Poglejte na Številke poleg naslova za dant ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ia NKKAJ VTjC kot
2 HA DAN DOBIVATI >
C "GLAS NARODA" Vi
ro poŠti naravnost na
STOJ DOM (Urscatfi mM nedelj In pmitov).
:: Čitajte, kar Vas zanima «
telephone: CHclsea 3-1242
RMokred as Srcood CUs* Matter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York, N. 1., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
'o. 42. — Stev. 42.
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 28, 1941 —PETEK, 28 FEBRUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
JUGOSLAVIJA SE BOJI VPADA
Nemci lahko vdarijo po dolini Vardarja, namesto skozi Bolgarsko
!BALKAN JE ZOPET VZNEMIRJEN . . . NEM-
ČIJA PRITISKA NA BEOGRAD ZA DOVOLJENJE ZA PREHOD . . . MOBILIZACIJA V JUGOSLAVIJI SE NADALJUJE
Ves Balkan raka, da *c odpre nova bojna fronta, poročila iz Kima pa naznanjajo, da bodo Italjani v kratkem v Albaniji pričeli močno protiofon-zivo. Ta ofenziva bo vzela smer skozi Korieo in Florino proti Solunu. Italjani pa so še dale«"; od vsakega izmeti teh krajev in ni mogoče vedeti, kako bodo dosegli svoj cilj.
Nemci še vedno prihajajo v civilnih oblekah iz Rumunatke na Ho'garsko skozi Ruščuk i;i iz Dobrudžc v Varno. Čez Do navo je prišlo že tudi mnogo nemškega vojnega niaterjala.
Neko poročilo pravi, da je Rusija sporočila Nemčiji, da ne vidi rada, ako bi nemški vojaki šli skozi Bolgarsko. Vsled tega Nemčija pritiska na Beograd, da dovoli prehod nemški voj*ki *kozi Jugoslavijo. Jugoslovanska armada pa je polna bojevitosti in mobilizacija *e nadaljuje, četudi zelo tajno. Jugoslavija se sedaj boji, tla bo nemška armada vda rila pc dolini Vardarja proti Solunu, namesto skozi Bolgarsko.
Sinoči je bila tajna .seja bolgarskega kabineta in diplomatski krogi so mnenja, da je kabinet sklenil pridružiti se državam osi»šča, zlasti še, ker so se ministri po seji dolgo časa posvetovali z nemškim poslanikom baronom Herf>ertoni von Kichtehofenom.
Ako hoče Hitler v resnici prodreti do Grške in Sredozemskega morja, je zanj največje važnosti, da stori to čimprej. In najkrajša pot je skozi Jugoslavijo do do'ini Vardarja, koder je korakalo že liinogri osvojevalnilt armad.
Temu sporazumu bodo najbrže sledili razgovori glede odnoša-j"V med Turčijo in Rusijo.
(H> ča^u, ko je imel svoje razgovore s turškimi državniki angleški vnanji minister Anthony Kdeu, je bil na ]k)tu iz Moskve v Ankaro angleški poslanik sir Stafford Cripps.
Kako velike važnosti je vloga Rusije, da odloči o položaju na Balkanu, je razvidno iz tega, da se je Cripps peljal skozi velik vihar, samo da čimprej dospe v Ankaro.
Med tem ko je prišlo med Anglijo in Turčijo do popolnega političnega in diplomatskega sporazuma, so v teku razgovori med šefom angleškega generalnega štaba generalom sirom Jehonom Cf. D:ll-oin in turškim generalnim šta-bom.
Kden bo v Ankari počakal na prihod poslanika Crippsa, da mu [ »o j as ni stališče Rusije, nato pa l>o odletel v Kairo, od 'tam pa v Atene.
ANGLIJA ZOFET SVARI . BOLGARSKO.
Angleški poslanik v Sofiji
i George Rendel je angleškim in | ameriškim časnikarjem rekel, j da so odnošaji med Anglijo • in Bolgarsko zelo napeti, toda lise ne toliko, da bi počili, j "Ako jaz grem, l>o Bolgarska I postala Imjno polje," je rekel. Povedal je tudi, da Anglija tako dolgo ne bo prelomila svojih diplomatskih odnosajev z Bolgarsko, dokler ne prevzamejo nad njo popolne oblasti Nemci,
Ford bo na vrsti za Bethlehem Steel
Po brezuspešnem posredovanju je izbruhnila sta vka v Lackawanna tovarnah Bethlehem Steel Corporation. — 14,000 delavcev štrajka. — Tova ma ima velika vojna naročila. — Stavke v Mich.
Onstran morja
Kongres za industrijalno organizacijo (CIO) je izpolnil svojo pretnjo ter napovedal stavko pri Bethlehem Steel Corporation, ki je eno največjih aemriških podjetij ter ima ogromna vojna naročila.
Pregled dnevnih dogodkov
Mexico City manjka elektrike
Vsled nezadostne vodne sile
Diesov odbor na delu
Diesov odbor, ki preiskuje
Willkie govoril v legislaturi
Angleži bombardirali Kolin
V sredo ponoči so angleški aeroplani silovito bombardirali Kolin, ki je tretje največje nemško mesto in zelo važn«» industrijsko središče in želez-n ško križišče ob Ren i.
Letalci so metali na mesto vžiga 1 ne bombe in mesto je pričelo goreti na najmanj Ky > krajih.
V sedanji vojni so Angleži že Go. krat bombardirali Kolin, toda zadnji napad je bil med vsemi najhujši. Da »o Angleži tako silno bombardirali Kolin, je vzrok v tem, ker tam nahajajo velika skladišča, petroleja in bencina, munieije in d ru are ga vojnega niaterjala. V Kolhiu se stikajo tudi železnice, ki vozijo v Nemčijo in v ozemlja, ki jih je zasedla nemška armada.
neameriške delavnosti, je od- Governor države Indane j" | Francozi bodo Študirali
Stavka se je začela v sredo t	i i r»i -i i t i *- - i • ... „	, "	.
zvečer ob devetih in sicer v to-! Je zaC'ela "wnjkati glavnemu P" v 1 ^,ade;I)hlJl S™J	povabil poraženega repubhkan. nemško industrijo
varni v Lackawanna, N. Y- Sme>tu Mehike, električnega
ki zavzema dve kvadratni milji in ima za|>oslenih štirinajst tisoč delavcev. Pred izbruhom stavke so se vršili po.<vetovanja med zastopniki odbora za organiziranje jeklarjev ter med vladnim posredovalcem. Pri pogajanjih je bil navzoč tudi C. S. Chin g, član narodne o-lirambne komisije. Pogajanja so se izjalovila.
Spočetka je splošno doin-nevalo, da bo stavka istočasna izbruhnila pri Bethlehem Steel Corporation in pri Ford Motor ('ompany. To bi se najbrž zgodilo, če bi ne imela država Mi- Ilsav chigan v tem pogledu precej o-*tr h postav. Postava namreč določa, da mora delavska organizacija, ki namerava proglasiti stavko, sporočiti svoj sklep najprej državnim oblastim. Do-
toka. Posebna zvezna komisija je odredila, na j mestna podjetja s v o j e obratovanje znatno omeje. Ce se to ne bo zgodilo, bo konci meseca maja
stan. Odborniki bodo najprej koga predsedniškega kandida-pregledali seznam delavcev, k. ta Wendella L. "Willkieja, naj so zaposleni v vojnih industri- spregovori nekaj besed v državni (zbornici. Willkie se je
jah. Po Diesovem mnenju naj bi bili pri narodnoobrambneni programu zaposleni le ljudje,
glavno mesto Mehike v temi.1 «a katere se je mogoče zanesti Deževna doba napoči šele me-| seča junija, nakar bo dovolj vodne sile za obratovanje e-
lektrarn.
Scalisov tovariš kriv
V New Yorku je porota spoznala krivim izsiljevanja m potvorbe 35 letnega Franka Golda, pomočnika George Sea-uradu unije hotelskih u-službencev. Poroto je tvorilo osem žensk in štirje moški.
Obsodbo bo nuzglasil sodnik Wallace 17. marca. Porota so je posvetovala štiri ure.
Ko je Goldova mlada žena
vabilu odzval ter izjavil v zborn ci, da so jo svet že do grla naveličal politikov in po-ilitikc. Toga ni opažati samo v |Združenih državah pač pa vse : povsod po svetu, j Navzoče je opozarjal na u-M)dne posledice Hitlerjeve zma-pnblike, je sklenila vlada izda-'ge ter pozival ameriški narod, ti dne 1. avgus-ta nov denar, in naj ne omalovažuje položaja.
Nov švicarski denar
Ker bo letos minilo 650 izza ustanovitve švicarske
let
re-
sicer novce po pet frankov. Novi srebrniki bodo v veliko-
Na podlagi tistega, kar jc del tekom svojega obiska
vi-v
sti ameriškega srebrnega do- j Angliji, se je Willkie prepri-ladja ter bodo vredni po $1.15. čal, da preti v slučaju Ilitler-Za nove novce je bilo predlo-{jeve zmage Ameriki resna no-ženili že dosti načrtov, toda j varnost.
lavci smejo zastavkati šele pet finala pravdorek, je omedlela,
"in so jo morali odnesti iz dvo-
Napad na. konvoj
Anglija in Turčija sklenili zvezo	i
Poročilo iz Berlina naznanja, Iz Ankare prihaja poroč lo.Ida *o nemški aeroplani bom-ki pravi, da je bil med Angli-jbardirali v bližini irske obali jo in Turčijo dosežen "popoln angleški konvoj in j>otopili 9 sporazum v vseli zadevali/' —, ladij in 7 poškodovali.
MOČNA ANGLEŠKA TRDNJAVA V AZIJI
Ko so «e prejšnji leden pričele japonske l>ojne ladje pomilca-tl proti jugu, je Anglija z veliko naglico pričela utrjevati svojo že itak zelo močno trdnjavo Singapur na južnem koncu Malajskega polotoka. Ozemlje trdnjave je 14 milj široko iu 27 milj dolgo. V trdnjavo je poleg velike množine vojnega inaterala prišel tudi močan oddelek avstralskih čet. Na riabi je tudi videti del Kitajske, Indokina, holamlska Vzhodna Indija in del Avstralije.
dni kasneje.
Vodstvo United Automobile Workers je v svojem sklepu sicer obvest lo državne oblasti, ni pa določilo dneva stavke.
Stavkarji pri Bethlehem Steel zahtevajo: -') ods*totno zvišanje plače; korporaeija mora takoj poklicati nazaj na delo vse tiste delavce, ki jih je suspendirala za "nedoločen čas";
na podlagi Wagner jo ve postave naj se vrže po vseli tovarnah Bethlehem Steel volitve, ki naj doženejo, katera organ zacija ima pravico zastopati delavce pri kolektivnih pogajanjih.
Lome H. Nelles, zastopnik CIO odbora za organiziranje jeklarjev (SWOC) je razpostavil ob vseli sedmih vhodih v tovarno tritisoč piketov, katerim je najstrožje naročil, naj nikomur ne prizadenejo kakšne škode in naj prav posebno pazijo, da ne bo poškodovana kompanijska lastnina. Njihova edina naloga je, prijateljsko prigovarjati neorganiziran i m delavcem, naj ne hodijo na delo.
United Automobile Workers so zapretili s stavko v Fordovih Highland Park, River Rouge in Lincoln tovarnah, ki imajo za»posleiiih približno 95 tisoč delavcev.
Vod tel ji United Automobile AVorkers so brzojaviii predsedniku Rooseveltu, da »o člani njihove organizacije "skozin-
(Nadaljevanje na 2. str.J
ra ne.
Goldove metode so bile v bistvu iste kakor Scalisove. Šel je k temu ali onemu hotelirju n mu rekel: — Tvoji delavci nameravajo zaštrajkati. Koliko mi daš, Če jih pregovorim, da bodo delali pod starimi pogoji?
Hotelir se je ustrašil in je >il takoj pripravljen pogajati <e. Običajno se je pogodil z
Goldmanoni za jev.
štiristo dolar-
Pastor, ki se ni registriral
obtožen
Zvezna veleporota jc obtožila luteranskega pastorja Alle-na Cloy Lamberta, ker se ni registriral za obvezno vojaško službo. Pastor je star 34 let ter je oče treh otrok.
Ob času registracije je v cerkvi javno izjavil:
— Jaz se ne -bom registriral za obvezno vojaško službo, kaj ti taka registracija ni v sogla-
vlada se ni dozdaj še za nobenega odločila.
Potniški aeroplan ponesrečil
Včeraj okoli ene ponoči so jo ponesrečil velik aeroplan Eastern Air Lines, ki je bi I na potu iz New Yorka v Atlanta, Ga. V gosti megli je aeroplan zadel v smrekov gozd in se je razbil, komaj pot milj od letališča v Atlanti.
Sedem oseh je bilo pri tem u-bit h, osem pa jih je bilo več ali manj poškodovanih in mod njimi tudi predsednik zračne proge stotnik Eddie Ricken-maeker, najodličnejši ameriški letale« iz svetovne vojne. Med ubitimi je tudi zvezni
Vkratkem bo odpotovalo v Nemčijo več francoskih inži-nirjov in izvežbanih delavcev, ki bodo proučevali najnovejše metode nemške produkcije. Stroške jim bo plačala Nemčija.
Lahi v Somaliji se predajajo
Po zavzetju Mogadiscio, pre-stolice Italjanske Somalije, ;j•• italjanska armada popolnorm demoralizirana in vojaki se p # zgledu svojih tovarišev v Libiji v velikem številu predajaj * Angležem. Na tisoče so jih j«-že podalo in njih število vsako uro narašča. Angleži so tudi dobili velikanske zaloge vojnega niaterjala.
Vroči boji pa »o še vedno v teku okoli Čerena v Eritreji.
Kralj Alfonz umrl
Po radio jc prišlo iz Rima bo to borba do britkega konca, poročilo, da je tam danes zju-pa naj traja še nekaj let. |traj ob petih umrl bivši Špan-Ravnatelj gledališča Max j >ki kralj Alfonz XIII. Vzro!; Nathausou pravi, da se ljudje smrti je bila naduha in srčn i za pikete sploh več ne zmeni hiba. Ze nad en teden je bil vo-
2e pet let piketirajo
Člani International Alliance of Theatrical Stage Employees and Moving Picture Operators že pet let p kotirajo Hope gledališče v Providence, R. I.
Herbert. F. Slater, poslovni agent CIO unije, izjavlja, da
jo in da gledališču ne povzroča piketiranje nobene Škode.
Med unijo in gledališkim vodstvom je nastal spor pred desetimi leti. Unija je zahtevala, naj Nathanson odslovi nekega godbenika, ki je
dnu v naslonjaču, ker po mnenju zdravnikov prenosa na posteljo zaradi slabega srca ne bi prenesel. In tudi v našlo njaču je umrl. Ob času smrti so bili navzoči poleg nekateri! otrok tudi njegova odtujena so-
sju z mojo božjo.
voljo iu z besedo
Spijonaža v ljubavnih
pismih
Skoro vsak angleški mornar je pismo, ki ga jc p sal svojemu dekletu, takole zaključil: — "Love and xxxx". Vbodoče pa pisma ne bodo smela vsebovati teh križev ki naj predstavljajo poljiibe.
Takih znamenj se namreč radi poslužujejo tudi npijoni ter se skrivajo za njimi važne vojaške tajnosti.
kongresnik William 1). Byron, pripadal uniji Ameriške delav-jproga bivša kraljica Viktoriji«
ki je zastopal v žavo Marvland.
kongresu dr- pke federacije. Nathanson tega zdravniki in duhovn k.
Električni stol za pse
Za jjse in mačke brez gospodarjev, ki so jih doslej uničevali s plinom, so v nemškem mestu Essenu izdelali električni stol. Po zatrdilu društva za varstvo živali, smrt v zaplinje-neiii prostoru ni prav lahka, dočim se bo žival na električnem stolu brez najmanjših bolečin in neugodnost poslovila od življenja.
Strožja kontrola nad inozemci '
Italjauska vlada je odredila, da se mora vsaka oseba, prodno stopi v poslopje ameriškega poslaništva ali pride iz njega, izkazati s posebno izkaznico. To je samo ena izmeti odredb, ki so bile nedavno izdane za strožjo kontrolo nad .inozemci.
ni hotel storiti.
Star je bil 55 let.
SE 1500 MILIJONOV DOLARJEV ZA OBOROŽEVANJE
Kongres je začel razpravljati o novih dovoli-lih ameriški armadi in mornarici. — Repub likanci govore o "nespametnih stroških".
Poslanska zbornica je zače-, la razpravljati o predlogi, naj njo -KXJ podmornic in drugih se dovoli za ameriško armado majnili bojnih ladij.
in mornarico nadaljnih 1533 milijonov 431) tisoč TiK) dolarjev.
Takoj v začetku debate so se začeli oglašati republikanci. Vladi so očitali nesmiselno trošenje ter brez-potrebno oviranje narodnoobrambnega programa.
Večji del vsote, namreč nad 800 milijonov dolarjev, naj bi dobila mornarica za utrjenje mornariških oporišč posebno Cftiam in Samoe ter za zgrad-
Ostanek naj bi dobila armaria za zgradnjo vojašnic in vojaških barak. Polovico vsote, namreč 300 milijonov dolarjev, bi porabila armada za nedograjene projekte cijib stroški so bi:i .spočetka prenizko preračunani.
Odbor za aipropriacije je priporočil, naj dobi vojni department 15 milijonov dolarjev, da mu bo mogoče vprihodnje natančno preračunati v»e stroške, kar bo izključilo zahteve pQ nadaljnih ^fi]^
a L A 8 H A K O D A" — New Yoit
Friday, February 28, 1941
*
VSTANOVLJEN L. 1891$
GLAS NARODA
(VOld OP THE PEOPLI)
99
rrtBk
toy a«Ttok Publishing C—»any, (A Corporation). Preaideat; J, Lapcb«, Sec. — Place of boslneaa of tbe oT above officer«: 21« WE8T 18th STREET. NEW YORK, N. T.
48th Year
•OUu Naroda" la Issued erery day except Saturdays, Sunday* and Holldaya.
Subscription Yearly >6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Hat ca Ameriko In Kanado $6.— ; ca pol leta $3.— ; aa Četrt leta $1.110. — Za New York aa celo leto $7.— ; ca pol leta $3 60. Za tnoaemetvo ca celo leto 17.— ; ca pol lete $3.50.
(»laa Naroda** lchaja vsak' dan lzvzemfti sobot, nedelj In praznikov.
( ** NARODA."
Sli WE8T 18th STREET, NEW YORK. N. V CDelaea »—1242
Mednarodni Rdeči križ
MOSLIMANI NA STRANI ANGLIJE
{Mednarodni odbor Rdečega križa v Zinevi se jo sedaj i? svojimi pomožnimi organizacijami preselil iz vile Moynier. ki je last ustanovnega člana in dolgoletnega predsednika mednarodnega odbora Rdečega križa, OuMava Mavniera. v sredi nesta ležečo palačo Eleotorial, v kateri je bilo že mnogo važnih mednarodnih konferenc, kot na primer raz; rožitvena konferenca leta VXV2. To poslopje je sedaj osvetlnji urad za posredovanj med hojujočimi se državami v pogledu vojnih ujetnikov. Tu inuijn veliko petmilijonsko kartoteko, v kateri je /.-Lpi-ana usedla mnogih človeških življenj, velikega tr-
lanji predsednik mednarodnega Rdečega križii v Ženevi je pri sprejemu nemških pisateljev izjavil, da Rdeči križ že od poč 4kov ni hotel biti neka v zraku viseča mednarodna organizacija, temveč ustanova, k i. del a in izpolnjuje svoje visoke nalbge tudi takrat, ko že \>c tHrwiro odpove. Ženevski otl-hor mora vedno zastopati in izvajati temelje ženevske konvencije. Ravno v vojnih ča«ih
PRATIEA
▼ b|uM|snL
NatUaOi in uloHU J. F1««alk*v4 saMaiki. V* Utktrmm pravic« ptMrfjae.
Peter Zgaga
V Glendale, Cal., -s t a sklenila 27 letni R. J. Hawkins in njegova 28 letna žena dati zakonskemu stanu mesce dni počitnic. Ona naj bi ostala doma, on naj bi pa šel k svojim .-ta-rišeni. Predlo«? glede ločenih počitnic je »prožila ona, kar se je Hawkiimi malo sumljivo zdelo, ker je njegova sladka
A ko še nimate Blazuikove Pratike za leto 15M-1, imate še j ženica včasi precej bczljala za
mora biti Rdeči križ nosilec cd
vseh voinjočih se držav priz- l»«liko jo dobiti. Letos smo na- j 24 letnim Clintonom Thomp-
pljenja in razočaranj, pa tud nrnoiro upanja in mnotro us|»e hov.
<Rl»iskovnhc takoj zapazi, da je v tej hiši vse improvizirano: ni nobeneira pravega
nobenega škega aparata, ni 'prave na dal;ši čas naravnane organizacije, temveč nekaj ljudi, ki zmatruje največje napore z zelo majhnimi sredstvi, in s prostovoljno .pr m(h*j<i nekaterih posameznikov. Toda ta ustanova !e!a. k<*r hoče delati. ('e nima na razpolago dovolj denarnih siodrtev, ne potrebnega uredništva. pa ima pred seboj jasni cilj in odločno voljo doseči ta eilj. Kdor epazuje delo ženevskega Rdečega križat, čuti, da
Zadnji vojni dogodki v severnem in vzhodnem delu Afrike so vzbudili v svetovni javnosti razmeroma le malo jjozomosti. Navzlic temu ho ]»a pofct&iio v enem pogledu zelo značilni. iS tem milimo .stališče, ki ga je zavzelo domače prebivalstvo napram vojnim udeležencem.
Prebivalstvo severne Afrike, Palestine in Iraka je povečini moslimansko, to je turške vere.
V	vsej Afriki najbrž ni nobenega domačega plemena, ki bi ne privoščilo Italijanom poraza. Angleške kolonije v Afriki so b le do zadnjega moža na strani Angležev. Celo Arabci so se pridružili skupni fronti proti diktatorskim napadalcem.
Prebivalstvo vseh muslimanskih dežel—Turčije, Egipta, Iraka, Palestine, Arabije in Irana—je simpatiziralo z Angleži. Izvzetih je mogoče le dva milijona Arabcev v Libiji, ki so že v-saj navidez z Mussolinijein, kateri se je bil pred ieti proglasil za 44zaščitnika moslimanov".
V	splošnem pa moslimani sovražijo diktatorje, kajti po svoji naravi so miroljuibni lju Ije. Njihova vera jih uči, čla so pred Bogom vsi enaki, kar pa seveda ni v skladu s fašističnimi nazori, po katerih je fašist visoko vzvišen nad vsemi i.:ujočih se državah, požrtvoval-drugimi.	nest, ki se ne ustavi pred no-
Dasi je sedaj angleška nadvlada nad severnim in vzhodnim delom Afrike skoro popolna, Hitlerju še vedno diši črni, to je afriški kontinent.
Hitler je nekaj svojih divizij ]>opoluoma izvožbal za kolonijalno bojevanje. Vojaki so se vežbali v vlažnih prostorih, ker je bilo skoro sto stopinj vročine. Te svje ljudi namerava poslati Hitler preko Balkana v Afriko.
Njemu ni za kolonije, ki jih je imela Nemčija pred voj no, kajti kolonijalno ozemlje je povzročalo Nemčiji skoro vee izgub kot ji je pa prinašalo dobička.
Hitlerju diše bogate angleške kolonije.
Ne bomo trdili, da bodo imeli v slučaju nemške invazije severne Afrike Angleži z Nemci 'tako lahali opravek kot M) ga imeli z Italijani.
Toda Hitler bi moral vpoštevati, da l>odo Nemci naleteli na svojem novem pohodu na dva sovražnika—na Angleže in na domače prebivalstvo. Ce bi bilo domače prebivalstvo naklonjeno Nemcem, bi bila njihova naloga neizmerno lažja.
■Manili načel nKvlnarodne pomo či in posredovati lined njimi takrat- ko je nastal s prekinitvijo, vseh odnosajev m.d njimi po- bili, da smo prejeli celotno na
ročili dovolj veliko zalogo, da mhioiii. Vendar je odpotoval zadostimo povprečnemu vprašanju po tej knjigi. Srečni smo
zdelo precelj sumljivo, zato se je v bližini skril In čakal. Čakal je do večera, do polnoči, pa nič. Ob treh zjutraj je pa prišla odnekod njegova žena, toda ne sama. Thompson jo je spremljal. Spremil jo pa ni samo do vrat, pač pa v spalnico, tam sta legla v posteljo. Hawkins je vlomil vrata in Thomsoiia ustrelil, j To je povsem vsakdanja »jzgodba. Vsako leto se primeri
polni prepad.
Po-1 an s t v o ,n led 1i a rod n ega Rdečega križa je važno, pa nič manj težko. Le tisti ga lahko izvršuje, ki ima neomajno volijo in uživa nepristransko za-u radii i-upa nje. Ustanovitelji ženevskega Rdečega križa, kakor tudi
ročbo iz starega kraja. — Zatorej, ako še nimate Pratike, naročite jo še danes, ako jo želite. Cena je 25 centov. — Svo-to lahko pošljite v gotovini, dobro zavito v zalepki ali ako bivate v Združenih državah, se lahko poslužite znamk po 2
živel štirinajst dni pri svojih j nešteto takih slučajev. Zato bi stai iših.	j tudi jaz tega dogodka ne ome-
njal, če bi ne imel povsem >vo-
.... i i -i •	i	oziroma po .3 cente. — Naro-
njinovi .nasledniki so vedno za- v.t ..... i/virrumTA :,..,.	, „ . cila pošljite na KNJIGARNO
stopali idejo popolne svicar-	m VrA
ske nevtralnosti in so >>e globoko vživeli v svojo nalogo. Nekateri rio naravnost enačili švicarsko državljanstvo s poslanstvom mednarodnega Rdečega križa. Pokazalo se je seveda, da ženevska konvencija ne predvideva vseh primerov, v katerih bi bi'^a še možna ali celo nujna pomoč. Zato mednarodni odbor Rdečega križa v
GLAiS NARODA", 21fi W. 18th Street, New York City.
vlada tudi tu. čeprav pod dru-'Ženevi ne pojmuje svoje nalo-
PO TREH MESECIH
18. novembra lanskega leta je izjavit Mu-solini: — Iz Libije smo začeli napadati. Bliskovito zavzetje Sidi Barrani je naš mnogobetajoč uspeli . . . Angleže smo v Somaliji tako temeljito jiorazili kot so jih i>orazili Nemci pri Dtmkirku . . . Pri Berber i so se spustili Angleži v divji beg . . . Naše bro-dovje straži naše linije . . . Naša zračna sila je bila vselej kos svoji nalogi ... Ni več daleč čas, ko se nam l>o mogoče meriti glede modernih letal z vsako drugo deželo. . . Noben **od Italije tako ne sovraži kot jo sovražijo Grki. . . Grčija e Tadila svojo politiko na naravnost pošastnem sovraštvu.
Pred nekaj dnevi (23. februarja) je rekel Mussolini: — 1 ' n»»ji jc bila naša 10. armada uničena. Uničen je bil tudi na. zračni švadron . . . Angleži so jiostavili svoje vojaštvo pro . našim libijskim divizijam ... Mi smo jih nameravali napasti, toda oni so nas za pet ali deset dni prehiteli, vsled česa«' Ke jim je i>osrečilo dospeti do Benghazija . . . Za nas bi bilo dosti bolje, če bi vojna kasneje izbruhnila, da bi n* lahko zadostno pripravili. Toda zgodovina ne čaka, am pak zgrabi za grlo in izsili odločitev . . . Vsled dogodkov zadnjih mesecev moramo naše sovražnike Se Inilj sovražiti. Sovraštvo je neobhodno potrebno za zmago.
gimi okoli-einanii, kakor v vo-
b nimi ovit aim četudi ne trre za lastno korist, temveč le za pomoč bližnjemu.
Mednarodni odbor žunev-ke-ga R<lečega križa ni mednarodna organizacija v žt- davno obrabljenem .pomenu te besede, ta ustanova ne deli usode Zveze narodov, ki se je pokazala za mezmožno takrat, ko je bila največja potreba po njej. Se-
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V tfh krititnih fasili je vsakemu fltatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji erni. — Naročite ca še danes!
ZA BETHLEHEM STEEL BO FORD na VRSTI
(Nadaljevanje h 1. strani.)
ikoz za naroduobranibni program in bi jim bilo dosti boij povScči, če bi bilo njihovim zahtevam ugodeno, ne da bi se
— Naši delavci so bili vedno zadovoljni in bodo tudi vpri-hodnje zadovoljni, če jih bodo pustili v miru. Niti ena izmeti
United Automobile ni resnična.
Workers,
jim bilo treba poslužiti stavke, obdolžitev, ki so jih dvignili
Nadalje je bilo rečeno v brzojavki, da se godi delavcem v Fordovih tovarnah velika krivica ter da je postal položaj zanje nevzdržen.
Organizacija avtnih delavcev ni nikdar objavila, koliko članov ima med Fordovim delavstvom, d očim so njeni uradniki večkrat zatrjevali, da je devetdeset odstotkov Fordovih delavcev članov oziroma prijateljev CIO.
I. A. Capizzi, pravni zastopnik Ford Motor Company, je II ■■	. -- .
V brzojavki, poslani predsedniku Rooseveltu, so obdolžili United Automobile Workers Ford Motor Company, da je omalovaževala povelja Delavskega urada, da je kršila postavo, ker ni hotela »prejeti zastopnikov organiziranih delavcev ter je s prigovarjanjem, pretnjami in nasiljem skušala preprečiti delavcem vstop v CIO.
Velikost x 14V4 »nčev
48 velikih strani; 82 harvanih zemljevidov tujlli držav in » zemljevidov Zdr. držav in zatitar vodilnih držav ;
45 svetovnih olik ftopoluoma o-
zca^nih ; Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tudi:
RAZDELITKV POUSKE MEl>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALbanije
PRI K IZUČITE V ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-UIJSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, k! ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite In poSIjete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih ae drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas prt:
" GLAS NARODA "
Sli WEST 18th BTKKET NBW !OIK. H. X.
JTe zjrofj formalistično. Tako je pomagal tudi v primerih, kjer je nastopila dejanska vojna, čeprav stranki nista bili bojujoči se stranki v mediia-redinem pomenu te besede. Pojem vojnih ujetnikov .se je razširil tudi na ujetnike v državljanskih vojnah, ki so v pravnem pomenu le neke vrste intern i ranči. Tudi se ni omejil samo na zdravstveno pomoč ali na posredovanje v pog-ledu rodbinskih vc*zi. temveč je nudil svojo pomoč tudi v drugih sti kali, zlasti v potfledu prehrane, kadar je tu ali tam zavladal s?Iad. Pri zapletenosti sedanjega mednarodnega življenja zahteva že vsak, še tako majihon uspeh kopico posvetovanj, not, dem«rs in naporov.
j Zato pa je tudi vsak uspeh tem ■1k)1 j dragrocen.
Naloge te dobrotvornc ženevske mednarodne ustanove -o raznovrstne. Med najvažnejše sipada iskanje ljudi, za katere se ve ali vsaj domneva, da so prišli v dl>močje sovražnikovo. Osrednji obveščevalni urad za vojne ujetnike, ki je bil ustanovljen leta 1939, in dodeljen Rdečemu križu, dobiva od vojujočih se držav urad<ne sezname vojnih ujetnikov, zbira pa tudi vse druge podatke, ki jih more dobiti. Na ta način nfo .je mogoče .-poročiti dm-erl državi, koliko njenih voja kov je ujetih, ali so zdravi, ranjeni in podobno; na ta odboi meti vojno dežuje raznih vprašanj. Rdeči križ pa poizveduje in odgovarja, kolikor je v takih raamerah pač sploh mogoče. Xadaljna naloga ženevskega Rdečega križa je obiskovanje taborišč ujetnikov in interni-rancev. Odposlanci Rdečega križa se lahko pogovore z ujetniki, ter sporoče pjihove želje v domovino. Mednarodni Rdeči križ izroča ujetnikom tudi darove iz domovine in je v ta nanien izposloval v mnogih državah veHke carinske usodno-
5*ti.
JK poostritvijo blokade ni>o prizadete samo tiste države, ki so v vojni, tenvveč tudi nevtralne. Mnogi \7. vojujočih se in nevtralnih držav imajo po svetu svojce in mnoge muči skrb, kaj je ž njimi, so še pri življenju itd. Tudi tu priskoči na pomoč Rsdeči križ in omogoči da vendarle lahko pridejo "najnujnejša rodbinska sporočila tja, kamor so namenjena. To je urejeno s pomočjo posebnih forafejarjev Bdečega križa..
Deset letal na dan
Iz Buffala poročajo, da izdela Curtis.s Wright Corporation vsak dan najmanj deset zasledovalnih letal. Nekaj jih je poslanih v Anglijo, druga po o-stanejo v Ameriki.
Petnajsti dan vrne, pa najde hišo zaprto. To se mu je
je vrst nega konca.
Hawkins je rekel ženi naj se obleče, nakar jo je odpeljal na polieijsko stražnico, kjer je povedal, kaj in kako. Tudi ona ni molčala, pač pa rekla.
— Thomson in jaz sva bila zelo trudna in -va se hotela od-počiti. To je vse. Za počitek je pa postelja najbolj pripravna. .Jaz imam rada svojega moža in mu bom zvesta do smrti . . .
'OiP
Dozdaj, ko so pišem. s». ni počilo na Balkanu, toda zdi >e, da Hitler ne bo prav dolgo čakal. Bolgarsko bo pregazil, o tem ni najmanjšega dvoma.
— Kaj bo z Jugoslavijo?
'4IZNAJDITELJ'' BOMBARDIRANJA IZ ZRAKA UMRL.
Ko je nemško vrhovno poveljstvo poročalo, da so murska letala zimc-tala na Lom Ion preko 200,000 bon iS), je umrl v Londonu general, ki bo moral vzeti na svoja ramena nt* ravno preveč iepo slavo, da je prišel prvi na misel bombardiranja iz zraka. Manuel Barreiro je bil vodja špa-nkc afriške amiade, ki je zadušila marokansko vstajo. Ta boj z Maroka lici, ki se, Xill,'*e »e more na to ^jraša-je začel-že pred »vetovno vojno'"J^ VSi,J približno točno od-je bi? šele leta 1 iK>G končan, 'govoriti.
General Bar.ri iro, tak-at poroč- l/tavljati >e Hitlerju, bi bii nik, .fe ]>rišel na misel. boin(l>ar- največji iiasmise*
NOVA NORVEŠKA ZASTAVA
Po vključitvi v nemški življenjski prostor je dobila Norveška novo zastavo: zastavo sv. Olafa. Sv. Olaf je Olaf II., ki je vladal na Norveški m med leti 101G in 1029. Zlomil je n*>č majhnih k<i a I je v, ki so vladali v norveških krajih, pokristja-nil j«» deželo, -e bojeval z Danci, se oženil-s hčerko švedskega kralja proti njegovi volji, nazadnje pa je bil premagan od Kn nt a Velikega in je v bitki tudi saan padel. Posledica njegove ekspanzivne politike je bila ver desitletij dolga nadob-last Dancev nad Norvežani.
Pod tujim jarmom so Norvežani spoznali pravo podobo svojega kralja Olafa. Na njegovem grobu so se godili čudeži, bil je proglašen za svetnika. Pristaši Quisliuga. ki so uvedli na Norveškem Olafovo zastavo, vidijo v Olafu ustanovitelja "velikega življenjskega prostora" ,njihovi nasprotniki pa pravijo, da je bil Olaf kniv pod-jamdjenja Norveške, ki je sledilo njegovi smrti.
tli rat i Man kance iz izvidniŠke-ga letala, ki ga je imel na raz
Res da bi se jugoslovanska armada junaško branila in bo-
polago za opazovanje sovraž- ril«. toda kako dolgo.' nikovega -ibanjam Pri Monte; (zdaj ne dolx» Nemci pro-Conico je prelet 1 maročanske «te poti preko cele, to je nepo-postojanke, njegov spremi je va- jškodova ne Jugoslavije, jim bo Fee pa je metal na nje ročne'po petih ali šestih tednih pot bonibe Uspeli novega načina j preko porušene Jugoslavije bojevanja je .bil strašen. Bar-1 odprta, reiro je o zračnem b mjbardirn-
nju j*ovoi il u«*eneeni vojne a-kademije v Madridu. Kmalu t-e je "iznajdba" španskega poročnika raznesla po svetu in vse armade so se začele mrzlično pripravljati na boj z novim bojnim sredstvom. S kakim uspehom, vemo dane-. Barreiro je že leta 1912 zbolel* na ranah, ki jih je dobil od primitivne maročanske protiletalske obrambo. Dobil jo paralizo in ic bil do lanskega leta. to je do svoje smrti( priklenjen na
Tudi Grki *e bodo najbrž premislili in ne bodo nudili Nemcem odpora, če jim je kaj za neprecenljive zgodovinske spomenike, ki jih je polna grška dežela.
Kaj bi bilo Hitlerju mar, če bi njegovi letalci z bombami uničili cerkvico na Blejsken: otoku ali pa Akropolo v Atenah ?
Prve mesece svetovne vojne so srbski častniki poveljeval:
posteljo ter je umrl med stra£ Junafkiln ^mogorcem. Učili
'so j.h: — Skriti se morate za
grmovje, za skale ali za zako pe. Sovražnik vas ne sme opaziti. Ce vas opazi, bo po va>. Junaškim Črnogorcem pa to
nim letalskim napadom.
Blaznikove Pratike in Sloven-' sko - Amerikanei Koledar za leto 1941, lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda*', v Vaši naselbini. Ako jih nima, bo jih naročil za Vas.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
10« din ___________ 200 din. ___________ 300 DIN. _________ 500 din. _________ 1000 din............. 2000 DIN............. 5000 din___________	.... $ 2.00 .... $ 3.95 ___ $ 5.75 .... $ 0.00 V DINARJIH .... $17.50 .... $34.00 $82.50	
	50 LIR ______	__________ $ 2.85
V LIRAH	100 ur ________ 200 LIR ........ 300 LIR__ 500 ur_____ 1000 LIR_____ 2000 LIR_____	$ 4»89 -------- $ 920 ___$1330 ------$21.75 ........ $43.00 _______ $85.00
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo ln Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč same v dinarjih u. Urah. lato velja tudi sa vso druge evropske driavo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI O D DILI K t 11
216 West 18th Street,
New York
ni Šlo v glavo. Da bi se Crno-goree skrival* Nikdar i» nikoli! Črnogorec je namreč junak!
In zato se Črnogorec ni hotel .skrivati.
Videč, da se mu bliža sovražnik, je vstal pred njim v vsej svoji velikosti in -se udaril po svojih hrabrih črnogorskih pršili, izzivajoč "Šva-Ua": Pueajl J a se te ne bo-.liiii!
Plenk! — je udarila krogla, in junaškega Črnogorca ni bilo več.
Tisto < 'rnogorčevo junaštvo je bilo skrajno nespametno junaštvo.
Nekaj sličnega bi bilo, če bi Jugoslovani rekli: — Naj le pride Hitler, in i iiiu bomo že pokazali!
— O. nobenega dvoma, pokazali bi mu prvi. drngi in mogoče tndi še deseti dan. Nato pa nič več. Za Hitlerja bi ne bilo druge razlike kot da bi v tem slučaju namesto po suhem, po krvi pribredel do svojega eilja.
Vse napeto pričakuje bodočih razvojev. Najbolj pa seveda jugoslovanski narod.
Skoda, večna škoda države, ki si je z občudovanja vre<tno vztrajnost jo pridobila mesto na soncu, da bi postala žrtev pobesnele naeijske zveri.
LA9 NA B O DA" - New YorS
Friday, February 28, 1941
J - - -L-«	I
VSTANOVEJEN L.
~ 'ILiil-t'

tka Dnevna Z^a
[Ali:
Nekič j. živel bogat Turek stva? Dobri Ali je pritrdil ko- ne, za Turka neogibno potreb-
vsaj mislili so, da je bogat ledar na viden prostor in dan kajti njegova nečaku Ali in za dnem je vestno utrgal z nje-mar >ta v upanja, da bosta ga po en listič. Tako pridob-dova'.a, napravila na račun Ijena zrnja — pregovore, ki >o
■i
o pa je nekega dne dobri tur-i vtisni I v srce. Že čez nekaj dni u stri eek le^l in ni več vstal J je čutil plemeniti vpliv tega .» je izkazalo, da ni za njim ravnanja na >vojo dušo in nje-rav ničesar ostalo. To se pra-|gova plemenitost se je dvigala i. o denarju ni bilo ne duha ne .kakor toplomer na vročem son-u*ha, najdena pa je bila opo-|eu. Glasno je livalil modrost
rajnoga strica. Ko pa je minilo teden dni, se je Aiijev obnrz zdajpi podaljšal, kakor mina-tet. Kajti namestu pregovora je prijel na dan listič, na katerem je svetovno znana velika tvrdka ponujala pobožnim
ne predmete.
"Kaj naj torini * to vražjo
ropotijo?** je stokal, a takoj se
---------, .	.... .. .....	. . , . je pokesal svojih besed, oči ta-
edi>!'ine primerne dolgove. bili na Imtiein — si v- skrbno ... . . „ . , , ,
i	r> - i • i - joe si nolivaleznost, do dobrega
v srce. Ze cez nekaj din . . ,	, , , . .
strica, ter od.sel, da bi iznova
vzel predujem. Toda ni ga dobil. Obrnil se je potem na nekega svoj« ga prijatelja za posojilo. Toda če je Ali mislil, da bo s tem konec njegovih težav, se je motil. V«sak teden je naše) na koledarju nove ponudbe. Počasi je postal srečen lastnik popolnih kuhinjskih in hlevskih oprav, moških in ženskih c-blek za v-ako wtarost in ve ,fik os t, i »o t en t i ra n i h na r amnio, priprav za umno kuhanje žganja, blaga in aparatov za zrakoplov in desetih ton slani-kov. V prvem četrtletju so se mu lasje naježili, v drugem so
oka in v njej je bilo zapihano ble:
"Mojima nečakoma Ali ji in huarju: — Denarja po uiicni ne losta (K bila. (V sta se zanaša-a na to. vaju je	navdal
lakomostjo in raz-ačarunjv va-
lu* bodi kazen. Ce pa na bralcem raznovrstno blago v noje posvetno blago nista na- nakup. THi jo bilo govora o lagala, me bosta ohranila v mi- rajcali, ovratnikih, in manše
ill in časteh in bosta blagoslavljala moj spomin. Zakaj toka r vama zapuščam in kar je vredno a«" od denarja, sta dva
Dobil tem
■ionska koledarja, ju nekoč kot pivo darilo za razpravo "Kako morvš živeti brez denarja" in Lzprevidol sem. da je bilo plačilo vredno dela, zakaj koledarja imata na vsakem listu po en zlat pregovor in vsi ti pregovori skupaj so prava zakladnica modrosti. fv se brsta brez pomišljanja ravnala po njih, bo->ta do~< gla mrU'd in lw>g«st vo,
4", | _	»*
Sejam.
Ali, ki je bil bol jši izmed o-j beh turških bratov, j« >veča-J Ali je zastokal, vzel predu-no rekel, da ni računal na aferi-! jem na svojo jilaeo in pisal, naj čev denar. S težavo j«' iztisnil j '**» pt«<fjejo ponujam* predme-iz <w"i neka j soli. vtaknil kole-j te. Se vc-e. je bil, da je kata-dar pod pazduho in šel domov, jlitg d; bil zastonj.
< »mar pa. ki ni bil samo lako-	, . . , . . .
. MIimI tem ]o spet minil teden men, ampak tudi odkritosrčen, . . fJr. .1 ....
.••iti	• r« i dni. Kdo popise Alijevo gro-
.10 divjal kakor pravi Turek; . .,1 1 ,
. , . j i-iii	zo, ko na>!e na koneu tedna na
raztngar je "♦"""L"	i
tali, na tucate in poltucate, s popustom ali brez njega. Plačljiva je bila ta roba naprej ali j	.
.. ru • • 'i1"' sPet J>adli nazal, v tretjem
pa po povzetju. Omenjeno 01 ' * ,. „	.. j
GRSKP 2ENE DOPRLINASAJO SVOJ. DEL K VOJNI
STRAHOTE
VOJNE
Času primkrna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
T>ohite jo pri
KNJIGARNI SLOVKNJC
PI BUSHING CO. i!H \\\ 18 St., New York
Kmotske žene odmetavajo sneg, da je cesta odprta za prevoz orožja in streljiva grškim armadam, ki se bore z Italjani v Albaniji.
William Donald,
NAJMOGOČNEJŠI M02 V ČUNCKINGU.
bilo tudi. da tvr 1-ka vrne denar, če blago kupcu ni všeč. Kata-loir jo bil s veda zastonj na raz-
}Hi!ago. .
A'i je globoko zastokal, ko je prebral te dolgo litanije. Preživljal se jo z delom svojih rok in k '"ikor je s tem zaslužil, ni bilo dosti več, kakor mil je strie zapustil. A oporoka je zaihtttavala natančno izvrševanje stri-"eve poslednje volje; tu ni veljal nikakšon "če" ali "ako,"
stenski koledar na
tisočo koščkov tn prav tako od-
w»l domov.
Ivo je bil Ali dtima iidnI štirimi stenami, je prižgal luč in r.ačol premišljati. Njegov stric je Kil paiiH ten in previden mož. Xnjbolje !>o *po*tovati njegovo jjoslednjo voljo. Ali mu ni za plrtrilo oVjmbil ugleda in boga-
kolodariu nov listek, v katerem nVu je bilo naročeno, na i si kupi ročno harmoniko, lopatico za premog, veliko izbero slamnikov, krožnike za juho in podobne za prikuhe, puške in stisnjeni zrak, košare za papir, viseče svetilke, ptičje kletke, blaga jnišfke kdrtjigo. stroj za izdelo vanje kMba^ in druge podrb-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pul«*i uaaloti Je razvidna do kdaj Innate r«la£aoo oaročninu Prva ate^uka iKumm. ■««•, druga dan la tretja pa lero. Da nam prUira* nlta aapotretMBega dela In atroik«*, Vaa prosimo, da ikuiite naroCul-do pravuteaao pura »ua 11 PoAUiU narutelno naravnea* nam ali pa plavajte natemu aaatupa:at; w VaAen kraju all pa kateremu I sued aaatopalko*, krojih Imena ao t laku na s drt iillml črkami, ker no nprnvf-oblaka t k tUdI druge neaelblne, kjer je kaj Janših rojakov nnan-ijenib. Zastopnik bo Vam laroCtl prtrdllo ca pUCano naročnino.
CALiroUNIA:
San Franclaco, Jarek Lo
COLOHAlHi:
Pueblo, Peter Cullg. ▲ WaloenlMirg, M. J
INDIANA: Indiana poll*:
8attl4
Frank ZapairfUi
ItUNOlI: Chicago. J Glearo, J.
Beettk
rabina i Chicago, Oteere la lutnja) Jollet, Jennla Uaatblek La Salie, J, Spellch Maaroutnh, Frank Aoguatln North <tilcago la Waukeaan.
Vodoptvee
UAX1LAND:
Kltaaallier, fr HICRMAN;
DaCmlt. Li. PlMfeai
IflNNMOTA:
Chi »holm. J. Lokanlch
say. Joa J, Bvelerh, I^mla . .Gilbert. Loula Vaoeel Hlhblfig. John Porte Virginia, fravk Hrratlrk
MONTANA:
OHIO; Barber t on, Frank frefca
Cleveland. Anton Bobek.
linger, Jacob Ueanlk, J oh- aiapnle Ulrard. Anton Nagod* Lorain, Louia Balant, John KumAa Toungatown, Antoo KlkaU OKBQON;
Oregon City, J. Kafclar
pennsylvania: *
Beaaemer, John Jernlkar Conemangb. J. Bmevet Onrerdale in okoUoa. Mrs. hut
so n Mil < s i veli, v četrtem pa izpadli. <>d prijateljev .-o je moral zateči k oderuškim izposo-,p0Ull.l^ails]t0 juti"0. Na pisalni
Nekega pointladnega jutra leta 11)05, .-o je i>odal vitek, majhen avstralski žurnalist William Donaid v uredništvo lista
Sydney Daily Štiri lota je že v uredništvu. Bil-je zastopnik urednika za notranjo politiko. Toda nekaj nenavadnega se jo dogodilo to
naLne vlade, ga je oficielno
jevaleem denarja in naposled jo tičal tako irloboko v dolgovih-da si je želel 'biriča bolj kakor odrešenika. Toda rešitev je morala prit1 v drugi" obiski.
Kj namreč jn išel do zadnje-da lista koledarja, je na njem našel lastnoročno stričevo oporoko, ki je ukazovala, naj ne-utegoii|a stopi k notarju. Ali, ki s»* je že navadil, da je brez poni iš! jen ja Izpolnil vsako stri-oovo žel/o. j<» storil to brez odloga. K«lo bi moral popisati njegovo brezni; jno začudenje, ko je }>ri notarju zvedel, da hrani ta Še drugo stričevo oporoko, v kateri rajni starček za-pušea n jen ril in C >i uar^u precejšnjo imetje, pa le tedaj, če se moreta izkazati z beležko, skrito na zadnjem listu kobedarja. Ker je hudobni Omar raztrgal svoj koledar, mu je seveda manjkal dragoceni list in vso zapu^eino jo dibil Ali. f'eprav je Omar divjal in si pulil lase n m niso dali niti pi astra. Ali pa je bil presrečen. Plačal je svoje dolgove in je vzel lejK) dekle za ženo.
\7jdn.} bi bil 1'aiiko živel v ve-
m»!zi je našel pismo iz Hong-konga. Polieg primernega čeka je bilo v pisnm tudi vabilo, naj pri«le v Hongkong za glavnega urodnika velikega angleškega iista v Hoiigkongu, ki jo merodajen za ves Daljni vzhod. Nikdar ni Donald zapustil Av-stmaiije. l^il je zelo presenečen. Spra-ševai se je, kako je mogočo, da jc iiritšel do take časti. Ponudbo je sprejel. Ko je čez štiri te<lno ]»ri<el v Hongkong, niti je izdajatelj časopisa pripovedoval, zakaj je padla odločitev prav na njeira, m znanega
imenoval "diplomatskega svetovalca." Donald je odiožil u-redništvo hongkonskega oaso-Telegrap^h.,, ipisa, in je šel za svojim velikim pirjateljein v Nanking. A "os čas je ostal tam, posredoval pri vseh diplomat-kili razgovorih mod Kitajsko in Anglijo in Združenimi državami. Pazljivo je spremljal razvoj otlnošiijev med Sovjeti in Kita jei. df>segel je sporazum z rdečo kitajsko armado generala Maoa; ta anuada je stopila leta H»:!S v službo ('anirkajško-vo. Tiriel je tako (močan vpliv na kitajske generale in guver-ticrje kitaj>kili provinc, da je lani mnoge ]>rejrovoiil, ko so se že hoteli sporazumeti z zma-gujočimi .Japonci na severnem Kitajskem.
ZAHVALA
Želim so zahvaliti vsem mojim številnim prijateljicam, ki so mi priredile veselo presenečenje ob priliki rojstva mojo hčerko. L-krona hvala za vsa lopa danila, ki ste mi jih prinesle, in za vse dobre želje, in
ČUDAŠTVO IN NEZNANJA.
^Aristotel je učil, da dobi steklino vsaka žival, če jo ugrizne stekel pes, samo človek ne. I Vil je tudi. da je leva stran človeškega telesa hladnejša od done. Take in podobne zmote grškega modrijana so veljalo dolgo za čisto resnico. Še bolj se pa mora človek čuditi, ko bere v učbenikih iz 'prv^
voščila, ki so se tako lepo ures-U;oIovk<' Poteklega stoletja tr-
ničile. Lopa hvala naslc<h,jim: <l,tt'v- ,la »»»aio »ituJie samo sti-
n nf?ge. I udi tt» pomoto je za-•Mrs. Josephine Platner. Mrs. grešil Aristoteles. Nad 2(>0() let Antonija Može. Mrs. Kraiwe naravoslovci niti toliko niso Smrdoi, Mrs. Marv Spotič, Mrs.' potrudili, da bi prešteli noge Jenie Trolia, Mrs. Jenie Usnik.' j,.,nh(. na katono naleti človek Mrst. Jenie Obnza, Mrs. Mary 1 pov«od. Niklos, Mrs. Francos Garbor.'
•Ko ji- kitajska vlada po pail-on Nankinga preselila v < 11 nir-king, je Donald zvesto sledil
DonaWa. Ze pred enim letom	Stanuje v euo-
nadstropni hiši v sončnem
je iskal glavnega urednika. Nekoga prijatelja, ki ga je poklic večkrat zanesel na pot po Daljnf<n< Aiz,hodu, je naprosil, naj mu poišče anglo-aksousko-tga časnikarja- ki no pije alkoholnih pijač, ker jo imel s takšnimi zelo slabe izkušnje.
(Prijatelj je šol na pot. < >b-
predme>tju Cungkinga, obdani 7. velikim vrtom. Tu je sedaj dom diplomata št. 1. Daljnega vzhoda, ki v prostih urah posluša radio, čita in odgovarja na pisma. Vsako jutro gre v ('augkajškov paviljen in igra golf s ('angkajškovo ženo. slav-
M;r-. Jo>c|vhine Porok, Mrs. Mary Šuštaršio, Mrs. Mary Gaolano. Mrs. Polona I.ikovič, NTrs. Frances Vrliovec. Mrs. Frances Stopar, Mrs. -Tonic < 'ič. \fr>. Anna lvtrlč. A^s. Jenie Rkraba. AFr<. P. Knau-. Mr<. Katie Spet i č.
Prav lepa hvala tiuli č!;ini-cam Slov. Z nske Zveze, -t. fi. za darilo. Pxj'jt vam jilačaj!
Ostaneva vam hvaležna.
Francos in Joe T,ali.
"Barhorton. O
trčil na J>onaFda, ki je o<lWo- kakega zamazanega Čmolasega nil kcizaroek. In tako je prišel | KltajT'kn.
na važno, vplivno mejsto v Dvakrat na teden Obleče sta-
Bipurt, Leofe Parrell. Jerry Okora Woreat City, Natk Kaatla Fr. Blodnlkar tirevnaherg, Krank Novak Homer Cltr. Fr. F^renthak
Imperial, Vence Palcich
Jobnatown, Jaka Palaati Kraja, Ant. Taoftalj Lunerne. Frank BaUoeb < Midway. JvMa	.>
PJttaburgh la okoUca, Phllkp Pregar Steeltoa, A. Hren Turtle Creek. fV. Sdrtfrar
We* Newton, jMepb J Ar an.....
WISCONSIN. Milwaukee, Weat Alii a, Fr. Skak Sheboygan,
WTQMIN^; Bock Sprlnga, Leala DlamondTille, Joa *BoiK-ts
ADVERTISE IN "GLAS NARODA'
Hongkongu.
Willi am Dona 1<1 so je hitro vživel v nove razmere in novo delo. Mlad, marljiv, častihlepen je pridno proučeval kitajska vprašanja in je kmalu postal avtoriteta, znan in cenjen po vnoj Vzhodni Aziji. Oče kitajske revolucije, veliki Sunv-atsen, je stopil v zvezo z njim že pred letom 1912. ko je padla Mancjžu dinastija in je bila ustanovljena kitajska republika. Donald mn je dajal nasvete v vseh diplomatskih in gospodarskih vprašanjih, ki so se tikala odnosov med Kitajsko in Anglijo. Ko je po revoluciji Sunyatseii izdeloval novo kitajsko u-stavo :TisoČ naravnih pravil'*, nekak moralni kodeks nove Kitajske, je bil Donald njegov najvažnejši in najvplivnejši svetovalec.
Donald je cesto zahajal na Sunyatisenov dom. kjer je spoznal tudi njegovega zeta, mladega kitajskega nacionalista <'angkajšeka. Postala sta dobra prijatelja. Donaldov vpliv na mladega moža jo od dne do dne narašičai', čeprav Donald ni nosil obleke diplomatskega u-radnika, niti ni znal besedice kitajski (.še do danes se ni naučil kitajskega jezika).
S Čangkajškom je rasel tudi Donaldov vpliv. Ko je postal
Oan^aj^ek šef kitajske nacio- sveta.
romochii, ž« davno preozki siuoknitg in se odpelje s starim Ford avtomobilom na kosilo h Cangkajšku. Zunan ja politika je glavni predmet razgovorov |pri teli kosilih. Pri neki prilikimu je posrečilo potolažiti Čangkajška, ki je bil že čisto obupan, ker so Angleži zaprli pot rfkozi Bin no. Pri nekem drugem kosilu mu je svetoval, naj izrabi awgleško-ja-ponsko napetost in pregovori Angleže, da bodo -zopet odprli za Kitajsko življensko važno Birmansko pot. Pri naslednjem: ki Iti je bila "'Siva emi-nonea" — to iune so mu dali Kitajci — ves žareč in izredno dobre volje. Nič se ni oziral na stroga kitajska hišna določi'a. ampak je že od daleč mahal z rokami in klical f'ang-knjšku: "London sporoča, da bo Birananska j>ot zopet odprta."
'To je William Donald, neznani, neuradni kitajski zunanji minister, mož, ki je svojo drugo domovino rešil iz mnogih nevarnih, obupnih položajev. Tn če je Anglija na Daljnem vzhodu še ohranila toliko svojih postojank, potom mora biti hvaležna neznanemu avstralskemu časnikarju, ki igra golf jn prezira alko1 ol, pa ima največji vpliv na največji del
iskal jo uredništva časopisov v|no in zelo ugledno ženo na Ki-Singaporu in Molboumeu, v|tajskem. Potom so stari sivo-San Franeiseu in »Šnngfiaju. vha-i gospod (ima že nan In č -o-Kalkuti in Sydney«, govoril s'deni križov) z vodnim pasmoŠ-časnika«vji, jim ponujal viski, jkom na obrazu vrača skozi liiii-in v^sak je prijel za kozarček, pno ulice zopet na svoj dom sel ju in razkošju do smrti, a ne- Eno leto jo trajalo, dokler ni(Xa poti rad počelilja po glavi t vošči ji vost in nesrt»ča sta stra-žila njegova vrata in nekega dne je njegova mlada ženica uisla s hucfbnim Omar jem. Ker 'je bil Ali plemenitega značaja, je n<»zvesti odtpitstiL toda ko je odprl svojo blagajno, je -skoraj padel v nezavest. Blagajna je bi\» prazna! Ženica je vzela s saibo tudi ves njegov denar.
Od soseda si je izposodil debelo vrv in šel na podstrešje, da bi se tam obelil. Med potjo pa se je spomnil viseli tistih (zakladov ki j ill je bil nakupil na ukaz stens'kega koledarja. Hvaležno je vrnil izposojene vrv, vzel v najem majhen bazar in začel tam prodajati naibrano šaro.
Tn •si eča se je s|>et na-anelini-la ]»revaranennu Ali ju. Tujega blaga kar dovolj ni mogel sproti naročati. Ljudje so se trgali zanj in so bili ■sročni, če so sploh kaj dobili. Po nekaj letfili je bil Ali eden najWgatej-ših trgovcev v Carigradu. V svojem /srcu pa je postavil do-brenm <?trlen večen spomenik — kajti, kaj bi bilo iz njega, če se no bi bil tako zvesto ravnal po njegovi volji?
Hudobnega Onjarja pa je kmalu doletela kazen. Oženil se .je z Alijevo ubeglo ženo, ki pa njemu ni marala uiti.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem jKdom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika :
Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar)
KNJIGARNA SLOVENIO PUBLISHING CO.
Slavni italijanski slikar Leo-nardo da Vinci jo po svojem znanju, umetnosti tehničnih načrt i h. eden največjih mož, kar jih pozna zgodovina. Toda tudi naj>kromnejši učitelj našo IjinKke šo c bi nru dal nezadostno iz zoologije. Kaj vse j' da Vinci natvezil materi naravi! V kratki razpravi **,Bes-tiariu.-" razlaga, da lmuon s . vojim črikanjeni zagluši kukavico, da v olju takoj pogine, v ki-u pa zopet oživi, da se lahko jerebica kadarkoli izpre-meni v samca, da živi v srednji Aziji ptica Lumcrpa. ki sveti tako močno, da ubije tudi svojo lastno senco. O želvi pripoveduje. da se baje hrani s prstjo in da je zalo tako -uha. ker so nikoli do sitega ne naje.
Ta uboga žival se baje neprestano boji, da ji bo nekoč zmanjkalo zemlje, ker ho vso požrla. Gnu. ki ga lahko vidimo v vsakem večjem živalskem vriu, ima baje glavo tako težko, da je lo nerad nosi in da jo sploh no more dvigniti od tal. kar je velika -reča. kajti če mil človek pogleda le enkrat v oči, takoj umre. Kamt je verjel, da ,~e rodi stenica samo na svetlem zato ni trpel v svoji spalnici dnevno svetlobe niti nočne razsvetljave.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
1. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25 t
JiAROČITE PRI:
Slovenic Publishing Company
New York
"U L A a HAEODA"-New Tori
Friday, February 28, 1941
VSTANOVLJEN L. 18
Mož Simone
Cankarjeva ustanova v Detroitu
I Francos
Francoski
■—irrmgTi;
:—: ROMAN :—: pisni: GHAMTOL. — Preložil: LEVSTIK.
:""s "H ' "Z
Pela je stare bretonske pesmi, katerih prerprosta melodija je pnjala njenemu pravilutoiiu, blagozvoncčemu, toda malo-obsežnem glasu Ln katerih turobnost sc je soglašala z njenimi resničnim razpoloženjem.
Vetb'Tije ladv Lleanor je ohranjalo i?to ledeno brezbriž-nr.«t, <s katero se je dinžila očivido utrujenost, na . žlic temu pa je, kadarkoli je pojemal Simonin glas, mehanično ponavljala *'Z»iK)jte še kaj drugega, prosim.'1 Po treh ali štirih komadih ji je naposled mahoma prešla kamrica, in dejala jo:	t
"Novum vas dalje zadrževati. Pozno je že, in predno ležete spat, boste gotovo še hoteli pisati >tarišem." "Kaj naj jim naznanim?" je vprašala Simona. Lndv Eleanor j«- nagubala obrvi in odgovorila suho: "Naznanili jim l>oste, da premišljam, kar morate uvideti tudi vi. Boljšega £e r.iste mogli nadejati, in mislim; da niti toliko ne."
Obrnila je Siuioni hrbet; ta jc v zavesti, da je zakrivila nerodnost, poluglasno dejala: "'.Lahko noč, teta!"
!Lady Eleanor.se je nenadoma omehčila, vrnila >e k deklici i nizpregovorila z nežnejšim glasom: "Laiikko noč, dete lucije!"
•Konci njenih prstov so se dotaknili Simoninega čela, ki je vnovič vzdrhtela ob tej ledeni dotiki. Čim bolj se je bližala teti, tem bolj čudna in neumevna se ji je dozdevala in različna od vseh drugih oseb, s katerimi je bila doslej v dotiki, bitje za>e, živeče sredi svojih posebnih ednožajc-v. .
>*>e je enkrat se je Simona ozrla na rdeči z as tor in odšla s tesnobno zavestjo, da je prodrla v skrivnosten sv.t, kjer je /iaj jet niča in odkoder se ji ne bo lahko rešiti.
Ko je |H>t| votlstvom »svoje običajne voduiee, ki -e je kakor ; ričarana prik-tzala <*1> njeni strani, korakala po grajskih hodnikih, -o se ji dozdevati brezkončni in grad se j» je izpreminjal v labirint, v ječo, odkoder se ne pride, kadar je kom.u drago.
Vedela je, <fa je to »golj igra njene domišljije, a zato se *ii vznemirjala manj. (Kava ji je ostala težka, polna preobilih vtisov, in ko j pi-ala a riše m, hoteča jim sporočiti svoje vtise, jih ni mogla raznuotati in priti do zaključka. naj-li jK>Šlje njim, •vi jo pričakujejo, besedo upanja, ali naj jih pritpravi na pre-varo. Zato se je omejila mi kratko naštela dejstva ter njim prepustili« sfcr?;, «La najdejo zaključek. Nato se je po svoji javadi priporočila'prcvithiofiti božji, kar je še edino sredstvo, da ?e pomiri srce, ki blodi v dvomih, in potolaži duša, ki obupuje.
* * *
Detroitčani in okoličani! V nedeljo 9. marca gostuje Cankarjeva ustanova iz Cleveland, [Ohio, v dvorani Delavskega doma v Detroitu, Mioli. Podali bomo izredno lep varietni program. Najprvo bomo igrali fa-_ možno Molkovo satiro "Nev-jjtralni Amor," v kateri ima glavno vlogo naiš neprekosljiv 'komediant* Anton Popitih. Poleg njega nastopijo v igri Josephine Turk in Tony Perušek, oba poznana pevea pevskega £bora "Zarje": nadalje Louis Zorko, John Cech in pisec. Igro režisira Louis Kaferle.
(V dragem delu programa pa nastopita dotroit-ka pevska zbora "Svoboda" in "Naprej*' in nato pevci Glasbene matice.
Plut, bariton* John Nosan bas in John Lube bas. Brez pretiravanja, program bo lep, zato pridite vsi ob 3. uri popoldne v Delavski dom na Livernois Avenue. Tudi rojaki iz Tole-da. O., naj pridejo. Tam bomo prav gotovo videli tudi Stolfo-va iz Toleda, saj ona dva često obiščeta celo elevelandske priredbe. Zadnjič sem >ku£al pregovorili tudi nekatere Oikaža-ne, da bi prišli 9. marca v Detroit. Mioh. Morebiti pridejo. Mogoče pa bo kaj skupaj organiziral Mike. ki je dclo-vod ja v tiskarni SNPJ. Iz Ce-vclanda nas pride natlačen bus.
Prireditev se vnši pod pokroviteljstvom Delavskega doma in s kooperacijo naprednih
in sicer v so'o-spevili. due tih ;n jdetroitskih društev. Po pred-kvartetu. Ti pevci so našei stavi >c vrši ples in prosta za-
najboljše metropoleke moči.
Saj ste gotovo že večkrat slišali o njih. Tončka Simčičeva, soprano, Louis Belle, tenor, Fr.
bava.
Torej na prav gotovo svide-n je!
Milan Mcdvešek.
KAJ VSE ZMORE MOČNA VOLJA.
v nedogled, enačil škodo van o letalo.
Noč je bila šla čez El lington. Kaj je nt ki prinesla s seboj?
Predvsem mnogo snega. Ko je Simona odprla svoje ok-j :>o, je videla zgolj l>e! prt, ki se je razgrinja liolme in drevorede. od<val drevesa, zakrival forme in družil v«e barve v eno. Nič več ni spoznala vrta, po katerem je dospela v grad, ue ne;iavajeni pogled na pogled ki »e je odkrival pred njenimi očmi, jo je začel spominjati nje mili sinotmih b rezu mih sanjarij, tiste more oddaljenosti, izgubljenosti in nenadne presajenost.l v dabnodaljno skrivnostno deželo, ki jo obdaja, odkar je prekoračila prag ladvEleanor.
'1'oda resnica je uveljavljala svoje pravice v jutranji svet ■olik, ki si je črpala iz snežnih odsevov podvojeno moč, in vs< stvari so si zopet prisvajale svoj značaj in svojo vrednost. Obširno*t grada ni imela ničesar pošastnega več na sebi. Njegova tajnost na in puščobna zunanjost je izvirala zgolj od omejenega števila prebivalcev, in tisto čudovito zrcalo je zakrivalo navadno okno ali vrata prepih pa, ali morebiti kak odsev svetlobe ga Mirne i navdahnil s čuiJnim življenjem Cel o lady Eleanor j«1 bila ob belem dnevu videti manj bleda in manj podobna strahu, kar pa se je tikalo njenejga čudnega vedenja, jo je dovolj opravičevala angleška prenapetost
vsi njeni od noša j i omejiti na par nerazumljenih besed in par le malo uinljivejših znamenj.
Prva dva zajtrka je dobila v svojo sobo in že- je mislila, la je teta popolnoma pozabila nanjo, kar je proti dvem popoldne vstopila hišna iu jo topot povabila s seboj.
Spet se je pričelo potovanje po hodnikih, kakor prejšnji večer, in z<;pt t je prišla Siniona v obednico, ker je bil pripravljen lunch z isto ] »o t rat nos t jo, kakor sinočnji obed, in je čakala lady Eleanor na istem prostoru. •
Sprejela je nečakinjo s kratkim: "Kako se počutite?" Nakar je odgovorila Simona po pravilih: "Prav dobro, teta .hvala vam!"
K ikor pri proste so bile te be>ede, vendar so zbudile po-logljivost lady Eleanor.
"Ah, ali re>!" je dejala s-svojim nedoločljivim nasmehom: "Čestitam vafln, da ste mogli imeti prijetno noč!"
In dodala je: "Moja je bila strašna!"
(Njen Še Iwilj raztegnjmi obraz in njena ble<lost, ki >o jo poveča val i modrikasti kroji okrog oči. je podpiralo to trditev. Ni pa povedala, kakšni vzroki so motili njen pokoj, niti ni izdala le trohice misli in preudarkov, ki so morali v tej ne-ni noči navdajati njeno daišo. Vodila je raaagovor po [danjem tim in se izogibala vsega, kar bi se utegnilo doti povoda ne<V; ničnega potovanja, z oči vid no skrbjo in cidjivo težn. o, ki Sintnni ni dovoljevala vprašanj, tudi po kih ne.
* „ {Nadaljevanje prihodnjič.)
(V nekem ngleškem konvoju je bil tudi petroljski tauk, ki ga je granata na štirih krajih izaižgala. Dvaiijštiidesetglava posadka je poskakala v rešilne čolne. En čoln, na katerem je bilo 17 mornarjev, je 14 ur jadral ob goreči ladji. Ko se je sovražna ladij a oddaljila, tan»k še ni utonil. Čoln s 17 možmi, med njimi drugi in tretji inženir, se je zopet približal petroleji-ki ladji in mornarji so se podali na krov. Kljub živ-ljenski nevarnosti se jim je posrečilo spraviti v pogon nekaj črpalk. Cerz pet ur in pol je bil požar pogašen. Na žalos t so potem ugotovili, da je ogenj uničil vse navigacijske aparate in zemljevide. Štiri dni so bili na morju, ne da bi vede l, kje so. Nato pa so na veliko srečo naleteli na ne-ko angleško vojno ladjo, ki jih je pospremila v pristanišče.
Drag primer. Dva mlada francoska pilota sta na^la v neki bretonski vasi hudo po-Pokrila sta ga s slamo, da p;a nihče ne bi spoznal. Dva meseca sta zbirala razne dele sestreljenih letal in s temi za silo popravila svoje letalo. Končno se jima je tudi posrečilo dobiti nekaj bencina. Da ju ne bi nad Anglijo sestreliLi, sta dala na krila an-se gleško in francosko zastavo. Ob ugodnem vremenu sta se dvignila in srečno pri.stala na nekem angleškem pri staja lišču. Nclbeden št* ni bil 20 let star. Strokovnjaki so se naravnost čudili kako sta mogla zzaKrpa-nim letalom preleteti tolikšno razdal jo.
Hladnokrvnost potnikov je rfuslla 17.000 tonski pamik "Rangitiki" pred skoraj neizogibno nesrečo. Ladja je plula v nekem konvoju in jo je neka nemška vojna ladja zelo obstreljevala. Kapitan je obljubil potnikom, da/bodo rešeni, če bodo popolnoma nrirni in ne bodo povzročili nobene panike. Ti so njegovo željo res upošte-
vali Priredili so velik koncert in štiri ure zabavali potnike. Medtem so mornarji po gasili požar na ladji in s spret nim manevriranjem se je ladji posrečilo priti na varno.
Stavka pri Motor Wheel končana '
Stavka pri Motor Wheel Corporation v Landing, Mich., ki je trajala dva tedna, je bila v četrtek končana. Kompanija se je vklonila, in delavci, člani United Autmobile Workers (APL) so se vrnili na delo. Kompanija ima za štiri milijone dolarjev vladnih naročil.
Istotako je bila končana stavka "riggerjev" pri Republic Steel Corporation v Youngs-town, Ohio. Vsled stavke je zastalo delo v oddelku za cevi in kotle. Tudi Republic Steel Corporation ima velika vladna naročila.
VELEME8TA V EVROPI.
Nemški statistični urad je objavil statistiko o naraščanja nen<31uh velemest v zadnjih 30 letih. Njih število ie od leta 1.o 'eta večje, deloma so rasla sred-n ja mesta po naravni roti, deloma pa se je njih število povečalo s priključitvami novih o®en*?lj od leta 1933 dalje. Velika Nemčija šteje danes všte-vši Alzacijo in Ix>reno 72 vele-nwst z več nego 100,000 prebivalci. V češko-Jinoravskem protektoratu >o nadaljnja štiri velemesta, v poljskem generalnem guvernementu pa dve. Po
£ viki velemest je Nemčija v Evropi na prvem mestu.
Samo dve velemesti se od leta 1910 dalje nista povečali. Na Dunaju je nazadovalo število prebivalstva od preko 2 milijonov na 1.93 milijonov; mesto Plauen je nazadovalo od 121,-000 duš na 112.000. Berlin *e je več neffo podvojil, namreč od dva milijona na 4.3 milijona. Ho je z R-scnom, Duseldor-fom. Oberliausnom. Solinge-nom, Potsda<niom. Katovicami in Bidgo.ščem, v protektoratu pa s Prago, Brnom in Moravsko Ostravo. Hindenburg se jc točno podvojil. 23 velemest je postalo šele v tem času velemestnih, a-em med njimi šele od leta 1933, ko je hitlerizem prevzei oblast. Od tega Jeta je narasel Hamburg za skorai 600,000 prebivalcev, Berlin, Monakovo in Bremen pa za 100 tisoč prebivalcev. Z vključitvami drugih občin se je Potsdam odslej skoraj podvojil. Wilhelmshaven pa početvoril. Nekoliko velemest, kakor Lip-sko, Draždane, Kamen i ca na Saškem, Frankfurt ob Meni. Dui>»burg WTuppertal. Boclium in Hindenburg pa je od 1. 1933 izgubilo po nekoliko tisoč prebivalcev. Dunaj spet narašča, Plauen stalno nazaduje.
V evropski Rusiji je 65 velemest. v Veliki Britaniji 63. Četrto mesto zavzema Italija s 24 velemesti, Francija pa ima samo 15 mest z več nego 100,000 prebivalci. .
NOTE n KLAVIR All H At
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLTE.
EhU Adami*—iS JLGOSLOVANSflUH NARODNIH PESMI rm ■■Uri sbar.........................jm
Sest narodnih pesmi n m-
čki zbor ....................M
ŠEST NARODNIH PESMI a m> faini zbor
Zorfco Prelovee—15 SAMOSPEVOV
ta gta > kUtvirjm..........lit
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................
\LBUM SIX)VENSKIH NARODNIH PESMI u etas in klavir l<—
PEEROŠKA KNJIGA.
(Francozi so prinesli na dan knjigo, ki je izšla pred sedmimi leti, pa je kot fantastična hitro padla v poza bi jen je. Ta knjiga ima naslov: "Čudovita zmaga cesarja LTlriha.,, Napisal jo je neki Johannes Ttho-masest, ki živi v gradu St. Gi les in se bavi z Literaturo ter z v i nore jo.
Leta 1933 je v tej knjigi na_-povcdal prihod nemškega o-svojevalca. nekega "duhovnega dediča Pansifalovega" ki bo priključil svoji oblasti Alzacijo in Loreno, Ohampagno ter Bur^uudijo. Italija bo po XJ1-riliovi zmagi "vodila in nadzi-i-ala" južno vzhodno Frameijo. Velika kraljevina Nizozemska bo obsegala Nizozemsko, Flan-drijo in severno Francijo ter se bo na-slonila na Nemčijo. Franoo^ke oblasti so takrat Thoma«ssetov roman prepovedale. iVfož se je hotel maščevati tako. da je o priključitvi Avstrije Nemčiji izobesili na svojem gradu zastavo s kljukastim križem. Danes se Francozi boje, da ta roman ne bi postal resničnost.
R. H. JOHNSON cfc CO.
INVESTIRANE VREDNOTICE
64 WALL STREET NEW YORK
Philadelphia
lUwiton
Wilkes narre, Pa.
Troy, X. Y. Albany, N. Y.
Nud imo, brez vsake obveznosti od vaše strani, popolno analitično postrežbo v delnicah in bondili, ki jih že imate £li pa jih nameravate kupiti.
Pišit c po naše poročilo o železniških delnicah, katere jamči New York Central Železnica z letnim dohodkom nad 9f/-.
j Poslužite se tega kupona.
i ■
1.	Prosim, določite priloženi seznam mojih investicij Čok i raj te \
2.	Prosim, pošljite mi Vaše poročilo po	i
New York Central zajamčenih delnic Moje ime.......................
r*lčekirbjte
DOBRI IN SLABI JEDCI.
Skupina zdravnic na Cornell vseučilišču je koneala opazovanja, ki jih je vodila pet let. Zaključki toga opazovanja so poučni tako z zdravniškega, kakor z vzgojnega stališča. Opazovalni objekti so bili otroci, ki so ob koncu leta 1935 šteli o-hrog 2 in pol leta.
I'7<brali so si dc«et "dobrih** in deset "»slabili' jedcev in so ob sodelovanju staršev potem zasledovali njihov raizvoj. 0-koljc v katerem so rasli ti o-troci, jc bilo prilično enako. Dobri jotJei so bili tisti otroci, ki so v kratkem času pojedli veliko količine hrane, slabi pa tisti, ki so malo jedli in rabili vrhu tega dolgo za vsak obeti.
Dobri jedci >o bili ob začet ku opazovanja vsi težji in očitno bolj rejeni nego slabi jedci. Pri tem se je izkazalo, da so bili ti dobri jedci že ob rojstvu težji in kmepkejši. Obe skupini sta od začetka poskusa stalno naraSčali, kar se tiče teže. in sicer so se slabi jedci razvija'i celo močnejše v primeri s svojo začetno težo. Slabi jedci so če-šče tožili o jprebavnih motnjah nego dobri jedci. Nadalje so opazujoče zdravnice ugotovile, da je bilo slabo veselje do jedi pogonoma v zvr-zi s tem, da o-trokom kakšna jed ni dihala o-zironiii da je bilo zanje več jedi, ki so jih odklanjali nego za dobre jedce. Glavna stvar pa je ta. da so po petih letih vsi otroci tisti, ki so dobro jedli, in tisti, ki jim mfnoge jedi nieo dSšale, kazali zadovoljiv razvoj in da je bilo njihovo telesno spanje dobro.
rro je gotovo ugotovitev, ki
WNffO
SLOVENIAN DANCI
%ANDA POLKA _
PO JEZERU KOLO_______
BARflCA
MLADI KAPfcTANB OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
_____ J
JL
»rane Vent urini—ŠP58T MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......J5
Kerdo J n v a ne«—I k, MLADIH LET,
nofiki »bori .................M
Peter Jereb—OSEM ZBOROV <b* iki in mešani) ..............M
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barčlca; OJ, moj ftocei ^e ior; Kam ml, fantje, drer ▼ v a* poj-demo .......................................JB9
OSKAR DEV:
.Srečno, Ijubca moja; Ko ptičl-ca na tuje gre; Soči; Moj očka ma konjički dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vpihnlla luč .40
KM IL ADAMIČ:
Modra derojka <belokranjska. ..20
\ so n»>č pri potocl ............tU
Jnrjeva .......................25
Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........2*
VASILIJ MIRK in A. t;ROOMING: Vetrlč; P« grad iu i ..........^0
t'ERDO JUVANEC:
Zjutraj.......................2f>
Slovauska ....................20
PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknica.........20
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi 811.....20
Le enkrat He ................2d
Slava delu ..................3»
HR. VOLARIC: Rožmarin; JOS PAVČlC: Potrkan plea ......JS
5. TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ C. SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ _________ X.
7.	DEKLE NA VRTU
OJ, MARIfKA. PEGLJAJ.... X.
8.	ŽIDANA MAREL\ (poIks) VESELI BRATCI (mzuta) X.
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ___Olt
DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA. PEGLAJ__25«
zidana marela (ptfts) VESELI BRATCI (Bvniu)___ W
IZ STARE ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, katerim
smo znižali cene:
Amerifcka slovenska lira, (Holmar) J5%
Orlovske himne (Vedoplvee) ______ M
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kart Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Ms-
tira) __________________________________ JO
V pepclnitni noči, bantats is sole,
zbor in orkester, (Sottner).... JO Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adamič) _______________ JO
Dve pesmi, (Prelovee) as moški
zbor in solo___________________________ .20
Naši himni, dvogfssne______________ .25
Gorski odmevi, (Laharnar), II.
zvezek, moški zbori ___________ JO
ZA TAMBURICE:
VA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne peami zs tsmhu-
raški zbor (Bsjuk) ____________ .75
Rom šel na planince, (Rajuk),
podpnri __________________ JA
ZA CITRE:
Poduk zs eitre. — 4 zvezki —
(Koželjaki) _______________________ 2,—
ZA KLAHR:
Buri pridejo. — Koračnim —.....20
Josip Pavčič: NAROD PO.IH
(zs mlade pianiste)
84 iriovenffkiti narodnih peeml za klavir ln z besedilom ........51 35
PESMARICA GLASBENE MATICE
10.T	moški zliori, uredil A. Čerin 51J5 Slovenske narodne pesmi, Janko
Žirovnlk
1. zvezek. 1^5 f^-smi za moški ali ženski zbor ............ 1
11.	zvezek. 77 pesmi za moSkl in mešani zbor ................j.jj
100 narodnih pesmi zs moški in
mešani zbor, Kmil Adamič ____1.—
FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. 50
Naročilo pošljite na:
ff
Glas Naroda
99
21« WEST 18tb STREET
new york. n. y.
KAKO SE ANGLEŽI BORE PROTI NOTRANJEMU SOVRAŽNIKU.
Iz Londona poročajo, kako so Angleži po naglem padeu J'ai iza začeli misliti na sebe in na \>e kriplje pripravljati ob-ranibo svojih otokov. Dve glavni nalogi naj bi imela po njihovem mnenju obramiba pred neniškim upadom na Anglijo:
Vse važne javne zgradbi1 so obdane z bodečo žico ter so zastražene, da bi se jih ne mogla nenadoma polastiti peta kolona. Xa psebni način je tudi poskrbljeno, da ne more nihče po radiju o* Id a jat i napačnih poročil, obvestil ali ce!'o povelj. Brez razlike jo prepovf-dano. imeti radio v avtomobilu. Polieija je pooblaščena, da sine vdreti v vsak prostor, če •sumi, da se morda v njem skvi-
imiceiue prepeljanih cet m bor- + - n • i • r» i j.* j .	^ . iva tajna oddajna postaia. Brez
ba proti notranjenra sovražni- L / , ,. . i -r) ji • i ..	v ■posebnega dovoljenja nc sme
ku. Kodko je notranji sovraz- -	, , - ,
• i	i , , ndiee n«iti kakrsmh k i um-
ni k v kaki vojni dosegel tako
velike uispehe, kakor sedaj. Angleži celo priznavajo, da je polbijanje notranjega sovražnika težja naloga, kot boj proti zunanjemu sovražniku. Ne sicer za to, ker bi bil ta sovražnik mnogoštevilen, temveč zato ker je zvit in dobro skrit. Naloga oblai>«ti je tedaj, pravočasno onesposobiti vse možne izdajalce in vsa sredstva, ki bi jim mogla služiti. Tako delo je včasih trdo in kruto. Angleži so na primer vse Avstrijce in we Nemlce v Angliji deloma internirali, deloma jim naložili razne omejitve (ne smejo imeti avtomobila ali kolesa, ponoči morajo biti doma, so pod policijskim nadzonstvom). Te o-
form aH znakov. Pod to prepoved spadajo tudi uniforme tujih državljanov. Pripetilo se je že namreč, da so nekatere o-sebe neupravičeno nosile uniforme. Ljudstvo stalno uče. naj budno pazi na vsako sum-Ijirost in naj obvesti takoj ob-ia.-ti. če kaj zasledi. Zavedajo se sicer — tako pravijo — da e temi merami 3e ne bodo mogli popolnoma izključiti nevarnosti. preteče od pete kolone, vsekakor pa upajo, da jo bodo v velikem obsegu cmejili.
m-ejitve veljajo za vse tujce, tubo marsikateri materi odva'ila za ^^ & zavezniških dr-kaanen s srca.	žav- Tsto velia tudi za angle
>1ke
ternirani j stični
\ 'GLAS NARODA ' $ 9	s
f pošiljamo v staro do- ^ jj movino Kdor ga ho- | t če naročiti za svoje J f sorodnike ali pri jate- |
sumljive državljane. In- A t je, to lahko atori. — ^ rnirani so vsi angleški fasi- S Naročnina za 8 t a r i S
lcm VOdlteljl m pnjateTji \ kraj atane $7. ^ ^
It ali to lista ne
Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Gla- |Xpmcev> njihove p^ame ali ob-
sa Naroda** v Vasi našel- ra,te so zaprlK f° RO izdaM ^ sa iNaroaa v vasi nasei itako neznatno in brezpomemK'8 |jamo
ne liste, so jih zatrli.	»