pro­
porcionalni dolžini cestišča L, debelinskemu indek­
su D in številu letnih ekvivalentnih osnih prehodov 
n0 te r obratno proporcionalni številu osnih preho­
dov, ki ustrezajo debelinskemu indeksu D do polne 
izkoriščenosti cestišča.
Ključ porazdelitve stroškov za obnovo in in­
vesticijsko vzdrževanje na km konkretnega cestišča 
»K« je dan z enačbo:
Dk
N(Dk)
• nek S  C • nek
D k8
kjer je N (DK) (P K +  l ) 9'36
1,6
pri tem nismo upoštevali obrestovan j a vloženih in­
vesticij.
Če ocenjujemo' vzdržljivost naših asfaltnih cest 
in promet na njih  s pomočjo rezultatov AASHO- 
testa ob izkušnjah zadnjih let, pridemo do sklepa, 
da celotno naše cestno-asfaltno omrežje zahteva 
okrepitev in bomo sredstva iz prom eta na teh ce­
stah morali v veliki meri porabiti za sistematično 
jačenje cestišč, in sicer v krajših razdobjih 5—10 
let. To razdobje pa nikakor ne more biti 1 do 2 
leti, kot se to mnogokje samo od sebe dogodi pri 
dosedanjih obnovah.
V pogledu konstrukcije cestišč in uporabljenih 
materialov je bilo pri AASHO-testu napravljenih 
več variacij. Variirala je debelina zgornje zaporne 
plasti v asfaltbetonu od 2,5 do 15 cm. Nosilna plast, 
izvedena v dveh slojih z drobljencem in gramozom, 
je variirala od 0 do 64 cm. Poleg tega pa so bile 
nekatere nosilne plasti še stabilizirane z bitume­
nom in cementom. Rezultati teh preiskav so dani 
v ekvivaletnih vrednostih. Tako ustreza 10 cm plast 
gramoznega m ateriala 8 cm plasti drobljenega ma­
teriala, 4,5 cm plasti s cementom stabilizirana ma­
s i.  3
teriala, 3 cm plasti z bitumenom obvitega gramoza 
ter 2,2 cm plasti asfaltnega betona.
Posebno zanimivi in važni so rezultati o stabi­
liziranih nosilnih plasteh. Na to je opozoril na ko­
lokviju o AASHO-testu g . Fin, predsednik študijske 
komisije »asfaltnega inštituta USA« januarja 1963 
v Parizu in  ugotovil izreden razvoj za bitumenske 
obvite m ateriale v Ameriki.
Stabiliziranim  nosilnim slojem bomo morali 
tudi pri nas posvetiti večjo pozornost. Pri nas, 
k jer imamo zgrajena šibka cestišča s šibkimi no­
silnimi plastm i in le 2—3 cm (večina zrušenimi) 
zapornimi plastmi, je posebno zanimiva stabilizacija 
na samem mestu. Taka stabilizacija omogoča kori­
ščenje m ateriala obstoječih cestišč. Tako lahko do­
bimo prvo izmed nosilnih plasti, ne da bi bilo po­
trebno dovažati novi material. Tako stabilizirana
plast je  osnova za naslednje nosilne plasti v obvitem 
gramoznem materialu in za zaporne plasti v asfalt- 
betonu.
Glede stabilizacije na samem mestu s hidravlič­
nimi vezivi, kot so cement, trasni stabilizatorji itd., 
imamo pri nas nekaj izkušenj v  Vojvodini in v zad­
njih letih tudi v  Sloveniji. Nasproti mnenju, da 
naša cestišča ne ustrezajo za stabilizacijo, naj na­
vedem evropskega kom entatorja takih del prof. 
W interkom a, ki dela na Princeton univerzi (imeno­
vanega tudi očeta stabilizacije):
Ce slišimo iz ZDA, da tam  dela že dalj časa 
prof. dr. W interkorn na problem ih možnosti stabi­
lizacije površine meseca zaradi pristajanja vesolj­
skih ladij, potem skoro lahko mislimo, da bodo prej 
na mesecu ali pa v črni A friki uresničili to na­
predno misel, kot pa v  naši stari, okosteneli Evropi.
v. TURNŠEK
PROBLEMS OF ROADWAY DURABILITY
S y n o p s i s
The ever increasing deterioration of the roadways 
in th is  country, especially in  w inter, w as observed in 
the last years. The m ain reason is in the systems of 
roadw ay structu res th a t are unadequate  according to 
the increasing traffic. The au thor tre a ts  in detail the 
large researches carried out on th e  p ilo t roadways in 
Am erica in  the  years 1958—1960 th a t w ere  given the 
nam e AASHO Test. The results of the  m entioned Test 
are applied to  th e  roadw ay conditions in  th is country, 
the roadw ay durab ility  being evaluated  according to:
— influence of various vehicles on the roadw ay 
durability ,
— influence of single roadw ay layers on th e  road 
durability ,
— durab ility  of roadw ay a t compound traffic.
The results, th a t th e  au th o r has come to  in his
analytic study, give the  directives regarding the 
system s of roadw ay construction and dim ensioning, as 
well as the subgrade and surface m aterials for con­
struction  of single roadw ay layers.
Obvestilo
Jugoslovanski narodni kom ite za visoke pregrade 
obvešča zain teresirane strokovnjake in organizacije, da 
bo IX. m ednarodni kongres za visoke pregrade v Ca­
rigradu v T určiji od 4. do 8. sep tem bra 1967. Za dnev­
ni red kongresa so sprejete naslednje tem e za referate:
1. »V arnost p regrade s stališča tem eljev in stabilnosti 
bokov akum ulacije.«
a) koncept p ro jek ta in posebni postopki, ki so po­
trebn i za zagotovitev stabilnosti in varnosti tako 
glede tem eljev  kakor glede akum ulacij;
b) globoke tesnilne zavese v  propustnih  terenih in 
n jihova učinkovitost;
c) ukrepi, ki so podvzeti ali jih  je  treb a  podvzeti za 
zagotovitev stabilnosti in ki izvirajo  iz opazova­
n ja  p regrad  ali pojavov, obenem  z rezultati.
2. »Začasni ali staln i dispozitivi, podvzeti za zagoto­
vitev evakuacije  vode in d ržan ja  n ivoja na pre­
gradah.«
a) dispozitivi, ki jih  je  treba spreje ti za zagotovitev 
m ed časom grajen ja  in eksploatacije, kontrola 
dotoka in  nivoja, glede na hidrološke in h idrav­
lične pogoje;
b) problem i eksploatacije in vzdrževanja prelivov 
in izpustov.
3. »O bnašanje in degradacija pregrad.«
a) degradacija pregrad in  prik ljučen ih  zgradb v te­
ku  časa, opazovanje p regrad  in  zgradb te r uk re­
pi, ki jih  je  treb a  podvzeti za p reprečevanje 
degradacij in  popravil;
b) opazovanje pronicanja, ukrepi, ki jih  je  treba 
podvzeti za zm anjšan je p ron ican ja in vplivi na 
eksploatacijo;
c) opazovanje deform acij in  napetosti v p regradah  
te r  njihovih tem eljih  ob pogojih eksploatacije.
4. »Pregrade v področjih, ki so podvržena potresom
ali izjem nim  pogojem.«
a) tehnične karak teristike pregrad, s katerim i je 
treb a  računati n a  potresn ih  področjih;
b) štud ij in opazovanja v ibracij in napetosti na 
pregradah, ki so podvržene potresom, opis spe­
cifičnih pojavov delnih  ali popolnih prelom ov;
c) g rad n ja  pregrad v ekstrem nih  klim atskih po­
gojih;
č) g rad n ja  v vodi;
d) p relivan je visokih voda čez nasute brane v času 
gradnje.
Obveščamo interesente, da je  rok za predložitev 
referatov Jugoslovanskem u narodnem u kom iteju  za 
visoke pregrade zaradi ocene in  zbora 15. jun ij 1966. 
N atančnejša pojasnila je  mogoče dobiti v sek re taria tu  
JNKVB, Brankova 4, Beograd.
Gospodarska reforma v gradbeništvu z vidika 
življenjske ravni gradbenih delavcev
DK 338:69 l o j z e  c a p u d e r
Osnovna značilnost dosedanjih gibanj v prip ravah  
in  praktičnem  izvajanju  gospodarske reform e v  grad­
beništvu in industriji gradbenega m ateria la  je  dejstvo, 
da je ekonomski položaj gradbenih delavcev in  n ji­
hov življenjski standard  občutno padel. V p rim erjav i z 
lanskoletnim  tričetrtle tjem , so v letošnjih  devetih  m e­
secih nom inalni osebni dohodki narasli za 25 % , m ed­
tem  ko so  se življenjski stroški povečali za 48°/o, cena 
p rehrane pa celo za 53% . Razlika m ed povečanjem  
življenjskih stroškov in  osebnih dohodkov je  sta tistični 
pokazatelj opadanja življenjskega standarda.
Zanim ivi so še nekateri drugi statistični podatki, 
po katerih  je  bil v p rim erjav i z istim  obdobjem  lan ­
skega leta realni obseg proizvodnje v gradbeništvu  v 
letošnjem  tričetrtle tju  za 22%  m anjši, če upoštevam o, 
da so cene narasle v poprečju približno za 18 % . Šte­
vilo zaposlenih je bilo v poprečju samo- za 4 %  nižje 
kot v lanskem  letu, v en d a r je  število efek tivn ih  u r 
padlo za 23 %, to pomeni, da so v delovnih organiza­
cijah  odpravljali nadurno  delo in podaljšani delovni 
čas. Močnejše padanje zaposlenosti zasledimo šele od 
ju n ija  naprej, tako da je bilo v  gradbeni operativ i v 
oktobru letošnjega le ta  22%  m anj zaposlenih kot v 
istem  mesecu lani.
Medtem ko so se povečali osebni dohodki v go­
spodarstvu za 32%, so v gradbeništvu narasli le za 
25 %, d a  poprečje 8 mesecev znaša 50.864 d inarjev , kar 
jc še vedno za 7 %  pod poprečjem  gospodarstva.
Ko navajam  sta tistične podatke, m oram  takoj ugo­
toviti, d a  n a  ta  način  p rikazana poprečja ne povedo 
mnogo, vendar v grobih obrisih  povsem jasno pokažejo 
padan je  realnega obsega proizvodnje in  zaposlenosti, 
m inim alen porast proizvodnosti dela in  zaosta jan je 
osebnih dohodkov. Precej več povedo obračuni 9-me- 
sečnega gospodarjenja v delovnih organizacijah, ki prav 
tako ne pokažejo zadovoljive slike, če upoštevam o 
vpliv  povečanih cen. Podrobni podatki po- rezu lta tih  
9-mesečnega gospodarjenja v delovnih organizacijah 
gradbeništva so razvidni iz triče trtle tn ih  obračunov, 
zato jih  tu  ne bom navajal. Na nekatere značilnosti pa 
vendarle m oram  opozoriti.
Značilna je  precejšnja razlika v uspehih posam ez­
n ih  delovnih organizacij. V edno bolj posta ja očitno, da 
im ajo  tudi najboljše ekonom ske uspehe tiste  delovne 
organizacije, ki razvoju sam ouprav ljan ja  in  delitve do­
hodka po delu posvečajo največjo  pozornost. Velikost 
delovne organizacije p ri tem  ne igra pom em bnejše vlo- 
vloge. So nekatere največje delovne organizacije z zelo 
slabim i rezultati gospodarjenja, ki kažejo znake sta ­
gnacije ali nazadovanja, n a  drugi stran i pa tud i n e­
katere  m ajhne delovne organizacije, ki nenehno n a­
predu je jo  in  im ajo nadpoprečne ekonomske rezu ltate  
Zanim ivi so pokazatelji g iban ja čistega dohodka v 
gradbeni operativi. V lanskem  triče trtle tju  je  v  p ri­
m erjav i z devetim i m eseci p rejšn jega le ta  ob 35 %  
povečanju celotnega dohodka naraste l čisti dohodek 
za 56% , v letošnjem  trič e trtle tju  pa se je  v p rim er­
jav i z lanskim  celotni dohodek povečal za 6 %, čisti 
dohodek p a  za 11 %. Iz tega se jasno vidi, da tis ta  
sredstva, ki naj bi jih  dobile delovne organizacije iz 
naslova sprem em b v sekundarni delitvi za po trebe raz­
širjene reprodukcije in višje osebne dohodke, niso bila 
ustvarjena in da se  skoz nizke cene na licitacijah  p reli­
vajo na področje investicijske po trošnje izven gradbe­
ništva.
Vse to  se odraža n a  g ibanju osebnih dohodkov in 
skladov delovnih organizacij. Podatki, k i kažejo po­
prečno višino osebnih dohodkov v posam eznih delovnih 
organizacijah za 9 mesecev letošnjega leta, so skrajno 
zaskrbljujoči. Iz razpoložljivega g rad iva vidimo, da so 
bili poprečni osebni dohodki delavcev v gradbeni ope­
rativi, ki zaposlujejo okoli 85%  delavcev v gradbeni­
štvu in industriji gradbenega m ateriala, nekaj m anj 
kot 45.000 d inarjev  na mesec. M edtem ko so se gibali 
največji osebni dohodki v  nekaterih  delovnih organi­
zacijah m ed 51.000 in  53.000 d inarjev  n a  mesec, zna­
šajo najn ižja  poprečja med 30.000 in  35.000 dinarjev. 
Med njim i so še vedno delovne organizacije, k je r zna­
šajo poprečni osebni dohodki m anj ko t 25.000 dinarjev  
na mesec, m edtem  ko se je  m esečna cena h rane v neka­
terih  delavskih m enzah dvignila iznad 25.000 dinarjev, 
stanarina v sam skih domovih pa n a  okoli 7000 dinarjev  
na mesec.
Čeprav nizke osebne dohodke rešu je jo  s terenski­
mi dodatki, ka terih  pa ne p rejem ajo  vsi delavci, m i­
slim, da navedeni podatki ne rab ijo  nobenega komen­
tarja , posebno če jih  dopolnim o s statističnim i podatki 
o gibanju živ ljenjskih  stroškov in cene prehrane, ki 
predstavlja največjo  postavko družinskega proračuna 
velikega dela gradbenih  delavcev.
Da bi na sprem em bo takšnega s ta n ja  lahko učin­
kovito vplivali, moram o najp re j poznati vzroke. Vzroke 
za takšen položaj gradbenih delavcev pa je  treba 
iska ti:
1. v in tencijah  gospodarske reform e, ki ne dopušča­
jo povečanja osebnih dohodkov b rez povečane produk­
tivnosti dela;
2. v neizpolnjenih zunanjih  pogojih, ki so za de­
lovne organizacije objektivnega znača ja  in  odločilno 
vplivajo na gibanje proizvodnosti d e la  in  osebnih do­
hodkov;
3. v neizpolnjenih pogojih v  delovnih organizacijah 
samih, ki so potrebni za h itre jše  naraščan je  proizvod­
nosti dela in bolj učinkoviti razvoj m edsebojnih od­
nosov, to je  pogojev, ki omogočajo realno- ra s t osebnih 
dohodkov in večje blaginje g radbenih  delavcev.
Navedene ugotovitve m oram o nekoliko bolj opre­
deliti.
O prednosti in nujnosti gospodarske reform e najbrž 
ni treba  več govoriti. Že na n jenem  začetku razpola­
gamo z rezu ltati in neizpodbitnim i dokazi, da ta  proces 
vodi v  stabilizacijo gospodarstva, k a r  obenem  pomeni 
tudi stabilizacijo in  enakom ernost investicijske potroš­
n je in norm alen razvoj obsega investicij. Vse to pa je 
pogoj za stabilnost gospodarjenja v  delovnih organi­
zacijah, zanesljivo dolgoročnejše p rogram iran je  v  pro­
izvodnji, boljšo organizacijo in  večjo proizvodnost dela 
in obenem za h itre jše  naraščan je osebnih dohodkov. 
Spremembe, ki jih  vnaša gospodarska refo rm a v naše 
družbeno življenje, pom enijo uresničevanje tud i tistih  
zahtev, ki smo jih  v gradbeništvu vsa  zadnja leta sta­
vili v ospredje.
Poglejmo-, kako vplivajo spremembe, ki jih  prinaša 
ta proces, n a  položaj gradbenih delavcev.
Na področju prim arne delitve, to je tržn ih  odnosov 
in politike cen, je  reform a tudi gradbeništvu prinesla 
pozitivne sprem em be. Svobodno fo rm iran je cen v 
okviru tržn ih  zakonitosti je  bila v gradbeništvu tudi 
doslej ed ina oblika, ki sedaj dobiva nove kvalitete. 
Cene so b ile  in  ostale stva r pogodbenih odnosov med 
proizvajalci in  investitorji, na področju stanovanjske 
izgradnje pa je  doslej uzakonjena praksa, ki je  bila 
doslej v jugoslovanskem  m erilu bolj izjem a — to je 
g radn ja  stanovanj za trg. Prednosti takšnega načina 
gradnje in  p rodaje  stanovanj so nam  znane, zato jih  
ni treba ponovno poudarjati.
Vse to  dokazuje, da se zaradi ukrepov, ki zadevajo 
tržne odnose in  cene, položaj proizvajalcev v gradbe­
ništvu ni poslabšal, am pak zboljšal v tem  smislu, da 
sprošča večjo- iniciativo za intenzivno gospodarjenje 
v delovnih organizacijah.
Zato vzrokov za negativne pojave v tržn ih  odnosih 
in politiki cen ne moremo iskati v teh ukrepih, ki z 
om ejevanjem  investicijske potrošnje resda vplivajo na 
tok proizvodnje. Vzroke zato je treba iskati predvsem  v 
delavnih organizacijah  samih.
Pojav, d a  se na posameznih lic itacijah  pokažejo do 
skoraj 100-odstotne razlike v ponujenih cenah, ni samo 
posledica pom anjkanja dela in različne sposobnosti 
gradbenih podjetij, am pak je to  predvsem  posledica 
poslovne nesposobnosti, neupoštevanja potreb razširje­
ne reprodukcije in življenjskega stan d ard a  zaposlenih 
delavcev, včasih  pa tudi prim itivne borbe za obstanek, 
največkrat tis tih  delovnih organizacij, k i za življenje 
v pogojih intenzivnega gospodarjenja niso dovolj spo­
sobne.
A naliza teh slabosti nas opozarja, da so cene in 
ponudbe na licitacijah  m arsikje še vedno predvsem  
dom ena posam eznikov ali ozkega kroga vodilnih de­
lavcev v podjetju , ne p a  ena  izmed osnovnih dejav­
nosti sam oupravnih  organov. V delovnih organizacijah 
se prem alo  upošteva, da za konstantno naraščanje 
osebnih dohodkov ni važna samo več ja proizvodnost 
dela, am pak  v  isti m eri tud i dobra poslovna politika in 
kom ercialna služba, ki zna proizvedeno blago prodati 
po najugodnejših  cenah.
N egativne pojave v politiki cen resda zasledimo 
tudi v nekaterih  občinah, ki podpirajo  »svoja« gradbe­
na podjetja  in  zato ne upoštevajo najugodnejše cene in 
pogojev, ki jih  nudijo druge delovne organizacije. Ven­
dar takšna politika, ki zasluži ostro obsodbo, v pogojih 
intenzivnega gospodarjenja ne m ore im eti daljše 
perspektive.
U krepi gospodarske reform e so tud i n a  področju 
sekundarne delitve, to  je  delitve m ed delovnim i orga­
nizacijam i in  družbeno skupnostjo, p rinesli vrsto  pozi­
tivn ih  sprem em b. Prom etni davek je  iz obm očja pro­
izvodnje prenesen  v potrošnjo, odprav ljen  je  prispevek 
iz dohodka podjetja , znižane so da ja tv e  od osebnih do­
hodkov in  sp re je te  še nekatere druge olajšave. Te spre­
m em be bi v  lanskoletnih pogojih gospodarjenja samo 
v gradbenih  pod je tjih  povečale sredstva njihovih skla­
dov za prib ližno  8,5 m ilijarde din, k a r  je skoraj za 
10 °/a več, ko t so znašali skladi vseh gradbenih  podjetij 
v lanskem  letu.
Že n a  podlagi takšne površne analize pridem o do 
nespornega sklepa, da so ukrepi gospodarske reform e 
tudi v g radben ištvu  povečali m ateria lno  osnovo samo­
u p rav ljan ja  v  delovnih organizacijah in  možnosti za 
h itre jše n a ra ščan je  osebnih dohodkov in skladov.
Vzroke, d a  do tega v tem  času ni prišlo, je  treba  
iskati v neizpolnjenih osnovnih pogojih gospodarske 
reform e, to  je  v pogojih, ki niso dopuščali večjega re­
alnega obsega proizvodnje in  proizvodnosti dela. To 
posebej ve lja  za gradbeništvo.
V obdobju enega leta se  je  gradbeništvo ne prvič 
znašlo pred  udarcem  dveh skrajnosti. Še sredi lanskega 
le ta  je  bilo toliko dela, da so b ile  vse gradbene zm oglji­
vosti prem ajhne, zato- so v  gradbeništvu  zaposlili skoraj 
7000 novih delavcev. Letos p a  je  situacija p rav  obratna, 
nam reč takšna, da ne vedo kam  z ljudm i in  stroji. 
O dpuščanje delavcev je  n a  dnevnem  redu, stro ji pa se 
kopičijo v stro jn ih  bazah in  brem enijo  dohodke podje­
tij, nam esto  d a  bi jih  ustvarjali.
M nogim  delavcem, ki o sta ja jo  zaposleni, se sk ra j­
šuje delovni čas, s tem  p a  m ožnosti za zaslužek, m ed­
tem  ko življenjski stroški občutno naraščajo. P ro ti­
slovje je  v  tem, da re fo rm a sam a po sebi in  n jeni 
protagonisti pritiskajo  v sm eri večje proizvodnosti, 
m edtem  ko za tako o rien tacijo  v gradbeništvu niso 
ustva rjen i zunanji pogoji, k a r  povzroča resne politične 
problem e v odnosih znotra j delovnih organizacij.
Vse to je  med drugim  posledica dosedanje investi­
cijske politike in čezm ernega fo rsiran ja  investicij v  iz­
g radn je  nad mejo rea ln ih  m ožnosti. N aša ocena in sta­
lišča do takšne politike so zn an a  tud i iz razprave in 
sklepov V. kongresa s ind ika ta  gradbenih  delavcev J u ­
goslavije, zato jih  ne bom ponavljal. M oram p a  ugoto­
viti, da so se gradbeni delavci naveličali negotovosti, 
nenorm aln ih  gibanj v proizvodnji, fo rsiran ja  in zopet 
u stav ljan ja  g radnje napol dograjen ih  objektov, neneh­
n ih  m otenj, ki se zaradi te g a  in  pom anjkan ja  gradbe­
n ih  m aterialov vrstijo  v proizvodnji, pa tu d i pavšalne 
prim itivne kritike na račun  n jihove proizvodnosti dela, 
ki tud i zaradi neizpolnjenih zunan jih  pogojev ne more 
b iti večja.
Gospodarska reform a v nada ljn jem  razvoju  sam a 
po sebi pom eni negacijo vseh  tak ih  anom alij, zato jo 
gradbeni delavci še posebej podpirajo^ v en d a r opravi­
čeno pričakujejo  h itre jše  raz reševan je  sedan jih  pro ti­
slovij.
K ljub  takšnim  ugotovitvam  glede negativnih  vp li­
vov tako  im enovanih zu n an jih  činiteljev n a  gibanje 
proizvodnosti dela in  osebnih dohodkov v gradbeništvu 
p a  ne m orem o m im o dejstva, da je  treb a  iska ti glavne 
vzroke sedanjega položaja g radben ih  delavcev v p re­
počasnem  razvoju sam oupravn ih  odnosov in  v nedo­
slednosti delitve dohodka po delu znotraj delovnih 
organizacij. To najbo lje p o tr ju je jo  velike raz like  v raz­
vojnih  poteh in  gospodarskih uspehih  posam eznih de­
lovnih organizacij. P raksa  je  povsem  jasno dokazala: 
k je r  vladajo  sam ovolja nam esto  sam oupravljanja, 
m ezdni odnosi nam esto delitve  po  delu, tam  tud i ni in 
ne m ore b iti velike proizvodnosti dela in visokih oseb­
n ih  dohodkov. Ravno v zvezi s tem i vp rašan ji je  bilo 
v našem  sindikatu  sp re je tih  največ stališč, sklepov in 
predlogov, ki so znani tu d i v  sindikalnih  podružnicah.
S kratko, dokaj površno analizo  nekaterih  dejstev 
sem  skušal pokazati osnovne vzroke sedanjega polo­
ža ja  g radbenih  delavcev z nam enom , da b i jih  tudi 
v združenju gradbenih  inžen irjev  in  tehnikov bolj 
natančno  opredelili. O benem  p a  sem  hotel opozoriti na 
nu jnost h itre jše  in  učinkovitejše aktivnosti vseh sub­
jek tivn ih  sil v  gradbeništvu  p ri u stv a rjan ju  takšnih 
pogojev v proizvodnji, ki bodo v okviru sam ouprav lja­
n ja  in  delitve po delu omogočili trajno  naraščan je 
proizvodnosti dela  in živ ljen jskega standarda gradbenih  
delavcev. Da bi vse to v p raksi lahko uresničili, bomo
pri našem  delu m orali m arsikaj sprem eniti. In tenziv­
nost gospodarjenja v proizvodnji nedvom no zahteva 
tud i večjo intenzivnost dela in aktivnost sindikata*, pa 
tud i združenja gradbenih inženirjev  in tehnikov. Če se 
tega dejstva v celoti zavedamo, potem  nam  m ora biti 
jasno, da naloge, ki jih  pred  nas postav lja  nada ljn ji 
razvoj gospodarjenja in družbenih odnosov, niso m ajh ­
ne n iti lahke.
Nesporno je, da intenzivnost gospodarjenja pom eni 
afirm acijo  strokovnega dela. Le n a  ta  način bomo 
lahko zadostili zahtevam  gospodarske reform e in  izpe­
lja li odgovorne naloge, ki jih  narekuje sedanji položaj 
gradbenih delavcev in  nada ljn ji razvoj družbenih  od­
nosov.
Za zaključek bom  opozoril n a  nekatere izm ed teh 
nalog, ki so za sedanjo aktivnost v  g radbeništvu n a j­
bolj aktualne:
— Še naprej se bo treb a  prizadevati, da bi s skup­
nim i napori ustvarjali takšne zunanje pogoje, ki bodo 
omogočali h itre jše naraščan je  proizvodnosti dela  in 
osebnih dohodkov. To je  predvsem  dolgoročna investi­
cijska politika in n ač rtn a  investicijska izgradnja.
G radbeni delavci in  njihovi organizatorji proizvod­
n je  so n a  gradbiščih najbolj razvitih  držav  dokazali, da 
v takšn ih  pogojih znajo  delati in organizirati delo ta ­
ko, da presegajo tud i najbo lj zahtevne zahodno evrop­
ske norme.
— Osnovna naloga vseh subjektivnih činiteljev v 
delovnih organizacijah je  razvoj takšnih sam oupravnih 
odnosov, ki bodo omogočali ne samo* to, da bodo- de­
lavci inform irani o sklepih, ki jih  v njihovem  im enu 
sprejem ajo  drugi, am pak  d a  bodo tudi dejansko vp li­
vali n a  odločitve, ki jih  bodo potem  kot za svoje z vso 
odgovornostjo tudi izvajali. Sprem em be sta tu ta  delov­
n ih  organizacij, ki m orajo b iti spreje te do 1. ja n u a rja  
1966, in  izdelava praviln ikov o delovnih razm erjih  so 
neposredne in zelo odgovorne naloge.
— N ačelna stališča glede delitve dohodka in  še po­
sebej osebnih dohodkov pot delu so znana. P o trebni so 
večji napori, da jih  bom o izpeljali tud i v življenje. 
S edanji osebni dohodki gradbenih  delavcev so* v m no­
gih delovnih organizacijah odločno prenizki. Po m ojem  
m išljen ju  bi bilo treb a  vse tiste delovne organizacije, 
k je r  poprečni osebni dohodki znašajo' m anj kot 35.000 
dinarjev , ozirom a poprečni osebni dohodki nekvalifici­
ran ih  delavcev m anj ko t 25.000 dinarjev, brez od lašan ja 
likvidirati. Zahteve po določanju spodnje m eje osebnih 
dohodkov je  treb a  v pogojih gospodarske reform e za­
v rača ti kot težnje po uravnilovki. Za k rite rij dobrega 
gospodarjenja v delovnih organizacijah gradbeništva 
pa nam  lahko služijo poprečni osebni dohodki v  gospo-
iz naših organizacij
Iz glasil naših kolektivov
Glasilo K onstruk torja  posveča v septem brski šte­
vilki obširen članek v p rašan ju  no tran jih  rezerv. Pisec 
članka ugotavlja, d a  se je  kolektiv že lani začel in ­
tenzivno baviti z no tran jim i rezervam i, ko so obrav­
navali vp rašan je prehoda n a  skrajšan  delovni čas in 
problem e spričo zožitve investicijske in stanovanjske 
izgradnje.
darstvu Slovenije. Še nadalje se bomo m orali zavzemati 
za odpravo; vseh tistih  osebnih dohodkov, to je raznih 
dodatkov, ki niso vezani na delovni učinek.
— Prvi uspehi m edsebojnega sodelovanja in in te­
gracije v gradbeništvu so pred  nam i. Naša osnovna 
naloga je, da ta  proces spodbujam o in se angažiram o 
tudi p ri reševan ju  problemov sam ouprav ljan ja in de­
litve dohodka po delovnih uspehih m ed delovnimi 
organizacijam i in  enotami, ki sodelujejo v okviru 
združenj ali drugih  integracijskih oblikah.
— Tudi v bodoče m oram o bolj kot doslej podpirati 
vse organizacijske oblike vk ljučevanja gradbeništva v 
izvoz in m ednarodno delitev dela, kakor tudi vse or­
ganizirane oblike zaposlovanja gradbenih  delavcev in 
prevzem anja gradbenih  del v inozemstvu.
— Posebna skrb m ora b iti posvečena kadrovski 
politiki v delovnih organizacijah, predvsem  sprejem a­
n ju  in  odpuščanju zaposlenih delavcev, pa tudi stro­
kovnemu izobraževanju. V podjetjih  m orajo im eti k ri­
tičen odnos do odpuščanja delavcev posebno* sedaj, ko 
se obseg investicijske izgradnje občutno zm anjšuje.
— P rav  tako m orajo v delovnih organizacijah 
zavzeti aktiven in  kritičen odnos do reelekcije d irek­
torjev  in drugih  vodilnih uslužbencev v  delovnih orga­
nizacijah. Ne bi smeli dopuščati, d a  se s konkretnim i 
predlogi v norm alen tok reelekcije vmešavajo* zunanji 
činitelji, ki bi hoteli vsiljevati svoje rešitve. Reelekcija 
je  predvsem  stva r delovnega kolektiva, ki se m ora za­
vedati, da bo vse posledice takšnih  in  drugačnih  odlo­
čitev nosil n a  svojih ram ah. N aloga vseh nas pa je, da 
skrbimo za javnost in dem okratično! odločanja in  zato, 
da bo ves kolektiv aktivno obveščen ne samo o stro­
kovni sposobnosti, am pak tud i o družbeno-političnih 
kvalitetah  ljudi, ki bodo v  bodoče vodili njihovo de­
lovno organizacijo. To pomeni, da m oram o biti aktivni 
sodelavci, ne p a  pasivni opazovalci razvo ja reelekcije 
v delovnih organizacijah.
— Skrb za življenjske in delovne pogoje gradbenih 
delavcev v delavskih naseljih  in n a  gradbiščih je še 
nadalje  ena izm ed osnovnih nalog. Zato* je  predsedstvo 
republiškega odbora sindikata g radbenih  delavcev 
sprejelo priporočilo  o m inim alnih živ ljenjskih  pogojih 
v delavskih naseljih  kot osnovni k rite rij za u rejan je 
teh vprašanj.
To so* najbolj pom em bne izmed številn ih  nalog, ki 
jih  bomo* m orali v gradbeništvu izpeljati, če bomo ho­
teli doseči m odernizacijo proizvodnje in  organizacije 
dela, uspešnejše u vajan je  sodobne tehnologije in na ta  
način večjo proizvodnost dela, ki je  pot do  večjih oseb­
nih dohodkov in v išje življenjske ravn i gradbenih 
delavcev.
Po objavi ukrepov, ki so bili uveljav ljen i v zvezi 
z gospodarsko reform o, je delavski svet pod je tja  obrav­
naval in sprejel sm ernice za n ad a ljn je  delo podjetja. 
P ri tem  je  izhaja l iz osnovne ugotovitve, d a  je  v  pro­
izvodnem procesu in v vseh službah podjetja  polno 
rezerv, ki so rezu lta t delom a že preživelih  delovnih 
metod, nesodobne tehnologije itd. P rincip, ki ga hočejo
v bodoče uveljaviti, je doseganje čim večjega ekonom­
skega učinka pri obstoječih tržnih  prilikah  ob najm an j­
šem v lagan ju  vseh proizvodnih faktorjev. Če hočejo to 
doseči, p a  se m orajo  zavestno vključiti vsi člani delov­
ne skupnosti v  akcijo za racionalizacijo proizvodnje, 
potrebno p a  je  tud i polno angažiranje sam oupravnih 
organov in  strokovnih kadrov. P lan  predlogov in uk re­
pov za in tenzivnejše gospodarjenje obsega naloge, ki 
jih  je  mogoče takoj realizirati, kratkoročne naloge in 
ukrepe te r  srednjeročne in dolgoročne naloge. Med n a ­
logami so tren u tn o  aktualne naslednje:
P reusm eritev  dela kapacitet n a  zunan je  tržišče, 
za k a r  je  treb a  izvesti tem eljite p rip rave  glede na 
lastne kapacite te  in možnosti tu jega tržišča. Takoj je 
treb a  fo rm ira ti bodoče gradbišče z nalogo, da v p ri­
hodnji sezoni podjetje prične z deli v  tujin i.
P o litika nag ra jevan ja  m ora b iti stim ulativnejša. 
Iz p rav iln ika  o delitvi osebnih dohodkov je  treba iz­
ločiti vse elem ente, ki niso rezu lta t dela, am pak osta­
nek preživelih  oblik nagrajevanja, te r  jih  nadom estiti 
z m erili nag ra jev an ja  po opravljenem  delu in doseže­
nih rezu lta tih  dela. Z ozirom n a  dosežene rezultate 
dela je  poleg neposrednih proizvajalcev treb a  stim u­
lira ti tud i o rganizatorje proizvodnje in  druge režijske 
delavce.
Pogoje dela je  treba  izboljšati. Delovni čas naj bo 
tak, da bo mogoče doseči m aksim alni delovni učinek. 
Proučiti je  treb a  možnost uvedbe dveh izmen; ugoto­
viti prednosti deljenega delovnega časa; dopuste p lan­
sko razporediti. Delovni čas strojev in  oprem e je treba 
podaljšati, delovni čas človeka pa skrajšati.
P rip ravo  dela je  treba uvesti n a  vseh področjih; 
vsako im provizacijo  je  treba odpraviti. Za posamezne 
operacije vodi pripravo dela brigadir, za večji obseg 
dela delovodja, za gradbišča šef gradbišča, za celotno 
delo pa tehnološka p rip rava dela v podjetju.
Dosledna analiza položaja n a  trgu, tržn ih  pogojev 
in rezultatov dela posameznih proizvodnih enot in 
služb naj bo osnova za stalno izboljšan je in  m oderni­
zacijo proizvodnih metod.
Sprem em be so potrebne tudi v  kadrovski službi. 
Na vsako m esto je  treba postaviti človeka z ustreza­
jočimi strokovnim i in delovnim i kvalifikacijam i. P ri 
sedanjem  stan ju , ko še ni dosežen ustrezajoči kvalifi­
kacijski sestav, bo nujno, d a  vsakdo, ne glede na višjo 
kvalifikacijo, prim e za vsako delo, k a r  velja  tako za 
proizvodnjo, kakor tudi za režijske službe.
G radnjo  za trg  je  treb a  elastično prilagoditi za­
htevam  in  finančnim  m ožnostim  tržišča. V ključiti se 
je  treb a  pravočasno v nov način stanovanjskega go­
spodarstva.
K ooperantska razm erja s podjetji, k i kažejo voljo, 
da s tehnologijo in produktivnostjo  racionalizirajo  pro­
izvodnjo, je  treb a  poglobiti. O bojestranska enakoprav­
nost glede prav ic in  dolžnosti naj bo princip pri m ed­
sebojnih razm erjih .
Naloge, ki jih  m orajo v podjetju  uresničiti takoj, 
in tiste, ki jih  bodo kratkoročno realizirali, obsegajo 
vsa področja vsakdanjega dela.
V ostalem  je  v članku podan pregled vseh stroškov 
vseh služb v  podjetju , proizvodnih in  režijskih, te r  
predvideni ukrepi za zm anjšanje stroškov.
V stanovanjsk ih  stolpičih na B etnavski 69, ki jih  
podjetje  precej časa ni moglo naseliti zaradi neureje­
nega okolja, so prired ili avgusta razstavo  stanovanj 
skupno s trgovskim  podjetjem  »M erkur«, ki je  od­
stopilo kom pletno stanovanjsko oprem o za dvoje sta ­
novanj. Razstavo, ki je  b ila  okusno oprem ljena, je  
obiskalo preko  2000 obiskovalcev, ki so se o njej po­
hvalno izrazili.
Glasilo kolektiva podjetja Ingrad  v Celju objavlja 
v oktobrski številki 30 ukrepov, ki naj bi jih  pod vzelo 
podjetje v  zvezi z gospodarsko reform o. Uredništvo
glasila je prosilo nekatere člane svojega kolektiva, da 
podajo m nenje o posam eznih ukrepih. G lavni d irektor 
po d je tja  ing. V ital M lejnik m eni, d a  je  treba za iz­
v a jan je  predvidenih ukrepov zlasti izpopolniti sistem 
nag ra jevan ja  in  odstran iti m ed člani kolektiva ostanke 
m iselnosti, ki izvira iz m ezdnih odnosov in  mezdne 
m entalitete. Delo po času naj bi v celoti odpadlo ozi­
rom a pom enilo le m inim alen odstotek vseh del. Pro­
duktivnost dela sicer narašča, je  v  p rim erjav i z d rug i­
mi republikam i precej boljša, zaosta ja  pa za državam i 
z visoko razvitim  gospodarstvom  za 30 odstotkov. Ko 
p a  ugotovimo, da storilnost naših  delavcev v inozem­
stvu ne zaostaja s tam kajšn jo  storilnostjo, vidimo, da 
m oram o vzroke za stopnjo storilnosti dom a iskati 
drugje, predvsem  v  organizaciji in p rip rav i delavnega 
procesa. Delavka v uprav i po d je tja  Tilčka Žagar je 
opozorila n a  četrto' točko p red laganih  ukrepov, ki p ra ­
vi, da je  treba zaostriti delovno disciplino' na vseh 
nivojih. Poleg pravočasnega p rih a ja n ja  in  odhajan ja  
z delovnega m esta pomeni ta  sklep tudi povečanje 
občutka pripadnosti podjetju , in tenzivnejše sodelova­
n je  v uprav ljan ju  podjetja, razum evanje potreb pod­
je tja  p ri razm eščanju delavcev n a  oddaljenejša grad­
bišča itd. Predsednik delavskega sveta Rom an A jster 
je  kot zelo pozitiven ocenil sklep delavskega sveta, 
da naj bo podlaga za uspešno uveljav ljan je  na grad­
benem  tržišču le kvalitetno  delo, izpolnjevanje pogod­
benih  rokov in realne kalku lac ije  brez rezerv. O stra 
konkurenca na trgu  pa bo zah tevala  iskanje no tran jih  
rezerv, ki jih  je v podjetju  gotovo še dovolj. Zvone 
Kos, vod ja  kadrovskega oddelka je  om enil problem  
režije  glede na zm anjšan obseg del. Med delavci v 
proizvodnji so težave pri p rem eščanju  kadrov na raz­
lična delovna mesta. N eproduktivnih  delavcev pa je 
z ozirom  na obseg del preveč in  bo treba število za­
poslenih v  adm inistraciji zm anjšati.
V organizaciji pod je tja  »Ingrad« so bile letos v 
Celju športne igre gradbenih delavcev, ki so se jih  
udeležili športniki 33 gradbenih  podjetij iz Slovenije.
L ist delovnega kolektiva pod je tja  »Prim orje« iz 
A jdovščine se v novem brski številki tudi bavi s pro­
blem i gospodarske reform e in  ob jav lja  sklepe sam o­
up ravn ih  organov, ki naj bi p rinesli ustrezne spre­
m em be v poslovanju podjetja. V sebina teh  sklepov se 
izraža v  naslednjih  postavkah: izboljšanje organizacije, 
m odernizacija tehnoloških postopkov dela, odprava 
ozkih grl in  kom pletiranje obstoječih kapacitet, zm anj­
šan je  izgub zaradi škartov, izpadov, bolezni in  nesreč, 
zm an jšan je sta ln ih  stroškov in  režije, zm anjšanje 
fluktuacije , enakom ernost proizvodnje, poslovno' so­
delovanje, krepitev  izobraževanja in  kadrovske stru k ­
tu re  te r  izboljšanja s tan d ard a  zaposlenih. Izvajan je 
teh  sklepov je  že pokazalo nekatere  ugodne rezultate. 
Nova sistem izacija delovnih m est je  om ogočila racio­
nalno določitev števila delovnih m est in točneje preci­
zira la  naloge in odgovornost vsakega posam eznega 
delovnega mesta. Razširitev obsega dela  in  števila 
delovnih m est v sektorju za operativo  in  razvoj je  dala 
m ožnost in  osnovo za študijsko' reševanje problem ov 
m odernizacije tehnoloških postopkov, ker se je  pozi­
tivno izkazalo pri gradnji m ostu čez Sočo p ri Anho­
vem. S prizadevanjem  ekonom skih enot, sindikalnih  
pododborov se je  zm anjšalo število izgubljenih dni v 
prim erjav i z istim  obdobjem  lani. Š tevilo izgubljenih 
dni zaradi nesreč pri delu se je  zm anjšalo za 11 °/o, 
zarad i bolezni pa za 35°/«, k a r  pom eni skupno p ri­
h ranek  43 m ilijonov d inarjev . Število zaposlenih de­
lavcev na delovnih m estih um skih  delavcev se je v 
letošnjem  letu zm anjšalo za 40 ljudi, v istem  razdobju 
pa so sprejeli v delovno razm erje  sedem tehnikov in 
sedem  delovodij, ki so bili štipendisti podjetja. S taln i 
režijski stroški podjetja so se v p rim erjav i z istim  raz­
dobjem  lani zm anjšali in sicer stroški za dnevnice za 
47 °/o, stroški za prevoze z osebnim i avtom obili za 14 °/o,
stroški za prevoze z javnim i prevoznimi sredstvi za 
35 °/o, stroški za reprezentanco za 83 %, stroški za nad­
u re  za 46%), terenski dodatki pa za 21%>. Celotni oseb­
ni dohodki so se od 1. 1. 1965 dvignili za um ske de­
lavce za 28% , za fizične delavce pa za 35% . Rast 
osebnih dohodkov ni b ila  pogojena z dviganjem  cen, 
saj celo ob splošnem dvigu cen po go-spodarski reform i 
niso pri investitorjih  zahtevali višjih cen n a  račun 
povečanja osebnih dohodkov. So pa tud i rezerve, ki 
niso odvisne od ukrepov podjetja. Sem spadajo težave 
z nekaterim  gradbenim  m aterialom , ki ga morajo' ku ­
povati takrat, ko ga je  pač dobiti na tržišču, k a r  po­
vzroča vezanje obratn ih  sredstev, dodatne transportne  
stroške, m anipulativne in skladiščne stroške te r  po­
večanje kala. Omeniti je  treba sedanjo situacijo na 
tržišču, ko se v ostri konkurenci po javljajo  tu d i ne­
gativne tendence in izpadi. Pod pogoji hude konku­
rence se dogaja, da se ponudbe na licitacijah razlikujejo  
celo do 200 %  in še več. P ri kalkulacijah  podjetja  za­
nem arjajo  form iranje skladov in celo am ortizacije in 
zavestno predvidevajo m anjše osebne dohodke, vse z 
namenom, da preživijo tako im enovano krizo. K er pa 
ne gre za »krizo«, tem več za tra jn i elem ent gospodar­
ske reforme, so taki pojavi škodljivi.
Za izpolnjevanje sklepov sam oupravnih organov 
bo kolektiv moral vložiti še dosti naporov in tru d a  in 
ga prvi uspehi ne smejo uspavati.
V novem brski številki Dravskih bobrov, glasilu 
delovne skupnosti Tehnogradenj, je  objavljen  članek 
o nedavni tiskovni konferenci p ri zvezni gospodarski 
zbornici glede položaja gradbeništva. U gotovljeno je 
bilo, da je  negotov položaj g radbeništva posledica 
investicijskih restrikcij po gospodarski reform i, po­
leg tega pa je nasta la  tud i stagnacija p ri stanovan j­
ski izgradnji. Vse om enjeno je povzročilo zm anjševa­
n je  del in zmogljivosti, zlasti p ri specializiranih pod­
jetjih . K  tem  problem om  se je  p ridružil še problem  
podražitve gradbenih storitev, ki je  znašala po podat­
k ih  okrog 26 odstotkov. V endar pa se investito rji b ra ­
nijo, da bi z izvajalci ponovno obravnavali pogodbeno 
določene cene in jih  usk lad iti s sedanjim i gospodarski­
mi razm eram i. Težave povzroča tudi dejstvo, da so 
investitorji v  velikih zaostankih s plačili izvajalcem , 
ki pa so zato v dolgovih nasproti proizvajalcem  m ate­
riala. Ce se to stan je  ne bi km alu popravilo', lahko 
nastanejo  resne težave zlasti v industriji gradbenega 
m ateriala, ki ne m ore k red itira ti gradbene operative, 
ta  pa ne investitorjev. Da bi bila bodoča perspektiva 
gradbeništva jasnejša, bi bilo koristno, da bi zvezni 
sek re taria t za finance čim prej ugotovil, katera  in ko­
likšna razpoložljiva sredstva so nam enjena za investi­
cijsko, stanovanjsko in  drugo izgradnjo. V sedanji 
situaciji pa gradbena pod je tja  ne vedo, kakšna dela 
bodo lahko dobila v prihodn jem  letu, n iti po vrednosti 
n iti po obsegu.
Med sklepi upravnega odbora in delavskega sveta 
pod je tja  T ehnogradnje beremo, da se sam oupravni 
organi intenzivno bavijo  z reorganizacijo podjetja  in 
ukrepi, s katerim i bi se dosegla sanacija podjetja. Na 
podlagi sanacijskega načrta , ki ga je  izdelala občinska 
kom isija občinske skupščine M aribor-Center, bo izde­
lan  podroben in  precizen sanacijski načrt, ki naj se 
predloži pristojnim  faktorjem . Na podlagi poročila po­
sebne komisije, o katerem  so razprav lja li že sam o­
upravn i organi, bo objavljeno v glasilu kolektiva po­
sebno poročilo za člane delovne skupnosti, ki naj vse­
bu je  napore podjetja in predloge za sanacijo.
V uvodnem  članku zadnje številke Gradisovega 
vestnika berem o pod naslovom  »A nalizirati in  uk re­
pati«  nekaj osnovnih m isli za tako jšn je uk repan je  v 
zvezi z iskanjem  n o tran jih  rezerv. Spričo ostre kon­
kurence, ki je  nastopila na gradbenem  tržišču po go­
spodarski reform i, je pisec članka m nenja, da je  edini 
izhod v situaciji znižanje stroškov. To znižanje pa je 
po zadnjih  analizah  v podjetju  mogoče doseči n a  raz­
nih področjih dela. Eno od teh  je  izkoriščanje m eha­
nizacije. A nalize kažejo, da so v pod je tju  razpoložljivo 
m ehanizacijo v prim erjav i z evropskim i norm ativi iz­
koriščali le 60—65 % . Z isto m ehanizacijo  bi torej lahko 
opravili mnogo več dela, seveda p a  to zahteva boljšo 
organizacijo, bolj disciplinirano delo, uvedbo dela v dveh 
izmenah, boljše vzdrževanje stro jev  in  oskrbo z rezerv­
nimi deli. Brez posebnih naporov bi lahko letno p ri­
hranili do 300 m ilijonov din. Če bi zm anjšali režijo 
gradbene operative, ki znaša poprečno 12,4 %  v red ­
nosti celotne gradbene proizvodnje, n a  10 % , bi to 
pomenilo letno približno 280 milijonov, če pa bi zm anj­
šali tudi režijo  drugih  poslovnih enot in centrale, bi 
znašal možni p rih ranek  400 m ilijonov letno. Velike 
rezerve se skrivajo  tud i v boljši organizaciji dela na 
gradbiščih in  v večji intenziteti dela. Seveda pa so še 
d ruga področja dela, ki vplivajo n a  znižanje stroškov.
V zvezi z dvajseto obletnico po d je tja  Gradis, ki jo 
je ta  delovni kolektiv slavil pred nedavnim , so v zadnji 
številki glasila objavljeni nekateri številčni podatki o 
porabljenem  m ateria lu  v  dvajsetih  le tih  dela Gradisa. 
Tako so porabili in vgradili v tem  času 790.000 ton 
cementa, 187.000 ton betonskega železa, 340 milij. kosov 
opeke in 2,700.000 kubičnih m etrov peska in gramoza, 
č e  bi ves ta  m ateria l naložili na tovorne vagone, bi 
jih  potrebovali blizu 400.000, v lak  pa bi bil dolg 4000 
kilometrov.
»Kolektiv«, glasilo podjetja  Slovenija ceste, ob­
ja v lja  v zadnji številki podatke o g radn ji splitskega 
letališča. Dela so se začela v oktobru. Letališčna steza 
bo v prvi fazi dolga 1100 metrov, široka p a  30 metrov. 
O bjekt m ora b iti končan v 9 mesecih, v rednost del pa 
znaša 586 m ilijonov dinarjev.
Po likvidaciji podjetja »Asfalt« z Reke je  investi­
tor, ki financ ira  m odernizacijo cestnega om režja v 
bjelovarskem  okraju, razpisal novo licitacijo. V ostri 
konkurenci je  podjetje  »Slovenija ceste« uspelo dobiti 
vsa razpisana dela in tako začelo izvaja ti dela  na treh 
sektorjih v skupni dolžini 42 km. Pogodbena cena vseh 
del znaša za 1965. leto 900 m ilijonov dinarjev . S pre­
vzemom teh del, ki jih  uspešno izvaja, je  podjetje 
ustvarilo  solidne tem elje za nadaljevan je  gradenj na 
tem  področju v le tih  1966 in 1967.
Po končanih delih  na gradnji jad ranske m agistrale 
pri Opuzeno je  podjetje uspelo dobiti nova dela pri 
izgradnji ceste Opuzen—Metković, p ri čem er gre za 
izgradnjo prik ljučka bosanske m agistrale na jadransko 
cesto. Odsek te  ceste je  dolg približno 10 km, celotna 
investicija p a  je  p reračunana na 1600 m ilijonov din. 
G radnjo je podjetje prevzelo v kooperaciji s podjetjem  
»Graditelj« iz D ubrovnika. P ri izvajan ju  teh  del pa 
bo kolektiv m oral pokazati vse svoje sposobnosti, ker 
je  pogodbeni rok  zelo oster; dela m orajo  b iti končana 
do konca m aja  1966. Zem eljska dela bodo obe podjetji 
opravili vsaka n a  svojem  sektorju, asfa ltiran je  celotne 
trase pa bo izvršilo podjetje S lovenija ceste.
O problem ih, ki jih  bo podjetje  m oralo rešiti v 
zvezi z novim  položajem  gradbeništva po gospodarski 
reform i, razp rav lja  v glasilu poseben članek. P ri tem  
n av a ja  kot posebno važen problem  fo rm iran je  cen za 
ponudbe p ri lic itacijah. P ri tem  bo treb a  upoštevati 
vse no tran je  rezerve: povečati storilnost, zm anjšati 
režijske stroške, poenostaviti in  zm anjšati adm inistra­
cijo, poostriti kontrolo nad kvaliteto  izdelkov, nad za­
računanim i in  porabljenim i plačam i, m aterialom  in 
transportom . Povečati je treb a  delovno disciplino in 
odpraviti vse zastarele metode pri sistem u nagrajeva­
nja. P ri teh  naporih  bo m oral sodelovati vsak član 
delovne skupnosti. p. r .
gradbeni center Slovenije
l j u b l j a n a ,  t i t ova  9 8 ;  p. p. 12; t e l e f o n  31-945
Organizacija gradnje po verižnem sistemu
1. Pojem
V erižni sistem  gradnje je  adap tacija  industrijskega 
sistem a proizvodnje n a  uporabo v gradbeništvu, p ri 
čem er so osnovni principi industrijske znanstvene o r­
ganizacije (kontinuirani tok proizvodnje, višja stopnja 
delitve dela, določeni ta k t toka proizvodnje in pod.) 
n a  prim eren  način prilagojeni gradbeni proizvodnji.
P rv a  ru b r ik a :  P as (etaža)
1 2 D ru g a  ru b r ik a :  E ta p a  (blok)
I I
b r t a t, z
c 7 a * z\
t a b 'i
A 7 a b z
1
X>
C '
B~
t a b z
~
7 a b z
C b z
A T b Z
Dg. 1. V erižn i s is tem  z raz ličn im  t r a ja n je m  dela  sk u p in  
Dg. 2, V erižn i s is tem  s časi t r a ja n ja  izen ače n im i po n a jd a ljše m  
p ro cesu  (tesarskem )
Dg. 3 V erižn i s is tem  s časi t r a ja n ja  izen ače n im i po n a jk ra jše m  
p ro cesu  (betonskem )
2. Prilagoditev gradbeništvu
N eprekinjen tok gradn je  se doseže s sinhronizacijo 
kontak tn ih  procesov, ki so jim  predhodno izenačeni 
časi tra jan ja . N a ta  način se omogoči, d a  g radn ja  teče 
brez prekinitev, zastojev ali prekrivanja (glej d iagra­
ma 2 in 3).
V ečja delitev dela se ustvari n a  ta  način, da po­
sam ezne specializirane skupine vedno oprav ljajo  isto 
delo s tem, d a  se prem eščajo z zgradbe n a  zgradbo 
ali z enega dela n a  drugi identični del iste zgradbe.
K orak  (takt) verižnega sistem a g radn je  se doseže 
z izenačenjem  tra ja n ja  dela vseh delovnih skupin, to 
je  vseh stikajočih se elem entarnih procesov (glej d ia­
gram a 2 in  3).
S erija  proizvodov se omogoča s p ro jek tiran jem  več 
enakih  zgradb n a  istem  gradbišču ali s prim erno  raz­
delitv ijo  velik ih  objektov n a  več istovetnih  delov — 
delovnih e tap  oz. organizacij askih enot (glej shemo 
zgradbe).
P rv a  ru b r ik a :  D elovn i p a s  (etaža) 
D ru g a  ru b r ik a :  D elovna e ta p a  (blok)
t  a ‘
T Z t
M
2 f
Dg. 4. V erižn i sis tem , ko je  š te v ilo  de lo v n ih  e tap  (4) v eč je  
š te v ila  d e lo v n ih  sk u p in  (3)
P rv a  ru b r ik a :  D elovn i p a s  (etaža)
1 2 D ru g a  ru b r ik a :  D elo v n a  e ta p a  (blok)
Dg. 5. V erižn i sis tem , ko  je  š te v ilo  d e lo v n ih  p ro ceso v  (3) več je  
od š te v ila  d e lo v n ih  e ta p  (2 )
3. Specifični pogoji za organizacijo verižnega sistema 
proizvodnje v gradbeništvu
3.1 Prim er, ko je  število  organizacijskih enot (de­
lovnih etap) enak številu brigad.
16 f z t n t n
--------+--
__j r
r
w//A
J - - t i
2S 5 r
4— 4— 4 — 1-
5S ZS ZS 2S
t i -
76 /zmen
D
i
i
1
C i■t
&
f  1 * 1
s/zm tn  | t, | a  |
A
111111__
_
_
_
_
_
_
1 1 *  1D
i m - k r
r
i i i i
6
-
i * \ °  \
B j  J  *  )
A 1  / i  I T T
t, i o  r
-------------1------------M
S i S i  1
Dg. 6 . V erižn i sistem
s
z izen ače n im i časi 
ta k to m  po 3 izm ene
t r a ja n ja p ro ceso v
Dg. 7. V erižn i sistem
s
z izen ače n im i časi 
ta k to m  po 2 izm eni
t r a ja n ja p ro ceso v
Dg. 8 . V erižn i sistem
s
z izen ače n im i časi 
ta k to m  po  1  izm eno
tr a ja n ja p ro ceso v
Poleg pogoja, da m ora biti izenačen čas tra ja n ja  
sestavnih stičnih procesov, to  je  tra jan je  dela  skupin, 
ki izvaja jo  te  procese, m ora b iti izpolnjen tu d i pogoj, 
d a  število skupin ne sme presegati števila delovnih 
e tap  (zgradb ali enakih delov večje zgradbe) če hočemo 
govoriti o pravem  verižnem  procesu gradnje. Samo v 
tem  prim eru lahko tok g radn je  teče neprekinjeno, brez
zastojev ali p rekrivanja, tako v delovnih etapah  kot 
tudi pri prehodu n a  etažo (glej diagram e 2 in 3).
3.2 Prim er, ko je  število organizacijskih enot večje 
od števila skupin.
Iz p rim era  izvedbe serije štirih  delovnih enot, k jer 
delajo tri brigade (t, a, b) se vidi (glej diagram  4) da 
je  zajam čena kontinuiranost dela vseh skupin, vendar 
p riha ja  do zasto ja p ri prehodu z etaže na etažo*, kar 
označujejo šrafiran i del na diagram u.
3.3 Prim er, ko je  število organizacijskih enot m an j­
še od števila skupin.
Iz danega p rim era  (glej d iagram  5) gradnje na 
dveh identičnih zgradbah A in B za 3 delovne skupine 
(t, a, b) je  razvidno, da ni zajam čena kontinuiranost 
dela in da p ri prehodu z etaže n a  etažo* m ora p riti do 
prekinitev del p ri vsaki skupini in  d a  se v nobenem 
prim eru ne m ore omogočiti verižni sistem  gradnje.
Sl,H. . A" Sl, k .J- Slok.C' Blok.S’
ferasa ~| J I ~____
*7 nadiTr — __ ________ ~ _________ ______ ____
V n od s t r _____ ~ _____________~ _____ _ ___ ___ _ __ _ __
IY n a d str " j i  ___ j __ j ___ _ __"" _ ~j~ __ ~~T _ j f j  ____ _
H! nad i t r ____” ____ ________ ______________ _____ __ ___
H nodtfr. ____ ____ ___________ ___________  _ __ ___ _ _/ nadtfr. __
ris oko prit!
nizko priti ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ Z Z Z Z I  _ Z Z Z Z  Z _ Z________
tg metin a l i l i  l i l i  I I I  1 1 I I 1 I I I i 1 I 1 1 l * > i l l  , 
p jo lč a  I t t * _____I____ i r o _____I_____s r o  I____ 3$ sr I
r
t
-L
4. Možnost uporabe
Verižni sistem  se lahko uporabi p ri industrializi­
ran ih  in tud i p ri tradicionalnih  sistem ih gradnje in v 
vsakem  prim eru  predstavlja znatno časovno racionali­
zacijo.
5. O rganizacija verižnega sistem a n a  prim eru  gradnje 
arm irano-betonskega litega skeleta
Da bi se organiziral verižni sistem  gradnje je  po­
trebno v sm islu prej navedenih splošnih načel opraviti 
naslednje:
5.1 Razdelitev procesa n a  sestavne dele.
Kom pleksni arm irano-betonski proces je  treba razr- 
deliti po* v rsti dela, to  je  po poklicih delavcev, n a  se­
stavne procese (tesarski, železokrivski in  betonski), ki 
jih  izvajajo specializirane delovne skupine:
t  =  tesarska delovna skupina 
a =  železokrivska delovna skupina 
b =  betonska delovna skupina 
z =  zidarska delovna skupina
4—j—i—
44-44+4-M
IfTTT^FFH)H-4-4-4-444
H 4 + + 4 H4 - - 4
F f T T t i R
(-4444444
(-444-H-44
b—
(-4444444
(-444444-4
5.2 Časovno izenačenje e lem entarn ih  procesov.
Časovna značilnost teh sestavnih procesov je v tem, 
da najdalj tra ja  tesarski, na jk ra jši p a  je  betonski. Za 
ostvarjan je verižnega sistem a g rad n je  je  potrebno 
um etno izenačiti čas tra ja n ja  stičnih procesov (kar se­
veda ne pomeni, da bi bili izenačeni tud i po* številu 
delavcev v  skupinah). N ajracionalnejšo organizacijo 
dobimo, če izenačim o elem entarne procese po narav ­
nem  čas u tra ja n ja  dela betonerske skupine, ki je  n a j­
krajši (glej d iagram a 2 in 3).
Da se izognemo prevelikem u številu  delavcev v te ­
sarski skupini, jo  razdelim o na podskupine, ki im ajo 
vsaka zase čas tra ja n ja  dela izenačen s časom beton­
skega procesa, n jihov skupen čas tra ja n ja  dela pa je 
enak naravnem u tra jan ju  tesarskega procesa (glej dia­
gram e 6, 7 in 8).
(Konec prihodnjič)
Dragaš Kalafatovie 
dipl. gr. ing.
INFORMACIJE 66
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N  K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
leto VI. 12 Serija: PREISKAVE December 1965
Kvaliteta apna iz domačih apnenic v letih
Za preiskave apna v letih 1959 in 1960 1. 2., smo 
vzeli posam ezne vzorce apna iz različnih apnenic. P re ­
iskave so obsegale vrsto  m ehanskih, fizikalnih in fizi­
kalno kem ijskih  določitev. Tako široko zajete p re ­
iskave apna so nam  omogočale razvrstitev  apna pri nas 
z ozirom na njegove lastnosti v štiri osnovne tipe.
P ri n ad a ljn jih  preiskavah apna iz dom ačih apne­
nic smo m orali ugotoviti, kakšna je  sestava poprečne­
ga apna p ri nas, kako se m enja kvalite ta  apna iz iste 
apnenice ozirom a iz iste peči.
1962—1964
P otrebne so bile p reiskave večje serije vzorcev 
apna v  daljšem  obdobju, tako da bi dobili vpogled v 
kvalite to  apna, ki se p ri nas upo rab lja  v gradbeništvu. 
P ri tem  smo se omejili sam o n a  določitev kem ične 
sestave in  negašenih delcev. Iz kem ične analize v id i­
mo kvalite to  uporabljenega apnenca in dožganost a p ­
na. Iz vsebnosti negašenih delcev ugotovimo, če je 
apno dobro žgano oziroma če n i preveč ali prem alo 
žgano.
TABELA I.
P re iskava  apna dom ačih apnenic v le tu  1962
Kem ična analiza
Ž arna izguba . . . . . . 0,49 0,42 0,50
SiC>2 +  netopno . . . . . 0,28 0,15 0,76
R2 O3 .............................. . . 0,55 0,30 0,95
C a O .............................. . . 71,85 98,79 96,59
M g O .............................. . . 26,25 0 , 2 0 1 , 1 0
SO3 .................................... . . 0,36 0,31 0,18
99,78 100,17 100,08
Negašeni delci . . . . . 3,52 0,30 0,80
JUS kvalite ta  . . . . . . ne I II
Žarna izguba . . . . . . 1,62 1,38 0,87
SiC>2 +  netopno . . . . . 0,80 0,31 0,92
R2 O3 .............................. . . . 0,55 0,57 1,03
C a O .............................. . . . 96,73 97,22 96,14
M g O .............................. . . . 0,50 0 , 0 0,80
SO3 ................................... . . . 0,17 0,52 0,31
100,37 1 0 0 , 0 0 100,07
Negašeni delci . . . . . 1,06 0,28 1,07
JUS kvalite ta  . . . . . . II II II
Ž arna izguba . . . . . . 0,80 0,44 0,82
SiÜ2  +  netopno . . . . . 0,56 0,32 0,85
R 2 O3 ......................... . . . 1,17 0,99 0,87
C a O .............................. . . . 96,31 97,29 95,89
M g O .............................. . . . 1 , 1 0 0,40 1 , 2 0
SO3 .............................. . . . 0,33 0 , 6 8 0,33
100,27 1 0 0 , 1 2 99,96
Negašeni delci . . . . . 0,92 0,36 0,98
JU S kvalite ta  . . . . . . II II II
Ž arna izguba . . . . . . 0,44 0,49 0,38
SiC>2 +  netopno . . . . . 0,53 0,56 0,31
R 2 O3 ......................... . . . 0,45 0,75 0,54
C a O ......................... . . . 97,85 96,03 96,73
M g O ......................... . . . 0,40 1,71 0,80
SO3 ............................... . . . 0,49 0,44 1,15
100,16 99,98 99,91
Negašeni delci . . . . . 0,91 0,82 3,57
JUS kvalite ta  . . . . . . II II ne
0 , 4 4 1,01 0,78 1,88 0,84 1,08 0,35
0,71 0,37 0,84 0,31 0,76 0,45 0,54
1,22 0,47 0,72 0,52 1,00 0,55 1,02
80,89 95,05 95,46 97,43 97,01 80,05 96,45
16,42 2,72 2,21 0,0 0,60 17,64 1,20
0,39 0,69 0,30 0,21 0,12 0,29 0,71
100,07 100,31 100,31 100,35 100,33 100,06 100,27
3,31 0,93 1,30 0,19 1,64 1,44 1,58
ne II II II II ne II
2,68 0,96 0,54 0,64 0,61 0,68 0,52
0,40 0,27 0,68 0,25 0,82 0,41 0,67
0,76 0,55 0,97 0,52 0,82 0,67 0,90
89,02 95,33 96,17 97,43 94,77 95,05 95,33
7,15 2,20 1,10 0,40 2,82 3,02 2,20
0,14 0,68 0,53 0,55 0,36 0,26 0,55
100,15 99,99 99,99 99,79 100,20 100,09 100,17
1,54 1,31 0,54 0,65 0,66 0,61 0,96
ne II II II III III II
0,63 0,37 0,61 0,55 2,72 0,63 0,57
0,74 0,28 0,36 0,14 1,52 0,27 0,51
1,05 0,68 0,75 0,34 1,51 0,62 0,87
96,17 73,66 97,15 98,00 90,98 74,65 96,59
1,41 24,64 0,80 0,65 2,62 23,28 1,05
0,10 0,33 0,37 0,42 0,58 0,44 0,49
100,10 99,96 100,04 100,10 99,93 99,89 100,08
0,83 1,44 0,65 0,80 4,56 0,99 0,77
II ne II II ne ne II
poprečje
0,82
0,53
0,71
93,05
4,50
0,42
100,03
1,28
TABELA II.
Preiskava apna domačih apnenic v letu 1963
K em ična analiza
Ž arna izguba . . . . . . 2,33 0,46 0,48 0,50 U l 1 , 0 2 0,34 0,65 1,25 0,85
SiC>2 +  netopno . . . . . 0,51 0,30 1,44 0,77 0,23 1,36 0,44 0,47 0,39 1,19
R 2 O3 .............................. . . 0,85 0,52 1,55 1 , 0 2 0,77 1,72 0,45 0,60 0,45 1,45
C a O .............................. . . 94,91 97,85 92,81 95,40 97,01 90,63 84,40 96,45 96,73 87,76
M g O .............................. . . 0,90 0,25 3,22 1,91 0,50 4,58 13,87 1,51 0,30 8,56
s o 3 ............................. . . 0,50 0,67 0,42 0,34 0,43 0,70 0,49 0,29 0,95 0,31
1 0 0 , 0 0 100,05 99,92 99,94 100,05 1 0 0 , 0 1 99,99 99,97 100,05 1 0 0 , 1 2
Negašeni delci . . . . . 2,48 0,97 2,39 2 , 1 1 7,41 3,32 1 , 2 0 0,76 3,01 3,57
JU S kvaliteta . . . . . . III II III III ne ne ne II III ne
Ž arna izguba . . . . . . 0,42 0,60 1 , 1 2 1,60 1,41 1 , 1 0 0 ,9 5 0,53 3,75 1,0 0
SiOa +  netopno . . . . . 0,29 0,55 0,24 1,26 0,33 0 , 3 4 0,19 1,32 0,21 0,80
R 2 O3 .............................. . . 0,58 0,57 0,45 1,35 0,47 0,90 0,37 1,52 0,37 0,88
C a O .............................. . . 77,96 97,01 97,01 90,84 95,18 96,17 97,85 94,21 93,34 96,17
M g O .............................. . . 20,41 1,00 0,60 4,63 2,06 1,20 0,40 2,21 1,65 0,85
s o 3 ................................... . . 0,23 0,32 0,53 0,32 0,53 0,38 0,37 0,20 0,71 0,30
99,88 100,05 99,95 100,00 99,98 100,09 100,13 99,99 100,03 100,00
Negašeni delci . . . . . 0,43 0,76 1,55 2,84 2,62 4,16 1,08 1,92 2,87 2,78
JU S kvaliteta . . . . . . ne II III III III ne II III ne III
Ž arna izguba . . . . . . 1,05 0,88 1,26 1,01 1,54 2 , 1 2 0,70 2,52 1 , 8 6 2,96
SiÜ 2 +  netopno . . . . . 0,45 0,95 0,16 0,60 0,19 0 , 8 8 0,31 0,28 0 , 2 2 1,26
R2O3 .............................. . . 0,51 1,02 0,42 0,77 0,52 1,18 0,32 0,57 0 , 4 3 1,25
C a O .............................. . . 96,87 95,74 96,73 96,45 97,01 92,81 97,01 95,19 96,59 92,81
M g O .............................. . . 0,50 1,25 1,10 1,00 0,20 2,82 1,31 0,90 0,30 1,41
s o 3 ............................. . . 0,58 0,21 0,42 0,39 0,59 0,24 0,33 0,61 0,57 0,28
99,96 100,05 100,09 100,22 100,05 100,05 99,98 100,07 99,97 99,97
Negašeni delci . . . . . 1,91 1,92 1,54 1,98 1,21 2,92 1,47 2,10 0,77 4,26
JU S kvaliteta . . . . . . III III III III III III III III II ne
Ž arna izguba . . . . . . 0,51 0,82 0,95 2,56 0,58 0,60 1,41 0,61 0,88 1 , 2 1
SiOa +  netopno . . . . . 0,38 0,40 0,14 0,97 0,52 0,36 0,41 0,62 0,35 0 , 2 0
R2O3 .............................. . . 0,43 0,52 0,30 1,12 0,45 0,61 0,35 0,92 0,47 0 , 2 2
C a O .............................. . . 93,37 97,29 98,14 94,21 96,45 97,01 96,73 96,31 96,73 97,29
M g O .............................. . . 5,08 0,80 0,20 1,00 1,00 1,00 0,50 1,10 1,20 0,60
so 3 ............................. . . 0,27 0,19 0,23 0,28 0,96 0,42 0,66 0,42 0,38 0,54
100,04 100,02 99,96 100,14 99,96 100,00 100,06 99,98 100,01 100,06
Negašeni delci . . . . . 0,87 1,63 0,82 5,02 3,64 2,17 4,72 2,99 1,29 2,69
JU S  kvalite ta  . . . . . . III III II ne ne III ne III II III
poprečje
Ž arna  izguba . . . . . . 3,35 0,65 0,93 0 , 6 8 1,19
SiO» +  netopno . . . . . 0,56 0,37 0,20 1,05 0,56
R 2 O 3 .............................. . . 0,97 1,01 0,40 1,17 0,74
C a O .............................. . . 94,07 95,58 97,43 95,61 94,84
M g O .............................. . . 0,80 1,91 0,60 1,00 2,23
0,22 0,42 0,44 0,35 0,43
99,97 99,94 100,00 99,86 99,99
Negašeni delci . . . . . 2,63 2,64 1,62 1,60 2,31
JU S  kvalite ta  . . . . . . III III III III
TABELA III.
Preiskava apna domačih apnenic v letu 1964
K em ična analiza
Ž arna  izguba . . . . . . 0,99 0,63 0,76 0,80 1,11 0,71 1,15 0,64 1,55 0,58
SiC>2 +  netopno . . . . . 0,09 0,08 0,88 0,26 0,11 1,20 0,24 0,23 0,75 0,56
R 2 O 3 ............................................... . . 0,42 0,24 0,84 0,47 0,32 1,25 0,50 0,32 0,95 0,52
C a O .............................. . . 96,73 98,70 96,45 97,43 97,99 95,61 96,73 97,15 95,75 93,51
M g O .............................. . . 1,31 0,40 0,90 0,71 0,10 1,00 1,10 0,40 0,90 3,93
S O 3 ....................................................... . . 0,40 0,24 0,32 0,39 0,51 0,26 0,30 1,39 0,29 0,81
99,94 100,29 100,15 100,06 100,14 100,03 100,02 100,13 100,19 99,91
Negašeni delci . . . . . 3,12 1,28 2,25 3,13 1,88 1,98 2,44 2,05 1,48 1,91
JU S  kvalite ta  . . . . . . III II III III III III III III 1 III III
Ž arna izguba . 0,52 1,63 0,50 1 , 5 9 2,00 0,74 0,87 0,65 1,35 4,37
S i0 2 +  netopno 0,33 0,25 1,06 0 , 3 4 0,46 0,16 0,66 0,36 0,70 0,18
R2 O3  . . . . 0,82 0,60 1,08 0,40 0,93 0,42 0,91 0,98 0,88 0,70
CaO . . . . . 96,73 96,64 93,23 95,15 94,49 97,43 96,10 75,43 91,19 94,05
MgO . . . . 1,11 0,80 3,98 2,21 0,70 0,70 0,95 22,28 1,31 0,60
SO3 .................... 0,44 0,24 0,13 0,11 1,32 0,29 0,45 0,30 0,51 0,13
99,95 100,16 99,98 99,80 99,90 99,74 99,94 100,00 99,94 100,03
Negašeni delci 1,58 2,25 2,80 0,70 4,06 1,08 1,18 0,16 1,68 1,11
JUS kvalite ta  . III III III II ne II II ne III ne
Žarna izguba . 1,49 1,88 1,75 0,80 3,30 1,04 1,22 2,98 1,23 1 , 2 0
Si0 2  +  netopno 1,03 0,22 0,53 0,58 0,20 0,25 0,21 0,78 0,30 0 , 3 9
R2 O3 . . . . 2,26 0,60 0,60 0,76 0,43 0,55 0,43 1,18 1,54 1 , 8 8
CaO . . . . . 92,35 73,47 93,73 96,46 63,83 96,45 97,15 92,83 90,01 93,65
MgO . . . . 2,82 23,18 3,33 0,72 31,55 1,41 0,80 1,73 6,65 2,21
SO3 .................... 0,25 0,72 0,11 0,76 0,72 0,33 0,13 0,52 0,24 0,69
100,20 100,07 100,05 100,08 100,03 100,03 99,94 100,02 99,97 100,02
Negašeni delci 0,37 1,08 3,13 4,45 1,75 0,90 0,60 5,73 1,97 0,68
JUS kvalite ta  . III ne III ne ne II II ne ne III
poprečje
Ž arna izguba . 0,70 0,30 0,95 0,72 0,29 0,66 0,93 1 , 3 3 2,90 1,23
S i0 2 +  netopno 0,24 0,47 0,47 0,26 0,56 0,54 0,10 0,28 0,15 0,41
R2 O3  . . . . 0,50 0,35 0,75 0,20 0,65 0,70 0,30 0,76 0,45 0,71
CaO . . . . .  97,37 97,47
0,60
96,73 97,69 92,95 96,31 97,82 93,58 95,40 93,71
MgO . . . . 0,73 0,81 0,69 5,75 1,79 
0,17 0,27
0,78 3,83 0,55 3,47
S O .,.................... 0,51 0,79 0,26 0,43 0,26 0,21 0,55 0,44
100,05 99,98 99,97 99,99 100,37 100,27 100,19 99,99 100,00 99,98
Negašeni delci ,  1,28 0,21 0,41 0,50 0,12 0,68 0,19 0,42 0,29 1,61
JUS kvalite ta  . III II II II ne II I III III
TABELA IV.
Izračunana poprečna analiza apna za posamezne apnenice
L eto  1962 1. 2 . 3. 4. L eto  1963
Žarna izguba . 0,72 0,61 0 , 7 9 1,08 Ž arna izguba . . 1,12 0,98 1,10 1,47
S i0 2 +  netopno 0,37 0,58 0,29 0,79 S i0 2 +  netopno 0,33 0,48 0,26 1,07
r 2o 3 . . . . 0,56 0,94 0,64 0,99 R 2 O3 0,44 0,73 0,44 1,35
C a O .................... . 83,70 96,31 97,60 93,25 CaO . 91,80 96,20 97,29 93,15
M gO .................... .  14,13 1,23 0,33 3,71 MgO . 5,81 1,18 0,41 2,72
s o 8 ......................................... 0,47 0,45 0,50 0,27 SO3  . 0,49 0,38 0,55 0,33,
JUS kvalite ta  . . 99,95 100,12 100,15 100,09 99,99 99,95 100,05 100,09
Negašeni delci . 1,51 0,94 0,88 1,60 Negašeni delci .  . 1,83 2,07 2,31 2,95
JUS kvalite ta  . ne II II III ne III III III
L eto  1964
Žarna izguba . 1,23 1,15 1,35 1,24
SiC>2 +  netopno 0,38 0,38 0,21 0,91
K 2 O 3 0,68 0,77 0,44 1,21
CaO . . .  85,23 95,65 96,99 94,23
MgO . . .  12,01 1,64 0,61 1,75
SO3  .  . 0,48 0,44 0,47 0,32,
JUS kvalite ta  . .  100,01 100,03 100,07 100,05
Negašeni delci . 0,99 1,85 1,33 2,25
ne III III III
TABELA V.
Mesečno poprečje analiz apna z manj od 5 °/o MgO
I. n . III. IV. V.
1963 1964 1963 1964 1963 1964 1963 1964 1962 1963 1964
Ž arna izguba . . . . . . 1,09 0 , 7 9 0 , 8 8 0,87 0 , 9 5 1 , 1 1 1 , 1 0 0,81 0 , 4 3 0 , 9 9 1,30
S i O a  +  netopno . . . . . 0,75 0 , 3 5 0 , 7 9 0,52 0 , 4 3 0,41 0 , 6 8 0,55 0 , 4 3 0 , 5 5 0,41
R 2 O 3 ........................................ . . . 0,97 0,50 1,17 0,68 0 , 5 3 0,59 0 , 7 9 0,76 0,62 0,82 0,67
C a O ......................... . . . 95,19 97,29 94,35 97,01 97,52 96,54 9 4 , 9 5 95,03 97,69 95,85 95,79
M g O .......................... . . . 1,46 0,87 2,33 0,60 0,91 0,80 2,07 2,43 0,65 1,47 1,14
S O 3 ................................................ . . . 0,53 0,32 0,49 0,39 0,62 0,66 0,39 0,37 0,24 0,37 0,54
99,99 100,12 100,01 100,07 100,05 100,11 99,98 99,95 100,06 100,05 99,85
Negašeni delci . . . . , 1,94 2,22 4,28 2,30 1,89 1,99 1,71 2,14 0,55 2,45 1,76
JUS kvalite ta  . . . . . .  III III ne III III III III III II III III
1962
VI.
1963
Ž arna izguba . . 1,13 1,67
SiOa +  netopno . . 0,57 0,60
R2 O3 ......................... 0,65 0,70
C a O ......................... . 96,27 95,53
MgO .................... 1,38 1,06
s o 3 ......................... 0,33 0,45
100,33 1 0 0 , 0 1
Negašeni delci . . 1 , 0 1 2,37
JUS kvaliteta . . II III
1962
Ž arna izguba . . . . . . 1,29
S i0 2 +  netopno . . . . . 0,67
R2 O3 .............................. . . 0,87
C a O .............................. 95,38
M g O .............................. . . 1,36
s o 3 ................................... . . 0,46
100,03
Negašeni delci . . . . . 2 , 0 0
JUS kvaliteta . . . . . . III
VII.
1964 1962 1963 1964 1962
2,40 0,87 1,41 1,27 0,69
0,64 0,59 0,46 0,56 0,49
1,28 0,87 0,72 0 , 6 8 0,71
93,86 96,60 95,75 95,10 95,75
1,58 0,67 1,28 2 , 0 2 1,91
0,29 0,51 0,41 0,43 0,48
100,05 1 0 0 , 1 1 100,03 100,06 100,03
1,39 0,98 1,91 2,89 0,75
III II III III II
X. XI.
1963 1964 1962 1963
0,80 0 , 6 6 0,50 1,81
0,48 0,40 0,52 0,37
0,58 0,43 0 , 6 6 0,55
96,63 97,30 97,22 96,03
0,90 0,70 0,72 0,87
0,62 0,49 0,49 0,38
1 0 0 , 0 1 99,98 1 0 0 , 1 1 1 0 0 , 0 1
3,38 0,37 0,84 2 , 2 0
ne II II III
VIII. IX.
1963 1964 1962 1963 1964
2 , 0 1 1,75 0,64 1 , 2 1 0,90
0,52 0,49 0,63 0,47 0,31
0,64 0,72 0,99 0,59 1,19
95,40 95,48 96,20 95,75 95,51
0,98 1,31 1,26 1,77 1,47
0,45 0,33 0,39 0,24 0,60
1 0 0 , 0 0 100,08 1 0 0 , 1 1 100,03 99,98
2,13 2,41 0,79 2,09 0,96
III III II III II
XII.
1964 1962 1963 1964
0,78 0,43 0,75 2 , 1 1
0,32 0,43 0,54 0 , 2 1
0,50 0,63 0 , 8 6 0,60
97,07 96,38 96,21 94,49
1,29 1,25 1,17 2,19
0,26 0,79 0,40 0,38
1 0 0 , 2 2 99,91 99,93 99,98
0,43 2,19 1,95 0,35
II III III III
Iz p rejšn jih  preiskav smo ugotovili, da fizikalno 
kem ijske lastnosti apna: izdatnost, p lastičnost in  p ro- 
storninska obstojnost ustrezajo  v  poprečju kv alite tn e­
m u apnu, če apno ustreza predpisom  JU S BC 1020/56 
glede vsebnosti CaO, MgO, žarne izgube in negašenih 
delcev. M ehanska odpornost preizkušancev iz p re isk a­
n ih  vzorcev apna iz dosedanjih  preiskav je  vedno 
ustrezala predpisom  JUS.
Za prejšn je p reiskave smo vzeli vzorce apna kv a­
litete na gradbišču, m edtem  ko smo za sedanje p re ­
iskave vzeli vzorce apna neposredno iz peči.
P reiskave apna obravnavajo  mesečne analize apna 
naših apnenic v le tih  1962, 1963 in 1964. Skupno smo 
vzeli 116 vzorcev apna, od tega 33 vzorcev le ta  1962, 
44 vzorcev leta 1963 in 39 vzorcev leta 1964.
M g O ......................... . . . .  3,40
SO:i .........................
000
99,80
Negašeni delci . . . . . .  1,73
K valiteta  po JUS . . . . .  III
izračunam o nekatere rezu lta te  s statističnim i
metodami, dobimo poprečno aritm etsko sredino iz nor­
m alne frekvenčne distribucije 93,96 °/o CaO in poprečno 
arim etsko sredino iz kum ulativne frekvenčne d istri­
bucije tud i 93,96 %> CaO. V ariabilnost p ri CaO jell,18%>, 
koeficient variacije  11,9 %>.
Od analiziranih  116 vzorcev apna po predpisih 
JUS BC 1020/56 je
R ezultati preiskave apna
Vzorce apna smo vzeli direktno iz peči in jih  sh ra ­
nili v herm etično zaprte  posode. Na ta  način smo p re ­
prečili, da apno razpade ozirom a da se poveča njegova 
žarna izguba, k a r bi onemogočalo m edsebojno p rim er­
jan je  analiz in ocenitev vzorcev po predpisih  JUS. 
Vzorci predstavljajo  poprečje od ca. 100 kg apna. A na­
lize apna so podane v  tabeli I, II in III.
Rezultati variira jo  v  naslednjem  območju:
“/»
Žarna izguba . . . . 0,29— 4,37
Si0 2  +  netopno . . . 0,08— 1,51
R2 O3  . . . . . . . 0,15— 2,26
C a O .................... . . . 63,83—98,79
MgO . . . . . . .  0 , 0  —31,55
s o 3 .................... . . . 0 ,1 0 — 1,39
Negašeni delci . . . . 0,16— 7,41
Izračunana poprečna analiza apna iz vseh apnenic 
v letih  1962—1964 je  naslednja:
“/o
Ž arna iz g u b a ..................................... 1,09
SiOa +  n e t o p n o ................................0,50
R2 O3 ....................................................0,73
CaO . 93,65
I. k v a l i t e t e ......................... 2 %  vzorcev
II. k v a l i t e t e ......................... 34®/o vzorcev
III. k v a l i t e t e ........................ 40 %  vzorcev
ne ustreza JUS . . . 24°/o vzorcev
Polovica od 24 %> vzorcev ne ustreza JU S zaradi 
prevelike vsebnosti MgO, ostala polovica vzorcev ne 
ustreza zaradi vsebnosti negašenih delcev. V prvem  
prim eru govorimo o dolomitnem apnu. S preusm eri­
tvijo kam nolom a v sm er kvalitetnega apnenca lahko 
izboljšamo kvalite to  apna. V drugem  prim eru  imamo 
prim er neustrezno žganega apna. Apno je  prem alo ali 
preveč žgano ozirom a neenakom erno žgano. Tako apno 
vsebuje še apnenca (nepeke) ali je  trdo  žgano apno.
Če ločimo analize apna po posam eznih apnenicah 
(tabela IV), vidimo, da obstajajo razlike v kemični 
sestavi apna. V nekaterih  p rim erih  je  odstotek CaO 
m anjši in  odstotek MgO večji. V drugih  prim erih  je  
odstotek negašenih delcev večji. N ajbolj kvalitetno  je 
po poprečni sestavi apno št. 3, sledi apno št. 2 in apno 
št. 4. Poprečna sestava apna št. 1 ne ustreza JUS za­
radi prevelikega odstotka MgO.
Iz mesečnega poprečja analiz apna z m anj od 5°/o 
MgO (tabela V) je razvidno, da so boljše kvalitete 
vzorci apna m eseca septem bra in novem bra in  slabše 
kvalitete vzorci apna meseca feb ruarja . V začetku ob­
ratovanja peči po zimskem rem ontu je  kvalite ta  apna 
slabša. P ro ti k ra ju  gradbene sezone je  kvalite ta  apna 
boljša. Na kvalite to  apna vplivajo  še drugi fak to rji 
kot npr. uvajan je  novih kadrov, odsotnost osebja, ki
nadzira apnenico in dr. n.r  M arjan Orel, dipl. inz.
In memoriam
ALBERTU S TA R Č IČ U  in FILIPU K O L E N C U
G radbeništvo slovenskega P rim orja  je  11. decem ­
b ra  1965 ob tragični sm rtni nesreči nenadom a izgubilo 
dvoje mnogo obetajočih m ladih življenj, gradbeno 
podjetje »STAVBENIK« v Izoli pa dvoje svojih vodil­
n ih  strokovnjakov, tehničnega d irek to rja  A lberta 
STARČICA in glavnega d irek torja  podjetja  inž. Filipa 
KOLENCA.
Še isti dan po nesreči je p rv i podlegel sm rtnim  
poškodbam  A lbert STARČIČ, inž. F ilip Kolenc pa se 
je  še polnih 23 dni do 3. jan u arja  letos brezupno boril 
s sm rtjo, ki je  žal bila močnejša od njegove žilave in 
trdne narave.
Tehnik A lbert Starčič je našel svoj poslednji dom 
na griču nad Piranom , inženir Filip Kolenc pa tik  ob 
m orju v Izoli.
K akor sta si bila v življenju dobra tovariša, p ri­
ja te lja  in sodelavca, tako jim a je neizprosna usoda n a ­
m enila tud i skupen, žal pretragičen zaključek njune 
skupne, kom aj dobro zastavljene življenjske poti v 
stroki, ki sta se ji oba z enako vnem o posvetila.
G radbeni tehnik  A lbert 
STARČIČ je  bil v 35. letu  
starosti, kom aj nekaj m e­
secev pred  svojo tragično 
sm rtjo izvoljen na mesto 
tehničnega d irek torja  v  
podjetju »Stavbenik«, k je r 
se je z n jem u lastno p rid ­
nostjo in vestnostjo že v 
kratkem  času polno uvelja ­
vil na tem  odgovornem m e­
stu. Izhajal je iz mnogošte­
vilne km ečke družine iz 
Skopic na K rškem  polju. 
Komaj 11 le t s ta r je doži­
vel skupno z enajstčlansko 
družino svojih staršev izse­
litev v Nemčijo, v bavarsko 
mesto S traubing  ob Donavi. Tam  je že pomagal očetu 
pri p reživ ljan ju  številne družine s tem, da se je za­
poslil p ri raznih delodajalcih, v pekarn i in pivovarni 
za košček k ru h a  zase in m lajše bratce in sestrice. Za­
rad i vojne zam ujene priložnosti za šolanje je m oral 
nadoknaditi po vojni in v rn itv i družine na opustošeno 
domačijo. K ljub očetovi želji, da bi ga nasledil v n je ­
govem delu na zemlji, je ob zelo težkih finančnih po­
gojih in z izredno m arljivostjo in prizadevnostjo dose­
gel z dovršeno gradbeno tehnično šolo poklic, za k a te­
rega se je  sam  odločil in m u je bil zvesto predan do 
zadnjega tren u tk a  svojega življenja. Vojsko je odslužil 
v T itovih Užicah, nato pa je služboval na številnih 
gradbiščih v Novem mestu, Krškem , Celju, Ilirski B i­
strici, Kopru, Izoli, P iranu  in L jubljani. Medtem si je 
tudi u stvaril svojo družinico in ravno  bil v naporu 
dela, da si zgradi tudi lasten dom. Po opravljenem  
strokovnem  izpitu se je vpisal še na Tehniško fak u l­
teto v L jubljan i, da bi kot izredni slušatelj dokončal 
tud i te  študije, a ga je žal p reh itro  doletela sm rt. Ne­
posredno pred tragičnim  zaključkom  njegovega življe­
n ja  je bil izvoljen tudi v Svet za gradbeništvo Republi­
ške gospodarske zbornice.
Pok. A lbert je bil človeško iskren, odkrit, nevsiljiv 
in skrom en po svojem obnašanju do vseh, ki so ga po­
znali, posebej še do delovnih tovarišev. Njegov m irni, 
blagi nasm eh nam  je vedno potrjeval, da se za m ehki­
mi, odkritim i očmi kaže pošten značaj, k ar je za p red ­
stavnika njegove m lade generacije bila velika odlika. 
Njegova družinica je izgubila nad vse skrbnega moža 
in očeta in je usodno naključje, da je njegov sta re jši 
sinek prav  toliko star, kot je bil pok. A lbert tedaj, ko 
je izgubil dom in m oral na tuje.
G radbeni inženir Filip 
KOLENC je bil komaj pol­
drugo leto stare jši od svo­
jega p rija te lja  in sodelavca 
A lberta. Med gradbeniki je 
bil k ljub  m ladosti že zelo 
dobro poznan kot odličen 
organizator, delu predan 
strokovnjak, kljub vodilne­
m u m estu na čelu podjet­
ja, vedno skromen, nevsi­
ljiv  in do vseh enako do­
stopen, resničen tovariš, 
poln človeške topline in 
iskrenosti.
Po rodu Žirovec, iz 
skrom ne kmečke, osem član­
ske družine, je že od rane 
m ladosti m oral preizkusiti trdoto  življenja. Vojno je 
preživel kot m lad partizanski kurir, ki je veliko po­
m agal partizanom  v okolju svojega rojstnega kraja . 
Po končani vojni je z izredno vztrajnostjo  nadoknadil 
zam ujeno šolanje, naprav il izpite čez vso nižjo g im na­
zijo in že v letu  1950 dokončal gradbeni tehnikum  
GTŠ v  L jubljani. Kot gradbeni tehnik  je odšel službo­
v a t na gradbišča v Prvačini, K opru in  Semedeli, n a j­
prej p ri tedanjem u podjetju  »Edilit«, nato njegovem u 
nasledniku podjetju  »Gradbenik« in v  zadnjih  letih 
bil p ri podjetju  »Stavbenik«, ki im a sedež v Izoli. V 
času od 1956. do 1962. je z veliko pridnostjo  in v z tra j­
nostjo dovršil še študije na gradbenem  oddelku Tehnič­
ne fakultete  v L jubljani te r  ji tud i kot gradbeni inženir 
ostal zvest svojemu m atičnem u podjetju. P rav  zaradi 
svojih posebnih delovnih in osebnih kvalite t je  h itro  
napredoval in zavzel tud i vodilno mesto d irektorja . 
Zelo aktiven tudi v družbeno-političnem  živ ljen ju  je 
ob zadnjih  volitvah v L judsko skupščino SRS dobil 
polno priznanje tudi s tem, da je bil izvoljen za rep u ­
bliškega poslanca.
K ljub polni zaposlitvi v delu je našel čas za h itro  
dovršitev študij, si m edtem  ustvaril družino, a m orda 
ravno  zaradi predanosti stroki, često imel m anj časa 
zanjo, kot za poklicno delo.
Ob zadnjem  slovesu z njim  zato niso bile p retirane 
nobene besede zahvale, p riznan ja in spoštovanja, ker 
je ravno zaradi svoje nenavadne tovariške topline in 
človečnosti zasluženo užival polno zaupanje in p r ija ­
te ljstvo  vseh delavcev svojega kolektiva, h k ra ti pa tudi 
vseh gradbincev naše ožje domovine.
Z Lipetom, kakor smo ga tovariško nazivali, so 
gradbeniki dosti prezgodaj izgubili kvalitetnega m la­
dega strokovnjaka in resničnega tovariša v polnem  po­
m enu te  besede. Njegovo vedro, vedno nasm ejano lice 
in njegov odkriti pogled bomo ohranili v tra jnem  spo­
m inu kot odprto knjigo pošten ja in  značajnosti.
Obema, priljubljenim a, dragim a gradbenikom a naj 
bo lahka domača gruda, iz ka tere  sta  izrasla. N junem u 
spominu pa naj velja naša tra jn a  misel tovariškega 
spoštovanja za predanost in  zvestobo nelahkem u g rad­
beniškem u poklicu, za katerega sta tako tragično in 
preh itro  žrtvovala tudi svoji m ladi življenji.
Inž. M. M.