Št. 19. V fioriei, v soboto due ">. marca 1904. Letnik VI. Uliaja vsu'- torrk in soboto ob 11. in i predpohlne /a un'sto t»*r nu ;i. uri pup. za dožHo. Ako pad»* na ta dncva praznik izidu Han prpj ob si. zvočer. Slant* po poSti pn'jt'iiian ;iii v (Joric.i ua dom poäiljan ci'lolt'lno 8 \, polletno 4- Kin ct'trtlctno 'L K. I'rotlajasi'v Gorici v to- bakanian Schwarz v Solskih ulicab, Jellprsitz V Nunskih uliea.h in j.c- ban na Verdijevem U'kaliäöu po H vin. fiORICA (Zjutraujt i/danje.) Uretluiätvu in upraviiištvo ae nahnjata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini I». št. 9. UopisH je nasloviti na uredniStvo, oglase in iiaroönino pa na upravniätvo »Cioricpc. Uglasi se racunijo po petit- vrstah in sicer ako sc tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökral liskajo, raCu- nijo se po pogodbi. Izdajtttelj in odgovorhi urednik Josip Maru&ič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSič). C. kr. kmet. družba v Gorici. Dobili smo t» sestavek s proänjo, da ga priobčimo: V društvu, ki slovo „C. kr. kmetij- ako druStvo", gode se od trenutka, ko mu je stopil na čelo predsednik politič- nega drustva „Unione", predxednik do- želnega odbora in predsednik odvetniške zbornice dr. Alojzij vitez Pajer, na žkodo alovenskega dela dežele očitne nozakoni- tosti in nepravilnosti, očitna zaljenja slo- veriHkili članov in kršenja druälvenih praviJ. Slovenskina deželanom in društvom ae odreka pristop ali pa se zavlačuje njih spr^jernanjo tako, da je to enako odre- kanju, dočim amejo zastopati interese kmetijstva v deželi „ünione Ginnastica", „Societä politica Unione", „Socielä poli- tica 1'riulana", „Lega Nazionaleu, Scuola civica maschile (Passaggio EdlingV Ca- mera di commercio in Camera dogli Av- vocati. Krivi smo mnogo deželani slo- venske narodnosti sami, ker nismo pra- voča8no pristopili v dovoljnem Slevilu druStvu, t. j. takrat, dokler mu je stal na čelu mož, kakor je bil Fran groi Coro- nini, ki v tern oziru ni delal nikake ovire. Zdramiti pa nas mora počenjanje našega najhujšega političnega naaprot- nika, da nastopimo drugo pol. Nečemo, da bi na mesto terorizraa laških politi- kov nastopil oni slovenskih, hočemo le, da se odpre proata pot vsakemu poäte- nemu deželanu in vsakemu društvu, ki nima očitno politiönih tendenc. Hočomo, da dobimo v društvo toliko zastopnikov, kolikor je to primerno povräju sloven- skega dela dežele in njegovemu gospo- darskemu pomenu. Hočemo, da druätvo Bvoje delovanje in ginotne podpore raz- širi enakomerno po celi deželi po po- trebi in sredstvih, in da se ozira pri tern na glas zaatopnikov slovenskega dela dežele. To s m e m o zahtevati, to nam mora druätvo dati in pri tem nam mora vlada ponuditi svojo pomoč. Ako nam vBaj toliko ne da, potem druätvo ne zasluži več svojega imena, nima veČ prvotnega svojega cilja, ni vredno več, da obstoji. Ali naj druätvo izpol- njuje svojo nalogo, radi k a- t o r e j o bilo ustanoyljeno, ali pa n:ij p o *r i n o kot politiöno' v r o k a li naäih n a j t rd o v r a t n ej- , S i h p o 1 i t i v n i h nasprotnikov, kakor je to dr. vitez Pajor. Nečemo podirati najstarejšega dru- štva v dežoli v prid temeljnernu stanu naäe kronovine. lloöemo varovati avoje pravico v druätvu in hoöemo obvarovati druätvo kot kmetijsko društvo v enako korist obema narodnostima v deželi. Zato pozivljemo naša župKiislva, da vpižejo kot Clane vse po njih zastopane davčne občino, naša gospodarska druätva in po- sojilnice, naSe poseatnike in razumnike, da so oglasijo kot člani druätva. Hočemo priboriti pristop draštvom in zaaebnikom, da izkažerno odločno voljo, zanimati ae odslej za gospodarsko našo zadeve vae drugace, kakor smo 8e. Ako se pa nam pristop odrece, smpino zahtevati, da se društvo smatra kot politično društvo. Ako se bode priatop še nadalje zabra- njeval našim deželanom, potem je to evidentna polit. demonstracija, in vlada an pač lahko aklicuje na zakon, ako one- rnogoči, da zlorablja društvo svoje ime v politične svrhe, in da tako zlorablja dr- žavni in deželni denar. Ne damo ae zlo- rabljati ve^ Učilo nas je 1. 1897, da si mora znati pomagati vaak stan sam. Ta- krat se je naäe alovensko ljudstvo za- vedlo, da vs9 nadvladje in vse krivice našemu delu dežele prihajajo od onega stanu, ki živi skoro izključno od 8loven- skega dela dežolo. Na*iilje, ki se nam je zgodilo 1. 1897, nas je vzdramilo, da se je začel razvijati naš trgovski in obrtni stan na lastnih nogah, in trgovci in obrtniki italijanske narodnOBti so se od takrat lahko prepričali, da so s avojim fanatizmom uatanovili aamostojnost slo- venskemu trgovcu in obrtniku. (Konec pride.) Deputacija primorskih Slo- vanov pri Körberju. Povodoni novinakih glasov, da se ustanovi italijansko vseučilišče, Bešli so se zastopniki slovenskega in hrvalskega naroda treh dežel primorskih dne 25, sebruvarja v Trstu. Zedinili so se v tem, da aestavijo spomenico, v njej označijo stališče Slovencev in Hrvatov primorskih v vseučiliščnom vprašanju in stavijo opra- vičene zahtevo glede ostalih äolskih pra- šanj v treh omenjenih deželah, in da to spomenico izročijo osebno miniatru- predBedniku dr. Gregoroič, prof. SpinČič in dr. Gregorin. Ta trojica bila je na Dunaju dne 29. februvarja, kakor smo že povedali, ter izročila in obrazložila dr. Körberju v to avrho sestavljeno in pot njih podpisano spomenico. Vsebina te spomenice je sledeča: I. Hrvatje in Slovenci nimajo ni- Česa proti temu, da ae ustanovi italijan- sko vaeučilišče kakor kullurna zahteva v ozemlju, kjer prebivajo kompaktno Ita- lijani, torej v južnem Tirolu; vendar mo- rajo za vzdrževanje ravnotežja sil staviti zahtevo, da se istočasno uatanovi aloven- sko vseučilišče v Ljubljani. II. Ako bi ae pa imelo ustanoviti italijansko vseučiližče v kateremkoli me- stu Primorja, ki je po večini alovansko, zamogli bi Hrvati in Slovenci Priraorja pristati na to le pod pogojem, da bodi taka visoka sola utrakvistiöna(dvojeziöna), t. j. italijanska in slovensko-hrvatska. Drugače bi smatrali italijansko vseučili- Šče v protežno slovanskem Primorju za izzivanje. HI. Razun tega mislijo, da bi se v intereau mirnega razvoja obeh piemen in z ozirom na nju zgodovinski razvoj, po- sebno pa na nju socijalne in trgovinsko politične odnoäaje, imela ustanoviti v Trstu juridična lakulteta s stolicami za višje trgovsko-politične nauke, naravno na popolnoma utrakvistični podlagi (ita- lijanska in ölovensko-hrvatska). IV. V ostalem morajo Slovenci in Hrvatje najsvečaneje proteatirati proti temu, da se c. kr. vlada a takim zani- manjem bavi z vpraäanjem uatanovljenja italijanskega vseučiliača v čaau, ko je slovanski narod na Primorakem, ki tvori večino njegovega prebivalatva, popolnoma zanemarjen na polju ljudakega in sred- njega äolstva in to po krivdi vlade in poklicanih in nepoklicanih predataviteljev italijanskega naroda. Porabljajo to priložnost, da obnove avoje popolnoma opravičene in najpo- trebnejäe zahteve. Te so: 1. ZaTrst in okolico: slo- venska Ijudska sola v sredižču meata in ljudaki aoli v Hocolu in pri Sv. Mariji Mu^daleui apodnji, slovenske paralelke na c. kr. državni gimnaziji in obrtni šoli, nižja slovenaka državna trgovinska Sola ali izdatna državna podpora za lako pri - vatno äolo, otroäka zabaviäca na obcin- ske troške ali izdatna podpora driave za ista. 2. Za latro: zagotovljenje in ne- zavlačevano otvarjanje ljudakih Sol a hr- vatakim in slovenskjm učnim jozikom na deželi, katere je priznala aama vlada po- trebne in v zakonih utemeljene cez 120 na števili, ustanovljenje hrvatskih Ijud- skih äol v nekaterih mestih, ali prevzetje že obstoječih zasebnih v javno oakrbo, uatanovljenje hrvatske poljedelske äole v srednji latri in hrvatske nautiäke Sole na Volo8kem ali v malern Loäinju in jedne nižje hrvatske obrtne Sole v Pulju. 3. Za Gorico: prenoa obstoječe meatne ljudske Sole iz periferije v sre- dižče mesta, slovenske paralelke na c. kr. državnih srednjih äolah, strokovna sola za obdelovanje lesa v Solkanu, ozi- rom a prenos sedanje take sole iz Mari- ana v Gorico in njeno utrakviziranje (delitev na slovenski in italijanski od- delek). Na kratko obrazloženje teh zahtev od Btrani omenjene deputacije rekel je ministerski prodsednik, da ao mu nave- dene pritožbe in ielje znane ter da bodo reäene tako, da Hrvatje in Slovenci ne bodo imeli razloga biti nezadovoljni .. . Kmalu potem je bila pri ministru- predsedniku deputacija Ttalijanov pod vodstvom tržaškega župana dr. Sandri- nelli-ja. V merodejnih krogih ae trdi, in no- nive že to registrirajo, da bode italijan ako vaeučilišče nameačeno v Roveretu, tedaj vjužnem Tirolu. To je menda Kör- ber rekel italijanski deputaciji. Ako je tako, potem bi c. kr. vlada iatodobno z italijanskim vseučiliščem v Roveretu imela ustanoviti slovensko vaeučilišče v Ljubljani in zadovoljiti omenjenim ele- mentarnim zahtevam Slovencev in Hrva- tov v Primorju. L1STEK. Svoji k svojim. Coški: Karolina Svetl». (Dalje.) Zato pa so jima ostali nehote da- jali prednoat v vsem, posebno pa Milki, katero so smatrali kot prvo v žoli. Tudi Julij se je bal njene nevolje; kakor je namreč ona rekla, tako so tudi drugi potrdili brez daljäega premiäljevanja. ,.Zakaj pa se ne ustaviš materi, za- kaj jej ne poveä, da ne maraä za ono, kar ti ponuja?" očitala mu je zlobno. „Ali mati mi noče hudega. Ona hoöe, naj bodem kaj boljega, nego ona in oče, in naj me ljudje bolj spoätujejo, nego nju; in za to bi hotela pred vsem, da se naučim dobro nemščine". „Glej, da v vsem tem ni drugega, nego ošabnost in samoljublje", dokazo- vala mu je Milka maščevalno. „Tvoja mati noče, da bi bil pek, ker se jej zdi to preprosto za njenega jedinega aina. E, moj Bog, rada bi vedela, kak bi bil 8vet, ko bi hotel biti vsak gospod, da bi imel opraviti le s knjigo in peresom? Kaj bi pa j^dla gospoda, ko bi ne hotel nobeden kopati, sejati in orati? Ko bi ne hotel nihče äivati čevljev in obleke, v kaj bi se pa oblačiliV In kje bi sta- novali, ko bi nihče ne bil zidar in tesar? Tedaj bi bilo takoj konec njihovega go- apodstva. Čudno, da ne pomisli nihče na to, da hoöe nekdo v viäavo, pa niti nima glave za to. Ugaja mi, kar nam je po- vedal o tem gospod učitelj. In zato se držim tega in se bodem držala vsikdar. Večkrat nam je govoril, in Čudim se, kako ti ni ostalo v pameti, ker si ven- dar čul tolikokrat kot jaz. Vsako koristno delo, otroci moji — jo govoril — je tudi častno. Človeštvu treba delavcev z du- hom in z rokami. Svet bi ne mogel biti ne brez enih, ne brez drugih. Spoštova- nje zaslufci ta, ki obdeluje vspešno bvojo njivo, na kateri nam raste vsakdanji kruh — kakor oni, ki obdeluje nauöno polje. Julij so je sicer spominjal teh be- 8edij, ali niso se mu udolbile tako glo- boko v srce, kakor njegovi mladi tova- riäici. Njoj pa so postale nravstveni vod- nik, kakor je dejala ravnokar. „Tudi moji ao hoteli nekaj takega z menoj, kakor tvoji s teboj", nadaljuje goreče. „Tudi meni so bili začeli a to nemščino, in da moram od hiäe, da ae naučim nemäki in s tem tudi uglajenega vedenja. Ali pa veä, kaj aem jim rekla na to?M Skrnšeno priznä Julij, da ne ve. „Rekla sem očetu in materi, da se ne bom učila nemščine : ker ne vidim, da bi se učili Nemci ceäöine. Na, če oni ne čutijo te potrebe, da bi se sporazu- meli z nami, čemu bi uprav jaz toliko hrepenela po tem? Hotela sem torej vi- deti, ali nam je tu v Gibelicah nemški jezik tako strašno potreben, kakor pra- vijo nekateri in pred vsemi tvoja mati. Nu, in veS kaj sem izvedela ?" Julij je želel pač to vedeti. In kako bi ne, ko se je dozdaj vedno ujemal z Milkinim miäljenjem. Zanimalo ga je vse, kar se je tikalo nje ; in kar je storila, vse se mu je zdelo, da je vredno uva- žanja in posnemanja. „Kadar ni očeta doma, pa nam pride kdo v prodajalnico in hoče nemSki tržiti, pa mu ne odgovarjam drugače nego češki", nasmeje ae Milka prav ve- aelo. Pozabila je na časek, da se srdi na Julija in da ga kara : in izza uatnic ae jej prikažejo beli zoblje kot dve vrsti najlepših biserjev. „Pa govorimo, govo- rimo — on nemäki, jaz ceäki, pa glej — — vendar smo se vselej nekako pogo- dili. Nearečno dete ! me je karala mati — ko je to slučajne zapazila — vse kupce nam odženeš, ako boä delala tako ! — AH mati -— aem odgovarjala — vi- deli boste, da jih ne odženem. Kje pa dobe v okolici tako sladko in ceno blago, kakor pri nas ? Ali bi ne odšli drugam, ko bi bili drugjč bolje posluženi ? In do zdaj se niaem še nikdar prevarila v ra- čunu. Oče je zvedel, da je res kak od- jemalec bil Sel na drug kraj, kjer ao prodajali nemški, kar je trebal: ali dozdaj se je vendar vsak iz njih povrnil k nam. Ako je tudi Nemec, pa vendar noče pla- čati poleg blaga Se nemačino. Saj tudi Čeh ne mara preplačati, kar potrebuje, pa naj bode tudi pri rojaku. Ko bi delal vaak tako, kakor jaz — mialim — da bi gledali Nemci brzo drugače na nas. Spo- ätovali bi nas bolj, ko bi videli, da ce- nimo svoj jezik, kakor oni svoj; in učili bi se čeačine, ko bi videli, da hočemo ravnati ž njimi — kakor oni delajo z nami. Ali veä, kaj sem sklenila, ko se bolje naučiin našega dela in rokodelatva?" (Dalje pride.) Drugi odgoyor trnovski . „stranki prava". Lokve, 2. marca 1904. V svojem dopisu 2. februvarja t i. sem naglaäal, da ne pripadam ne k „libe- ralni", ne h „klerikalni" stranki: — da- nea naglažam, da nisem dahoven; in — ako hočem elegantno in „liberalno" go- voriti — da nisem faräki podrepnik, am- pak samo kristijan. Ker pa vaeh dobrih reči je tri, naglaäam tretjič, da a em cisto navaden človek, ki iraa obuvalo podbito a cveki. Svrha teh vratic ni, da hočem vzeti v obrambo župnika Plesničarja : on se bo že sain branil, če je gila tudi v nem- äkem ali latinakem jeziku; konečno pa pokliče lahko tudi sodnijako oblast na pomoč . . . Svrha teh vrstic je, da dokažem „liberalcem", da so na krivem potu. Ker pa je raoje načelo: Nobenemu mojih bratov pod Bogora dati surovih imen, kakor falot, slepar, ravbar . . ., ampak dotičnemu grešniku dokazati nje- govo zlo — ker po dokazanem zlu izvira necap'^i titul (naalov) sam ob aebi — hoče/ii i6 krivice dokazati, katere delajo „liberalci" drugim in konečno aebi največ. I. „Soča" z dne 24. februvarja t. I. svetuje — ne kakor ljubeča mati, ampak kakor razjarjena maöeha — župniku na Lokvah, naj da mir, in potem da ga pa- ste drugi na miru : — gospod urednik „Soče", praäara Vas, povejte nam, ako ste dober diplomat, kdo ima dolžnost poprej mirovati: napadalec ali napadeni? Kdo je pričel vojako? — Akurat 13 dni poprej, ko je ruski car japonskemu rai- kadu napovedal vojno, je dopianik a Tr- novega napovedal vojno župniku na Lökvah. V nadi, da je trnovaka trdnjava ne- premagljiva, napadel ga je dopianik a Trnovega z natolcevanjem in obrekova- vanjem. Kakor aem v svojem dopisu dne 2. februvarja dokazal, je ostalo to obre- kovanje golo obrekovanje, praäam Vas: j e 1 i ä 1 o dopisniku a Trnovega z a stvar ali za osebo? — Prašam Va8, kdo je začel boj ? Čegava dolžnost je, orožje položiti? — Mar mialite, da duhoven ni državljan? Mialite, da nima čuta za cast ali sramoto? Mi, koji smo psihologi, vemo, da ao „liberalci" daleč od vaakega kavalirstva: vzemimo slučaj, da župnik vrže orožje v Rumpelkammer, ali ne bi bil naiven? In posledica njegove naivnosti bi bil prezi- ren posmeh od Vaäe strani. II. Dopianik a Trnovega je proglasil pijančevanje in pretep 2 „liberalcev" v neki krčmi na Lokvah za avetoven do- godek in župnika vmeäal med udeležbo. Ako je dopianik količkaj videl äolo od znotraj, je bila njegova aveta dolžnost, informirati se poprej o dogodku in potem äe le soditi. Je-li bilo potreba take Skan- dale (kakor je soditi iz „Soöine" piaave!) pijancev obeäati na veliki „Sočin" zvon? Pijanci naj si iäöejo sami zadoflčenja pri kazengki sodniji. Praäam torej, je 1 i š 1 o dopisniku s Trnovega za atvar ali za osebo? „Soča" ni ne „Times" ne „New- York-Heraldil, je aamo poltednik : <5e pa nima bolj poätenega grudiva, kakor je pijančevttaje in pretep, da a tem polni svoje predale, potem moram nemäko go- voriti: Bedauere sehr! III. Dopianik a Trnovega imenuje žup- nika na Lokvah: Verbov Tončk. Ako je dopisnik s Trnovega koliökaj videl äolo od znotraj, bi moral znati, da ae vnl- garna imena rabijo le tedaj, ako sta dva nositelja iatega imena in pridevka, po- stavim: dva Jureta Leban — da ni po- mote, bi ta dva Jureta morali oznaßiti (precizirati) z vulgarnim imenom, eden Jure Čukov, eden Jure Štrokoustnikov ... Je li älo tedaj — glede župnika — dopianiku za atvar ali za ose- bo? Tako nazivanje ima avoj izvor v prevzelnosü ; znano pa je, da kogar hoče Bog uničiti, temu da prevzetnost. June ima piko na rdečo barvo; ako jo zagleda, pobesi glavo in naperi rogove proti nji : — „liberalci" imajo piko na vsakega, kdor ne luli v njih rog . . . Toda junc dela po naravi in brez pomisleka; nekateri „liberalei" pa uganjajo surovosti s pomi- slekom in načrtom, osUli pa, ker ao za- alepljeni, kakor sem dokazal to v svojem dopisu 2. februvarja t. 1. (Konec prih.) Dopisi. Iz Domberga. — V četrtek smo pogrebli tukaj vpokojenega nadučitelja g. Ignacija Križmana. BoJehal je že več let, a zadnji dve leti je bil popoluoma ob- nenaogel. Pokojnik je bil avoje dni jako de- laven. Služboval je na raznih krajih kot ntfitelj od leta 1853 do 1897, toraj čez 43 let. Najdaljäa doba njegovega alužbo- vanja je bila v njegovern rojstnem kraju v Dornbergu, a bila je tudi najplodovitejäa. Tu je rajni deloval mnogo let kot učitelj, občinaki tajnik, cerkveni orgljavec »n kJjučar. Sedanji dornberäki rod se je ve- činoma pod njim Solal. Križman je bil spreten tudi kot pe- vovodja in ueilelj narodnega petja. Njegov pevski zbor se je pri marsikaterem na- stopu tudi izven Dornberga odlikoval, zato so bili Dornberžani na svojega nad- učitelja zelo ponosni. Mož je bil odlocen katoličan in kot tak neomahljiv značaj, ki ni nikdar plaača po vetru obračal. PaČ pravi izgled uči- teljskega ponoaa in moätva, marsika- teremu v posnemo. Pogreba se je ude- ležilo mnogo domačinov, pa tudi vnanjikov. S tužnim Brcem smo se poslovili od po- kojnika želeč mo rajski mir in sladki po- čitek. Z Bogom, do svidenja nad zvezdamil Iz Stanjela. — Delo pri železnici precej napreduje. Delavci prihajajo vsak dan — ptujci Italijani. Pri tunelu ao skoro sami Italjani, na postaji izključno Slovani. Napetost med domačini in Slo- vani sploh in med Italjani je precejänja, vendar se vse miruje. Pritožbe se sliäijo, da Italjani straäno preklinjajo Boga in Mater božjo, tako, da domače groza ob- haja. 28. m. m. se je drznil rnlad ta- ljanček hudo razžaliti Nj. VeliČanstvo; orožniki so ga odpeljali v Komen. Dva sta se ponearečila zadnji teden. Jeden črnogorec na nogah hudo, na postaji, drugi malo dalju na glavi. — Ponesrečeni mla- denič iz Stanjela je iz nevarnoeti. Politiöni pregled. Državnl zbor. Dunajska „Information" poroča, da se bodo v pondeljek med vlado in Čehi vräila neka pogajanja, in da bodo pri teh | pogajanjih posredovali nekateri poslanci stare desnice ter nekateri Člani takozvane 8rednje državnozborike atranke. Oinen- jeni list pravi, da bo vlada pri teh po- gajanjih gotovo stavila Čehorn neke po- nudbe. Namen teh pogajanj ne bi bil za sedaj drugi, nego pripraviti Cehe do tega, da ne bi «tavili ovir zakonskemu načrtu glede itevila novincev. „Information" meni, da ae bodo Čehi udali z ozirom na resen zunanji položaj naäe države ter priatavlja, da je danes gotova atvar, da bode Avstrija z orožjem intervenirala na Baikanu äe te pomladi. Qgrski državnl zbor. V ogrskem državnem zboru se äe vedno nadaljuje cKc!trukcija. Grol Tisza moral bo zdaj pokazati svojo državniško modrost. Ob koncu zadnjega zasedanja je nainreč rekel, da naatopi koj po do- i koncanem zaaedanju deligacij v ogrukem ' dräavnem zboru z vao odločnostjo na- sproti obstrukciji ter da porabi najpri- mernejäe sredßtvo, s katerim se da vkro- titi obstrukcija. To sredstvo je, kakor je grof Tisza v zadnji seji aam povedal, preosnova državnozborBkega poslovnika. So pa ljudje ki mislijo, da je tako sred- stvo nevarnejše grofu Tiszi nego pa ob- Htrukciji, kajti nahajajo se celo v libe- ralni stranki parlamentarci, ki se bodo proti takemu sredatvu bojevali. Hrvatske razrnere. V uradniäkih krogih ae zopet go- vori, da se hoče ban grof Pejačevič opro- atiti Khuenove garde. V prvi vrsli hoče baje predrugačiti vea volilni aparat. Tudi se govori, da se bode vladna narodna stranka preosnovala in da dobi pretežje Pliveričevo krilo. Netnölja na pomoč Ruslji? — Avstrija žrtev nemŠke polltlke? „Narodni Listy" imajo aledečo brzo- javko iz Petrograda: Oseba, kl je videla v ministrslvu zunanjih zadev v Petrogradu piama, v zadnj^m člsu pisana med ruskim in nemäkim eesarjem, pravi: Nemäki cesar ni le zagotovil rus- kemu carju popolno nevtralnost in varč- nost mej, ampak mu je ponudil tudi svojo pomoč v slučaju aile proti vsaki državi, ki bi hotela Ruaiji delati težkoče v njeni aedanji voj.ski v Vzhodnji Aziji. Poleg tega dajo nemäki cesar Ruaiji beli list za njeno azijsko politiko, izvzem- Ski turSke provincije, sogJftša z aneksijo Koreje in za slučaj, <5e bi prišla Ruaija v vojsko z Angleži, bi aoglažala v tem, da Ruai izženejo Angleže iz Tibeta. Daljo zagotavlja Viljem Rusom pristaniačej v Perzijskem zalivu. Nasproti zahteva od carja obljubo: 1. Da v slučaju smrti cesarja Franca Jožefa I. avstrijskega Rusija ne zaaode Bospora' 2. Da ne bo zahlevala osvobojenja Boane in Ilercegovine. V svojem poročilu osvelljuje grot' LvtmbsdnrlV namene cesarja Viljema s sle- dečima zahtevama: 1. Nemčija hoče takoj po smrti ce- sarja Franca Jožela zaaesti nekatere dele avstrijskega cesarstva. 2. Nemčija si hoče zagotovit izvezo z Bo8porom in priznanje pravic in nedo- takljivo8ti Turöije, Grof Lambsdorü' pravi, da je spo- znal iz leh nemäkih načrlov, da hoče Nemčija zaplesti Rusijo v vojsko z An- glijo in z Združenimi državami severo- ameriäkimi iz strahu pred njih konku- renco pri izvräevanju velikonemške poli- tike. NemČija hoče Rusijo odvrniti oil Evrope in oslabiti slovanako nevarnost. Balkan. Bo pač kar bo, in kaj da bo, o tem n»8 poduči bližnja bodočnoat. Še včeraj bila je vojaka med Turčijo in Bolgarijo neizogibna, in že danea nahajati ae ome- njeni državi v prijateljskem objemu. Zdaj pa naj še kdo trdi, da se na svetu ne dogajajo čudeži. Iz Carigrada namreč prihaja vest, da sta Turčija in Bolgarija pred par dnevi aklenili neko pogodbo in jo tudi že pod- pisali. Po ti pogodbi bi TurČija pomilostila vse Macedonce, bi odpravila vse projšnje odredbe, vsled katerih je bil prepovedan uvoz bolgMrakega blaga v Turčijo in ko- nečno je Bolgarom popolnoma na prosto dano, da ae nastanejo v Macedoniji in sploh na Turäkem. Bolgarija se je pa od svoje strani obvezala, razpustiti vse mace- donske odbore in prepovedati uslunovitev novih odborov, kakor tudi prehod istih skozi Bolgarijo. Konečno sta se obvezali Turčija in Bolgarija, da odstraniti vo- jaštvo z mej, kakor tudi da odpustiti lep del istega. Ta pogodba je bila aklenjena, ne da bi se sultan poprej posvetoval s svo- jimi ministri ter jih vprašal, ali so isti s tem zadovoljni ali ne. Cudna taka po- godba kaj ne?! Kaj pa Macedonci ? Iz Soluna poročajo, da postaja po- ložaj vedno resnejši. Macedonski odbor deli med prebivaJstvo orožje, in je znano, da je že mnogo pušk razdeljenih, in da je ljudstvo sporazumljeno z vstaäi. Na vzhodno rumeljski meji se ätevilo vstaäev rnnoži. Prišlo je že trikrat do spopadov med valaši in luräkimi vojaki. Pri Koč- kisarju je priälo do resne bitke; padli so trije Turki in sedein vstaäev. Pri Sarobicu je bilo več spopadov, in je bilo na obeh stranoh nekaj ubitih. V okraju Bičevo je bil boj med četami in Arnavti ; zadnji ao zbežali in Turki so se mašč>vali nad kristjani. V kosturskem okraju imajo vstaši tri čete; turška gospoda zapiru prebivalstvo, da bi ne podpiralo vstaäev. V vust Godjak ao vjeli Turki 12 vatašev in jih na mestu ustrelili. Arnavti so ae uprli jzvedbi reform in imajo ceio lastno artilerijo. Rusko-japonska vojska. Japonci so baje zadnje dni februvarja ponovili napad na Port-Artur, in sicer, ka- kor bi bilo sklepati iz raznih poroöil, z V8O silo. UiJeležilo se je tega napada kakih 15 japonskih ladij. Rusi so napad odbili. Rusom sovražni listi, v prvi vrsti seveda angleski in židovsko-italijanski, bi hoteli pripisovati temu nhpadu nekak vspeh za Japonce, a so si v svojih poročilih drug drugernu tako nasprotni, da jim ne j^re prav nobena vera. \c začetka so trdili, da so bile pri tem napadu hudo požko- dovane ruske vojne ladije ,,Askoldk', „Novik" in „Rjetvizan", potem so pa poroöali, da se ni tega napjula udeležila nobena druga ruska vojna ladija, kakor le „Rjetvizau" in da je bil le ta hudo poškodovan. V Petrograd pa je prišlo poročilo, da so bili Japonci pri tem na- padu hudo prizadeti, ter da se je jedna japonska oklopnica pogreznila v morje. Med svet prihajajo razna konfužna poročila o spopadu ruskih kozakov z Japonci na kopnem, ki ai drugo drugema tako nasprotujejo, da so vsa najbrže po- polnoma izmiäljena. Sploh pa je gotovu, da äe dolgo časa ne pride do kake odločilne bitke. Rusi ne bodo pričeli ofenzive, dokler ae ne bodo popolnoma pripravili na bo. So pač na Koreji ruski in japonski vo- jaki, a ne jednih ne drugih ni tarn to- liko, Ha bi se zamoglo govorili o kaki bližnji odloßilni bitki. Ko je že priälo do vojske, hočejo Rusi izvojovati zmago na tak način, kakor se spodobi takemu ail- nomu narodu, kakor je ruski. V tem so jedini vsi slojevi na Ruskem. Vneti so vsi za cast svoje rusko dornovino. Zato prihajajo pa tudi iz vseh strani Rusije glasovi o prostovoljcih, ki hočejo pripo- moči ruskemu orožju do slavne zmage. Iz Mo8kve se namreč poroča, da se je tam oglasilo 700 prostovoljcov, med temi mnogo rezervnih častnikov. V Nižjera Novgorodu ae snuje čela 1000 prosto- voljcev. Istotako snujejo v Vladivostoku lamoänji trgovci pod vodstvom dvoh biv- Sih ruskih visjih častnikov konjoniški od~ delek prostovoljcov. Med temi je mnogo ciradnikov in odvetnikov. Vai ti si hočejo priskrbeti konje in ae oborožiti ter se vzdrževati na lastne stroäke. * * * Poljaki ostanejo vedno P o I j a k i. V Lvovu se je zbralo veö vseučiliačnih poljskih dijakov, ki so pro- testirali proti temu, da so čoaki dijaki v imenu slovanskega avstrijskega dijaätva poslali v Petrograd brzojavko, v kateri so izrazili željo, naj bi ruska armada slavno iziäla iz rusko-japonake vojake. Hoteli so celo demonstrirati pred poli- cijo, a jih je ta razgnala. * Celo Španci simpatizujejo z Rusi. V Vigu bilo je v neki kavarni nekaj ruskih vojakov-momarjev. Ko jih je ob- činstvo zapazilo, napravilo jim je pri- srčne ovacije, in zahtevali so Španci od neke godbe, ki se je sluöajno nahajala v kavarni, da svira ruako himno, kar se je tudi zgodilo med burnimi „hura"- klici na Rusijo. * V Novem Yorku so tamoänji Slo- vani zasnovali poseben odbor, ki ima nalogo nabrati 200 tisoč dolarjev za ru- ski vojni zaklad. * * « Profesorji rimsko-katoliäke duhovne akademije v Petrogradu so sklenili, da od februvarja dalje darujejo 2 odstotka svojih dohodkov za „Ruski rdeči križ". + * Admiral Aleksejev je brzojavil carju, ilii se japonsko brodovje ni prikazalo pred Port Arturjem od 24. febr. do 1. t. in, tudi ga niso zapazile križarke in torpedovke, ki so ale 60 milj daleč od Port Arturja na rekognosciranje. ¦ Ruski brzojavni agenturi poroča do- pisnik iz Port Arturja, da so naäli na obrežju blizu Čifu-a in Veihaiveja okolo 60 trupel. To so baje trupla mornarjev onih ladij, ki so se v noči 25. februvarja udeležile boja; te ladje, ki so bile po- škodovane in ae niao mogle radi viharja 27. rn. m. rešiti v luko, ao se pogreznile. * ¦ * V ital. zbornici je izjavil minister niornarice na tozadevno vpraäanje, da je vojna ladija „Elba" sprejela 181 ruskih pomorskih . častnikov in mornarjev po bitki pri Čemulpo, ki jih prepelje vzmislu narodnih dogovorov v njih dornovino. * * Iz Petrograda so poroča, da je bilo pred Port Arlurom Japoncem poäko- dovanih äest vojnih križark. Pet vojnih ladij se je potopilo. Poleg tega se je po- topilo pet japonskih torpednih uni- čcvalcev, dvo torpedovki in jedna top- ničarka. Domače in razne novice. Viuorejci, pozor! — Vsakdo v6, kolikega pomena za vinarstvo je danda- rics äkropljenje z vitrijolom in žvepljanje trt o pravem času. Skušnja uči, da od pravočasne rabe teh pripoinočkov je vča sih odvisen ves vinaki pridelek. Zato pa modri gospodarji o pravem času mialijo na to, da se preakrbijo s potrebno muo- žino vitrijola in žvepla. Takim gospodarjem hoče iti „Go- riäka zveza", ki se je osnovala iz „Cen- tralne posojilnice", na roko ter je pri- pravljena poskrbeti jim po najnižji ceni in po<] ugodnimi pogoji najboljega blaga te ?rste. V to svrho je razpoalala svojim članom, posojilnicam ia zadrugam, vabilo nanaročbo potrebnega vitrijola ali modre galice in žvepla. Vsakdo, ki žcli vitrijola ali žvepla, naj se oglasi pri posojilnici ali zadrugi, katere ('•Ian je. Tain dobi tiskan uzorec, ia kateri - »iše, koliko blaga želi ineti', ter se znvb^j s pod j.vom, da blago sprejme in plača, ko mu bo aporočeno, da je d-.älo. Vsaka, posojilnica ali zadrugu na- roč' a svoje ime s posebnim naročilnim lislom pri ,.Goriški zvezi" ono množino blaga, za katero so so oglasili njeni člani. Ko blago dojde, je dobi vsakdo ali v zalogi „Goriške zveze" ali pri domaei posoji.'nici. kakor ta odloči. „Goriska zvez« je začasno v istih prostorih v ulici Vetturini h. ät. 9, kakor „Centralna po sojilnica". Opozoriti moraino, da posojilnice in zadruge sprejrmajo naročila samo od svojih čl^nov, in da vsuk clan sme na- ročiti blaga le zu svojo rabo, no pa tudi za aoseda ali katerega prijatelja. Kdor bi toroj rad naročil katero množino omenjenega blaga, pa ni Se ud katere posojilnice ali zadruge, naj postane prej njen ud, in tedaj labko naroči, ko- likor potrebuje. Član „(lentralne posojil- nice" postane vsakdo, ki jej pristopi z enini opravilnim deležern v znesku 2 K; clan drugih posojilnic in zadrug postano vaakdo po določbah dotičnih pravil. Ponudba „Goriäke zveze" se glasi: Bakreni vitrijol {.. )dm galica), izvrslno anglesko blago z 98 --99u/() vi- trijola brez vsake železne primesi, pri- bližno po 54 K s carino vred v zalogi „Gor. zveze". Ž v e p 1 o, jako fine vrste, Ventilate Trezza, finost 85 do 95% Cbanal, v vrečah po 25 kg približno 18 K 75 h, v vrečah po 50 kg približno 18 K za 100 kg iranko zaloga „Gor. zveze". Zmleto žveplo v vrečah po 50 kg 1750 K za 100 kg. Cene so približne in ae dajo natanko določiti 8e le na podlagi skupnega naročila in njega obsega. Pri obračunu se bo uvaževal vsak upadek in poviäek na ceni. Zveza deluje brez dobička ter računa za režijske stroäke po 25 vinarjev od kvintala vrhu nizke voznine s kolodvora v zalogo. Vinorejci, požurite se z nafočili pri svojih posojilnicah in zadrugah, katere naj poäljejo „Zvezi" naročilne liste hitro ko mogoče, a najkasneje do 20. t. m. Vinorejci, pozor! ne odlašajte tega, kar morn biti ! Pomaknenje v višji činovni razred. — Solski svetnik in ravnatelj tukajänjega ženskega izobraževališča g. Stefan K r i ž n i č pomaknjen je iz VII. v VI. činovni razred. Čestitamo ! Ravnateljem ua učiteljlitfu v Kopru je imenovan gosp. Viktor Bežek, dosedaj profesor na tukajšnjem ženskem izobraževališču. Čestitamo ! Osebna veöt. — G. Ivan Okretič, ki je imel naslov in značaj viäjesodnega avetnika, in ki je bil prideljen general- nemu državnemu pravdništvu na Dunaju, imenovan je pravim višjesodnim svet- nikom ecxtra statum na viäjem deželnem sodiäcu v Trstu. Iineiiovanja. — Finančno ravna- teljstvo v Trstu je imenovalo računskim revidentom računskega oficijala g. G o- ra e 11 i j a lvana, računskim oficijalorn računskega asistenta g. R o b b a Artura in računskim asistentom rač. praktikanta g. Cumarja Viktorja. Viäje deželno sodišče v Trsta je imenovalo avskultantoma pravna prakti- kanta g. Antona Mandiča in g. Art. vit. Nadamlenzkega. Odllkovanje. — Ravnatelju držav- nega gimnazija v Spljeta in konservatorju centralne komisije za umetnostne in zgo- dovinske spomenike, vladnemu svetovalcu mons. Franu Bulicu, je cesar podelil red železne krone III. vrste. Sedcindesetletnicü svojega roj- 8tva praznuje jutri 6. t. m. znani vele- tržec gosp. Josip Gorup pl. <$ 1 a- vi n sk i. Umrl je v četrtek v Gorici cast, gosp. Anton* N a n u 11 i, vpokojeni du- hoven v 83 letu svoje dobe. Danes ob 10. uri preipoludne se je vršil pogreb. Pokojnikovo truplo prepeljali so na sv. Goro. N. p. v m.! Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu: „Narodna tiskarna" v Gorici 20 K; dr. A. Gregorčič 10 K; Josip Ušaj, kurat v Batah 10 K; slovenska mladina v Gorici o priliki svojega pustnega plesa 18 K 40 v; Lavoslav Abram, šolski vo- ditelj, nabral za učila 22 K; Anton Fon, trgovec v Gorici, na saldo ustanovnine 80 K; Simon Gregorčič, vikar v pokoju v Gorici, na račun ostanovnine drugi rok 50 K. Mesečnino za januvar so plačali gg • Viktor Bežek, prof. 2 K ; Leopold Bo'lko dei. poslanec 10 K; Jakob Č*bn- lar prof. 3 K; Fran Cufar, kroj. mojster 2 K; Ivan Drulovka, trgovec v Gorici 2 K; Fran Kinžger, c. kr. okr. ä. nadzornik 4 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Miha Gftbrijelčič, sodni svetnik 2 K; J. Gvajz, prof. 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; J. G. v Gorici 3 K; Anton Jakončič, dež. poslanec 2 K ; Krnil Kavčič, dež. uradnik 3 K; Janez KoLošar, župnik (za tri meaece) 9 K; Alojzij KovaČič, fcaplan 2 K; Josip Lican, kn. na-J'k. tajnik 3 K; Ivan Mercina, vadnični ucitelj 2 K; Gu- stav Novak, pros. 2 K; dr. A. Papež, asistent 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 5 K; dr. Andrei Pavlica, stolni vikar :"> K; Filip Pečenko, kavarnar 2 K; Janez Pirjevec, računski vihiji svtHnik 2 K; Sve- tosl. Premrou, vodja „Centr. posoj." 2 K; Fran Sotničar, vodja „Alojzijevišča" 2 K; Fran Sivec, vadnični učitelj 2 K; Anton Šantel, prof. 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; dr. Fran Žigon, prof, bogosl. 2 K; — gospe : Ma- rija Kopač 5 K ; Karola Kaučič 2 K; Antonija llrovalin 2 K; Irma Fon I K; Avgusta Šantel 1 K; Milena Papež \ K; Gizela Finžger 2 K; - gospodičini: Šte- f'anija Havel 40 v; Ana Komel 40 v. — UpravniStvo prejelo: Jan. Lukožič, dekan v Komnu 10 K; mesto venca na krsto Ig. Križmanu kolega iz 1. 1854 10 K; upok. nadučitelj Ant. Kazafura v spomin svojemu tovari^u Ig. Križmanu 3 K. Bog povrni! Sainoinor. — V četrtek okolo 11. uro predpoludne našli so na «ivojoin sta- novanju mrtvega Ivana Triletvja, in- ženerja, pridelje^^ga pri vodstvu grad- benih del bohinjske žoleznice. Trilety, ki je bil star kakib 35 let in je bil donia iz Badena pri Dunaju, nstrelil se je z re- volverjem v usta in je ostal kmalu potem mrtev. Poklicali so koj zdravnika in to g. dr. Brecflljna, ki je našel Trilotyja že mrtvega. Blizu niega so naäli listek, na katerem jo prosi! gospodinjo, naj obvesti o njegovi smrti mater in pa neko go- spodično na Danaju. Vzrok samomora je deloma ta, da je bil Trilety odpuščen od službe, v prvi vrsti pa neka njegova ne- ozdravljiva bolezen, zaradi katere se je brezuspešno delj časa zdravil v bol- nišnici. €. kr. kmetijsko^druŠtvo v Go- rici vabi na podlagi i?§ 19, 20. in 41. društvenih pravil k volitvi 10 udov osred- njega odbora za Gorico in okolico v na- domeščenje onih izžrebanih in onih, ka- teri so se odpovedali, kakor sledi: 1. Gasser Ivan vitez, 2. Kubbia Konrad, 3. Verzegnassi dr. Franjo, 4. Egger dr. Kamil, 5. Gicuta Pavel, G. Klančič Anton, 7. Ja- konČič Anton, 8. Tuma dr. Henrik, 9. Devarda Artur, 10. Marani dr. Franjo. Volitev se bode vršila v dvorani deželnega odbora v Gorici dne 8. saäca od 11 —12'/a ur-e. Erarskl konji ua dražbi. — Na živinskem trgu se bosta dne 10. t. rn. in sicer ob 10. uri pred. prodaia na javni dražbi dva konja tukajänjega topničar- skega polka. Zlomil si je di'Hiio uogo pisar- niški pomožni uradnik France Kozmina, ki je nadomestoval kancelista pri okrajnem sodiaču v Robaridu. Zdrsnilo se mu je namreč na stopnicah. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico. Zaradi vlačugaiija zaprli so v Go- rici te dni neko K. S. z Gradišča. llranllulca in pogojilnlcn v Hen- call bode imela svoj letni občni zbor 20. marca t. 1. ob 4. uri pop. v uradnih pro- 8torih. Dnevni red po pravilih. Okrajua posojilnica v Komuu, reg. zadruga z neorn. zavezo, bode imela v nedeljo dne 13. marca 1904 ob 3. uri pop. svoj redni občni zbor 8 sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev računa za 1. 1903; 2. Volitev načelstva; 3. Volitev nadzorstva; 4. Morebitni predlogi. — K obilni udeležbi uljudno vabi načel stvo. Kazpisani meBti pisarjev. -- Na tukajšnjem okrožnem sodišču sta raz- pisani dve mesti pisarjev z dnino 2 kron in 40 vin. Prosilci morajo dokazati znanje deželnih jezikov. Proänje naj se vložijo do 1G. t. m. Konj poginil na cesti. — V sredo popoludne vstavil se je konj nekega Lo- viščeka Valentina iz Kanala v ulici Za Gradom, kor ni mogel več vloči voza, pred katerega je bil vprežen. Pri ti priliki je padel na Ua ter takoj poginil. Koze. — Tukajšnji mestni ma- gistral razglaša, da morajo vsi zdravniki, vsi gostilničarij, vsi oni, ki imajo pre- nočišča in vsi podjetniki naznaniti takoj vsak sumljiv slučaj kozje bolezni, ker se je zadnje dni dognaio, da se koze zopet sem ter tje pojavljajo. „Slovensko katolisko politično In gospodarsko drnštvo za kobariški okrnj" bo imolo v nrdoljo dne 6 m^rca svoj HI redni občni zbor v Kobaridu pri „Nemcu" v salonu. Začetek ob 2. pop. po blagoslovu. Gg. društveniki se tndi tern potom pozivljajo, da se občnega zbora udeležc? v obilnem številu. l)ohinj!»ka žolcžulei. — ü«o l- t. m. so prevrtali predor pri Kneži v ba- ški dolini, dolg 368 m. Mati mrtva, mrtev oče. — Ne- mila smrt je stirim nepreskrbljenim si- rotam, med katerimi je odličen učenec na gimnaziji, vzela zadnjo pomočnico, mater. Greh in Skoda bi bila tako na- darjenega in v vsakem oziru odličuega učenca, če bi zaradi pomanjkanja moral zapa^titi knjigo. Zatorej prosimo z naSim blagosrčnim pesnikom S. Gregorčičem: „Imaä-Ii, brate, mnogo od neb^s, Od bratov ne odvračaj mi o^e-i ! Odpri sree, odpri roke, Otiraj bratovske solzo, Sirotam olajšuj gorjo Kdor kruha vbranega ne je, Ni skusil sirotonja, Kaj je trpljenje, on ne ve, On ne poznä življenja." F. 0 r e š e c, c. kr. vodja pripravljalnice. Obc'inski ttijuik, ki je poueveril. — Leta 1897. je izginil iz oböine Pasja vas v koperskern političnem okraju 45- letni tainoSnji občinski tajnik Ivan Man- Ireda, doma iz Tolmina, ki je poneveril razne denarne zneske. Kasneje so do- znale oblasti, da jo je popihal Mansreda na Keko. Zabtevale so od reÄkih oblastnij, da bi Manfredo prijele ter ga izročile, a to se ni zgodilo. Pred kratkim pa je Man- sreda zagreäil tudi na Keki več golulij in je vsled tega izginil tudi od tam. Te dni pa so ga v Trstu spoznali ter ga spra- vili pod ključ. Shlžba cestarskega mojstra. — Razpisano je eno mesto cestarskega moJ8tra za Primorje (r kategoriji slug). Prednost imajo dosluženi podčastniki. prositelji naj bodo, če le možno, izačeni zidarji, ali tesarji, ali kamenoseki ter vešči nemäkemu, italijanskemu in enemu slovanskih jezikov. Popolnoma morajo biti veači čitanju, pisanju in računanju, pa tudi tehničnemu risanju, v kolikor je to potrebno za stavbeno obrt in za vodstvo manjih gradeb. Prošnje je uložiti do 31. marca na c. kr. namestniätvo v Trstu. Ilazgla§. — C. kr. finančno rav- nateljstvo v Trstu razglaäa: Daje se na obče znanje, da se je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj glede komisij za osebarino, postavljenih za posamezne cenilne okraje, sestavil imenik članov in njib namestnikov ter da se ta imenik javno prijavi od 10. marca 1904 dalje skozi 14 dnij na lu- kajšni c. kr. davčni administraciji, od- nosno na c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih do- tičnih cenilnih okrajev. Kaj je gospodinjain neznano ? — Neznano je, da rabi vsaka v svojem gospodinlstvu in če je isto fte tako majhno v jednem letu veliko pralnega mila in da bi, ako bi kupovala edinole priznano najboljše milo družbe sv. Girila in Me- toda v Ljubljani, koristila bi s tern ogromno ne le imenovani družbi, mar- več vsemu slovenskemu narodu. Irredenta v Trstu. — Tržaški ir- redentovci spravili so se sedaj na vojaäke godbe. Sestavil ae je namreö odbor, ki poziva trzaäke Italijane na bojkot zoper vojaäko godbo. Pred kratkim je bilo raz- deljenih na tisoče listkov, na katerih je bil tiskan poziv do Tržačanov, naj ne obiBkujejo lokalov, v katerih svira yo- jaška godba. Poziv je konöal seveda z „Evviva 1'Italia!" ()dpo^iljan,je piuem nn vojne ladje. — Poätni urad v Tratu at. 1 od- poSiljal bo pisma, brzojavke in dr. na- menjene osebam nahajajočim se navojni lailiji „Aspern" dne 2., 6., 12., 16., 19., 26. in 30. marca t. I. Vsesokolskit »lavnost se vräi lo- tos v Ljabljani v dneh 16., 17. in 18. julija. V teh dneh je pričakovati v Lju- bljano okolu 400 Čehov in 200 Hrvatov. Polleaj — ropar. — V Gradcu so zaprli mestnega redarja Salmkof'erja, ki je bil v zvezi z nevarno roparsko družbo Jos. in Henrik Meihart in Hans Schuller, kalerega so prijeli v IVlariboru, ko so priäli prodajat razno ukradeno zlatenino. V redarjevem stanovanju so našli mnogo zlatenine in srebrnine, ki je bila lani po- kradena iz raznih hotolov v Gradcu. RazHtava sloveuskih slikarjev ua Dunaju. — Opozarjamo na razstavo slovenskega umetnižkega družtva „Sava" v galeriji Miethke na Dunaju, I. Do- rotheergasse 11, ki je ob delavnikih od 10. do 5. are, ob nedeljah od 10. do 1. odprta. 3 * z naročilouipoSije.prideiie I I i'..j še 20 viu. /a posto. I r '«¦¦v ^m^ ^b^ ^r ^m^ %mt ^i wm ) SaQjarsko iü Ytoarsto drnstvo I I ^a J3rda v QoFiei f Prodiija naravne in prstne I brinke pridelke po zimTiiih 1 ' cenah. 1 | Zaloga pristnih vin: I ' burgundeca, rizlinga. modre I frankinje in drugih. ( I DESERTNA VINA. , Sedež društva je: | Gorica, ulica Barzellini št. 20. ( I Jakob Miklus, ' | trgovoc z lesom in opcko, zaloga I vsakovrstnega trdega in mehkega i koroškega in kranjskega lesa ter i ' pohištva, " I v Pevmi, < za Soškm mostom, p. Gorica, ( | priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- I 1 jeno podružnico ( na voglu priSedši od Sožkega . | mosta proti Gorici v hiSi g. Fo- I garja h. št. 42. * V delavnici se izdelujejo vsa 4 v sodarsko in kolarsko stroko l spadajoča dela, in postre^.ba z a | leBOin po najnižji ceni. — y ~s Pri svetem Antonu Padovanskem^^jvj , IJov^ZALOGA^ cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) IJ^obi se bogata izbira pianel, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne atvari za ceno, ~s**~*~.—-v^-^-v^%—^s*^~. w---^-ww>^->^w-^s---n^^^ pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in liitro.