V Ljubljani, dne 12. januarija 1918.
Leto 1.
Resnica v oči bode! (Slovenski pregovor.) Resnico dušiti ti je lahko, — zadušiti je ne moreš! (Poljski pregovor.)
Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje.
Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsako soboto.
Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec 1 K. Posamezna štev. 20 h.
Jugoslovansko vprašanje.
Medtem ko agitacija za ustanovitev jugoslovanske države krepko napreduje med ljudstvom in se uresničenje te narodne za hteve po samozavestnih izjavah od strani odgovornih politikov tudi z gotovostjo v kratkem pričakuje, oa je v parlamen tarnem življenju nastalo neko nazadovanje, ki vzbuja skrb. Mi smo opozorili na to, da mora na vsak način govoriti o. jugo slovanskem vprašanju gosposka zbornica, a nato nas je napadel „Sloverrec“, ki zagovarja kričečo dejstvo, da se v gosposki zbornici jugoslovanska deklaracija ni podala. »Slovenec11 celo neče, da bi se gosposka zbornica s tem pečala, češ da on hoče sprejeti jugoslovansko državo samo iz demokratičnih rok. Brez gosposke zbornice pa je vsak zakon, kaj šele ustavna izprememba nemogoča. Ali v uredništvu »Slovenca11 vlada popolna nevednost v ustavnih vprašanjih, kar je jako verjetno, ali pa jim sploh ni na jugoslovanstvu nič ležeče, kar je še bolj verjetno.
Ker se zahteva za bodočo jugoslovansko državo poleg Hrvaške in Slavonije tudi Banat in ozemlje ogrskih Slovencev, je pač jasno, da bi se morali odločujoči krogi na Ogrskem do tega pripraviti, da 'nam te zemlje tudi odstopijo. Začetkom ok tobra lanskega leta je dr. Korošec napovedal, da bo tekom pol leta stvar tako da leč, da bodo Ogri prostovoljno odstopili te kraje. Mi pa vprašamo dr. Korošca, kaj je v tem pogledu storil?
LISTEK.
Mladin na progi.
Spisal Arkadij Averčenko.
Nedavno sem popisal podjetnega mladina, ki se je na Litjejni ulici postavil na tramvajski tir in odločno izjavil, da ne pusti nobenega tramvaja več skoz.
Povedal sem tudi, kako lepo ga je prosil sprevodnik, da naj pusti tramvaj, i i kako je občinstvo po dolgih prošnjah in mo-ledvanjili poklicalo stražnika, ki je dolgo in zastonj se skliceval na vest in patrijotizem veselega mladina.
Povedal sem tudi, kako je nekdo izmed ljudi razburjeno zakričal: »Kaj ga gledate stražnik? Primite ga za vrat, in vrzite to golazen ven od tukaj!" Ali vojaku so zasijale oči in dejal je: »Saj si nismo izvojevali svobode zato, da bi delali nasilje nad svobodnimi meščani!11
Vse to sem že povedal, samo konca še ne. In neki konec je vendar le moral biti, črt ga vzemi!
Toraj stoji mladin na tiru in se ne gane. Okoli njega ljudje, sprevodnik, stražniki; vsi prosijo mladina s solznimi očmi: »Pojdite doli prijatalj! Ni lepo to! Ne ravnate svobodno!"
Na Ogrskem in na Hrvaškem se obravnava sedaj volilna reforma. Ustava se torej v jako bistveni točki v demokratični smeri izpreminja. Taka izprememba je seveda mišljena za dolgo dobo, najmanj za par rodov Pri tej priložnosti bi se moralo pač v prvi vrsti odločiti, kam spadajo ti kraji, za katere se dela volilna reforma? Volilni okraji se določajo, a o jugoslovanski državi ni ne duha ne sluha. V Zagrebu uvrno debatirajo o volilni reformi na Hrvaškem, in nikomur ne pride na misel, da bi rekel: To, kar delamo, je vendar v protislovju z Jugoslavijo, ker s tem le sedanje razmere za cele rodove nanovo ustalimo! Kaj je storil Jugoslovanski klub proti temu, kaj je storil dr. Laginja, ki načeluje Milinovcem, kaj je storil dr. Korošec, ki samo estno izjavlja: »Naša stvar 1obro stoji?11
Na Hrvaškem so stvari sploh od dne do dne bolj zmešane. Najmočnejša vladajoča stranka, hrvaško srbska koalicija, se do danes ni izjavila. Stranka, ki je na krmilu in ima vso moč v rokah ne reče nič, ampak mirno z Mažaroni vlada, dalje, kakor da niti ne čuti jugo lovanskega veterca. Kaj to pomeni, naj nam razjasni dr. Korošec!
Značilno je tudi stališče, ki so ga zavzeli ogrski Slovaki. Češki klub zahteva kakor znano, ševernozapadni del Ogrske, ki se naj odklopi od Ogrske in združi z novo češkoslovaško državo To je lep kos zemlje do Budimpešte. Seveda imajo po načelu samoodločbe narodov prvo besedo tam živeči Slovaki. A pri zborovanju požunske
A mladin stoji. Enkrat bo že šel stran, si bo mislil moj svobodoljubni čitatelj. Pa ni šel, in razvila se je dolga in čudna zgodba.
Ze se je mračilo, ljudje so se razšli, sprevodniki so se pa zbrali na velikem shodu, na katerem so sklenili resolucijo, ki strašno pokara mladipa.
A mladin na to: Ja nje pušču! (Ne pustim!) Krog njega so bile razstavljene vojaške straže, da branijo dragocene državljanske svoboščine mladinove.
Pod noč so tnladinu zaspale noge, od dolge stoje; vsedel se je na tramvajski tir in milo zaklical: »Jestj hočet sa! dajte 1“
Vojaki hitro skličejo shod ki naj sklene, če je treba mladinu dati jesti, ali če naj se ga z lakoto prisili, da bo šel s tira.
ShoJ sklene: ker pomeni lakota nasilje, a v svobodni državi nasilja biti ne sme, se prvič mora mladinu dati jesti drugič se mu mora zlepa pojasniti nepravilnost njegovega vedenja in tretjič se napiše v »D.lavca" pismo silnim protestom proti taktiki mla-dinovi ...
Osma ura zjutraj; solnce vshaja že davno in ožarja Litjejno cesto, a mladin sedi še vedno na tramvajskem tiru; predstavljate si lahko razburjenje in nevoljo potnikov, ki vsled vstavljenega tramvaja niso
županije je voditelj Slovakov poslanec J uri ga, izjavil, da hočejo Slovaki, ki že tisoč let žive v ogrski državi, ji ostati zvesti tudi v bodoče, in da obsojajo hujskanje čeških politikov, ki sega čez mejo. Slovaški narodni voditelj Juriga je podal protest proti češkim napadom na nedeljivost ogrskega ozemlja. Eden glavnih vzrokov, da so Slovaki dali avstrijskim deklaracijskim politikom tak odgovor, leži v zagrešen bpolitikijugoslova n skega kluba i n Češ kega s v aza. Slovaki vidijo da je ta politika pogubna za one, ki se ji pridružijo. Zlasti češka veleizdajstva so odvrnila vsakoga, ki hoče še dalje v tej državi živeti in si rešiti narodni obstoj in ugled. Ali je kak član Jugoslovanskega kluba toliko inteligenten, da bi to razumel?
Jugoslovanska deklaracija in mestne občjne. Na naše vprašanje se je oglasila Metlika, da je že ipeseca novembra sklenila deklaracijo in jo je poslala poslancu Jarcu. Jemljemo na znanje, in vprašujemo sedaj: Kaj je pa poslanec Jarc s to izjavo naredi l? Sedaj ima besedo poslanec Jarc. Vprašujemo pa dalje, zakaj se ni oglasila ljubljanska mestna občina? Bela Ljubljana bi morala stati vendar načelu slovenskim občinam in se ne bi smela dati osramotiti od Metlike, ki ni le sklenila izjave, ampak jo je celo poslancu Jarcu poslala! Bela Ljubljana naprej! Pozvali smo tudi »Slovenca", zakaj k temu molku molči, in »Slovenec" — molči dalje! Kaj to pomeni?
Duhovščina otoka Hvara in Visa se je izjavila za jugoslovansko deklaracijo,
mogli pravočasno dospeti na kolodvor. Ti potniki, ki jih ni bilo malo, skličejo nujno zborovanje in sklenejo: O tem dogodku je takoj sporočiti »ispalniteljnemu kamitjetu savjeta rabočih (delavskih) i saldatskih deputatov" in začasni vladi.
Ne bom opisaval vseh zgodb in zgodbic, ki so se odigravale na Litejni cesti tisto dopoldne in kako so razni hudomušneži s šalami in zbadanjem skušali spraviti mladina s tira. Samo en vzgled naj zadostuje. Neki dovtipnež mu zakliče: »Tovariš, gospodična Vas čaka tamle za voglom, mladax in lepa in drobne nožke ima. Pojdite!"
A mladin odgovori: „Če me potrebuje, naj pride ona sem’“
O poldne se raznese strašno zanimiva in važna novica. Začasna vlada je močno hudo obsodila vedenje mladinovo, a ispalni-niteljni kamitjet savjeta rabočih i saldatskih depuiatov se je v pdlnem obsegu pridružil grajalni formuli začasne vlade.
Okoli stoječi škodoželjno zbadajo mladina: »Ali si jo dosedel, golobček, ali si jo dočakal?"
»Prijatelj", se obrne k njemu vojak, »začasna vlada in komitet svajeta Vas grajata. Ali Vam ne zadostuje? Pojdite s tira!"
»Nje puščd! Nečem, da bi tu vozil!" odvrne malomarno, pa odločno mladin.
razume pa deklaracijo tako, kakor pravi v v izjavi, „da se na temelju narodnog i hr-vatskog državnog prava ujedine složna jed-nokrvna brača v obnovljenem hrvatskom kraljestvu pod žezlom habsburškog mo narha".
Srbi in jugoslovanska deklaracija.
Čudno in zelo sumljivo je, kako malo se zanimajo Srbi v Avstriji in ng Hrvatskem za majniško deklaracijo. Čisto mrzli so proti njej! V Dalmaciji imajo Srbi dve škofiji (v Zadru in Kotoru), vsaka s 5 protopresbiterati t. j. nekakimi dekanati, na Hrvatskem je okroglo 620 000 Srbov, ki imajo v rokah vse polno občin, župnij z dvema škofijama in eno nadškofijo (patrijarhat v Karlovcih): iz vseh teh občin in župnij, od srbske duhovščine, od srbskih škofov ne pride nobena pomembna izjava za majniško deklaracijo. Ali bi nam mogel kedo zanesljivo in pomirljivo pojasniti, kje iskati vzroka tej srbski brezbrižnosti? Znabiti bi lahko na to vprašanje odgovoril srbski poslanec Vukotič?!
Zagrešena politika.
Ko so ustanavljali takozvano Vseslovensko ljudsko stranko, ki pa ni vsa slo venska, ne ljudska, je dr. Korošec izpustil govor, ki odkrivav vso praznoto tega površnega politika. Če kdaj. je tu dr. Korošec pokazal svojo popolno nesposobnost za politično vodstvo Tako pač ne govori državnik, ampak v resnici samo politični diletant. Žalostno, da je v teh usodnih časih slovenska politika v takih rokah.
Dr. Korošec je o jugoslovanskem vprašanju dejal: »Danes lahko rečem: Mi stojimo dobro s svojo jugoslovansko idejo. (Burno odobravanje.)" Nekaj stavkov dalje pa pravi: »V najslabšem slučaju je mogoče, da ne dobimo nfč.“
To je bil ves politični pouk, ki ga je vedel podati načelnik Jugoslovanskega kluba vseslovenskemu in jugoslovanskemu narodu. Da ideja dobro stoji, to smo že davno vedeli,, kajti za idejo jugoslovanskega zdru ženja se na Slovenskem skozi več kakor dva rodova vse navdušenje. Mi ne vprašamo dr. Korošca po ideji, ampak po tem, kaj so storili poslanci, da jo uresničijo, in ali so dosegli kaj, karbinas vsaj približalo združeni Jugoslaviji, za katero so se izrekle že skoro vse kmečke občine in za katero še celo deklice pobi-
rajo podpise od hiše do hiše. In na to vprašanje dobimo od voditeljajugoslovanske-ga kluba odgovor: „V najslabšem slučaju je mogoče, da ne dobimo nič!"
Žalostno je, da mora po tem, kar se je že zgodilo, načelnik parlamentnega zastopstva priti s tako klavarno izjavo, ki je že sama na sebi najhujša .obsodba njegove diletantske politike.
A mi moramo dr. Korošcu tudi v tem ugovarjati. Ni res, da je mogoče, da v najslabšem slučaju ne dobimo nič. Nastal je že še slabši slučaj, da je po zaslugi dr. Korošca in tovarišev slovenski narod zašel v nevarnost, da izgubil v kratki dobi od maja meseca sem več, nego je pridobil na veljavi in ugledu in skozi dolgo vrsto let pod modrim političnim vodstvom dr. Šu-steršičevim.
Deklaracija z dne 30. maja je bila res dostojanstveno državniško dejstvo, a kar se je potem godilo, je celo zadevo le oškodovalo in njen učinek ne le uničilo, ampak izpreobrnilo celo v nasprotje. Dr. Korošec očividno državniškega pomena te deklaracije, katere duševna očeta sta dr. Šušteršič in dr- Krek, ni razumel, ker sicer ne bi mogel izvršitve njenega namena tako silno zavoziti. Za tako veliko stvar je duh dr. Korošcev premajhen.
Velikanski učinek je imel prvi nastop slovenskih poslancev ob otvoritvi državnega zbora- Položaj je bil silno ugoden. Cesar osebno jih je vabil k sebi, vlada je praše-vala po njihovih željah, vse je kazalo, da je prišel čas, ko se bo za naš narod dalo kaj velikega, kaj zgodovinskega doseči. A dr. Korošec s svojimi tovariši položaja ni spoznal Začel je neumno vojsko proti dr. Šušteršiču, mesto da bi bil s tem izkušenim politikom sodeloval, in se je v svoji vihravosti oklenil ljudi, ki so ga zapeljali na pogubno pot.
Prvi složni nastop v državnem zboru je bil mogočen in je mnogo obetal. Slovanska večina se je pokazala in je zmagala. A samo enkrat 1 Prvi so se odkrhali Poljaki, ki so izprevideli, da jim bolje kaže, če se izognejo te družbe. Potem so šli v stran Ukrajinci, ki so spoznali, da brez take zveze več dosežejo za svojo domovino in da morajo zaslombe iskati dru god. Del Ukrajincev je šel kar z vlado, drugi se le odtegnil v odločilnem trenutku Jugoslovanom so ostali samo še Čehi, ka-
Znova mrak. Ljudij se polašča vedno večja nevolja. Bati se je nasilja proti mla-dinu. Tega pa ne sme biti v svobodni državi, Bog varuj. Zato hitro pomnože straže, da branijo državljanske svoboščine mla-dinove.
V	tem trenutku pa se pripelje, čujtč in strmite, sam Kjirjenskij. Naglo postavijo oder ob progi tramvaja blizu mladinu. Mia-din ponagaja in zbeži sto korakov doli po tiru od odra. Morali so oder nesti, ker se je izvršilo v najlepšem redu, kakor se spodobi za svobodno državo.
Gospod minister Kjirjenskij se postavi na oder in govori plameneč in znamenit g Iver, v katerem ožigosa Dogubnost takih oefanj za revolucijo in poživlja mladina k organiziranosti.
Mladin si vzame ministrov govor k srcu in se takoj zorganizira: zvije se v klopčič in zaspi na tramvajskem tiru.
Navdušena množica pa je dvignila ministra na rokah in ga ponesla k njegovemu vozu.
Po odho u gospoda ministra pa se je zbrala ne maloštevilna množica na shod, in -b^rovali so celo noč- Govorili šo za-stop in pristaši vseh strank in vseh struj. Čudovita edinost je vladala med zborovalci, nobenega nesoglasja ni bilo, vsi so
prostodušno in na vso moč odkritosrčno obsodili mladinovo vedenje.
Tako je minila noč in solnce se je znova zasmejalo na nebu, a mladin je še vedno sedel na progi in oviral promet. In Bog ve, kako bi se bila končala, ali če se bi bila sploh kedaj končala ta dolga in čedna istorija, da je ni primahal na kraj nesreče rjizanski mužik. Ko kmet zagleda množico, okrožujočo mladina na tramvajskem tiru, vpraša: »Kaj se zbirate, ljudje?" Ljudje mu razlože zadevo, kakor pač znajo. Mužik se vdari po kolenih in reče:
„Kaj je treba tu dolgo premišljevati? Ali ne veste, kaj naredite? Ktera ulica gre tu zraven?11 ,,Nabrežje Fontanke", mu od-govorejo. A mužik: „Nu vidite, zgradite novo progo z Njefske ceste, a potegnite jo ne na Litjejno cesto, ampak na Fontanko, s Pantalejmonovega mostu pa jo speljite zopet na Litjejno. Ognite se te mrhe, in črt ž njim !“
In zaplakala je vsa množica od radosti in poljubljala je muzika. A kar je mužik svetoval, so tudi izvršili.
»Hvala Varni" je ves ginjen in v šol zah govoril minister Kjirjenski na slavnostni otvoritvi nove tramvajske proge. Vam vsem gre hvala, da je ostal nedotaknjen princip svobode in osebne nedotakljivosti v svobodni Rusiji!
terim so se čisto vrgli v naročje, dokler tudi tu ne pride po poloma. In ta se vedno bližje kaže.
Zakaj so se drugi Slovani kar zapored odtegnili? Ker so videli, da sloni Stanek-Korošceva politika na napačni podlagi. Dogodki po amnestiji so pokazali, da je češki radikalizem sezidal svojo politiko na napačno domnevo, da bo zmagala e n ten ta in da bodo o notranji pre-osnovitvi monarhije sklepali z nami v vojnem razmerju stoječe države. Na »Evropo" so apelirali in upali, da pride monarhija v položaj, da bo morala pri mirovnih pogajanjih sprejeti, kar ji bodo sovražniki napovedovali. O ententi so pa čisto krivo sodili, da bo opa svoje interese zapostavila, zato da se za Jugoslovane po tegne.
To je bila temeljna napaka vse te politike, ki se ne more končati drugače, ka kor z velikim polomom.
To morajo vendar vedeti gospoda Ko rošec, če še kaj misli, c. in kr. polkovnik vitez Pogačnik in vsaj nekateri drugi gospodje, ki sedaj sklicujejo sestanke, izzivajo resolucije in izkušajo za poraz, ki jim preti, narediti odgovorno slovensko ljudstvo, za katerega hrbet se skrivajo! Izjave občin, podpisi žena in deklet — vse to naj jim služi v ta namen, da ob polomu svoje politike reko: Nemi, ti so krivi! Dr. Korošec se je pritoževal, da mu je rekel dr. Šušteršič: politični diletant. Mi mu sedaj lahko rečemo: Političen desperado.
V	megli bodočnosti je zakrita naša u-soda. Kakorkoli bo izpadla končna odločitev, mi smo povedali svoje mnenje, prepričani, da ta politika ni v korist slovenskemu narodu.
Dr. Šusteršč in Jaklič sta storila prav, da sta o pravem času zapustila to družbo in šla svoja pota, po katerih bosta bolje služila svoji slovenski domovini, ‘ Njiju volilci naj jima bodo hvaležni.
Slovenski Narod proti jed-notni slovenski stranki.
Kalanova stranka, ki divje napada Kmečko stranko, se pohlevno klanja liberalcem in jih milo vabi, naj ji pomagajo. Na zahtevo po skupni stranki je dobil prelat Kalan od liberalcev sledeči odgovor v »Slov. Naroda":
„V volji, in zahtevi po lastni državi smo si vsi edini, v načrtih in zahtevah, kako naj bo ta država urejena pa si nismo in si ne moremo biti. Tu nas ločijo zopet one večne idejne razlike, ki delijo človeštvo, pripadnike vsakega na višji razvojni stopinji se nahajajočega naroda v razne tabore, skupine in stranke. Ta ločitev duhov je nekaj danega, neizogibnega in nobena še tako velika skupna naloga ne more t r a j n o strniti konservativne, napredne, socialistične vrste v eno enotno organizacijo. Časi enotne narodne stranke spadajo v primitivno narodno dobo in se ne vračajo. Tudi če poskusimo ustanoviti tako enotno stranko, takoj od začetka bi v njej obstojale razne skupine in kmalu bi se pokazalo, da je enotnost le videz. Nastala bi notranja nesoglasja, kmalu tudi boji in mesto moči in sile, ki smo jo hoteli dati narodu z enotno politično organizacijo, bi ustvarili stranko, katera bi najbrž vso svojo energijo morala porabiti za vzdržavanje notranjega ravnotežja. To bi bil stroj, ki Vso svojo moč uniči v lastnem kolesju. Rezultat bi bil torej ta: enotna politična organizacija vsega naroda bi nas ne ojačala za deklaracijski boj toliko, kakor bi pričakovali, onemogočila pa bi, da se sinotreno pripravimo za novo dobo, ko bo treba narodu novo iiišo tudi urediti. Da smo glede te ureditve vsi ene misli in enega srca to trditi bi bilo naivno in, alco bi bito res, bi bilo slabo, ker bi bilo dokaz politične primitivnosti, ki se še ni dokopala do spoznanja, da so vse uredbe moderne države, državnega naroda, rezultati političeih bojev.
Praktično bi se dala enotna stranka izpeljati le na razvalinah starih. Mi bi morali razpustiti vse dosedanje politične organizacije, odpraviti njihove
programe, ter na novi programatični podlagi snovati novo stranko. Ker bi moral biti ta program tako za klerikalca kakor za naprednjaka kakor za socijaliste, bi se morala vsaka sedaj obstoječih strank odreči baš tistim svojim načelom, ki tvorijo posebnost njene eksistence, svojim nazorom na svet, na družbo. Tak poskus bi se mogel izvršiti le v popolni negaciji socijoloških zakonov, ki neodvisno od naše volje ustvarjajo med nami politična na-sprotstva. Opozarjamo samo na eno deistvo. Danes hvaležno pozdravljamo resolutni nastop ljubljanskega knezoškofa, ki je zastavil svojo cerkveno avtoriteto za narodno stvar ter je s svojo pastirsko palico udaril po onih, ki jih ves narod smatra za svoje škodljivce. Ali bodemo jutri, ko bo šlo recimo za vprašanje našega novega šolstva, z isto pripravljenostjo sprejeli škofovo odločitev? Ali se bodemo brez ugovora pokoravali njegovim nazorom o demokraciji? Ali bodemo priznali, da sme odstraniti kot duhovni nadpastir-ured-nika, ker le ta ne hodi po poti, ki si jo želi škof? Ali moremo na drugi strani verjeti, da bo hierarhija priznala naš nazor, da interesi cerkve niso še narodni interesi in da cerkveni poglavarji ne morejo biti tudi naši politični šefi? Odgovor na ta banalna vprašanja je tudi odgovor na vprašanje o praktični izpeljivosti in resnični koristnosti enotne politične organizacije celega naroda. Poskus, trajno izločiti medsebojni politični boj, se torej 'mora izjaloviti."
Ali bo sedaj prelat Kalan imel pogum, da prekolne tiste, ki sejejo razdor.
Dr. Beneš o čeških veleizdajalcih.
Velikanski vtis po celem svetu je naredila knjiga dr. Beneša, ki je izšla v angleškem jeziku in ki je naperjena proti naši državi, da bi nahujskala sovražnike še k nadaljevanju vojske. Francosko in angleško časopisje je polno veselja nad njo. Ob za četku vojske je pobegnil iz Prage privatni docent za sociologijo tamošnjega vseučilišča dr. Eduard Beneš in je sedaj ^generalni tajnik češko-slovaškega narodnega odbora" v Parizu. Beneš divje napada Avstrijo in cesarsko hišo in z veliko bahavostjo popisuje, kako se je organizirala »češko-slovaška armada", ki se sedaj vojskuje proti nam.
Beneš pripoveduje, da so se med vojsko celi češki polki iz bojne črte podali k sovražniku, da bi mu pomagali do zmage nad nami. Češko ljudstvo je — kakor pravi Beneš — lakoj po izbruhu vojske zavzelo sovražno stališče proti naši državi. Ker ni bilo vstanu započeti prave revolucije, je delalo pasivni odpor. Časniki so prinašali sovražne članke, ljudstvo se je odtegovalo vomim posojilom in ni oddajalo živil, da bi denarno in gospodarsko pripravilo državo do poloma. Češki vojaki so se branili mar-širati in se boriti in so s tem namenoma pripomogli k našim porazom začetkom vojske. Dalje slavi dr. Beneš češke rezerviste, češ da so od prvega dne vojske kazali svoje uporno mišljenje in izjavljali, da se ne bodo vojskovali proti sovražniku, ampak da bodo obrnili orožje proti častnikom in proti Nemcem. Vsaka kazen je imela ta učinek, da so pri prvi priložnosti ubegli k Rusom. Posebno hvali Beneš v tem oziru polke: 11 (Pisek), 28 (Praga), 35 (Plzenj), 30 (Mlada Bolislava) in 88 (Beroun). Tega poslednjega so pa pri poskusu, da bi se predal sovražniku, vzeli Madžari in Nemci v križni ogenj. Beneš računa, da se je od (JO'.' 0 :0 češkoslovaških vojakov do zač.tka 1910 podalo sovražniku 350,000.
Naši sovražniki kujejo velik kapital iz takih objav, ki služijo predvsem v.to, da se njihovemu prebivalstvu, ki jo že sito vojske, nanovo obudi upanje, da je naša monarhija v razsulu. Gotovo so številke Beneševe pretirane. Pod imenom »Čeho-slovakov“ se v onih žalostnih brigadah gotovo nahaja vse polno sodrge iz Afrike in Amerike. Saj je vsa stvar proračunana na sleparijo. A tajiti se ne more, da je velik
del Beneševih trditev resničen. On se s tem baha pred entento, od katere je za to Ju-deževo delo plačan, a sramota je očita in neizbrisna
Taki ljudje so krivi, da se vojska brez konca in kraja nadaljuje. Izdajalci so nam naredili ogromno škodo in bodo svoje rojake za daijne rodove storili nesrečne. Kajti izdajstvo ne more roditi drugega kot gnus in izzvati kazen. Na Ruskem so Rusi češke veleizdajalce, ko so se jim ponujali, z zaničevanjem sprejemali, ker se jim je to grdo zdelo. Kaj pa pri nas? Kaj, če se ves ta račun z zmago entente izkaže kot napačen. Koliko rodbin bo za vedno nesrečnih!
Češki poslanci niso še našli besede, da bi se oglasili proti veleizdaji. Ravno nasproti! In na take elemente se opira politika Jugoslovanskega kluba. Ko pride do obračuna, bo pa ljudstvo stroške nosilo, ako se prej ne iznebi takih politikov!
Vojska in kmet.
Na ramenih kmetskega stanu sloni poglavitno breme vojske. — Zdravi, krepki kmečki fantje ter možje so držali naše bojne črte in so vrgli na vzhodu, zapadu in jugu sovražnika iz postojank. Doma je pa kmečka družina skrbela za gospodarstvo in i s tem za živež armade in prebivalstva. In vendar se z nobenim stanom ni postopalo in ne postopa tako brezozirno kakor s kmetom.
. Ne glede na to, da je razmeroma, po odstotkih in po številu, dal kmečki stan največ vojakov, je tudi kmečki stan tisti, ki je največ ljudi v vojski zgubil, ker se kmetje z največjo vztrajnostjo junaško bijejo. Na drugi strani vidimo, da je kmeta, če je za domače delo neobhodno in nujno potreben, najtežje oprostiti- To so težave čez težave
— mej tem ko gosposki ljudje prihajajo ob času setve in žetve trumoma s »setvenim* ali »žetvenim" dopustom domu na — počitnice, ker ima oče ali mati nekaj sveta v lasti ali le v najemu. Ti gospodiči seveda ne primejo v roko ne pluga, ne lopate, ne sekire in bi tudi ne imelo smisla če bi jo prijeli. A „setev“ in „ž<tev“ jim daje priliko za dopust, ki ga pravi kmet v tisočero slučajih nikakor ne more dobiti. To, so razmere. ki se morajo nujno odpraviti. — Setveni in žetveni dopusti se morajo dajati izključno takim, ki se danes res lotijo kmečkega dela in s tem služijo javnemu blagru
— ne pa takim, ki svojo setev in žetev opravijo v kavarnah in gostilnah.
O	poglavju v jaških oprostitev bo treba sploh temeljito govoriti. Koliko zdravih in čvrstih oproščenih gospodičev hodi okoli, ki bi se prav lahko pogrešali — kmečki družinski očetje pa, ki so nujno potrebni doma za obdelavo posestva, stoje v bojni črti pozimi in poleti, spomladi in jeseni.
V	Ljubljani je en zavod, ki se je naravnost specjaliziral v tem, da mlade, zdrave in čvrste gospodiče, ki nimajo za nikogar na svetu skrbeti kot za svoj lastni želodec, oprosti pod eno ali drugo pretvezo od vojaščine. Ka<!ar bi moral tak gospodič v vojake, mu hitro ta zavod preskrbi v svojem delokrogu službo zn ktero je baje „neob-hodno potreben". Pogoj je samo eden r da je gospodič odločen politični somišljenik dotičnegospode, ki ima z'ivod v rokah In za vsace; a teh gospodičev mora seveda služiti v strelskem jarku en kmečki rodbinski oče! Kajti jasno je, da število oproščenih ne more biti neomejene; nasprotno je po možnosti omejeno, in čim več gospodičev je prostih, tem manj kmetov se pusti domov.
To so nevzdržljive razmere, ki se morajo popraviti. Čujerno, da namerava kranjski deželni odbor storiti posebne korake radi tega, in prav ima.
Ovaduštvo in podobne reči.
Iz zgodovine zadnjega časa.']
n Ji
Začetkom vojske je zadela »Slovensko Matico" kruta usoda — bila je razpuščena. Premoženje se je izročilo v upravo nemškemu notarju.
Zgodovina tega razpusta je danes bolj zanimiva kot kdaj popred. Raziskali smo jo in dognali sledeče, za kar prevzamemo popolno jamstvo. Kmalo po umoru nadvojvode Fran Ferdinanda in vojvodinje Hohe berg je imel neki slovenski politik temeljit raz^ govor s tedajnim ministrom notranjih zadev baronom Heinoldom. V tem razgovoru je slovenski politik učil ministra, kako je srbofilstvo mej Slovenci uspešno pobijati, in dokazoval mu je, kako je neobhodno potrebno razpustiti Slovensko Matico, ktero je slikal kot duševno središče velesrbskega gibanja na Slovenskem. Kmalo ua to je prišel razpust društva.
Kdo je bil ta politik? Posebne uzroke imamo, da ga danes ne imenujemo. Toliko pa povemo, da je postopal iz lastnega nagiba, ne da bi se bil s kterimkoli svojih tovarišev sporazumi!, in da ga ni iskati v krogu Slovenske kmečke stranke, pač pa v duševnem krogu Kalanove stranke.
—	Prišel bo čas, ko nam bo mogoče, povedati tudi ime. — —
Slovenska kmečka stranka.
Nujno je bilo, da se je osnovala Slovenska kmečka stranka na katoliškem temelju.
Liberalci so imeli že vse pripravljeno, da nastopijo z liberalno kmečko stranko. Kajti to vsak pameten človek razvidi, da bo glorija Kalanove takozvane »ljudske" stranke kmalu obledela, ker je ta stranka za ljudsko delo, zlasti pa za organizacijo kmečkega stanu v težkih gospodarskih in političnih bojih, ki nas čakajo v bližnji bodočnost, popolnoma nesposobna. Liberalci se na tihem smejejo, ko bejejo otročarije, ki jih uganjajo Kalanovi mladini v svojih listih. Nič ložjega, kakor proti taki stranki nastopiti v danem trenutku z geslom. Kmet kmeta! Liberalci so imeli že vse pripravljeno, da nastopijo tu — s svojim glasilom in z organizacijo liberalne kmečke stranke. V kak položa bi prišla duhovščina na deželi, če bi stala odločni kmečki stranki nasproti s to žalostno mestno gosposko družbo, ki ima pred očmi same osebne interese ali pa neplodno filozofijo!
Slovenska kmečka stranka je rešilno dejstvo tudi za verski moment v naši borbi! Z Bogom za kmeta!
Kdo je klical živijo vojska!
Z vso silo hočejo v uredništvu ^Slo* venca" podtakniti dr. Lampetu klic: »Živijo vojska!". Dne 8. januarja 15)18 piše »Slovenec" doslovno: »Posebna izdaja Slovenca od 29. julija 1914 je pisala: „Ko je spregovoril govornik (dr. Lampe) na vojsko, so zaorili gromoviti klici »živijo vojska/ Po tem Slovenec razlaga in dokazuje grozoto takega klica. Vsnk človek, ki dotični članek prebere, vidi v tem očitanju, kakor da bi dr. Lampe klical na vojsko.
Poglejmo pa kaj pravi v resnici posebna izdaja Slovenca z dne 29. julija 1914. Najprej opisuje, kako je manifestirala Ljubljana za vojsko. Prinaša govor podpredsednika viteza Pogačnika pred deželno vlado, odgovor takratnega deželnega predsednika barona Schwarza in potem opisuje kako je bilo pred deželnim dvorcem. Na balkonu so bili deželni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, dalje poslanci Jarc,' dr. Gregorič, dr. Novak, Turk, ter veliko
R E S N I C A , dne 12 tenuar«a 191?.
do Avstrijske hiše in države. V slučaju, da bi naš cesar poklical nas na obračun s hudodelci, bi ostal naš narod zvesto ob strani cesarja. To je bil zmisel govora na dotičnem mestu. Ampak škandal pa je, da človek dandanes ne sme niti dostojne patriotične manifestacije prirediti pri nas, niti ne sme odločne in jasne besede izpregovoriti proti zavajavcem ljudstva, da ga ne bi liberalni listi ravno zaradi tega trgali! To pravimo, je škandal! Kdor je bil na shodu, je dobil vtis, da je ta impozantna manifestacija na vsakega naredila velik učinek in naredila v naši javnosti popolno jasnost! Strgane so vse zanjke, razrezane vse mreže in pregnane vse megie! Vsak razsoden človek mora zato zadnji shod s tega stališča pozdravljati tudi z ozirom na našo narodno bodočnost. Če pa liberalci na zadnji shod tako vpijejo, je dvoje mogoče. Ali so hinavci ali pa brezvestni ljudje!" — Zanimalo bo povedati, da je na znamenitem shodu v Unionu dne 5. julija 1914 predsedoval pokojni državni in deželni poslanec Franc Povše, da se je shoda udeležil poleg velikega števila državnih in deželnih poslancev tudi prevzvišeni knezoškof dr- Jeglič in da so vsi ti izvajanja dr. Šušteršiča soglasno odobravali. — Nehote pride človeku na misel, če vse to premišljuje, kar je zapisal Slovenec dne 9. julija 1914 o svojih sedanjih zaveznikih li-
1	najboljše sinove, cvet moštva, ter prenašati glad, mraz, temo in bogve kaj še. Vlade si nakopavajo z nepotrebnim nadaljevanjem vojske velikansko, grozno odgovornost, ki mora prej ali slej privesti do strašnega obračuna.
Pa tudi pri nas opazujemo, da se najdejo ljudje, ki še vedno niso siti vojske! Vsi prrjatelji miru na celem svetu so z veseljem pozdravili Lenina, ko je prišel na krmilo. Pri nas so se pa našli časniki in politiki, ki so Leninovo vlado nesmiselno napadali in v isti sapi hvalili tiste ruske politike, ki so — za nadaljevanje vojske. Na to struno je, kakor smo že poročali, udaril tudi »Slovenec"! Neverjetno in vendarle gola resnica! Seveda, gospodje, ki ves čas vojske sede doma na varnem jn še povrh taki, ki so se znali, če so bili k vojakom potrjeni, vselej lepo izmuzati, da so kot »neobhodno potrebni" oproščeni vojaške službe, tem se prav nič ne mudi za konec vojske. Ti preneso vojsko lahko tudi še nekaj let, zlasti, če imajo na razpolago zavod, ki jih dobro aprovizionira. — A ljudstvo bo te vrste ljudi že še spoznalo..
Vkljub vsem brezvestnim spletkam je svetovni mir na poti. Na Angleškem se že delajo slave 3 proti 1, da bo 1. 1918 sklenjen svetovni mir. Brest Litovsk je začetek, prvi korak, kteremu slede drugi.
4
deželnega uradništva- Pred dvorcem je nagovoril ljudstvo dr. Natlačen, ki ni v svojem govoru nič poživljal na vojsko. Konec njegovega govora se glasi: „Hrib se omaje in hrast, zvestoba Slovenca ne mine. Živela Avstrija!“
Po poročilu Slovenca je ljudstvo tega govornika burno aklamiralo ter klicalo: „Proč s Srbijo, živijo vojska!"
Vprašamo, ali je dr. Natlačen odgovo ren za klice »živela vojska"? Ali je on ljudstvo hujskal, kakor to očita Slovenec dr. Lampetu?
V	imenu dežele Kranjske je potem z balkona govoril dr. Lampe. Iz previdnosti prinašamo njegov govor, kakor ga je prinesel Slovenec:	„Pozdravljeni,	bojniki za
domovino! Avstrija je vstala na poziv svojega modrega vladarja in koraka na vojsko, na krivični, vsiljeni nam boj, katerega zadnji cilj je blagodejni mir in potrebna varnost naše domovine.
S ponosom Vas pozdravljam v imenu vojvodine Kranjske, ki je že skozi mnogo stoletij združena s Habsburško vladarsko hišo. Mi nismo bili z orožjem podjarmljeni. Svobodno se je pridružila naša Kranjska avstrijskim deželam pod sjavnim žezlom Habsburžanov, dobro vedoč, da edino le v tej močni državi najde bran proti zunanjim sovražnikom. Vesele in tužne dni je Kranj ska dežela delila s prejasno Habsburško hišo. Pa naša Kranjska je bila tudi vsikdar močan ščit naše skupne domovine. Močna pest kranj kih fantov je na neštevilnih bojiščih branila čast in slavo naše ljubljene Avstrije. Dragi vojaki! Na vojsko greste. Naše molitve in želje vas spremljajo. Kakor vsikdar, boste tudi sedaj pokazali, da staro kranjsko junaštvo še živi. Molili bomo, da se vrnete, venčani z zmago!
Živijo nas cesar Franc Jožef I.! Živela Avstrija! — Živela naša junaška nepremagljiva armada!"
Poročilo „Slovenca“ nadaljuje takole:
„Govor deželnega odbornika dr. Evgena Lampeta je izzval navdušenost, ki se popisati ne da. ki se mora doživeti. Živijoklicev ni hotelo biti konca. Videli smo ljudi, ki so navdušenja plakali. Ko je izpregovoril govornik na vojsko, so zaorili gromoviti klici: Živijo vojska!"
Iz tega poročila je za vsakega jasno razvidno, da dr. Lampe ni klical „na voj-sko“, nego je v svojem govoru samo omenil, da Avstrija koraka na vojsko, in nato je ljudstvo klicalo: »Živela vojskal"
Nikomur nočemo očitati tega klica, ki je takrat ob splošnem razburjenju proti Srbom zaradi grozovitega umora v Sarajevem prišel sam iz sebe iz poštene svetega ogorčenja polne ljudske duše. Ker se pa dr. Lampetu kot velik greh podtika, kakor da bi bil pn pri ljudstvu izzval ta klic, povemo, da imamo priče na razpolago, da je z balkona deželnega dvorca to klical državni in deželni poslanec Evgen Jarc.
* *
X
Dr. Šušteršič je hujskal na vojsko.
Tako beremo v »Slovencu" od 8. januarja 1918 pod odgovornim uredništvom Mihaela Moškerca- Dne 9. julija 1914 pa je pisal isti Slovenec pod odgovornim uredništvom Moškerčevega tasta državnega in deželnega poslanca Jožefa Gostinčarja doslovno sledeče: „Dr. Šušteršič hujska na vojsko?" »Narod" piše: »Kranjski klerikalci hujskajo na vojsko. Ali se dr. Šušteršiču n č ne smilijo tiste neštevilne slovenske žene in otroci, katerim bi vojska vzeja može in očete. Hvala Bogu, da bo ostalo Šušteršičevo hrepenenje po krvavi vojski neuslišano." — Da je dr. Šušteršič hujskal na vojsko, je seveda laž.
V	celem govoru ni nikjer hujskanja ljudstva na vojsko, ampak samo zagotovitev zvestobe
beralcih: „Ali so hinavci, ali pa brezvestni ljudje!"
Mir se bliža!
V	Brestu Litovskem so mirovna pogajanja mej osrednjimi silami in Rusijo v polnem tiru. K pogajanjem je pristopila tudi nova ukrainska država po svojih odposlancih. Opravičeno je upanje, da bo mir z Rusijo še ta mesec gotova stvar. S tem zgodovinskim dejstvom se evropski položaj bistveno spremeni Ruska armada je štela deset miljonov mož. Teh deset miljonov sovražnikov po mirovnem sklepu odpade in osrednje države imajo potem proti vshodu zavarovan hrbet ter vse svoje moči lahko združijo proti zapadu, Avstrija proti Lahom, Nemčija proti Angležem in Francozom.
Rusija je prva sovražna država, ki je pod modrim vodstvom Leninovim spoznala, da je nadaljno prelivanje krvi nepotrebno in nezmiselno ter je kratkomalo nemogoče, premagati osrednjih vlasti. Ljudstvo je sito vojske, zato je Lenin takoj, ko je prišel do državnega krmila, započel mirovna pogajanja. Ves ruski narod mu je za to dolžan hvalo, zaslužil si je pa vrhu tega hvaležnost ljudstva v celi Evropi, da, na celem svetu — saj ga ni kotička na zemlji, ki ne bi občutil vojnega stanja ali posledic te grozne, brezprimerne moritve. Kdor je res ljudski mož in ima oblast v rokah, mora delati za mir — ker po miru hrepeni ljudstvo danes v prvi vrsti, pred in nad vsem drugim
Tem bolj žalostno in najhujše obsodbe vredno je, da razni javni fakto.ji še danes tega ne s oznavajo ali spoznavati nočejo.
Tu stoje v prvi vrsti vlade nam sovražnih zapadnih držav. Angleška, francoska, laška in amerikanska vlada se še nikakor nočejo pogajati za mir, dasi so bile od Rusije in osrednjih držav točno povabljene, naj se udeleže pogajanj v Brestu Litovskem in pošljejo v ta namen svoje zastopnike- Te vlade, ki so težko obremenjene krivde za prelito kri, so odklonile človekoljubno vabilo in so sklenile nadaljevati uničevanje, ki je prineslo toliko nesreče nad ljudstvo in ga prinaša še dalje dan za dnem. Seve, vlade ki sede doiriH na gorkem in pri polnih skledah, lahko vojsko nadaljujejo. Drugače pa je z ubogim ljudstvom, ki nosi vsa bremena vojske, ki mora žrtvovati svoje
Presled po svetu.
Ogri hočejo lastno armado. Ogrski ministrski predsednik Wekerle se je mudil ob novem letu na Dunaju, da tu dela za najnovejšo zahtevo Mažarov, ki hočejo na-mestu dosedanjih honvedov popolnoma lastno ogrsko armado. Wekerle nima parlamentarne večine, ampak ustanavlja novo vladno stranko, ki si hoče popularnost pridobiti s tem, da bi ljudstvo vjela na vabo lastne armade. Koliko je taka zahteva združljiva s skupno silo monarhije kot velevlasti, bodo pač morali premisliti oni faktorji, ki niso zastopniki samo enostranske, ampak skupne politike, ki zastopa državo na zunaj in ima skrb za njeno moč na polju svetovnega mednarodnega življenja. Da je pri tej priliki Wekerle tudi zastopal mažarsko stališče v vprašanju nameravane Jugoslavije, si je lahko misliti.
Katoliškonarodni Čehi, ki so v Češkem Svazu združeni z drugimi češkimi strankami, so začeli premišljevati, kako dolgo bodo mogli še vztrajati v družbi, ki dela naravnost na politično in narodno katastrofo v smislu dr. Kramartvih in Masarykovih načel. Veleizdaja raznih čeških krogov, vojaških in nevojaških, ne more privesti do dobrega konca narodnih zahtev češkega naroda, ki se je v svojih poklicanih zastopnikih v veliki meri zanašal na zmago naših sovražnikov in iz te nade črpal pogum za svoje politično postopanje. Olomuški ,.Na-šinec" piše: „Ne smemo se več postavljati v kot, ne se zanašati na potek vojske, ampak moramo zaupati le v lastno moč in moramo v danih razmerah na podlagi resničnega notranjega položaja z lastnim delom pridobiti svojemu narodu moč in ve-liavo. Nehajmo se vendar slepo zanašati na »Evropo"! V Brestu Litovskem se je pokazalo, 'da neče nihče resno podaljšavati vojske radi »samoodločbe majhnih narodov", in zato ponovimo staro češko politiko, ki je računala z obstojem Avstrije in srednje Evrope in je hotela doseči sporazum m.d narodi, ki tu bivajo! Leta 1917 je zašla češka politika na kriva pota in neodgovorni ljudje vodijo ljudstvo v nov polom. Postavimo se na tla resničnih razmer, s tem bomo narodu storili največjo dobroto.
—	Brnski »H las" je začel istotako dvomiti nad umestnostjo politike, ki jo dela Stanek
s svojimi tovariši in z dr. Korošcem v državnem zboru. „Vrgli smo Clam-Martinica“, pravi „Hlas“, a nismo bili v stanu vposta-viti vlade, ki bi bila sprejela program narodnostne države. Slovanski blok se je oslabšal s tem, da so se Poljaki ločili od njega, in sedaj se je bati, da tudi zmanjšanega slovanskega bloka ne bomo mogli dr žati. Po dogodku v Brestu Litovskem stopi do nas vprašanje, da si podamo roke k ureditvi notranje-avstrijskih razmer in bomo prisiljeni k velikemu političnemu delu. Tako pristopimo k temu delu popolnoma nepripravljeni. Naša trma nam ne bo nič koristila, ampak silno^ škodila." — Tako so začeli premišljevati Čehi. Kaj pa Jugoslovanski klub, ki se je naslanjal doslej na najbolj brezupno češko politiko, na Kram ara fn Masaryka, ali je ta začel tudi kaj premišljevati?
Rusi o Ameriki. Rusom se čedalje bolj odpirajo oči. Rusko vojaško glasilo »Armada in brodovje" piše o ameriški vojni napovedi proti Avstriji: »Sedaj, ko se ruska demokracija trudi, da bi strašnemu prelivanju krvi naredila konec, pa dela ameriško in angleško meščanstvo na to, da bi vojno razdejanje podaljšalo. To delajo le zato, da bi nasprotnika uničili in ga pregnali s svetovnega trga. Drugega smisla ne more imeti nasprotovanje ameriških in angleških kapi-tglisiov proli miru. Oni vedo, da bodo države, ki se vojskujejo v Evropi, gospodarsko tako oslabljene, da jim ne bodo mogle več tekmovati na svetovnem trgu. Oni svoje moči štedijo, a vojsko hočejo nadaljevati do popolnega opešanja drugih, da bi na pokopališču ostali kot edini zmagovalci^ Potem si bodo pa svet razdelili Zato se gre tem krvosesom."
Dnevne vesti.
Zmešnjava v »Slovencu". V tem nekdaj pametnem, pod sedanjim vodstvom pa strahovito zmedenem listu je neki dr. Gosar napisal dolg članek, katerega kratki smisel je ta: Liberalna in socialnodemokratična stranka sta potrebni, samo kmečkastran-ka je nepotrebna. Da imajo svobodomiselci svoje politično zastopstvo, se zdi »Slovencu" prav, a da ga ima tudi kmet, to ni prav. Tudi obrtnik se ne sme politično združevati, ker je to »razdiranje narodne sloge". Ako pa svobodomiselci preganjajo politične katoličane, ni to nobeno razdiranje. Kam je zašel „Slovenec" ? Dr. Krek je vendar čisto drugače učil, na kar bi se moral prelat Kalan vendar še spominjati iz tistih časov, ko je dr. Krek navdušeno razlagal stanovsko . organizacijo.
Občinski odbor občine Stražišče pri Kranju je poslal dr. Šušteršiču sledečo zaupnico: Preblagorodni gospod dež. glavar! Odbor občine Stražišče se Vam vsled soglasnega sklepa seje z dne 26- dec. 1917 zahvaljuje za trud in požrtvovalnost, s katero ste' se potegovali do sedaj, — posebno še v vojskinem času za interese prebivalstvu cele dežele, posebno še kmečkega stanu. Ne bomo pozabili, da smo pri deželnem odboru našli v sedanjih težkih časih vselej zaslombo, ko se drugi — tudi v to poklicani faktorji
—	niso le nič menili za kmeta. — ampak so Vas z zahrbtnimi spletkarijami ovirali celo pri Vašem težkem delu. Stražišče, dne 26. decembra 1917. Slede podpisi vseli občinskih odbornikov.
Ljubljanska realka. Poglavje o ravnateljih ne da spati »Slovencu" in napada dr. Lampeta, češ da je on kriv, da ni bil imenovan Slovenec za ravnatelja ljubljanske realke. A dr. Lampe ni mogel več storiti, nego da je predlagal Slovenca v deželnem šolskem svetu v Ljubljani. Daljna naloga je zadela Jugoslovanski klub, da ga tudi na
Dunaju skozi spravi. To je stvar Jugoslovanskega kluba in jugoslovanskega ministra dr. Žolgarja! Stvar gre dalje. C. l<r. deželni šolski svet kranjski je sklenil tudi poslovenjenje realke. Več ne more storiti. Sedaj imata skrb za nadaljno izvršitev — Jugoslovanski klub in jugoslovanski minister!
Nevarna igra. Prelat Kalan je objavil v svojem »Slovencu" pod tem naslovom članek, ki je poln neresnic, podtikanja in takih trditev, ki v resnici zaslužijo naslov: Nevarna igra! Očita Šušteršiču, da se je nevarno igral z verskimi čuvstvi ljudstva. A dr. Šušteršič je vedno sprejel odgovornost na laiške rame in j e varoval cerkev. Nihče pa verskih čustev tako ne izrablja za svojo politiko, kakor prelat Kalan, ki vedno škofa kot ščit postavlja predse in s tem najbolj izpodko-puje cerkveno oblast! Kaj takega katoliški politik nikdar ne stori. Dalje je silno čudno, da prelat Kalan sedaj naenkrat dokazuje, da velesrbske propagade na Slovenskem ni bilo. To vendar vsi vemo, da je bila. Kako pride sedaj prelat Kalan do tega, da brani »Dan" in »Jutro", o katerih vsi dobro vemo, odkod sta imela svoje informacije, svojo moralno in materialno oporo! Da se prelat Kalan sedaj na enkrat tako zavzema za te elemente, je več kot čudno. Svoj članek pa zaključuje s stavkom: »Duhovniki bodo ostali po navodilu svojega škofa v S- L. S., ki bo z njihovim sodelovanjem vršila svoje veliko poslanstvo med slovenskim narodom." Ali se ne pravi to na nedopustljiv način izpostavljati škofa in duhovščine? Če se že čuti prelat Kalan poklicanega, da zagovarja tiste zapeljane elemente, ki so se vdali leta 1914. velesrbski propagandi, je to njegova osebna stvar. Odločno pa protestiramo, da vleče v to nevarno igro prevzv. knezoškofa in vso slovensko duhovščino!!
Vseučiliški zaklad. Koliko je bilo vika in krika, ko je deželni zbor sklenil, da prepusti obresti vseučiližkega zaklada zadružništvu! Hujšega narodnega izdajstva tedaj ni bilo, kot to. Sedaj je vseučiliški zaklad zopet varno spravljen v deželni blagajni in se upravlja v smislu, kakor ga je prvotno določil deželni zbor.
Mandati državnih poslancev so potekli že lansko leto. Nato je državni zbor sam podaljšal mandate do konca letošnjega leta. Letos torej poteče samolastno brez volje volilcev podaljšana deba, in vprašanje je, če bi krona še enkrat privolila v tako podaljšanje, ki se z načtli demokracije ne da spraviti v soglasje. Zato so se začeli državni poslanci nekaj gibati in so se spomnili volilcev. Zlasti poslanci Jugoslovanskega kluba bodo morali ljudstvu dati odgovor o tem, kar so nared li in kaj so dosegli v resnici za svoje volilce. V Trnovem je imel shod dr. Pogačnik. Izmed poslušalcev je eden dejal: Ta lahko tako govori, ker vživa poslansko imuniteto, a če bi se ljudje ravnali po njegovih naukih, bi bili vsi zaprti. Tak pogum za varno ograjo je poceni. Nri Vrhniki je razlagal politična vprašanja Jože Gostinčar. Ta čudni državnik je glede jugoslovanske deklaracije izjavil: »Tudi sedanjemu ministrstvu ni bilo dano dosedaj, da izvrši te naloge; zakaj, je jasno samo po sebi." To je bila vsa ju goslovanska modrost Gostinčarjeva. Je jasno samo po sebi.! Živio Gostinčar, ta bo rešil Jugoslavijo tako, da bo vse jasno samo po sebi I Gostinčar je tudi izvedel, da pri ura du za prehrano ni vse v iedu in je celo konstatiral, da se je veliko krompirja pokvarilo. In uspeli parlamenta v tem oziru? Dr žavnik Jože Gostinčar je izjavil: »Gori so rekli, oziroma izjavili so se, da naše težave razumejo, pa da so razmere take, da se te
stvari ne dajo izpeljati tako, kakor je bila želja prebivalstva." In potem je nadaljeval ta jugoslovanski državnik: „V tem oziru je bilo pri nas mnogo pomanjkljivega, so še pomanjkljivosti in bodo ostale, radi tega, ker gotovi gospodje nočejo na drugo pot, ki bi bila boljša od tiste, po kateri so hodili dosedaj." Državniška modrost Jožeta Gostinčarja je res sijajna!— Deželni tajnik dr- Pogačnik, ki je bil na volilnem shodu pred volitvami z največjim težavami sprejet za kandidata samo radi tega, ker ga je priporočal dr. Šušteršič in vzel nase jamstvo zanj, ker je upal, da se bo dalo iz fanta kaj pametnega narediti, pa ^se je zmotil, a dr. Pogačnik je napadal dr. Šušteršiča, ponavljal vsakdanje članke iz Slovenca" in končal duhovito: „Dekleta, kadar bo prišel fant in vas bo snubil, ga vprašajte, če je Jugoslovan!" To so politikiI Smešni konec je bil v tem, da so zahtevali občinski sklep, po katerem naj bi se razveljavil sklep občinskega odbora z dne 14 jun. 1908, po katerem sta bila dr. Šušteršič in dr. Lampe izvoljena častnima občanoma. No, če sta imela zasluge 1. 1908. so tudi sedaj še veljavne, in Gostinčarju in dr. Pogačniku bo prej sape zmanjkalo, pre den bosta obšla občine, ki so ta dva res delavna moža počastile s svojim občanstvom!
— Tudi vitez Pogačnik se je spomnil volilcev. Prej je vso agitacijo prepustil drugim. Nikdar se ni oglasil v volilni borbi za načela naše stranke. Vse so zanj opravili drugi. Sedaj je pa to preč, in gospod vitez se mora potruditi sam. Sklical je shod zaupnikov h Kunsteljnu v Radovljico. Ali misli gospod vitez, da se bo dala v bodoče igrati dalje dvojna vloga? — Jarc je bil poskusil v svojem volilnem okraju, a ponekod so ga odklonili, v Kandiji so ga pa ozmerjali. Le tako dalje, da se bo videla vsa puhlost take politike! Odločno zahtevamo, da se oglasi tudi Demšar. Če je Hladnik razodel svoje misli ojugoslaviji, ne sme Demšar molčati. Torej: Čoč, govori!
— Dr: Korošec je prišel pomagat v Kostanjevico Hladniku, ki je izjavil, da iz vse dr. Koroščeve jugoslovanske reči nič ne bo. Bomo v »Slovencu11 brali naslikane čudeže te navadne šarlatanske farbarije!
V	Trnovem na Notranjskem je bil dne 1. januarja shod pod milim nebom. Shod ni bil potreben, ker so se že vse občine izrekle ?a deklaracijo. Na shodu je bilo veliko ljudi, ki nimajo volilne pravice, izmed volilcev je bilo pa dve tretjini liberalcev iz vseh krajev. Šlo se ni toliko za državo Jugoslavije, kot za hujskarijo. To je v obilni meri dosegel poslanec dr. Pogačnik. Splošen vtis je bil, da hujska ljudstvo. Če bo kdo napravil odslej kako neumnost, bo zdaj zato "on odgovoren. Govoril je prostaško, da se ne boji nobenega hudiča. Povedal je, da bo še marsikdo zaprt, predno se bo ustanovila jugoslovanska država, ki seveda še ne bo nastala v 14 dneh. Ljudje so mislili, da se bo on dal sam najprej zapreti za poskušnjo. Končno je samega sebe tako. hvalil in povzdigoval, da je že vsem presedalo. Nato so odstavili deželni odbor in poslanca Drobniča, ljudje, ki teh poslancev niso nikoli volili in ne spadajo deloma v njihove volilne okraje. Najhujši agitatorji za Urbančiča in Lavrenčiča so izrekli našim poslancem nezaupnico. Navzoči zagrizeni liberalni učitelji Horvat in Cesnik so navdušeno pritrjevali Kam to pelje?
Bodo izprevideli — a prepozno. Z dežele Se nam piše: Žalostno je, kako zmedo je napravilo časopisje med našim ljudstvom. Dogajajo se stvari, ki bi bile med resnimi ljudmi v rednih razmerah nemogoče. Omenim samo zadevo častnega občanstva. Par krajev so zadnje dni tako sfanatizirali, da zahtevajo, da se dr. Šušteršiča in dr. Lam-
peta črta iz števila častnih občanov. No, stvar gotovo ni tolikega pomena, da bi se bilo vredno razburjati nad tem. Omenjam pa to, da dokumentiram, kako daleč so pripravile naše ljudstvo umetno narejene hujskanje, ki se v njih zoper, omenjena dva moža kosajo liberalni in naši politični listi, ne glede na to, koliko sta se trudila in žrtvovala in tudi dosegla za blagor in korist naše dežele poprej zlasti pa v letih sedanje vojske. — Častno občanstvo ni bogve kaka posebnost ali odlika, tisti, ki to-le piše, ima eno samo tako tablo, pa mu še mar ni, da bi bil kaj ponosen zaradi tega. Smešno in otročje pa je, če hoče občina — zapeljana in nahujskana — manifestirati s tem, da odteguje zaslužnim možem poprej tako slovesno podeljeno častno občanstvo. Dvoje je možno: Ali tisti, ki je izvoljen za častnega občana, tega ni zaslužil, ali pa je bil te časti vreden. Če prvo, se je blamirala občina, ko je kljub temu podelila odlikovanje ; če drugo, mora dokazati, da je odlikovanje dotične zasluge, zaradi katere je dobil častno občanstvo, uničil ali odvzel. . . Maščevati se pa na ta način in sicer na podlagi časniške gonje in osebnostnih splet-karij, ki imajo precejšno vlogo tudi v sedanjem domačem boju — je otroško, da ne rečem hujega. Mladim študentom bi takega ravnanja ne zamerili, zreli možje bi morali pa že imeti več razsodnosti. Resničar.
Počasi prihaja jasnost. V Zagrebu je pričel izhajati leposlovni polumesečnik »Knji-ževni Jug“. Sotrudniki so hrvaški, slovenski in srbski pisatelji. Urednik slovenskega oddelka dr. J. A. Glonar je priobčil v prvi številki članek „Po tridesetih letih". Referira o katoliški moderni v „Dom in Svetu" in mimogrede udriha po škofu dr. Mahniču in dr. A. Ušeničniku Svobodomiselni dr. Glonar slavi dr. Izidi rja Cankarja, češ da je ta »Dom in SVvt" spravil v tir, s katerim so „nv derni" zadovoljni. Kljub temu ni ž njim zadovoljna „Hrvatska njiva11, demokratsko svobodomiselnega smotra z jugoslovanskim programom. Ta piše dobesedno: „Članek „Po tr desetih letih" je povsem »katoliški", a ker je povsem »katoliški", je čisto protijugoslovanski, ker od česa je Jugosbvenstvo bilo kakor zlomljena sveča skozi veke, ako ne zbog katolištva in pravoslavja! Dr. Glonar se mora naučiti nove melodije misli, ako hoče ostati urednik slovenskega dela »Književnega Juga". Torej še dr. Glonar je »Jugoslovanom pre katoliški"'! — »Hrvatska Država", glavno glasilo za narodno ujedi-njenje, je pred kratkim napada episkopat. Tudi odreka škofom, da bi sploh imeli v politiki kakšno besedo. »Hrvatska Država" je glasilo Starčevičeve stranke, ki je v najvišjem stiku z dr. Korošcem in z uredništvom »Slovenca". — »Slovenec" na vse to molči. Gosp. prelat Kalan pa ima nalogo, da s temi elementi naredi skupen narodni svet! To bo lepa družba!
Starini iu mladini v socialni demokraciji in pri liberalcih. Tudi liberalci in socialni demokratje imajo svoje mladine, ki preže na mesta starinov. V liberalni stranki se vrši boj na tihem, ker mladini nimajo glasila in dr. Tavčar jim ne da duška. V socialni demokraciji se je vršil sestanek, pri katerem so starini popolnoma premagali mladine in jih postavili na hladno. Samo v SLS se to perilo pere javno v zabavo nasprotnikom. Sicer pa med mladini v vseh treh strankah ni mnogo razločka v mišljenju. So samo po tem razdeljeni, da hoče vsak v drugi stranki priti na vrh ali pa do. kake službe.
Dobrodelnost. Veliko beremo sedaj o dobrodelnosti iz peresa g. Janeza Kalana. A dobrodelnost je resna stvar. Dobrodelne organizacije morajo imeti trdno in stalno podlago, zlasti, kadar se gre dobrodelne usta-
nove, ki predstavljajo mnogokrat velike ka-pitalije s hišami, posestvi itd. in zahtevajo tudi vešče strokovne uprave. Naj bi se enkrat s tega stališča resno prevdarile vse mnogoštevilne dobrodelne naprave, za katere se nabira denar med ljudstvom 1 Ne le čustva, prevdarni razum mora imeti glavno besedo tudi pri dobrodelnosti!
Največja resnica je, da liberalni in socialnodemokratski listi nikdar niso napadali dr. Šušteršiča tako grdo, besno in krivično, kakor ga sedaj napada »Slovenec". Kaj tiči za tem, o tem bomo pa povedali resnico prihodnjič.
Česa ljudje ne razumejo? Kako je mogoče enega človeka enkrat tako povzdigovati, potem pa naenkrat preklinjati, dru zega pa tako blatiti, potem pa neskončno hvaliti? Tu vmes ni nekaj zdravega, tako sodi preprosto ljudstvo. Tisti ljudje, ki so bili največji nasprotniki cerkve, zdaj govore: Zdaj pa škof z nami drži, zdaj je pa škof z nami potegnil. Tega pa ne reko, ali bodo vsi s cerkvijo držali!
Kaj mislijo vojaki. Vojak iz bojne črte nam piše: Dvajset let sem bil naročnik na »Slovenca", a v S. L. S. mi ves čas nekaj ni bilo všeč, sedaj pa še manj. Prosim, pošiljajte mi vaš list!
Gospod državni poslanec Gostinčar Jože je na shodu na Vrhniki o svojem delu in delu svojih tovarišev dejal: »Več kot povedati, več kot kregati, več kot nasvetovati je nemogoče." Boljše svojega delovanja ni mogel označiti. Mnogo govorjenja, mnogo besedi — dela pa nič ali mnogo gromenja, pa malo dežja. Zato od gospoda Jožeta Gostinčarja doslej njegovi kmečki volivci res druzega niso dobili kot mnogo besedi, pa nič dejanj.
Državni zbor bo zopet zboroval od 22. t. m. dalje. Predsednik dr. Gross se je izjavil, da bo opozoril vlddo, naj nove volitve za izpraznjene- mandate skoro razpiše.
—	V zasedanju, ki se prične dne 22. t. m. bo zbornica volila podpredsednika na mesto umrlega soc. dem. poslanca Pernerstorferja. Nato pride na vrsto več vprašanj v zadevi pogajanj v Brest Litovskem. Cehi so že napovedali tako interpelacijo. Nato bo zbornica zopet razpravljala o vojnem davku in drž. proračunu.
Najprej tam, kjer smo gospodarji!
V odboru »Uniona" sede gospodje, okolu katerih se vsa Jugoslavija suče, vsaj 'tako nastopajo. Tam pa, kjer so gospodarji, t. j. v »Unionu", pa ne nastopijo niti za to, da bi se »Union" iznebil samonemških jedilnih listov in dobil vsaj dvojezične jedilne liste. Da, gospod Remec je jako velik, kadar sodi druge.
Čudni računi. Neki zelo glasen prijatelj prelata Andreja Kalana se t že pred meseci izrazil: Ako zmaga Avstrija, je dr. Šušteršič na vrhu, če ne zmaga smo pa mi."
»Slovensko republikansko združenje" so nekateri zaslepljeni izseljenci osnovali v Ameriki. Sedež ima to »združenje" v Čikagi.
V izvrševajnem odboru so Ant. J. Terbovec, Frank Bostič, Filip Godina, Martin Konda, Frank Krže. Jožef Zavestnik in — Etbin Kristan! V nadvornem odboru so Matija Petrovich, Ludvik Benedik in Frank Veranič.
V centralnem odboru so Anten Žlogar, Mat. Pogorelc, Anton Mot, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Šavs, Frank Udovich, Jožef Steblaj, Leon Zakrajšek, Janez Ermenč in Janez Resel. — Doslej razvija to združenje glavno delo v »zbiranju prispevkov". Na videz naj bi se zbirali ti prispevki »za jugoslovansko federativno republiko", v resnici bo pa denar šel po stari poti, kjer so sodelovali znani agitatorji. Amerikanski Slovenci so popolnoma napačno poučeni o istinitih razmerah, ker so odvisni samo od angleškega časopisja. Drugo med njimi opravi
pa Etbin Kristan, bivši voditelj jugoslovanske socialne demokracije, ki so mu tla v Evropi postala prevroča in jo je popihal v Ameriko, koder nadaljuje tisti »teater", ki se mu pri nas ni obnesel.
Kmetje in grajščina. S Polšnika se nam poroča, da dela tam grajščina kmetom velike težave- Tamošnji kmetje nimajo sedaj skoro nič gozdov ter so glede gozdne paše, stelje in stavbnega ter lesa za kurjavo odvisni od milosti ondotnega grajščinskega oskrbništva. To oskrbništvo pa izkorišča položaj kmetov, dasi bi moralo po navedbi kmetijskega ministrstva iti kmetom na roko. Saj je kmetijsko ministrstvo naročilo odpreti državne gozde za pašo, da se odpomore pomanjkanju krme in je pozvalo tudi veleposestnike, da isto store. To je patriolična dolžnost v sedanjem času. Pred letom 1848. so imeli kmetje grajščin Bogenšperk in Slatnik svoje služnostne pravice v grajščinskein gozdu, a ko so se izdajale pozneje odkupne razsodbe, so bili kmetje ukanjeni. Sedaj so stvari zastarele, a dolžnost grajščinskih oskrbništev je, da v takih slučajih upoštevajo resnično potrebo kmetov, dokler Se cela zadeva z novim zakonom temeljito ne uredi, kar bi bilo nujno čimprej želeti. „
Občinski odbor v Št. Petru pri No vem mestu je v svoji seji z dne 0. t. m. sklenil sledeče resolucije: Občinski odbor v Št. Petru pri Novem mestu se soglasno pridružuje jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. — S hvaležnostjo pozdravlja mirovna prizadevanja Nj. svetosti sv. Očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla I. — Najiskreneje se zahvaljuje visokemu deželnemu odboru in zlasti še gosp. deželnemu glavarju dr. Šušteršiču za njegovo p, žrtvovalno brambo kmečkega stanu. Št. P t r pri Novem mestu, dne 6. jan. 19i8. Bevc Franc, župan, Josip Bojane, obč. sve-, tova’, c
\' Logatca se nam piše: Tudi tu je polil č i.i zmeda velika. Ko so dobili možje »Resu co' v roke, so nekateri čez njo za-bavlj. li, a I r. I jo je vsak. Le berite, pa boste pr šli na n>' kdo ljudstvo zapeljuje, in komu res dca v oči kolje!
Gorica ima sedaj 1500 prebivalcev gostiln ie odprtih 14, mesnici ste d e. Vino točijo po 4 K, 4 K 80 vin. liter. Kg. mesa velja 4 K 00 do 6 K. Solkanski most bo tekom januarja zopet popravljen.
Ogrski Slovenci v Ameriki so si v South Betlehem Pa. sezidali lastno slovensko cerkev, katero je blagoslovil tamošnji škof. Pri slavnosti je sodelovalo slovensko pevsko društvo »Domovina" iz New Yorka. Petje je vodil g. Hude.
Slovenskega župnika ubil automobll. Iz Clevelanda Ohio v Ameriki je prišlo poročilo, da je vEmlidu, predmestju Clevelanda, zadel vlak v automobil, v katerem sta se peljala slovenski župnik iz Collinvvooda č. g Pavel Hribar in njegova sestra Ana ter ju na mesta ubil. Truplo župnika je bilo strahovito poškodovano, sesira je ostala brez glave. Župnik je bil star okolu 35 let, sestra pa še 18 let ne.
Ponesrečeni Slovenci v tujini. Iz Arne-« rike je prišlo poročilo/ V Aurora Minn. je v jami ubilo Slovenca Fr. Tome. — Ruda je zasula v Buhi. Minn. Jurija Saviča in ga zadušila. V Milwankee Wis je umrl rojak Frauce Murn, star 29 let. —v Umrla je v Brooklynu Marija Prekelj, roj. Češarek, stara 41 let, doma iz Ribnice. — V Ronndupu Mont je umrla 35 let stara Frančiška Kastelic, doma iz Rompolja pri Dobrempolju.
Pasivni odpor uradništva Poštne hranilnice na Dunaju traja sedaj že nekaj tednov. Vsled ‘ecra tudi uprava »Resnice" še ni dobila poit...h položnic za svoje naročnike.
Priprava za 8. nemško vojno posojilo se prične meseca marca.
Veliko odločilno bitko na zahodu
pripravljajo Angleži in Francozi prihodnjo spomlad. Angleži in Francozi organizirajo velike množice. Amerika je obljubila do maja poslati na pomoč »nekaj stotisoč mož". Ako bo to izvršljivo, bodo še-le dejstva pokazala. Francozi hočejo tudi one svoje čete, ki se bore v Italiji vreči na zahodno bojišče. Seve bi te načrte znatno pobil posebni mir z Rusijo, ker potem utegnejo Angleži in Francozi na zahodu dobiti udarec prej, predno oni pripravijo svoj »velikopotezni načrt" za spomlad.
Kratek predpust bo letos. In v politiki? Ali se bo maškarada vlekla še črez pepelnično sredo?
Kratke novice z dežele »Resnici" do-
-	brodošle! Napišite vsako zanimivo novico in |o na dopisnici pošljite »Resnici".
Razprodajalcl »Resnice" po deželi naj bodo v vsakem večjem kraju. Preskrbite takoj! Naslove razprodajalcev pa ‘pošljite upravništvu »Resnice" v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Zadružništvo. Ker se Zadružna zveza ni držala pogodbe, ki jo je sklenila z deželo, je deželni odbor iz tega izvajal posledice, kakor je to tudi dolžan kot izvrševatelj deželnozborskih sklepov. Zadružna zveza je sprejela pač vseučiliški zaklad kot brezobrestno posojilo in dobivala deželne podpore, a nalog, ki jih je zato prevzela od deželnega zbora, ni izvrševala, da, celo nasprotovala deželni upravi. Zlasti se je branila revizije svojega poslovanja, dasi določa deželnozborski sklep jasno, da se podvrže Zadružna zveza redni reviziji deželnega zbora. Vsled tega je tirjal dežtlni odbor vseučiliški zaklad, odstavil Zadružno zvezo kot oficielni zadružni organ dežele in do nadaljnjega poveril to nalogo Zadružni Centrali. Zadružna Centrala se je takoj uspešno lotila svojega posla in v zvezi z deželnim odborom ureja zadružništvo na zdravi podlagi. Danes je vse zadružništvo, ki se oklepa Zadružne Cenirtle, urejeno in ozdravljeno starih ran. Zadiužna Centrala je sedaj vzorna organizacija, ker vse, kar' je v nji združeno, je zdravo in .trdno.
Rekvizicljg krompirja v Belokrajini.
V	največjem mrazu se je rekviriralo krompir v Belokrajini in ni še plačan. Komisijonar ga je oddajal takoj po 30 K. Po čem bo pridelovalcem plačan, bomo poročali.
Mlevske karte v Belokrajini so napravile veliko razburjenje med kmečkim prebivalstvom. Ljudje morajo hoditi tri do Štiri ure daleč, da dobijo mlevske karte.
S	tem zamudijo cel dan, da doma nič ne delajo. Če se pripeti, da prideio.aleč zgubi staro mlevsko karto, kar ni Čudnu, ne dobi nove in zgubi seveda tudi — kruh. Pieti nam huda bodočnost, ker očividno nazaduje kmetijsko pridelovanje, zaradi neznosnih rekvizicij in pretira,lin omejitev Prehrane kmečkega prebivaLtva. Upamo, da bo tudi poslanec Jarc proti tunu kaj storil.
Prodaja posestev. Važne predpravice zadrug. Prodaja posestev v vojnem času je Po dosedanji naredbi dovoljena samo; a' o dovoli v to komisija za promet z zemljišči, ki je. ustanovljena pri sodnijah. Prenos last-nine je dovoljen samo, če ni nasproten °branitvi posestva. Prodaja se sme dovoliti Samo, če se z ozirom na osebne in gospodarske razmere posestva izkaže kot nujno Potrebna. Sedaj je pa pravosod n> rnini-tr-'?tv6 izdalo še dalje segajočo nar', dbo, ki ima pred očmi, da se zabrani kmetijstvu škodljivo barantanje, ki bi doneslo dobičke Samo mešetarjem in prekupovalcein in ki
še bolj zagotovi obstanek posestva v kmečkih rokah. Če sklene komisija, da je kakšna prodaja res nujno potrebna, mora prej obvestiti posredovalno mesto, ki je od poljedelskega ministrstva v to določeno, in to je Centrala kmetijskih zadrug do-tičnega ozemlja. V štirih tednih se ima Zadružna Centrala izjaviti, ali kupi posestvo ona ali kak kupec, ki ga ona imenuje v sporazumu s prodajalcem. Če se ona za to izjavi, se mora prodaja na drugega kupca odkloniti. Če pa prodajalec neče v to privoliti, se mora posestvo prodati zadrugi, ako ona ponudi le ceno, ki odgovarja uradni cenilni vrednosti. Taka določila bodo veljala tudi za prisilne prodaje. Zadružne organizacije morajo pred vsem gledati, da najdejo s stališča kmetijstva primernega kupca. Ako pa same posestvo kupijo in ga hočejo naprej prodati, tedaj morajo to čim-prej izvršiti in sicer morajo prodati posestvo samo kupcu, ki je br«.z ugovora od strani komisije za promet z zemljišči. Če se to zgodi tekorp dobe treh let, odpade plačilo novih pristojbin.
Velikanski vodovod na Krasu. Že v mirnih časih se je kranjski deželni odbor trudil, da -bi preskrbel kraške občine s pitno vodo. A le v mali meri se je to posrečilo, ako izvzamemo veliki vodovod za Cerknico in Rakek. Vzrok so bile neuspešne obravnave z vlado radi financiranja, ker se vlada ni mogla odločiti za izdaten državni prispevek. Prišla je vojska, ki je pokazala, kako veliko se je zagrešilo s to zamudo. Provizorij, ki se je med vojsko naredil je neporaben, in sedaj se bo izvršil vojaški projekt, ki hoče z vodo iz Hublja in iz Ilirske Bistrice preskrbeti ves primorski Kras do Gorice, Doberdoba, Tr.^ta in Herpelja. Ker so pa izpustih kranjske občine, je protestiral deželni odbor kranjski, da se Kranjski pač vzame voda, a da se država ne ozira na vodno potrebo njenih občin. Obravnave so dospele tako daleč, da se je vlada načeloma izjavila pripravljeno, razširiti vodovod tudi na kranjske občine, in je rešiti le še vprašanje stroškov. Stalo bo vse delo čez 30 miljonov kron in naj bi šlo na vojne stroške.
Vinske cene in grozeča vinska centrala. Na zahtevo vojaštva je c. kr. urad za prehrano pozval dež. vlado kranjsko, naj skliče posvet radi ustanovitve vinske centrale za Kranjsko s. sedežem na Kranjskem. Armadna skupina Boroevič hoče namreč 20.000 lil vina dobiti na Kranjskem.
V	ta namen naj bi se dalo vse vino pod zaporo, vsaka kupčija naj bi se prepovedala, vse vino bi se moralo oddati samo centrali in vsakdo bi mogel kupiti vino le od centrale. Prevzemna cena od proizvajalca se je imenovala K 2'40. Za ta načrt se je iz rekla samo gostilničarska zadrug i vsi drugi so bili zoper. Deželni odbor, kmetijska družba in deželna vinarska zadruga so po svojih zastopnikih odločno ugovarjali proti taki ureditvi vinskega prometa, ki bi oškodoval naše vinogradništvo in ne bi nič koristil porabnikom. Cena sedaj veljavna 3 K je že davno prekoračena in čim starejše bo vino letošm i pridelka.^ tein manj se bo dala ta cena vzdržati. Če bi se pa moralo vse vino oddati centrali, bi naredili pri takem ' »centralističnem" gospodarstvu pri vinu še slabše skušnje kakor žalibog pri vseh drugih centralah. Pa tudi ni treba take cenir.ne, kajti skupni pridelek kranjskega vinogradništva znaša na leto okoli 200.000 lil, vojaštvo je pa zahtevalo samo eno desetino pridelka, in sicer še pred italijansko ofenzivo. Zdaj vendar Boroevičevi junaki že pijejo laško vino. Gostilničar bi se pa tudi lepo zahvalit za vino, Id bi ga dobil iz centrale, v k itcro bi seveda vinogradnik pri enako nastavljeni nizki ceni dal samo naj-
slabše. Dobra vina sploh ne bi prišla porabnikom v roke razen po ovinkih preko centrale. Naše mnenje je, da naj vlada pusti vino pri miru, pa bo najbolje.
Oddaja sena in slame. Deželno mesto za krmila bo dobilo v bližnjem času od vojaške uprave 10.000 q sena in slame za razdelitev med najpotrebnejše naročnike Cena sena še ni znana, utegne pa znašati z vsemi stroški vred do 30 K in ža slamo do 20 K. Naročila za seno in slamo je predložiti potom županstva do 15. januarja na imenovani urad in je poslati ob enem znesek računa kot predplačilo proti poznejšemu obračunu. Naročniki naj tudi izjavijo; če so pripravljeni sprejeti namesto sena slamo, ker se vojaška uprava glede krme nič ne veže in nam ni znano, koliko imamo dobiti sena- in koliko slame. Krma se bo oddajala na deželo le v celih vagonih in naj se naročniki po tem ravnajo. Vagon drži povprek po 50 q sena in 40 q slame Za kakovost blaga ne prevzame deželno mesto za krmila nikake odgovornosti.
Najvišje cene za nadrobno prodajo suhega sadja In slivove (češpljeve) čežane. Deželni predsednik je določil sledeče najvišje cene: 1. Suha jabolka, in sicer: za jabolčne zrezke in krhlje K 560.	2.	Suhe
hruške, in sicer: a) za velike suhe kruške, cele ali razrezane K 580, b) za suhe hruške srednje velikosti, cele ali razrezane K 4 60, c) za male suhe hruške, cele sadove K 3 40, d) za suhe lesnike K 2 76. 3. Suhe slive (češplje), in sicer: a) za originalno blago, to je sadove brez poškodb (brez ozira, koliko jih gre na kilogram) K 3 12, b) za odbirek K 2 50, c) za dvakrat presušene (preparjene) suhe slive (v zabojih) K 404. 4. Slivova (češpljeva) čežana. Za slivovo (češpljevo) čežano (lekvar, povidi), in. sicer: za dobro kuhano blago, brez koščic in smoda, narejeno iz svežih češpelj K 3 88. Te Gene se umevajo za en kilogram dobro posušenega trpežnega blaga, tuzemskega ali inozemskega dohoda. Kazen za prestopke: Zapor od enega tedna do šest mesecev, globa do 10.000 K.
Težave na železnicah. Danes se na železnici voziti res ni nobena zabava. Tudi če ni treba ure in ure čakati na legitimacijo in je slednjič ne dobiti, kakor smo že izkusili, je tudi sedaj položaj za potnike grozen, za blagovni promet pa tak, da često onemogočuje vsako trgovino. Pravi se vedno: vagonov manjka. A to je le deloma resnično. Največja napaka je pri centralah transporta. Centralno transportno vodstvo nima pravega pregle.da, in dogodi se. da v nekaterih deželah stoje vagoni, ko jih diu-god ni. Posamezne podrejene transportne centrale si pa tudi izkušajo pridobiti precejšnje reserve na vagonih it skrbi, da ne bi prišle v zadrego, in iz tega nastanejo velike neenakosti. Največja napaka je pa v tem, da vojaška uprava samostojno in sa-molastno postopa. Vojaškega centralnega transportnega 'vodstva v sedanji obliki pl h treba ne bi bilo, ampak železniška uprava naj bi kar sama odrejala oboji promet, vojaški in civilni, ker le tedaj bi Se železniški material tudi strbkovno pravilno izrabil. Tako pa enostranska uporaba uporaba železnic ves civilni gospodarski promet o-škoduje.
Osebna odgovornost državnih organov pri rekvizicijahl' Poroča se nam, da je na kolodvoru v Škofji Loki zmrznil., 200 vagonov krompirja. To je naravnost grozno, če premislimo, kako pomanjkanje krompirja vlada vsepovsod in s kako t žavo se ga nabere potom rekvi-ic:je o I k m tov. Kmetje in kmetice kar jokajo, kadar se jim -krompir jemlje, ker ga nimajo ne za svojo lastno hrano ne za seme. Kaj bo prihodnje-leto? Sedaj pa čujemo, da se ga kar na stot.ne
vagonov uniči, ker tiste oblasti, ki ga rekvi-rirajo, ali ne znajo ž njim ravnati ali vsled brezbrižnosti puste, da se izkvari. Tu more pomoči samo nova naredba, kakršna še ni bila izdana, namreč da so tisti državni organi, ki živila rekvirirajo, tudi osebno odgovorni zanje in da gre na njihov račun, če se kaj izpridi. Kmet že ve, kako se krompir obvaruje mraza, tudi trgovec pazi nanj, ker če se ga kaj izpridi, je njegova škoda. A državni organ še skrbi nima. Ce se izpridi, se , je pač izpridil, pa se iz-novega rekvirira. Če bi tudi državni organi, ki izvršujejo rekvizicije, imeli tako osebno odgovornost, bi se veliko manj rekviriralo in mestni konsument bi več dobil. To načelo tudi pri vojaštvu ne bi škodovalo, koder se uničijo velikanske množine. Torej osebna odgovornost!
Rekvizicija sena na Kranjskem ustavljena — armada ima krmilo vračati. Najvišje armadno poveljstvo je na posredovanje dež. glavarja dr. Šušteršiča ukazalo, da se vse rekvizicije sena na Kranjskem ustavijo. Ker je Kranjska dala mnogo preko kontingenta, se ji povrne 200 vagonov.
Davek na vojne dobičke v Ljubljani. Izpiski iz plačilnih nalogov, obsegajoči vse do 31. decembra 1917 ugotovljene odmere davka na vojne dobičke za posamezne o-sebe bodo do 19. prosinca 1918 pri davčni administraciji (soba št. 5) razgrnjeni v uradnih urah (8-2) vsakomur na vpogled.
Ruski denar za socialne demokrate vseh dežela. Ruski delavski in vojaški svet hoče soc. demokraciji vseh dežela dati na razpolago dva milijona kron, da pospeši agitacijo internacijonale.
Bilance. Izredne olajšave za sestavo bilanc so podaljšane do 30. junija 1918.
Cigare in cigarete zopet podraže. Luksus blago podraže do 50 odst. Egiptske cigarete bodo po 16 vin , trabuke po 36 vin.
Zastave neodvisne Finske. Narodna zastava finske republike bo podoba leva. Trgovska zastava finske republike bo rdeča. Rdeča polja bo delil rmen križ. Na gorenjem polju ob drogu bode devet belih rož. Mornariška zastava bo enaka trgovski zastavi, namesto belih rož bo pa imela rmenega leva obdanega od belih rož. — Norveška in Danska sta finsko republiko priznali.
Na borzi v Bernu se je naš in nemški denar pričel nakrat hitro dvigati. Nem-jška marka je sedaj 98, v prejšnjem mescu e bila 79, krona je v Bernu sedaj 58, pred mesecem je bila 37.
Zadružna tiskarna v Ljubljani S
r. z. z o. z.
naznanja, da je svoj obrat preselila iz dosedanjih prostorov na Starem trgu št. 19, v prostore bivše tiskarne Dragotina Hribarja, zadnji čas
„Zvezna tiskarna"
na Dunajsko cesto štev. 9.
Kupi se
različno poljsko orodje
lopate, plusi, motike konjska oprava itd.
Ponudbe na upravo „RESN1CE“.
Kupi se
gradbeni materijal vsake vrste po najboljših cenah.
Ponudbe na upravo „RESNICE“.
Iščejo se
odeje za kritje železniških voz, vreče vsake vrste, vrvi, motvoz,
Ponudbe na upravo „RESN1CE“.
I gMBjfcMSa—	@
Kranjska deželna banka
.v Ljubljani.
Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v pupilarno-varnih 4‘A 0/o zastavnih listih in 4%% komunalnih za-
dolžnicah Kranjske deželne banke. Letne obresti 4v* 7« brez odbitka kakršnegakoli davka.
čistih
Daje' hipotekama in komunalna posojila. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun pod najugodnejšimi pogoji.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tira menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru.
Odgovorni urednik: Vojteh
Jeiočnik. — Tisk »Zadružne tiskarne" v Ljubljani. — Založil konzorcij.