• S. JUNIJA LETOS PRIPELJE V SLOVENIJO Vlak bratstva in enotnosti Minulo je 35 let od tistih dni, ko so fašisti s tega koščka naše ožje domovine začeli preganjati in izseljevati napredni del slovenstva v druge kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in Hrvaško. Na tisoče zavednih Slovencev je moralo prisilno zapustiti svoje domove in oditi z družinami v izgnanstvo. V tistih hudih, usodnih časih so bili pregnanci med brati na Hrvatskem, v severni Bosni, še posebej pa v krajih Šumadije in zahodne Srbije sprejeti zelo gostoljubno. Gostoljubnost in pomoč, ki so jo med vojno vihro nudili številni rodoljubi pregnancem iz Slovenije, sta temelj bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V letih po vojni smo poglabljali stara prijateljstva med bivšimi pregnanci in njihovimi nekdanjimi gostitelji ter ustvarjali nova poznanstva in prijateljstva tudi med mlajšimi ljudmi. Tradicionalna medsebojna srečanja organizirajo letos občinske konference SZDL severovzhodne Slovenije in Gorenjske, skupaj z občinami Šumadije in zahodne Srbije. Tudi letošnje srečanje bo organizirano z „Vlakom bratstva in enotnosti 76". Zaradi lažje organizacije letošnjega „Vlaka bratstva in enotnosti", so predstavniki občinskih konferenc SZDL severovzhod- ne Slovenije in Gorenjske ustanovili skupni koordinacijski odbor za organizacijo „Vlaka bratstva in enotnosti". Koordinacijski odbor je priporočil vsem občinskim konferencam SZDL, da v občinah ustanovijo občinske odbore za organizacijo „Vlaka bratstva in enotnosti 76". S predstavniki občinskih konferenc SZDL Slovenije in SR Srbije smo sprejeli naslednji okvirni program bivanja gostov iz Srbije: „Vlak bratstva in enotnosti 76" pripelja v Slovenije 5. junija. Naši gostje bodo ostali pri nas do 8. junija, ko se bo „Vlak bratstva in enotnosti 76" vrnil v Srbijo. Podrobnejše informacije o pripravah letošnjega „Vlaka bratstva in enotnosti" dobite na Občinski konferenci SZDL v naši občini. S tem pismom vas prosimo, da tudi vi sodelujete v pripravah organizacije „Vlaka bratstva in enotnosti 76". Prosimo, da povabite vaše prijatelje in znance, nekdanje gostitelje iz časov vašega pregnanstva v Srbiji, da se udeležijo „Vlaka 76" ter vas obiščejo kot stari znanci in prijatelji. Zato vas prosimo, da pišete čimprej. V pismu predlagajte vašim nekdanjim gostiteljem, znancem in prijateljem, da vam pismeno odgovorijo, ali se nameravajo udeležiti potovanja v Slovenijo z „Vlakom bratstva in enotnosti 76" ali ne, in če nameravajo potovati, naj se priglasijo pri svoji občinski konferenci SZDL v SR Srbiji. Goste „Vlaka bratstva in enotnosi" lahko sprejmejo na svoje domove tudi občani, ki med vojno niso bili izgnani v Srbijo ali pa še niso navezali prijateljskih stikov z ljudmi iz SR Srbije. Vse, ki so pripravljeni sprejeti goste iz Srbije, prosimo da se prijavijo pri Občinski konferenci SZDL. Prosimo vas, da z odgovorom prijatelja in znanca iz Srbije takoj seznanite občinsko konferenco SZDL, zaradi čimboljše organizacije sprejema, najkasneje pa do 1. aprila 1976. Ce se boste na ta način vključili v organizacijo „Vlaka bratstva in enotnosti 76", boste organizatorjem v občini veliko pomagali pri uresničitvi te velike manifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas tovariško pozdravljamo! Koordinacijski odbor za organizacijo „Vlaka 76" pri OK SZDL VELENJE Velenjski top spet v Velenju top in počitnice Ljubitelji smučanja in sankanja so se končno razveselili. Konec prejšnjega tedna je zima vendarle pokazala svojo pravo stran in prekrila pobočja ter smučišča s snežno odejo. Ker pa so v soboto pozno zvečer pripeljali nazaj iz Bjelovarja velenjski snežni top (tam je bil olaog dvajset dni na posodo) je smučišče za Šaleškim gradom vendarle zaživelo. V nedeljo je vlečnica vozila zastonj top pa je ves dan z vso močjo snežil pobočje, da bi s tem opravičil svojo odsotnost. odsotnost. Zapadli sneg pa je spravil v slabo voljo šolarje, saj so v ponedeljek začeli drugo polletje. Glede na to, da je republiški komite za vzgojo in izobraževanje sprejel sklep, da lahko šole podaljšajo zimske počitnice (to je v ponedeljek storila večina šol v Sloveniji), smo povprašali direktorja vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje Franja Arliča, kaj bodo imeli velenjski učenci od tega snega. Zvedeli smo, da so imeli učenci v ponedeljek, torek in sredo pouk, v četrtek zimski športni dan, danes pa so prosti. Za podaljšanje počitnic pa se niso odločili zato, ker bi morali zamujene dneve nadoknaditi po 25. juniju. To pa je čas, ko mnogi starši odhajajo na letne dopuste, pa tudi učenci niso več tako zbrani pri pouku. Direktor vzgojno izobraževalnega zavoda je tudi povedal, da učitelji v tem tednu otrokom niso dajali domačih pismenih nalog, tako da so velenjski učenci vendarle imeli nekaj od letošnjega snega. Skrb za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev Trgovsko podjetje Era - TOZD kmetijstvo Šoštanj že več let rganizira v zimskih mesecih izobraževanje za kmetijske proizva-ilce. Tudi v letošnjem letu so imeli na sporedu že dve predavanji. 7 četrtek, 29. januarja se je osemdeset kmečkih žen - proizvajalk deležilo razprave o tezah za problemsko konferenco o kmetijski roizvodnji, ki bo še ta mesec v Ljubljani, organizirala pa jo bo jpubliška konferenca SZDL. V drugem delu pa so kmečke žene adnji četrtek v januarju poslušale predavanje ,.Zdrava prehrana udi". proizvajalkam. Mladi pa si kmetijsko znanje pridobivajo v dveletni kmetijski šoli v Šentjurni. Letos obiskujejo to šolo iz velenjske občine štirje mladi, ki so se odločili da bodo nasledili svoje starše na kmetiji. Razprava o družbenem planu Člani Izvršnega odbora Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so se v ponedeljek, 2. februarja, sešli z nekaterimi delegati občinskega družbenopolitičnega zbora ter predstavniki občinskih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij. Obravnavali so gradivo za sejo Skupščine občine Velenje, ki je bila 4. februarja, ter metode dela družbenopolitičnega zbora. Razpravljavci so poudarili, da je predlog družbenega načrta občine Velenje za leto 1976 dejansko kompromis med željami posameznih delovnih organizacij in dejanskimi možnosti, usklajen z republiško resolucijo o družbenoekonomskem razvoju ter občinskim razvojnim načrtom do leta 1980, ne pa zbir planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Delegati družbenopolitičnega zbora bodo predlagali, da bi plan, takšen kot je predložen, sprejeli, in to z nekaterimi dopolnitvami na področju stanovanjsko-komunalne izgradnje, razvoja malega gospodarstva, politike zaposlovanja, razvojnih programov organizacij združenega dela ter investicijskih naložb v gospodarstvu. Znova je bila poudarjena nujnost po čimprejšnjem oblikovanju poslovne skupnosti za razvoj trgovine in turizma kot ene od oblik združevanja dela in sredstev zainteresiranih delovnih organizacij. Ob tem so opozorili, da je treba na vseh področjih kar najbolj odločno tudi v letu 1976 nadaljevati z akcijo za stabilizacijo in varčevanje, posebej še na negospodarskem področju pa je treba zagotoviti racionalno porabo denarja. Poglavitna usmeritev vseh delovnih kolektivov v občini pa mora biti boj za ostvaritev višjega dohodka. Obširna je bila razprava tudi o financiranju splošne in skupne porabe, saj je še zmeraj nejasnih več načelnih vprašanj. Kar zadeva negospodarske investicije je bilo sprejeto stališče, da je treba najprej končati že začeta dela, potem pa zastaviti gradnjo novih. Nasploh pa je potreben prednostni red vlaganj. Da pa bi probleme in naloge, pred katerimi je vsa občinska skupnost, kar najhitreje in najučinkoviteje rešili, je treba na vseh področjih še večji meri uveljaviti dogo-vorjanje ter združevanje sredstev. Na sestanku so govorih tudi o oblikah nadaljnjega sodelovanja delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje družbenopolitičnimi organizacijami, posebej pa še z občinsko organizacijo SZDL. V ponedeljek, 2. tega meseca a je dvorana v nekdanji občin-ki zgradbi v Šoštanju komaj prejela vse, ki so želeli poslu-iti predavanje Slavka Cepina, iplomiranega inženirja kmetij-cega inštituta v Ljubljani o ridelovanju, sjpravilu in pravil-em konserviranju travne ter oruzne silaže ter o osnovah ravilne prehrane pitancev. OZD kmetijsttvo pa pripravlja februarju še predavanje o izsu-ivanju kmetijskih zemljišč, redavanje bossta vodila pred-:avnik biotehmiške fakultete iz jubljane in žaalske Minerve, ki proizvaja drenažne cevi. Poleg tega bo prav gotovo zelo zanimivo tudi predavanje o higienskem predelovanju mleka. V zimskih mesecih pa je predvideno tudi predavanje o za-mrzovanju živil v hladilni skrinji. Ta strokovna predavanja so v glavnem namenjena starejšim kmetijskim proizvajalcem in Ponedeljkovega predavanja se je udeležilo več kot sto kmetov 6. februar 1976 - LETO XII - Št. 5 (314) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk FRANC POPIT NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC, 4. februarja - Danes sta začela tridnevni obisk v občinah koroške regije France Popit, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, v Slovenj Gradcu s pogovorom s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju politike Zveze komunistov v občini Slovenj Gradec. Med pogovori tovarišev Popita in Verbiča z družbenopolitičnim aktivom Mislinjske doline sta bila v središču pozornosti uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združenem delu ter izobraževanje in usposabljanje za delo. ogledala pa sta si tudi razstavo angažirane figuralike 30 OZN'. Popoldne pa sta se v Partizanskem dom ,MIR 75 domu na Kopah pogovaijala s predstavniki slovenjgraške „ LESNE". France Popit in Andrej Verbic se bosta jutri sestala s političnim aktivom občine Ravne na Koroškem ter obiskala tamkaišnio Železarno ter se pogovarjala s kmeti - kooperanti iz Šentanela. V petek pa se bosta srečala s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Dravograda, obiskala pa Tovarno ivernih plošč na Otiškem vrhu pri Dravogradu. SEMINAR Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje je pripravil v četrtek, 5. februarja, celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov iz Šaleške doline. Na seminarju so najprej ocenili volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, zatem so spregovorili o uresničevanju sklepov 5. seje Centralnega komiteja ZK ter o nalogah osnovnih organizacij ZK ter se seznanili z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji. Mrmolja sekretar V četrtek, 29. januarja, je bila v Slovenj Gradcu 7. seja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec. Na seji so obravnavali uresničevanje sklepov 5. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sprejeli pa so tudi sklep o dopolnitvi sklepa o organiziranosti Zveze komunistov v Mislinjski dolini. Ker je bil dosedanji sekretar komiteja Mitja Horvat izvoljen za člana izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije, so za novega sekretarja komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec izvolili Mladena Mrmolja, dosedanjega načelnika oddelka za družbene službe v upravi slovenjgraške Občinske skupščine. ZADNjEDm PO SVETU.. • Boji v Sahari Maroko in Alžirija sta se zapletla v vojno zaradi nekdanje Španske Sahare, ki so jo lani zapustili Španci po dogovoru z Marokom in Mavretanijo. Prva poročila govorijo o nekaj sto mrtvih, ranjenih ter ujetih, pri čemer si novice precej nasprotujejo. Maročani prikazujejo dosedanje spopade kot svojo veliko zmago. Alžirija pa trdi, da je šlo le za spopade manjših enot, v katerih Alžirci niso bili premagani. Nesporazum med sosednjima arabskima deželama (ki sta se spopadli že leta 1963 zaradi meje) je posledica maroške in mavretanske zasedbe te nekdanje španske kolinije. Alžirija namreč ne priznava pogodbe, ki so jo sklenili Španija, Maroko in Mavretanija in zagovarja trditev, da bi morali prebivalcem (okoli 80.000 jih živi na ozemlji, velikem kot Jugoslavija) omogočiti, da se sami odločijo o svoji bodočnosti. Isti cilj zagovarja tudi saharsko odporniško gibanje Poli-sario, ki ga podpirajo Alžirci. Pozornost je po prvih bojih usmerjena sedaj v iskanje politične, torej miroljubne rešitve, pri čemer sodelujejo z dobrimi uslugami tudi nekatere prijateljske in neuvrščene dežele. Posredovale so tudi arabske dežele, ki bi rade čimprej preprečile možnost širše bratomorne vojne v tem delu sveta. Diplomatsko akcijo sta sprožila tudi voditelja obeh v boje vpletenih držav, alžirski predsednik Bumedien (ki je v zvezi s tem poslal poslanico tudi jugoslovanskemu predsedniku) in maroški kralj Hasam . To so obetavna znamenja in edino mogoč način za ureditev spora med dvema arabskima deželama, ki lahko svoje že tako dovolj skromne sile (saj sta obe nerazviti) uporabijo drugače, neskončno bolj koristno. . r' • Angola: napadi MPLA V Angoli napredujejo sile MPLA vse bolj proti jugu in severu dežele, pri čemer poročajo zahodne tiskovne agencije o razsulu v vrstah nekdanjih odporniških gibanj UNITA in FNLA, ki se umikajo proti meji z Zairom, oziroma Namibijo. V slednji deželi so oporišča južnoafriške vojske, ki se bori na strani UNITA. Tako se oblast vlade LR Angole, ki jo vodi dr. Agostinho Netto, širi na področja, ki so bila doslej pod nadzorom sovražnih gibanj in hkrati utrjuje. S tem v zvezi nastajajo zanimivi zapleti v Združenih državah Amerike, kjer je kongres odklonil zahtevo predsednika Forda, naj bi dali gibanjema FNLA in UNITA okrog petnajst milijonov dolarjev pomoči. Kaže, da je Nettova vlada na poti, da dokončno uveljavi svojo zakonito oblast na področju vse Angole, vendar pa ni izključena še kakšna večja intervencija pro-zahodnih sil proti njej. • Portugalska: nemirno Na Portugalskem postajajo desničarske sile vse bolj dejavne pred skorajšnjim začetkom predvolilne kampanje, o čemer pričajo med drugim bombni napadi in demonstracije na ulicah, kar ustvarja v deželi ponovno napetost. • Bejrut: premirje Iz Libanona prihajajo razveseljiva poročila, da se premirje, ki so ga sklenili po skoraj deset mesecev trajajočem nepretrganem vojskovanju, drži. Življenje v deželi se počasi normalizira: odprte so šole, bolnišnice, trgovine in druge ustanove, kar omogoča prebivalcem, da prvič po dolgem času zaživijo sproščeno, predvsem pa -varno. S tem so ustvarjeni pogoji, da se začnejo sprte strani (grobo razdeljene na desničarske kristjane in levičarske muslimane - pri čemer ta delitev ne velja vselej, kakor ne velja, da bi bili muslimani vsi revni, kristjani pa bogati) nasposled dogovarjati o reševanju bistvenih problemov dežele. Levičarji terjajo spremembo sistema oblasti v deželi (ki počiva na nekdanjem številčnem razmerju muslimanskega in krist-janskega prebivalstva) in družbene reforme. Kdaj se bodo ti pogovori začeli in kako se bodo končali -to pa je še vedno zavito v oblakih megle in nejasnosti. .IN DOMOVINI AVTOMOBILI - Skoraj vsi avtomobili, ki jih izdelujemo pri nas, se bodo kmalu podražili. Toda enaka usoda čaka tudi kupce tujih avtomobilov. Izjem skoraj ni. Iz Zastave v Kragujevcu sporočajo, da se bodo čez mesec ali dva podražili vsi pri njih izdelani avtomobili. Obljubljajo pa, da bodo kar se da upoštevali možnosti kupcev. TAS iz Sarajeva ima sicer razprodano vso letošnjo proizvodnjo „hroščev", vendar pa bodo morali naročniki še kaj doplačati. IMV iz Novega mesta bo bojda podražil svoja vozila za več kot 10 odstotkov. Enako velja tudi za Cimos iz Kopra. Napovedujejo pa tudi podražitev avtomobilov škoda, ki jih bodo letos uvozili 7500, iz SZ uvoženi „za-porožec" bo veljal okrog 30.000 dinarjev, novi „moskvič 412" pa najmanj 49.000. Vartburgi, ki jih bodo letos uvozili 5000, bodo dražji za približno 3000 dinarjev. DOK - Najifcčji evropski vlačilec Oceanik je privlekel v zaliv Boke Kotorske dolgo pričakovani plavajoči dok za ladjedelnico „Veljko Vlahkovič" iz Bijele. To je zdaj največji plavajoči dok v Jandranu, zgradili pa REKLI SO TE DNI: so ga v zahodhonemški ladjedelnici v Bremenshafnu, od koder ga je vlačilec vlekel po 35000 kilometrov dolgi poti. Za dok in njegovo opremo je ladjedelnica plačala 300 milijonov dinarjev, toda v letu dni se je carina povečala za osemkrat, pa bo ladjedelnica, če se med tem ne bo kaj spremenilo, plačala namesto stare milijarde kar osem milijard. Že v začetku marca bo v dok zaplula prva ladja z nosilnostjo 120.000 ton. RIBOLOV - Upravni odbor jugoslovanskega poslovnega združenja za visokomorski ribolov je ustanovil temeljno organizacijo združenega dela za visokomorski ribolov Ribooceanija s sedežem na Reki. Člani poslovnega združenja so podjetja iz Slovenije, Hrvaške in Črne gore. Velike ladje za visokomorski ribolov (na Atlantiku) bodo v začetku vodili kapitani in strokovnjaki iz Poljske, pa tudi več mornarjev in ribičev bo vkrcanih na naših ladjah, pa čeravno bodo poljski državljani. Po dosedanjih načrtih bodo prve ribiške oceanske ladje - najete na Poljskem, vendar z jugoslovansko zastavo in mešano posadko - zaplule na oceanska lovišča že v začetku poletja. JOSIP BROZ TITO: - Zdi se, da v vsakdanji _ popravljamo napake. To je pripomba, ki jo je slišati o"d številnih ljudi. Zelo dobro ugotavljamo, kaj ni dobro, toda pogosto pri tem tudi ostanemo. Poleg tega so močni odpori birokratskih in raznih drugih sil, ki se zelo prennjeno skrivajo za lepimi besedami in frazami o socialističnem samoupravljanju, v resnici pa preprečujejo učinkovitejšo akcijo in se upirajo. Takšnih je precej tudi v partiji. TODO K UR TO VIČ: - Še naprej je treba graditi pristop, vidike in prakso javnosti dela. Javnost ni samo v odprtosti ali zaprtosti sej, temveč v tem, ali člani ZK in delovni ljudje poznajo resnico, ali je resnica dostopna vsem, in kako temeljito so ljudje obveščeni o bistvenih vprašanjih. FRANC ŠETINC: - Čas, ki nam ostaja do 8. marca moramo izrabiti za to, da nadomestimo vse tisto, kar smo zamudili in kjer še zaostajamo. Predvsem moramo zagotoviti, da bodo polet, navdušenje in zavzetost za urejanje problemov žena tudi poslej živo prisotni v vsej naši aktivnosti. Prenekatera aktivnost se bo z akcijami, ki imajo dolgoročnejS pomen, nadaljevala še dolgo v prihodnost. »GORENJE« V BfH IN ČRNI GORI Hitrejša popravila Leta 1960, ko je „Gorenje" začelo prodirati na trg Bosne in Hercegovine, so tu prodali 206 svojih izdelkov, sedaj pa, ko poleg te socialistične republike pokrivajo še Črno goro, so lani prodali na tem območju kar 115.000 kosov izdelkov, kar pomeni realizacijo okoli 600 milijonov dinaijev. Na območju BiH in Črne gore ima „Gorenje" zaposlenih približno 200 ljudi, od tega tri četrtine v servisih, ostale v komerciali. Servisi so v Banjaluki, Bihaču, Doboju, Mostarju, Sarajevu, Titogradu, Tivtu, Tuzli in Zenici. Serviserji delajo za zdaj še na terenu, kjer ni možno opravljati večjih popravil in tako morajo posamezne izdelke pošiljati v matični servis tovarne. Kmalu bodo začeli odpirati po teh krajih večje servisne delavnice za zahtevnejša popravila, manjše okvare pa bodo še vedno opravljali potujoči servi- serji. Ko bodo po BiH zgradili remontne servise, bodo v tej republiki ne le zaposlili več ljudi, temveč svojim kupcem zagotovili tudi hitrejša in boljša popravila. Zanimivo je bilo na primer slišati jeseni na seji SZDL, ko se je razpravljalo o jesenski setvi, da so kmetovalci še posebej pohvalili izjemno hitro in dobre storitve za male kmetijske stroje servisa „Gorenje". Občani Sarajeva sicer hvalijo servis „Gorenje", da je zelo dober, vendar je treba na popravilo precej časa čakati in upajo, da bo zdaj, ko je servis dobil nove prostore, pomoč hitrejša. „Gorenje" v proizvodnji sodeluje s tovarnami UNIS v Konjiču, Vakufu in Derventi, kupuje v bosansko-hercegovskih tovarnah tudi reprodukcijske materiale, na primer pri Incel v Banjaluki; z nekaterimi tovarnami UNIS se dogovaija o razširitvi sodelovanja, da bi tovarne v BiH delale za „Gorenje" polizdelke ali celo končne izdelke, kot so brezšivne cevi iz Dervente. Z UNIS in Energoin-vestom so v teku dogovori o dolgoročnem sodelovanju, gorenje" ima lastne trgovine v šestih večjih mestih BiH in Črne gore, svoje izdelke pa prodaja tudi prek drugih trgovskih organizacij, kot sta ..Feroelekt-ro" iz Sarajeva in ,,Metal" iz Banjaluke. Predstavništvo „Gorenja" v Sarajevu meni, da je lansko leto zelo uspešno sklenilo in da bo letos lahko doseglo še lepše uspehe, zlasti, če bodo bolje uredili samoupravne odnose v podjetju. V republiki, še posebej v Sarajevu, naletijo vedno na izjemno podporo gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, saj ima tu že skoraj vsak občan kakšen izdelek „Gorenja" in je torej v družbeni prid, da je mreža servisov in trgovin „Gorenja" čim bolj gosta. Ta podpora pa je že precejšnje jamstvo za nadaljnji uspeh. DOROTEJA NOVAK Kmečke žene zadružnice so zborovale V dvorani Kmetijske zadruge v Šoštanju seje 29. januaija 1976 zbralo 77 kmečkih žena iz velenjske občine. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašanjih kmečke žene in predavanje o zdravi prehrani. Direktorica Kmetijske zadruge Majda Naglost je navzoče pozdravila, jim pojasnila dnevni red zbora in program za to zimo, ki ga je na seji v oktobru sprejel 7-članski odbor zadruž-nic. Želela je, da bi se žene udeležile tudi splošnih strokovnih predavanj, predvsem o mlekarstvu. Število udeleženk dokazuje, da se kmečka žena zamina za reševanje vprašanj, ki so zanjo vse bolj pomembna. Ing. agr. Mrlepova, pospeševalka pri živi-norejsko-veterinaskem zavodu, je povedala teze za problemsko konferenco o kmečki ženi — proizvajalki, ki bo v februarju v Ljubljani pri republiški konferenci za družbeno aktivnost žensk. Kmečka ženska vse bolj prevzema dela na kmetiji in je danes predvsem proizvajalka. Le 12 odstotkov kmečkih gospodinj v Sloveniji ne sodeluje v proizvodnji. Zdaj vodijo v Sloveniji blizu 50 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev ženske. Na mešanih kmetijah opravijo 60 do 70 odst. vseh kmečkih del, za kar porabijo 2 tretjini svojega 16-urnega delavnika. Njen položaj pa ni enak položaju moža, čeprav ji to zagotavlja ustava S RS v členu 76. Opažamo, da ni enakopravno zastopana pri zavarovanju, ni soudeležena pri sklepanju ko-operacijskih pogodb in tudi pokojninsko vprašanje zanjo še ni rešeno. Treba je uskladiti vprašanje pred in poporodniškega dopusta, kar pa bi bilo mogoče rešiti le z denarnim nadomestilom. Z njim bi si najela pomoč za ta čas. Tudi kmečki otrok je potreben organiziranega otroškega varstva iz varnostnih in vzgojnih vidikov. S celodnevno šolo bi bilo tudi kmečki ženi zelo ustreženo. Tov. Mrlepova je poudarila, da se mora kmečka žena izobraževati, zanimati se mora za vsa vprašanja družbenoekonomskega napredka in vključevati v politično življenje svojega kraja. Tako bo prispevala svoj delež k razreševanju problemov, ki tarejo kmetijstvo in njen položaj. Neznanje in odmaknjenost največja prepreka za napredek. Le osveščena žena bo imela dovolj sposobnosti in poguma, da bo • Sestanki komisij občinskega i sveta Te dni se bodo sestale vse komisije pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje. Pregledale in ocenile bodo opravljano delo v preteklem letu ter na osnovi letnega delovnega načrta Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje za leto 1976 sprejele usmeritve za tekoče leto. • Končali z obnovo sodišča V Slovenj Gradcu končujejo z obnovo stare zgradbe občinskega sodišča. Z deli so začeli junija lani, veljala pa so okrog 2,7 milijona dinaijev. V preurejenih prostorih so uredili za potrebe občinskega sodišča 6 sodniških sob ter 2 strojepisnici, prostore pa bodo dobili še medobčinska geodetska uprava ter občinsko javno tožilstvo. SVEČANOST Minuli teden je bila v Trbovljah sklepna slovesnost ob 50. letnici tiskanja prve številke ..Komunista". Ni naključje, da je bila proslava prav v slovenskih revirjih, kajti njihov delež v boju jugoslovenskega delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in pozneje Slovenije proti razrednemu sovražniku in v letih ljudske revolucije zoper okupatorja ter povojni graditvi socialistične samoupravne skupnosti je nesporen. Začel se je že leta 1873, ko je revirske rudnike prevzela delniška družba mednarodnega kapitala, ki se ni dosti ozirala na rudarske želje in pravice. Njej je šlo zgolj za profit, tudi na račun popolne izmozganosti delavcev. odločala o prihodnosti svojega doma. Žene so se strinjale z izvajanjem predavateljice, pripomnile pa so, da je mnogo zamujenega. Treba bo storiti vse, da se utrdi ekonomski položaj na kmetijah, sicer bo težko zadržati mlade v tem poklicu. Z zanimanjem so žene sledile predavanjem o zdravi prehrani in izrazile željo, da bi bili organizirani stalni gospodinjski te- čaji. Posebno mlajše bi si želele praktičnega pouka, ker je v osnovni šoli le teoretični pouk. V jesenskem času so zadružnice obiskale Škofjo Loko in si ogledale preusmerjene kmetije. V programu pa imajo še predavanje o zdravstveni negi predšolskega otroka in praktičen prikaz uporabe zmrzovalne skrinje in drugih sodobnih gospodinjskih pripomočkov. ZDENKA LOMŠEK V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELENJE - STARA VAS BODO IZVEDLI V DNEH OD 7. DO 11. FEBRUARJA LETOS Popis prebivalstva Vodstva družbenopolitičnih organizacij ter zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje -Stara vas so se odločili za popis prebivalstva, ki živi na območju te mestne krajevne skupnosti Pri pripravi predloga srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti se srečujejo s težavami, ker ni na voljo nekaj najosnovnejših demografskih podatkov, ki bi naj bili osnova za akcije za ureditev perečih vprašanj prebivalcev v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas. Podatke o prebivalcih pa rabijo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ki si prizadevajo, da bi krog aktivistov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij kar najbolj razširili. S popisom ugotoljeno število zaposlenih prebivalcev na območju krajevne skupnosti Velenje — Stara vas pa bo tudi osnova za soudeležbo te krajevne skupnosti v sredstvih krajevnega samoprispevka občanov, prav tako pa tudi za višino sredstev, ki jih bodo, kot je predlagano, delovne organizacije v letošnjem letu prispevale za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Za izvedbo popisa, ki je sicer skupna naloga vseh dejavnikov v krajevni skupnosti, sta zadolžena krajevna konferenca SZDL in svet krajevne skupnosti Velenje — Stara vas, pri njegovi izvedbi pa bo sodelovalo nad 40 popisovalcev iz Stare vasi. Popis prebivalstva v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas bo v dneh od 7. do 11. februarja 1976. Popisovalci bodo zbirali splošne podatke o vseh prebivalcih ter o strukturi in socialnem statusu. Občane, stare 18 in več let, pa bodo povprašali še za dolžnosti, ki jih imajo v samoupravnih organih v delovnih organizaciji, krajevni skupnosti, občini oziroma drugje ter v družbenopolitičnih organizacijah. KoiiHMilar IimIiki Vendar zgodovina ne pozablja na krivice. Skupaj z delavskim razredom Jugoslavije so si tudi revirski knapi izborih svoj svoboden „prostor pod soncem". Vse to je bilo razlog, da je bila sklepna svečanost ..Komunista" prav v Trbovljah. In na njej so komunisti ponovno poudarili pomen pisane besede, ki mora biti nepomirljiv borec za nove družbene odnose, novinarji pa družbenopolitični delavci. V slikoviti prispodobi bi lahko dejali, da je kritična časnikarska beseda zidarski oder okoli stavbe, ki jo zidamo vsi skupaj. Že ko je takšen oder postavljen, lahko zaznamo prve obrise novogradnje, toda kot rečeno, graditi jo moramo vsi skupaj. Pri tem nam pisana beseda le pomaga in to toliko bolj, kolikor bolj je kritična, argumentirana in dobronamerna. MILAN MEDEN maq r A C liMO UHO Leto dni gradnje TEŠ 4 Pred letom dni smo začeli v Šoštanju graditi naš največji termoelergetski objekt - novo četrto fazo tamkajšnje termoelektrarne. Doslej je bilo že opravljanih polovico gradbenih del, nameščenih pa je tudi prvih 3.000 ton od skupno 24.000 ton opreme za Termoelektrarno Šoštanj 4, moči 335 MW. Kot je povedal vodja investicij, diplomirani inženir Franc Potočnik, potekajo gradbena dela v glavnem zadovoljivo. Na posameznih objektih se sicer pojavljajo manjše zamude, ki pa nikjer ne presegajo treh tednov, vendar pa je mogoče zamude nadoknaditi, še pomembnejše pa je, da ne ovirajo drugih del. Sicer pa je opravljenih v letu dni blizu polovico vseh gradbenih del. Stanje na gradbišču je tako: Bunkerski del je v betonu zaključen. Strojnica je pripravljena za montažo žerjava. Kotlarna bo sredi februarja priprav- ljena za montažo predgrelnikov zraka in kanalov. Temelji za dimnik so končani, aprila pa bodo nadaljevali z gradnjo. Hladilni stolp je zgrajen do kote O. Na objektu za pripravo vode začenjajo betonska dela. Po programu potekajo tudi dela na transportu premoga. PO PRVI ZAMUDI PRI MONTAŽI JEKLENE KONSTRUKCIJE KOTLA NOVA ZAMUDA Znajo je, da se je začela montaža opreme na gradbišču nove Termoelektrarne Šoštanj 4 z dvomesečno zamudo, ker je mariborska Metalna kasnila z Svet delovne organizacije CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE objavlja prosto delovno mesto • ZVOKOVNEGA SNEMALCA V RADIU VELENJE POGOJ: elektrotehnik - šibki tok ali radiotelevizij-ski mehanik z najmanj 2-letnim praktičnim znanjem iz tehnike snemanja in akustike. Posebni pogoj je dober sluh. Končana srednja tehniška šola - šibki tok ali poklicna ustrezna šola. Delovno mesto ni vodilno. Preizkusna doba traja tri mesece. Ponudbe z dokazili o potrebni šolski izobrazbi in praktičnem znanju pošljite na Center za informiranje, propagando in založništvo, Velenje, Titov trg 2, p.p. 89. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. dobavo konstrukcije. S pospešeno dobavo elementov ter s pospešenimi montažnimi deli so začetno zamudo uspeli skrčiti. Ugotavljajo pa, da prihaja znova do zamud. V primerjavi s terminskim planom že ugotavljajo 6-tedensko zamudo v pri pravah na montažo tlačneg; dela kotla. Ker je treba nastale ' zamudo odpraviti v letošnjen prvem polletju, da bi bila Ter moelektrarna Šoštanj 4 zgrajen« v predvidenem roku, je bil sprejet dogovor o tem, da bodo pri montaži tlačnega dela kotla uvedli delo v 2 podaljšanih izmenah, se pravi, da bodo dela potekala pravzaprav neprekinjeno. Tlačni del kotla dobavljata tovarna Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda in Tvornica parnih kotlova Zagreb. Pri dobavah zamujata obe tovarni, kritična je posebej še zamuda zagrebške tovarne. Zamuda pri dobavi nosilnih cevi znaša .zdaj že 2 meseca, vedo tudi za zamudo 3 mesecev pri kolek-toijih. Dodati pa je treba, daje za kasnitev del na kolektorjih vriva tudi firma Sulzer, ker je prepozno dobavila reprodukcijski material. Nova zamuda je tudi v mariborski Metalni, ki kasni 3 mesece pri dobavi drugega dela jeklene konstrukcije kotla. Najbolj jih pa skrbi zamuda v zagrebški tovarni Rade Kon-čar, kjer izdelujejo glavni transformator ter visokonapetostne motoije. Zamujajo pri delih že dva meseca in v Šoštanju opozarjajo, da bodo potrebni izjemni napori vseh v zagrebškem Rade Končarju, da v dogovorjenem roku opravijo delo. Kakršnakoli zamuda utegne premakniti rok začetka obratovanja tega termoenergetskega objekta. ŽE OD ZAČETKA DEL NAMENJAJO V ŠOŠTANJU POSEBNO POZORNOST ROKOM IZGRADNJE Gradnji nove Termoelektrarne Šoštanj 4 namenjajo vseskozi vso pozornost tako v temeljni organizaciji združenega dela Termoelektrarna Šoštanj kot na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Ob tem, ko stalno nadzirajo časovni potek del preventivno spremljajo tudi stroške ter sproti ocenjujejo podražitve ter tudi porabo sredstev. Skupno z glavnim dobaviteljem, zahodnonemško tvrdko KWU in s švicarsko firmo Sulzer, opravljajo redne terminske kontrole, v katere so zajete vse faze izgradnje in vsi dobavitelji opreme. V te terminske kontrole je zajet pregled priprav načrtov, nabava reprodukcijskih materialov, sama izdelava ter kvaliteta del. Pri ter-minskih kontrolah ugotavljajo 2 poglavitni slabosti; oskrba z reprodukcijskim materialom, posebej še z izdelki črne metalurgije, ni najboljša. Sicer pa so tudi zmogljivosti posameznih izvajalcev del premajhne. Dodati pa velja, da ugotavljajo tudi, da včasih kasni tudi izdelava dokumentacije pri glavnih dobaviteljih. Tako Termoelektrarna Šoštanj kot Republiški komite za energetiko sta že nekajkrat doslej posredovala pri proizvajalcih reprodukcijskih materialov, da izpolnijo obveznosti, ki jih imajo do gradnje četrte faze šoštanjske Termoelektrarne, saj gre za objekt, ki ima prednost. Sicer pa so Šoštanj-čani že nekajkrat doslej tudi neposredno uvozili reprodukcijski material, potreben za novi objekt, ki ga pri nas ni mogoče dobiti. Bila pa je tudi vrsta predhodnih preventivnih ukrepanj. Tako so že ob sklenitvi pogodbe z glavnih dobaviteljem opreme predvideli dobave nekaterih reprodukcijskim materialov iz uvoza, ki jih pri nas ni mogoče dobiti, posebej še za cevni sistem kotla, za kolek-torje ter določene dele elektro-opreme. Kljub vsem prizadevanjem se še zmeraj srečujejo s težavami Priznanje Izvršnega sveta Izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije je na seji 22. januarja, vodil jo je predsednik Andrej Marine, obširno obravnaval stanje in odprta vprašanja pri gradnji energetskih objektov v socialistični republiki Slovenije ter delovanje in organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti s področja energetike v naši republiki. Iz gradiva republiškega komiteja za energetiko, ki po mnenju razpravljavcev na seji podaja celovit pogled na področju problematike gradnje elektroenergetskih objektov v naši republiki, je razvidno, da se je čas gradnje pri nekaterih objektih podaljšal od 4 pa do 16 mesecev. Na seji izvršnega sveta je bilo posebej omenjeno, da potekajo dela le pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj 4 v okviru Rdarsko elektroenergetskega kombinata Velenje v skladu s sprejetimi roki v letu 1973. Izvršni svet je izrekel priznanje investitorjem pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj in pri tem ugotovil odgovoren odnos delovnih kolektivov pri gradnji teh pomembnih energetskih objektov. okrog oskrbe skimi materiali. z reprodukcij- VEC UKREPOV, DA BI ODPRAVILI ZAMUDE Ko Šoštanj čani ugotovijo, da ima izvajalec del oziroma dobavitelj opreme premajhne zmogljivosti, se dogovarjajo o potrebnih ukrepih, da bi kljub težavam zagotovili nemoten potek del. Tako se dogovarjajo o uvedbi podaljšanega delovnega časa, o sprejemu raznih drugih organizacijskih ukrepov oziroma predlgajajo vključitev novih izvajalcev del, ki imajo proste zmogljivosti, da bi dela opravili v določenem roku. Za takšne ukrepe, na primer, so se dogovorili z mariborsko Metalno, ko je zamujala z izdelavo jeklene konstrukcije kotla. Gradiš in zagrebško montažno podjetje Braca Kavurič sta uvedla podaljšani delovni čas oziroma neprekinjeno delo na gradbišču. Za takšne oziroma podobne ukrepe pa se bo treba odločiti tudi pri nekaterih drugih izvajalcih del oziroma dobaviteljih opreme, ki zamujajo. Sicer pa glavne dobavitelje stalno opozarjajo, da je potrebno kar najbolj dosledno spoštovati roke dobav dokumentacije in reprodukcijskih materialov. Z glavnimi dobavitelji pa so pripravili doslej že več skupnih razgovorov, na katerih so pregledali potek del in se dogovorili za potrebne akcije. Najmanj 1-krat na mesec pa pregledajo celoten potek del ter na osnovi ugotovitev skupaj z glavnim dobaviteljem sprejemajo potrebne ukrepe, da bi zagotovili potrebno dinamiko izgradnje Termoelektrarne Šoštanj 4. Na sestankih' z jugoslovanskimi kooperanti, ki jih vodi Republiški komite za energetiko, pa poudarjajo prioriteto, ki jo ima pri investicijskih vlaganjih gradnja Termoelektrarne Šoštanj 4 ter potrebo; da se v predvidenem roku zaključi njena gradnja. TUDI PREVENTIVNO SPREMLJANJE STROŠKOV Vodja investicij, diplomirani inženir Franc Potočnik, je med pogovorom poudaril še, da vseskozi preventivno spremljajo stroške. Ugotavljajo porabo denarja, sproti pa ocenjujejo tudi podražitve. Kar zadeva financiranje gradnje pa velja dodati, da se bodo spričo uveljavitve novega predpisa o carinah (8-odstotna stopnja) dela znova podražila. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll| • OCENA URESNIČEVANJA SKLEPOV OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV VELENJE 0 KADROVSKI POLITIKI: Za podr uzbl Ijanje kadrovsl ke polil »"i n IKv Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje je na svoji 4. seji obravnavala naloge komunistov iz Šaleške doline na področju kadrovske politike. V sprejetih sklepih se je med drugim zavzela za oblikovanje dolgoročnega programa izobraževanja in kadrovanja kot osnove za vzgojo in pridobivanje kadrov. Da bi vzpostavili sistem kadrovanja je občinska konferenca Zveze komunistov posebej zadolžila komuniste v Socialistični zvezi, da se pripravi družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini z vsemi temelji kadrovske politike, sistemom evidentiranja, kadrovanja in izbora kadrov. Da bi bilo evidentiranje in kadrovanje kar najbolj sistematično, pa je bilo predlagano komunistom v občinski skupščini oziroma njenem izvršnem svetu, da preučijo možnosti za ustanovitev kadrovske službe. V sprejetih sklepih je Občinska konferenca ZKS Velenje poudarila pomembnost kadrovanja za poklice posebnega družbenega pomena, Občinski konferenci SZDL Velenje je predlagala ustanovitev koordinacijske kadrovske komisije, opredelila pa je tudi naloge vseh organizacijskih oblik in članov Zveze komunistov pri uresničevanju kadrovske P01"11"- PREPOČASNO URESNIČEVANJE SPREJETIH SKLEPOV Kadrovska komisija komiteja Občinske konference Zveze komunistov Velenje je v mesecu januarju pregledala, kako uresničujemo v Šaleški dolini sklepe 4. seje Občinske konference ZK Velenje o kadrovski politiki. Ugotovila je lahko, da vsi sklepi še niso uresničeni oziroma jih prepočasi uresničujejo. Zato je predlagala komiteju Občinske konference ZK Velenje, da na razširjeni seji oceni prizadevanja pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike ter zagotovi dosledno uresničitev na konferenci sprejetih nalog. KOMUNISTI V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SPOZNJALI POMEMBNOST UPOŠTEVANJA KRITERIJEV ZA NAJODGOVORNEJŠE DOLŽNOSTI Kar zadeva kadrovanje za najodgovornejše dolžnosti v Zvezi komunisitov je mogoče ugotavljati, da so osnovne organizacije ZK v celoti uresničile sprejeta stališča 4. seje Občinske konferemce ZK Velenje. Kadrovska komisija je v pripravah na volilne konference osnovnih organizacij spremljala kadrovanje in volitvre novih vodstev. Ob tem ugotavlja, da so komunisti v osnovnihi organizacijah ZK spoznali pomembnost upoštevanja kriterijev/ za najodgovornejše dolžnosti v osnovnih organizacijah. Tako kadrovska komisija kot komite Občinske konference ZK Veleenje sta lahko ugotovila, da še ni sprejet občinski družbenii dogovor o kadrovski politiki. Služba za kadrovska vprašanja pri občinski skupščini oziroma izvršnem svetu še ni ustanovljena, ni še pripravljena kadrovska evidenca. Prav tako še ni konstituirana koordinacijska kadrovska komisija pri Občinski konferenci SZDL Velenje, niti niso dogovorjeni in oblikovani kriteriji za kadrovanje za najodgovornejša in vodstvena delovna mesta. VEC NAČELNIH PRIPOMB NA OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI Ko je obravnavala osnutek družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Velenje je kadrovska komisija med drugim lahko ugotovila, da njegovi sestavljavci niso najbolj dosledno upoštevali tako gradiva in sklepov 4. seje Občinske konference Zveze komunistov Velenje o aktualnih vprašanjih kadrovske politike kot izhodišč za kadrovska vprašanja, sprejetih na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije ter na 5. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Sicer daje osnutek družbenega dogovora, kot je ugotovila komisija, osnovo za razpravo o oblikovanju in uveljavljanju načel kadrovske politike, ga je pa treba dopolniti. Predvsem je treba upoštevati, da je kadrovska politika v pogojih samoupravljanja področje demokratičnega odločanja samoupravno združenih delovnih ljudi. Kadrovske politike namreč ni mogoče prepustiti stihiji, prakticizmu in monopolnemu odločanju posameznikov oziroma skupin. Se pravi, da mora dobiti pri oblikovanju in vodenju kadrovske politike delavski razred odločilno vlogo in vpliv. KONKRETNI PREDLOGI ZA DOPOLNITEV OSNUTKA DRUŽBENEGA DOGOVORA Kadrovska komisija je sestavljavcem osnutka družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike posredovala več konkretnih predlogov oziroma pobud za njegovo dopolnitev. V večji meri je treba uveljaviti moralno politične kriterije, tako pri kadrovanju za vodilna mesta ter za družbenopolitične dolžnosti kot pri kadrovanju na druga delovna mesta. V poglavju družbenega dogovora o planiranju pa je treba poudariti pomembnost načrtovanja kadrov v vseh samoupravnih organizmih kot v družbenopolitičnih organizacijah kot za potrebe republike in zveze. Družbeni dogovor pa mora biti tudi osnova za oblikovanje sistema in metodologije kadrovanja na vseh ravneh, zaradi česar je treba podrobno opredeliti mesto in vlogo kadrovskih služb. Podrobneje pa je treba določiti tudi naloge družbenopolitičnih organizacij ter služb za kadrovska vprašanja in koordinacijskih odborov v prizadevanjih za dosledno uresničevanje tega družbenega dogovora. Tako kadrovska komisija kot komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje sta ugotovila tudi vrsto nepravilnosti pri kadrovanju. Temu je botrovala odsotnost komunistov pri oblikovanju in uresničevanju politike o kadrovsnkih vprašanjih. Pri kadrovanju za posamezne dolžnosti in delovna mesta so bili postopki tako izpeljani, da nanje niso imeli prav nobenega vpliva niti Zveza komunistov, niti druge družbenopolitične organizacije. To pa ni skladno s hotenji, da moramo zagotoviti podružbljanje kadrovske politike in podružbljanje samih sistemov kadrovanja. Nepravilnosti pri kadrovanju so bile v preteklosti tako za najodgovornejše dolžnosti v delovnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih in tudi pri kadrovanju za najodgovornejše politične dolžnosti v občini. STALIŠČA IN SKLEPI KOMITEJA OK ZK VELENJE Na predlog kadrovske komisije je komite Občinske konference ZK Velenje sprejel več stališč in sklepov za bolj dosledno prihodnje uresničevanje sklepov 4. seje Občinske konference Zveze komunistov Velenje. Komunisti v občinski skupščini, izvršnem svetu ter v SZDL morajo pospešiti akcijo za sprejem družbenega dogovora o kadrovski politiki, pri čemer morajo zagotoviti, da bo družbeni dogovor tako sestavljen, da bo dejansko osnova za oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike v najširšem smislu. Komunisti v Občinski konferenci ZSDL Velenje morajo pripraviti vse potrebno zm ustanovitev koordinacijske kadrovske komisije ter opredeliti vlogo, funkcijo in naloge komisije pri izvajanju kadrovske politike. Komunisti v občinskem izvršnem svetu morajo storiti vse za takojšnje oblikovanje strokovne kadrovske službe, ki mora pripraviti najpomembnejše evidence kadrov za odgovorne dolžnosti in delovna mesta na vseh ravneh. Kadrovska komisija komiteja Občinske konference ZK Velenje bo pripravila splošne družbene kriterije za kadrovanje na vseh ravneh. Komunisti v Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje morajo koordinacijski kadrovski komisiji posredovati podatke o reelekciji in novih nastavitvah. Med razpravo o kadrovski problematiki je komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje ugotovil, da bo moral na prihodnjih sejah obravnavati celoten sistem vzgoje in izobraževanja ter v tej zvezi politiko štipendiranja, spregovoriti pa tudi o vrednotenju družbenopolitičnega dela ter s tem v zvezi o honorarjih, nagradah o kopičenju funkcij ter o odgovornosti za opravljanje posameznih dolžnosti. NAP CAS » -».. v: v Sfiičg* . . , - r. - , ■ -i • ~ -i fe ,■-■■: ■ 4848234848535323232323532348235353532353534853530102010201482348485353235323234823232301480100014853485348532353532353235323232323484848484848235323235348534823534823234848482353232353482353482353235323482348232323482323482348235353532353534889 IMAŠ ROMAN • TUDI LETOS PO POTEH 14. DIVIZIJE HARRISON E. SALISBURY Na nasprotnem bregu ju je ustavil postaven sovjetski poročnik z brzostrelko v rokah. „Kdo sta in od kod prihajata? "juje vprašal. Izročila sta mu dokumente. Potem sta hitela mimo jarkov, ki so bili polni1 vojakov. Po nekaj urah sta prispela v mest" Bilo je osmega septembra. Tega dne so Nemci zavzcn Šliselburg. §0STAKOVlCEVA SIMFONIJA ' Kako je prišlo do tako nagle obkolitve mesta? Sovjetsko vojaško poveljstvo je naprtilo odgovornost za nemški uspeh in za sklenitev obroča posameznim poveljnikom. Hkrati pa je gotovo, da leži del krivde na sovjetski nesposobnosti, zmedi in preplahu, v slabi koordinaciji in šibkem vodstvu. Največja hiba Vsega pa je bilo pomanjkanje ljudi, slaba izvežbanost enot in predvsem stalno podcenjevanje nemške nevarnosti. , Grozljive sence vojne iz Mge so se hitro daljšale. 1. septembra je bilo v Leningradu še dokaj mirno. Na univerzi so mobilizirali 2500 študentov, osem profesoijev, šestdeset docentov in stodevet asistentov. Hkrati pa se je na posamezne fakultete vpisalo več kot dva tisoč mladih ljudi. 900 DNI Začela so se predavanja kot v mirnem obdobju. Vendar se je neka študentka pritožila, ker so predavanja trajala tudi po pet ur skupaj. Med predavanji so se morali često skupaj s profesoiji umakniti pred letalskimi napadi in nadaljevati pouk v zakloniščih. Profesoiji so predavali dalje. Zračni napad ni smel prekiniti njihovega dela. Kmalu pa se je tudi to spremenilo. Delo v štiridesetih visokošolskih zavodih ni bilo več normalno. Mladina se je pridružila obrambi mestna. Že v naslednjih štirinajstih dneh je zbrala milijon steklenic za „Molotove koktaile". 1. septembra je po leningrajskem radiu spregovoril skladatelj Dimitrij Šostakovič. „Pred dobro uro," je rekel, „sem končal partituro za drugi stavek novega obsežnega simfoničnega dela. Ko bom končal še tretji ip četrti stavek, bom skladbo imenoval Sedma simfonija. Čeprav smo v vojni in grozi Leningradu nevarnost, sem prva dva stavka zlahka končal. Zakaj vam vse to pripovedujem? Vsem, ki-me zdaj poslušate, želim povedati,-da je naše življenje v mestu takšno kot prej, normalno. Vojna zahteva od vsakega in nalaga vsakemu svoja bremena. Leningrad je moj rojstni kraj, tuje moj dom in tuje moje srce. Sovjetski skladatelji, moji številni in dragi kolegi in prijatelji, zavedajte se, da grozi naši umetnosti velika nevarnost. Moramo jo braniti. Vzdržati moramo in glasba mora ostati iskren izraz naše notranjosti." Zatem se je vrtu v svoje stanovanje in nadaljeval z aeiom. Hkrati se je zavedal svojih dolžnosti v obrambi mesta. Sodeloval je v gasilski obrambni službi. Tistega dne, ko je govoril po radiu, je bilo nebo nad Leningradom jasno, v zraku pa je bilo čutiti nekaj posebnega. Kdor je slišal njegov govor, je začutil, da njegova beseda zveni kot veličasten in mogočen klavirski akord. Skladatelj je povedal svojim prijateljem, da ni še nikdar doslej komponiral z večjo lahkoto. Ure in ure je presedel za delovno mizo v svojem stanovanju in pogostokrat delal neprekinjeno dan in noč. Še vedno je hodil nakonservatorij, kjer ga je zvesto čakalo nekaj njegovih učencev. Večina je že odšla na fronto, med njimi tudi Flejšman, eden med najbolj nadaijenimi mladimi glasbeniki. Priključil se je udarni brigadi in že julija na fronti padel. Pohod čimbolj množičen Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter negovanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje že vrsto let organizira v mesecu februaiju pohod po poteh 14. divizije. S tem pohodom se mladi želijo oddolžiti borcem te legendarne divizije, ki so se borili in umirali v naših gozdovih. Hkrati na pohodu spoznavajo kraje, kjer se je „Štirinajsta" borila, borce, ki se jim pridružujejo na pohodih, pa tudi domačije, ki so v težkih zimskih dneh leta 1944 nudile hrano in zavetje izmučenim in prezeblim borcem. Člani komisije so na nedavnem sestanku, na katerem so govorili o organizaciji letošnjega pohoda, poudarili, da je treba storiti vse, da bo pohod čimbolj množičen. Na njem naj bi sodelovali mladi iz vseh osnovnih organizacij ZSMS v občini, torej od učencev osnovnih šol, poklicnih šol, srednjih šol in mladih delavcev do mladih v krajevnih skupnostih in študentov. Pohod bodo razdelili na dva dela. V prvem enodnevnem (začel se bo v petek, 13. februarja) bodo sodelovali pionirji in mla- dinci osnovnih šol. Na pot bodo krenili v Šoštanju. Ob 8. uri zjutraj se bodo zbrali pred spomenikom. Po predaji raporta ter položitvi venca k spomeniku se bodo petnajst minut za tem odpravili proti Ravnam, klmor bodo predvidoma prišli okrog desete ure. Pri spomeniku v Ravnah bodo nato pripravili spominsko slovesnost, delegacije pionirjev oziroma mladincev pa bodo obiskale partizanske domačije. Predvidoma ob trinajsti uri se bodo osnovnošolci z avtobusi vrnili v Šoštanj in Velenje. Naslednji dan pa bodo odšli na pot srednješolci, mladi iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter študenti. Predstavniki občinske konference bodo na ta dvodnevni pohod povabili tudi vojake iz garni-zona Postojna, ki nosi ime po 14. diviziji, vojakž iz Celja in mlade iz drugih občin celjskega območja. Prvič pa bodo letos povabili tudi mlade iz pobratenih občin Ormož, Split in Vrnjačka Banja. Udeleženci drugega pohoda se bodo zbrali v soboto, 14. februarja ob 7. uri zjutraj v Velenju na Titovem trgu. Tudi tu bodo pred odhodom položili venec k spomeniku na trgu in ob 7.30 krenili proti Paki. Okrog pol devete bodo predvidoma prišli do spomenika v Paki. Po petnajstminutni slovesnosti pri spomeniku bodo nadaljevali pot proti Cirkovcam, kamor naj bi prišli ob pol enajstih. V Cirkovcah se bodo mladi zadržali eno uro, pri šoli pripravili slovesnost, nato pa nadaljevali hojo na „Goro jurišev". Tudi telefoniral bom moiem posta -ve...' HALO..'. tuka3 nace me-solim... našel jem 30žeta sleci cnika, pomočnika inspek' toroa rfitja, mrtveca v n3e-(^ovem -stanovanju... zpa3 bom odšel V cvetno ulico Številka sest. £e se vam Cez pol ure ne som 3avil, obkoli-TB HlSO POD tem naslovom..' KOMANDOSI BREZ BARETK Poveljstvo zahodne fronte seje sicer o njegovih predlogih zelo laskavo izražalo in po njihovem mnenju so bile njegove pobude dragocene, toda, so sporočili iz Priza, „ker Hitler zatrjuje, da je Atlantski zid nepremagljiv, major Skorzeny p posredno dokazuje ravno nasprotno, mu ni moč ugoditi, ker bi to pomenilo potrditev stališča, ki je v očitnem nasprotju s Hitlerjevim prepričanjem o nepremagljivosti Atlanskega zidu." Invazijske čete bomo pričakali na utrdbah in jih tako potolkli, da jih bo za vselej minila volja po vdoru v Evropo, je trdil Hitler in za njim so isto poslušno ponavljali tudi generali, ki jim je Skorzeny predlagal elastičnejšo obrambo m orožja, ki bi utegnila presenetiti napadalce. Ko so se izkrcali, so zavezniki razmeroma hitro premagali odpor branilcev. Toliko opevani Atlantski zid se je zrušil v prah in pepel. Opoldne 20. julija 1944. bilo je šest tednov po zavezniškem izkrcanju v Normandiji, je skupina visokih štabnih oficirjev sedela v neki sobi Vojnega ministrstva in čakala na novice iz Volčje jame. Ob pol treh je zazvonil telefon. „Kaj? Kako? Mrtev je? " Hitler je mrtev, končno! Možje v sobi so sedaj natanko vedali, kaj morajo storiti. Prišel je trenutek, da uresničijo „Načrt Valkyrie". Cez nekaj minut so šefi zarotniških skupin po vsej Evropi zvedeli, da morajo začeti ukrepati. V Parizu, na Dunaju, v Bruslju, Muenchnu . .. povsod, kjer so bile ustanovljene zarotniške skupine, so začeli odpirati ovojnice, v katerih je bil do podrobnosti obdelan „načrt Valkyrie". Predvideno je bilo, da bodo vojaški oddelki najprej aretirali vse strankine voditelje, začenši z dr. Goebelsom v Berlinu. Rezervna armada bi nato morala prevzeti oblast, nakar bi se takoj povezali z zavezniki in končali vojno. Ljudje, ki so čakali samo na novico, da je Hitler mrtev, so začeli mrzlično ukrepati. „Hitler mrtev? " je šlo tistega popoldneva od ust do ust po Berlinu. Skorzeny je slišal novico, toda podobne reči je bilo moč slišati večkrat. Od časa do časa so se v zvezi s Hitleijem že dolga leta širile najrazličnejše govorice in zakaj bi tem verjel bolj kot je tistim poprej? Odšel je na postajo in sedel v vlak, ki ga bo popeljal na dopust v Avstrijo. Z njim je bil Radi. Sklenila sta, da bosta del poletja preživela v miru, daleč od vseh razburljivih dogodkov in napetih intrig Berlina. Vlak je potegnil. Začela sta prebirati časnike, tedaj pa je strojevodja sunkovito zaustavil kompozicijo. „Major Skorzeny! Major Skorzeny!" Nekdo je klical pod oknom. „Kaj je? "je vprašal Radi skozi okno. „Takoj se vrnite v mesto T je sporočil ukaz mladi poročnik in potem nekoliko tišje pojasnil, da so na Hitlerja izvedli atentat, ki pa na srečo ni uspel. Na vsak način pa se mora major Skorzeny takoj vrniti v Berlin. Skorzeny ni mogel verjeti, da bi se kaj takega v resnici lahko zgodilo in zato je reker Radiu, naj nadaljuje pot proti Dunaju, sam pa bo prišel za njim z naslednjim vlakom, ko se bo zmeda, ki je zanesljivo nastala zaradi kakšnega nesporazuma; vsaj za silo polegla. Medtem ko sta se peljala v mesto, je poročnik povedal, da prihajajo z vseh strani nasprotujoča si povelja. Oklepne enote se pomikajo proti središču prestolnice. Nihče ne ve kdo pravzaprav poveljuje, v armadi vlada popolna zmeda. V štabu obveščevalne službe je bilo že videti prvo podobo kaosa. Uradniki, ki še svoj živ dan niso videli frontne črte, IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA so stali z brzostrelkami v rokah v svojih sobah in čakali. Koga tega ni znal nihče pojasniti. Nekdo jim je razdelil orožje in jim dejal, naj bodo pripravljeni — potem pa odšel in jih pustil tam, zmedene in negotove. Skorzeny je poslal vse uradnike v klet. „Najprej se morate naučiti, kako se ravna z orožjem," jim je rekel mirno, ko jih je peljal po stopnicah navzdol. Ko so prišli v klet, jih je postrojil v dvorano, ki so jo včasih uporabljali za predavanja in predvajanja filmov in jih zaklenil. Zgoraj je srečal Walthetja Schellenburga, šefa obveščevalne službe SS. Sedel je za pisalno mizo z revolverjem v roki in čakal. ,,Koga pa? "je pobaral Skorzeny. ..Zarotnike," je odgovoril Schellenburg. „Če pridejo, se bom znal braniti, o tem ste lahko prepričani!" Izkazalo se je, da tudi šef obveščevalne službe ni kaj prida vedel o dogodkih z zvezi z atentatom. Vse, kar je vedel, je . bilo, da so iz Poveljstva rezervne armade v Vojnem ministrstvu sporočili, da je Hitler mrtev in da je Hitlerjev glavni štab to zanikal. Slišati je bilo vse mogoče govorice, denimo, da so se v Berlinu in nekaterih drugih mestih že -začeli boji med silami, ki so ostale zveste Hitlerju in zarotniki. Toda kdo naj bi vedel, kaj je res in kaj ne? Kako naj človek pride do resnice? Za svojo pisalno mizo že ne, si je mislil Skorzeny. Odšel je v sosednjo sobo in telefoniral v svoj štab. Naročil je Foelkersamu naj ukaže strogo pripravljanost v vseh enotah njihovega poveljstva. Ena četa naj takoj pride do poslopja, v katerem je bila komanda obveščevalne službe in naj nikogar ne pusti ne noter, ne ven. Potem je odšel ven, na ulice, da bi se malce razgledal in zvedel, kaj se pravzaprav dogaja. Odpeljal se je do četrti, kjer je bila večina ministrstev in vladnih ustanov. Vse je bilo videti mirno, tako kot vselej po peti uri popoldne, ko razen vratarjev in nekaj redkih dežurnih ni bilo v velikih poslopjih nikogar. na Graški gori bodo s spominsko slovesnostjo počastili spomin na legendarne borce 14. divizije (ob 13.15), nakar se bodo odpravili v Plešivec in naprej proti Ravnam, kamor bodo predvidoma prišli ob 18. uri tega dne. Tu se bodo seznanili z vlogo in pomenom družbene samozaščite ter pripravili tudi partizanski miting. Naslednji dan - v nedeljo, 15. februarja bodo ob 7. uri iz Raven nadaljevali pohod proti Zavodnjam (prihod ob deseti uri) in po spominski slovesnosti naprej proti Žleb-niku, kjer je padel pesnik Štirinajste Karel Destovnik Kajuh. K Žleb-nikovi domačiji v Šentvidu nad Za-vodnjami bodo mladi prišli nekaj po dvanajsti uri. S slovesnostjo pred spomenikom pred Žlebnikovo domačijo bodo sklenili letošnji pohod po poteh te legendarne divizije tet se polni vtisov in doživetij vrnili okrog štirinajste ure v dolino. Da bi pohod tudi letos čimbolje uspel, bo zanj skrbel štab pohoda. Za komandanta pohoda so na zadnji seji imenovali Milana Kretiča. za komisarja pa Zdravka Cvikla. Vlogo intendanta bo opravljal Tomo Jur-čec, gospodarja Milan Breznik in Stane Širše, za sekretarja aktiva ZK so izvolili Milana Cvikla, tajnika Štefko Doler, za kulturno delo pa bo skrbela Marija Arlič. Mladi bodo med pohodom razdeljeni po četah. Prvo četo bo vodil Andrej Šile, komandant druge bo Franc Pe-čečnik, tretje pa Marjan Skaza. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA VELENJE DDIDDAUIIA Tlim I CTAC I PRIPRAVLJA TUDI LETOS VEČ KRVODAJALSKIH AKCIJ Žeta mesec v Šmartnem ob Paki Občinski odbor Rdečega križa Velenje je lani organiziral deset, krvodajalskih akcij za potrebe slo-; venjegraške in celjske bolnišnice ter za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljub" ljane. Mnoge izmed teh akcij so trajale tudi po več dni. Kot je povedal tajnik občinskega odbora Tomo Hudoletnjak, so krvodajalske akcije v lanskem letu zelo uspele, saj se jih je udeležilo kar 2487 občanov. Občinski odbor Rdečega križa, občinska konferenca socialistične mladine in občinski sindikalni svet so tudi letos poslali vsem krajevnim organizacijam Rdečega križa, delovnim in tudi sindikalnim organizacijam program krvodajalskih akcij za letos z željo, da bi se jih udeležilo čimveč občanov oziroma delovnih ljudi. Podobno kot lani bo tudi letos prvi množičen odvzem krvi v Šmartnem ob Paki. Akcija bo 21. februarja za potrebe celjske bolnišnice, V aprilu bo pet odvzemov krvi zi bolnišnico v Slovenj Gradcu, in to i Slovenj Gradcu, v maju, avgustu ii septembru bo sedem odvzemov zi ljubljanski zavod za transfuzijo krvi poleg tega bo septembra, še devet odvzemov krvi za potrebe bolnišnice v Slovenj Gradcu. Vsega skupaj bo letos v velenjski občini 22 krvodajalskih akcij. □ Čebelnjak posebne vrste Čebelarska družina Šmartno ob Paki bo postavila pri razvalinah Paškega gradu velik čebelnjak, ki bo služil praktičnemu pouku naši šolski mladini. Tako se bodo torej naši osnovnošolci lahko udejstvovali tudi v tem krožku. Čebelarska družina ima 25 članov, vsi pa so že starejši možje in da ta dejavnost ne bi izumrla, so se dogovorili, da bi nudili učencem prostovoljno pomoč pri čebelarjenju. Les in ostali gradbeni material, ki je za čebelnjak potreben so prostovoljno zbrali. Les je tudi že obdelan. Doslej so v ta namen naredili okrog 160 prostovoljnih delovnih ur, žal pa se nekateri člani temu delu izmikajo. Čebelnjak bo dograjen do pomladi, da bodo lahko postavili vanj panje s čebelami. ZORKO KOTNIK NAŠ ČAS V SREDO SO ZASEDALI VSI TRIJE ZBORI VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE ? > ^ Imenovali glavni odbor za izdelavo urbanističnega programa občine Skupna seja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, ki je bila predvčerajšnjim, je bila zelo obsežna, saj so delegati imeli na dnevnem redu kar devetnajst točk. Izmed njih je treba vsekakor izdvojiti predlog družbenega načrta občine za letos, ki so ga delegati potrdili - seveda po obširni predhodni razpravi — ter poročilo o urbanistični problematiki v občini. Osnutek družbenega načrta občine za letošnje leto so delegati obravnavali že na decembrski seji. Na osnovi javne razprave ga je izvršni svet dopolnil in ga v sredo dal ponovno v obravnavo delegatom na skupščini. V razpravi so delegati med drugim poudarili, da si moramo vsi, tako delovne kot družbenopolitične organizacije, skratka vsak posameznik prizadevati za ustvarjanje čim večjega dohodka; le tako bomo dosegli skladnejši družbeni in ekonomski razvoj ter se izognili težavam in nepotrebnim zapletlja-jem pri delitvi dohodka oziroma pri uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih dejavnosti, ki jih narekujejo potrebe občine oziroma občanov. Še posebej so delegati opozorili na težave, ki se v občini porajajo zaradi izkopavanja premoga. Te težave ne zadevajo samo materialne strani ljudi, ki se bodo morali odseliti z ogroženih območij, ampak še zlasti njihovo čustveno stran. Ob tem so delegati znova poudarili, da glede na to, da daje dolina več kot 40 odstotkov vse slovenske energije, teh problemov ni mogoče reševati le na ravni rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in občinske skupščine, ampak s pomočjo republiške družbenopolitične skupnosti. Glede na to, da bo urbanistični program občine zajel urbanistično ureditev vse do leta dva tisoč, so na seji imenovali glavni odbor za izdelavo programa, M ga bo vodil predsednik skupščine občine Nestl Žgank, v rajem pa so predstavniki temeljnih oziroma delovnih organizacij, izvršnega sveta skupščine občine, družbenopo- litičnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih. Ker gre za izdelavo izredno pomembnega dokumenta, bodo pri njegovi izdelavi sodelovali seveda še razni drugi odbori oziroma skupine. Na seji so postavili tudi rok za njegovo izdelavo - 30. avgust letos. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še predloge odlokov o zazidalnih načrtih za naselja Podkraj, Gaberke, Škale — vzhod, Konovo, obrtna cona Selo, Šalek - Gorica in Pohrast-nik. Sprejem osnutkov odlokov o urbanističnem redu v občini, prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih občine, nadalje odloke o tem, za katere posege v prostoru in pomožne objekte je še potrebno lokacijsko dovoljenje ali urbanistična rešitev, ter predloga odlokov o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi in o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih povTŠin v občini ostajajo zaradi njihove pomembnosti v javni razpravi še do 10. t. m. in jih bodo zbori obravnavah na prihodnji seji Ob koncu so delegati na seji sprejeli tudi odlok o potrditvi rezervata za gradnjo magistralnega plinovoda SR Slovenije na območju občine Velenje, predlog sklepa o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtnih delavnicah ter odlok o poimenovanju ulic in cest v naseljih Konovo in Šalek - Gorica. V zvezi s tem so delegati sprejeli sklep o poimenovanju Bevške ceste po revolucionarju Veljku Vlahoviču, cesto na Gorico so poimenovali po pobratenem mestu Split, cesto na Vrtače pa po pobrateni občini Vmjačka Banja. Velenjski humoristi že nekaj let obiskujejo starejše občane v Novem Celju ob novem letu. Obiska so bili tudi letos zelo veseli. Še posebno pa so bili varovanci veseli domačih viž, ki so prihajale iz Tinetove harmonike, saj so jih pesmi spominjale na mladostna leta. Oskrbovanci so se na koncu zahvalili za obisk in izrazih željo, da jih v prihodnjem letu ponovno obiščejo. — L. O. MALHE ŠŠK m IZ MALHE ŠŠK # IZ f rtLHE ŠŠK • IZ MALHE ŠŠK $ IZ MALHE Ljudska kultura v Šaleški dolini Poljedelstvo Drugi najpomembnejši vir za preživljanje našega kmeta je bila živinoreja, ki je v višjih predelih nastopala enakopravno s poljedelstvom, ponekod pa je postala dominanten način gospodarjenja. Vendar v naši dolini prevladuje nižinska ali hlevska živinoreja, medtem ko pašniška nima tolikšnega pomena kot drugje po Sloveniji, čeprav njene pojavne oblike lahko opazimo tudi pri nas. Zaradi različnih funkcij, ki jih lahko vrši govedo, je to bilo pri nas neprimerno bolj razširjeno, kot druge vrste živine, saj poleg mleka in mesa lahko opravlja še vleko, zlasti na težjih terenih. Najpogostejši pasmi pa sta slovensko plavo in sivopšenično govedo. Konje so imeli največ na dolinskem dnu, pa še tu večji kmetje. V prejšnjem stoletju je bilo v dolini tudi precej drobnice, ki je bila pomembna tudi kot vir surovin za domačo suknarsko obrt. 1875 je bilo v okolici Šoštanja 2769 ovac, gojili pa so jih predvsem kmetje v višjih legah, kjer so še bile velike kmetije, ki so jih imele po sto in več. Najbolj čislana je bila solčavska ali jezerska ovca, ki ima sicer Košnica, panj, pleten iz slame (MSP Velenje) raskavo volno, zato pa je zelo utrjena, zmerna pri hrani, povrhu pa ima še dobro produkcijo mesa ter tako zavzema prvo mesto v Evropi. Pri nas je bilo te pasme največ v okolici Belih vod in Plešivca. Glede na pomembnost živinoreje, je seveda razumljivo, da je bil kmet vedno zainteresiran, da je bila živina zdrava. Tako so se skozi stoletja _razvile razne vraže, običaji in načini zdravljenja povezani z njimi Ze v prvem članku smo omenili črno olje, ki naj bi živini vrnilo mlečnost. Še bolj izrazito čarovniški zvarek iz okolice Velenja pa je zapisal F. Mlinšek: „Za konje in vole je treba pred sv. Jurijem modrasa dobiti, ga v Olje dati, steklenico, ki mora biti zelo močna, pa v gnoj zakopati, Tam jo je treba pustiti nekaj tednov, da se modras čisto razpusti, nato pa je treba to tekočino dajati volom in konjem na kruh po kapljicah in sicer na tešče zjutraj." Na živino so imele po ljudskem verovanju veliko moč tudi čarovnice. Tako je neka čarovnica (vraža prav tako iz okolice Velenja) imela na podstrešju privezano vrv. Kadar je rabila mleko je šla in molzla vrv in mleko je teklo v žehtar, pri sosedih pa so bile medtem vse krave suhe. Večkrat so za bolne živali verjeli, da so jih obsedli uroki, te pa so preganjali s polaganjem raznih čarovnih predmetov na živino, ali z odštevanjem urokov, (urokov je devet, jih ni devet, jih je osem, jih ni . .,., tako dolgo dokler urok ni bil izgnan.) Prav tako so živino zaobljubljali krščanskim svetnikom npr. v Škalah sv. Antonu, ki so mu v ta namen darovali mesa, klobas ah kako žival, to pa potem prodali na dražbi. Posebne pozornosti je bila živina deležna tudi ob Izv. prelomnih časih, kot je. božič, ko je vsaka glava v hlevu dobila košček prazničnega kruha „namžnika" (namiznik), ki naj bi imel nanjo čarodejen vpliv in jo obvaroval pred boleznimi. Podobna šega je bila tudi na veliko noč. Za zdaj o-tem dovolj, saj se bomo k izvoru in pomenu teh šeg vrnili še pozneje. Zaradi svoje posebne pomembnosti bi živinoreja seveda zaslužila nekoliko obširnejši opis, vendar za to trenutno še nimam dovolj gradiva. Naslednja panoga kmečkega gospodarstva, ki si jo bomo ogledali, je čebelarstvo. Po pomenu se to seveda ne more meriti z živinorejo, vendar je kljub temu imelo v preteklosti večji pomen, kot se zdi danes. Med namreč ni bil edini produkt čebelarstva, ampak so uporabljali tudi satovje kot surovino za lectarstvo in svečarstvo. Tudi čebelarstvo ima svoje korenine daleč v preteklosti, ko so ljudje odvzemali med divjim čebelam iz drevesnih dupel. Pozneje so ta dupla izrezali in spomin na te začetke čebelarstva še danes živi v imenu panj. K nam se je poznaje verjetno iz alpskega prostora razširila košnica - oblika panja pletenega iz slame ali vrbinih viter. Te so pred desetletji uporabljali tudi pri nas. Po vse večjem uveljavaljnju ajde se je močno razširilo tudi čebelarstvo, kije v 18. stol. doseglo svoj višek, za ta čas pa je značilna tudi uporaba nove oblike panja -kranjiča, ki je bil tudi pri nas najbolj pogost. Zelo zanimive zapiske o čebelarstvu v dolini lahko najdemo v zbirki narodopisnega gradiva učitelja Franja Mlinska iz Velenja, ki smo ga omenili že malo prej. Tako pravi, da so panj v okolici Velenja, imenovali ulj, čebele pa večkrat bečele. Matičnjak je bil „stavba po dolgem in po črez", zaplemc zalega, seti satovje itd. Čebelnjak so pri nas pokrivali z deskami in skorjami (!!) ker so verjeli, da čebele tako rajši delajo. To je seveda zelo zanimiv spomin na panje v drevesnih duplih. Čebelarska dela opisuje Mlinšek takole: „0 sv. Jožefu se začnejo pregledovati in snažiti panji, potem šele krmiti. „Če se panj namreč ne obdrži sam, potem se ga po mnenju čebelarjev ne splača obdržati, ker krma stane preveč. Plesnivo satovje so po pregledu „spodaj priglihali", prav tako pa so porezali napačne satove, ki niso bili za pleme, niti za nabiranje. Po Jožefovem so čebele krmili tako dolgo, dokler se niso bile sposobne same vzdrževati. Znamenja, da bodo čebele rojile so bila za čebelarje posebej važna, da so pravočasno nastavili pred panj prestrezala. Ko so se. začele čebele „v štrenah držati in kopice metati" je bil to zanesljiv znak, da bodo rojile. Roje so potem imenovali prvec, drugec, tretjek, ah prvi mladenec, drugi mladenec itd. V jeseni so roje za nadaljnje pleme odbirali po teži. Tudi pregovori, reki in vraže v zvezi s čebelami so bili v dolini precej razširjeni. Tako je V. Moderndorfer objavil v knjigi Verovanja uroki in običaji Slovencev iz zapiskov M. Menceja in F. Mlinška tole: „V Šaleški dolini dobro vedo, da bodo čebele dobro uspevale, če je na Jožefovo lepo." „V Škalah vsak roj uide, če se začudiš, ko ga zagledaš in hkrati gledaš nanj izpod roke." Zanimiva je tudi tale zgodba prav tako iz Skal: „Traški Tomaž v Škalah je ukradel rajnkemu Matvozu, ki je imel zelo pridne čebele, najboljši panj. Ko je Matvoz zvedel za tatu in mu ta, kljub grožnji da mu bo nekaj naredil, kar bo imel dovolj za vse življenje, ukradenih čebel ni vrnil, ga je Matvoz začaral in Tomaž je bil krumpast vse življenje." Povsod po dolini so bili tudi prepričani, da je mogoče čebele uničiti, če jim polože v panj hostijo in jih s tem poženejo na rop. Rop pa lahko preprečijo, tako da v panj položijo konopljo ki smrdi, tako da čebele medu ne vohajo. Kot smo poudarili že na začetku, med ni bil edini uporabni produkt čebel, ampak so satovje uporabljali tudi v svečarstvu in lectarstvu. Ta obrt sicer v dolini ni bila razvita, vendar pa so bili njihovi izdelki iz lecta, medica in seveda sveče tako splošen pojav na sejmih pri nas, tako da o njih lahko mirno napišemo nekaj tudi v okviru tega prikaza. Najprivlačnejše stojnice za otroke, pa tudi za fante in dekleta na naših sejmih (znani sejmi so bili v Šoštanju na Mohorjevo, v Škalah na Jurjevo in Jožefovo), so bile tiste na katerih so prodajali izdelke iz lecta in točili medico. Najbolj znan izdelek lectarjev so bila okrašena lectova srca v različnih izvedbah, najpogosteje pa so se jih posluževali fantje, da so pokazali svoja čustva izvoljenkam. Drug posladek je bila cigara za starejše dečke, z rdečim staniolnim obročkom, ki je predstavljal ogenj, konica pa je bila pomočena v makovo zrnje. Izdelovali so tudi rožne vence iz rdečih in belih ,,lectovih poljubčkov", ter drobne figurice. Najstarejši motiv pri teh zadnjih je bil otrok v povojih, ki se je še pred nekaj leti pojavljal v naših trgovinah. Na sejmih v času setve so prodajali tudi srpe in druga poljedelska orodja iz lecta. Na Telovo, praznik Janeza Krstnika, žegnanje in vse svete, pa so točili tudi dve vrsti medice in sicer sladko za ženske in otroke, kije bila narejena iz razredčenega medu z dodatkom raznih dišav. Za fante in može pa so točili močno medico, ki so jo dovreli s hmeljem. (Dalje prihodnjič) AVTO — MOTO DRUŠTVO Šaleška dolina VELENJE Avto - moto društvo »Šaleška dolina« Velenje vabi vse člane in tudi njihove zakonske tovariše in tovarišice na letno skupščino. Letma skupščina bo 7. februarja 1976 v prostorih restavracije Nama s pričetkom ob 18. uri Vstop je možen s člansko izkaznico za leto 1975. VABLJENI! UPRAVNI ODBOR AMD Velenje GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje VABI — da obiščete KAVARNO—SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javornik KSC vam nudi vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač in raznih napitkov, — da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO in ob zvokih kvarteta DE LECITAS iz Poljske zaplešete in se razvedrite, — da obiščete kegljišče hotela »PAKA« in preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev, — da obiščete nočni bar hotela »PAKA« in si ogledate zanimiv barski spored, — da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večna- menski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Ob nedeljah ne posluje. Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah. VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO! NAŠ CMS 9 IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC G IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # Podpisi za družbeni dogovor V četrtek, 29. januarja, so v Slovenj Gradcu predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ter delavske univerze podpisali družbeni dogovor o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju odraslih in mladine v tej občini. Oblikovanje in podpis tega družbenega dogovoraje v Mislinjski dolini še posebej narekovala potreba, da bi zagotovili stalen vir sredstev za financiranje idejnega in družbenoekonomskega izobraževanja odraslih in mladine. To pa bi zagotovilo tudi načrtnost v delu. Podobno kot v mnogih drugih občinah namreč tudi v tej občini ugotavljajo, da zaradi pomanjkanja denarja niso načrtno razvijali oblike družbenega izobraževanja in usposabljanja, zapostavljeno pa je bilo usposabljanje delegatov, članov samoupravnih organov ter vodstev družbenopolitičnih organizacij. Podpisniki sporazuma so se zdaj dogovorili, da bodo sodelovali s slo- Zimske razglednice Nič hudega, če je veja zakrila prometni znak. Samo, da se ve, kje je blagovnica Standard. Le kcmu je namenjen prometni znak na sliki. Morda prepoveduje vstop v gostilno Pri pošti v Šoštanju (od tam je namreč posnetek). No, šale na stran. Nekateri v tem zimskem času nimajo drugega dela, pa obračajo prometne znake. Ko smo po prvem snegu naredili kratek sprehod po Velenju in Šoštanju smo opazili, da je bilo precej podjetij in stanovalcev, ki niso očistili svojih pločnikov. Kot da ne vedo za občinske odloke. Pred blagovnico MERX v Šoštanju pa je bil sneg postrgan do zadnje snežinke. Čeprav je za 123-stanovanjskim blokom na Šercerjevi znak STOP tega na jezo hišnika motornizirani stanovalci niso upoštevali. Ne vsi, da ne bo zamere. Sneg in otroci pa so naredili svoje. Mimo znaka so si napravili drsališče ter tako zaprli pot stanovalcem, ki ne poznajo ali nočejo poznati prometnih znakov. Škoda, da bo drsališče s prvim soncem zginilo. venjgraško' delavsko univerzo pri ugotavljanju potreb po družbenem izobraževanju. Delavska univerza pa bo s sodelovanjem podpisnikov zagotavljala izvajanje in vodenje idejnih, vsebinskih, organizacijskih in andragoških oblik družbenega izobraževanja. Delovne organizacije, na primer, bodo iz sredstev, namenjenih za izobraževanje (najmanj 1,5 % od brutto osebnih dohodkov zaposlenih) namensko združevale 0,5 % sredstev za financiranje družbenega izobraževanja na posebnem računu pri slovenj-graški delavski univerzi. S sredstvi bo upravljal programski svet podpisnikov družbenega dogovora. Ena od poglavitnih nalog pro- gramskega sveta, ki bo deloval pri Delavski univerzi Slovenj Gradec, pa bo, da bi družbeno izobraževanje kar najbolj približali neposrednim proizvajalcem v Mislinjski dolini. Sredstva, zbrana z družbenim dogovorom o idejnem in družbenoekonomskem izobraževanju odraslih in mladine v občini Slovenj Gradec, bodo omogočila izvedbo najmanj 1.000 ur izobraževanja za vse strukture delegatov in samoupravljalcev ter družbenopolitičnih delavcev na tečajih, seminarjih, šolah in predavanjih. Omogočila pa bodo tudi večjo andragoško usposobljenost predavateljskega aktiva ter zagotovila denar za nakup potrebne literature za razne izobraževalne oblike. Pomemben napredek V občini Slovenj Gradec bodo v prihodnjih dneh sklenili letne skupščine osnovnih organizacij sindikata. Čeprav v Mislinjski dolini še niso opravili v vseh osnovnih organizacijah letne skupščine in še ni izdelana podrobnejša ocena letnih skupščin, pa na Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenj Gradec že ugotavljajo, da kažejo doslej opravljene letne skupščine pomemben napredek v delu osnovnih organizacij sindikata. Poročila so bila skrbno pripravljena, razgibane pa so bile tudi razprave. Opaziti je mogoče, da sindikalno članstvo dobro pozna naloge, zato tudi ni slučaj, da so dokaj podrobno ocenjevali opravljeno delo ter skušali ugotoviti, zakaj posamezne naloge, za katere so se dogovorili, še niso bile opravljene. Ob tem so se dogovorili tudi, kako bi v prihodnje opravili vse tisto, kar doslej niso. Na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata so največ razpravljali o aktivnosti za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Pri tem so naglasili, daje akcija za stabilizacijo ena od poglavitnih usmeritev delovnih kolektivov tudi za leto 1976. Sindikalno članstvo zahteva, da se stabilizacijski programi in programi varčevanja kar najbolj konkretizirajo ter določijo od- govorni nosilci za posamezne akcije in pa roki, v katerih morajo biti naloge opravljene. . Prezreti pa tudi ni mogoče številnih razprav o uveljavljanju delegatskih razmerij in delu delegacij. Pri tem so razpravljala znova ugotovili, da strokovne službe delovnih organizacij premalo sodelujejo z delegacijami oziroma jim pomagajo pri pripravi materialov in drugem. Več raz-pravljalcev pa se je dotaknilo še položaja in dela organov samoupravnega delavskega nadzora v združenem delu Mislinjske doline. Na zadnjih letnih skupščinah osnovnih organizacij pa so ocenili tudi delo sindikalnih skupin. V vseh delovnih organizacijah delo sindikalnih skupin, pa čeprav so bile ustanovljene, še ni zaživelo. Tam pa, kjer so sindikalne skupine zaživele, je razgibano tudi delo osnovnih organizacij sindikata oziroma so člani podrobno seznanjeni z aktivnostjo sindikata, izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata pa vedo za problem sindikalne baze oziroma za stališča članstva do posameznih vprašanj, o katerih teče razprava v delovnih kolektivih oziroma sindikatih. • Ustanovili svet ZK Zadnji petek, 30. januarja, se je konstituiral svet ZK v okviru nove organizacije združenega dela „Koroška kmetijska zadruga", ki so jo ustanovile kmetijske zadruge iz Slovenj Gradca; Dravograda in Prevalj ter ravenska „Mesnina". Pred tem so ustanovili svet ZK tudi v okviru Splošnega gradbenega podjetja „Koroški zidarji", ki je povezalo gradbeno opretivo Slovenj Gradca, Dravograda in Prevalj. V tovarni usnja Slovenj Gradec so oblikovali konferenco Zveze komunistov, na novo pa bodo oblikovali svet Zvezp komunistov v okviru slovenjgraškega Gozdarstva in lesne industrije „Lesna". • Posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij ZSMS Predsedstvo Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec je pripravilo te dni posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine iz Mislinjske doline. Na posvetovanju so govorih o programih dela za letošnje leto ter o organizaciji pohoda mladih po poteh XIV. divizije na Paški Kozjak. PO KOROŠKI POSVETOVANJA PREDSTAVNIKOV ZDRUŽENEGA DELA Svet koroških občin je pripravil s sodelovanjem Gospodarske zbornice Slovenije, Medobčinskega odbora za Koroško, ter ravenske enote Ekonomskega centra Maribor v Dravogradu od 28. januarja do 6. februarja več posvetovanj predstavnikov delovnih organizacij iz občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Na sestankih, sklicani so bili po dejavnostih, so se dogovarjali o usklajevanju razvojnih programov za razdobje 1976 - 1980 v okviru poslovnih skupnosti vseh štirih občin koroške regije. SPOMINSKI POHOD MLADIH „KOROŠKA V ZIMI 1976" 24. in 25. januarja je pripravila Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Ravne na Koroškem spominski pohod po poteh koroških partizanov „Koroška v zimi 1976". Člani osnovnih organizacij ZSMS, pripadniki JLA ter člani ZRVS so prehodili pot Ravne na Koroškem - Naravske ledine - Sleme - Kramarica - Smrekovec -Pudgarsko - Črna na Koroškem, da bi spoznali kraje, znane iz NOB ter opravili naloge s področja splošne ljudske obrambe. Na Slemenu pa so poslušali predavanje o konceptu splošne ljudske obrambe ter o vlogi in nalogah mladih pri tem. DRAVOGRAJSKE NALOGE ZA LETO 1976 Z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Dravograd v letu 1976 so v tej občini koroške regije določili, da se bo povečal družbeni proizvod celotnega gospodarstva za 7 %, zaposlenost za 3 %, produktivnost pa za 4 %. Delovne organizacije iz Dravograda naj bi v tem letu prodale na tuje za 6 % več izdelkov, kot so jih lani. Med prednostnimi nalogami pa so v občinski resoluciji še posebej poudarjena vlaganja v izgradnjo infrastrukturnih objektov. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »VEGRAD« VELENJE Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD gradbena operativa in TOZD Gradbena industrija objavljamo prosta delovna mesta; TOZD gradbena operativa 1. Pomočnic vodje engineeringa za področje Ljubljane 2. Pomočnic vodje engineeringa za področje Velenje 3. Razvojni tehnolog — vodja oddelka za tehnološki razvoj 4. Razvojni tehnolog 5. Tehnolog v razvojnem oddelku 6. Projektant statik v projektivnem biroju TOZD gradbena industrija 7. Vodja tehnično-komercialne priprave 8. Projektant stati« POGOJI: 1. Gradbeni inženir, ki ima vsaj 4 leta delovnih izkušenj in smisel za komercialno dejavnost iz gradbenega območja. Zaželje-no je, da pozna ljubljansko področje in da vozi avto. 2. Gradbeni inženir, ki ima vsaj 4 leta delovnih izkašenj in ima smisel ter veselje do komercialnega dela v gradbeništvu. Za-željeno je, da pozna velenjsko in celjsko področje in da vozi avto. 3. Gradbeni inženir z namanj 5 let delovnih izkušenj. Imeti mora veselje do raziskovalnega in študijskega dela v gradbeništvu, predvsem v razvoju novih tehnologij gradnje in novih programih. 4. Strojni inženir z najmanj 3 leti prakse, ki ima smisel in veselje do razvojno-raziskovalnega dela v gradbeništvu. 5. Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri ter najmanj tri leta delovnih izkušenj. 6. Diplomirani gradbeni inženir s strokovnim izpitom. 7. Gradbeni inženir ali diplomirani ekonomist, ki ima vsaj štiri leta prakse s smislom za komercialno delo pri prodaji montažnih konstrukcij. 8. Diplomirani gradbeni inženir - smer konstruktiva. Zaželjena je praksa. Delovno področje je prilagajanje tipiziranih montažnih konstrukcij potrebam kupcev. Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo. Osebne dohodke urejujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov. Velik poudarek dajemo stimulativnemu nagrajevanju po učinku dela. Uspešno rešujemo stanovanjsko problematiko. Kandidate, ki mislijo, da odgovarjajo pogojem razpisa, vabimo, da se osebno zglase na razgovor v kadrovsko službo podjetja. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na naslov: GIP »VEGRAD« VELENJE (kadrovska služba) Prešernova 9a. Prošnje sprejemamo 20 dni po izidu razpisa. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje -gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje potenje gorenje gorenie gorenje Delavski svet temeljnih organizacij združenega dela ZMRZOVALNIKI, ORODJARNA in AVTOPARK v sestavi Gorenje TGO Velenje RAZPISUJEJO prosta delovna mesta: 1. VODJA TOZD zmrzovalniki 2. VODJA TOZD orodjarna 3. VODJA T0ŽD avtopark Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in ipolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori; — za delovni mesti pod točko 1 in 2 se zahteva srednja ali višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri; — za delovno mesto pod točko 3 se zahteva srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri; — da imajo 5 let prakse od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v TOZD ali delovni organizaciji; — da so moralno in politično neoporečni; — da njihovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije. Prijavi je treba priložiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkušnjah in potrdilo o nekaznovanju. Pismene prijave z zgoraj omenjenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov TGO Gorenje Velenje, kadrovska operativa, Velenje, Celjska 5a z oznako RAZPIS DELOVNIH MEST »VODJA TOZD«. Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Podrobnejše informacije daje kadrovska operativa med rednim delovnim časom. ZAHVALA Ob boleči, bridki in nenadomestljivi izgubi žene in mamice BRANKE (GRANE) ŠOJAT se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji darovali cvetje in vence in nam izrazili sožalje. Posebna hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem in častiti duhovščini. Žalujoči: mož Milan, sinova Milan in Marko ter vsi sorodniki Rokomet v rdeči dvorani Delovni načrt velenjskega plavalnega kluba V skladu z razvojem plavanja v Sloveniji je bil na pobudo PZS ustanovljen PK Velenje glede na skoraj idealne pogoje za razvoj plavanja v občini Klub deluje v okviru ŠD drugo leto in je na podlagi priporočil PZS prešel na izredno zahtevne vsakodnevne treninge. Rezultati dela so vidni z visokimi uvrstitvami tekmovalcev na raznih republiških tekmovanjih. Pripominjamo, da se bo plavalni šport v Sloveniji tretiral kot druga prioriteta, saj je 60 % vseh državnih rekordov v posesti slovenskih tekmovalcev. Vse to zavezuje nas kot klub, da nadaljujemo z zastavljenim delom in dajemo glavni poudarek množičnosti; smo glavni pobudniki odpravljanja plavalne nepismenosti, skupno s tozdi organiziramo razna sindikalna tekmovanja v plavanju in tako iz široko sestavljene zasnove oblikujemo kvalitetni vrh tekmovalcev. Najmlajši član in tekmovalec kluba je star 5 let, najstarejši pa 15 let. Iz tega je razvidno, da je delo v klubu zahtevno in zasnovano na vseh priporočilih družbenopolitičnih skupnosti, kako naj bo zastavljeno delo, ki je porok za dosego ciljev: graditi v mladem človeku dobrega in zdravega bodočega samoupravljalca. Za zagotovitev minimalnih delovnih pogojev potrebujemo sredstva, katera bodo res bogato in plodno naložena, saj jih bomo vlagali samo za dosego ciljev, ki smo si jih zadali. Za leto 1976 moramo zaradi štednje odpovedati organizacijo plavalnih tekem na nivoju republike v Velenju. Organizirali bomo samo dvoboje in medklubske mitinge. Stroški kluba, ki smo jih predvideli v 1976 letu so naslednji: Celoletna najemnina bazenov za treniranje po pogodbi 40.000 (okoli 100 tekmovalcev) Nabava treh štoparic - cca 2.400 Velika štoparica za samostojno, osebno štopanje plavalcev na treningu 2.500 6 kom. proge za plavanje, ponudba OKI Zagreb 33.000 Nabava rekvizitov za treninge 1.000 50 kom plavalne kape 2.000 4 kom. fen za sušenje las 1.500 Izdelava štartnih blokov 10 kom. za letni in zimski bazen 2.000 Plačilo štartnine in članarine 1.000 Nabava diplom in medalj 1.000 Skupaj materialni stroški 86.400 * V 1976 letu se bomo udeležili vseh republiških prvenstev in mitingov, ter memorialnih tekmovanj. Urnik tekmovanj je od PZS. V letu 1975 smo se kvalificirali iz druge ligee v prvo republiško ligo. 23msko posamično prvenstvo SRS: Mlajši pionirji skupine „C" bodo nastopili v Ljubljani, dne 20.3.1976 leta s 5 tekmovalci Skupina „B" dne 6.3.1976 - Ljubljana 16 tekmovalcev Mlajši pionirji „A" 28.2.76 - Kranj 12 tekmovalcev Starejši pionirji 28.2.76 - Trbovlje 4 tekmovalci Člani 6. in 7.3.76 - Kranj 4 člani Letna posamična prvenstva SRS: Pionirji „C' 17.7.76 Kranj 5 tekmovalcev Pionirji „B" 27.7.76 Kranj 16 tekmovalcev Pionirji „A" 24. in 25.7.76 - Ljubljana 12 tekmovalcev Starejši pionirji 3. in 4.7.76 Trbovlje 4 tekmovalci •Mlajši mladinci in člani 16. in 18.7.76 - Ljubljana 4 člani Prva republiška liga: I. kolo PZS mlajši pionirji „C' in „B", 26.6.76 Kranj 5 tekmovalcev I. kolp mlajši pionirji „A" in star. pionirji 14.6.76 v Ljubljani 4 tekmovalci II. kolo PZS mlajši pionirji „B" in „C\ 26.6.76 Kranj 5 tekmovalcev II. kolo pionirji „A" in star. pionirji 26.6.76. Ljubljana 5 tekmovalcev MITINGI: Krško 25.5.76 zvezni miting 50 plavalcev Lučkin memotial, Trbovlje 29.2.76 Velenje: dvoboj: NEPTUN Celje, PK Velenje troboj: BRANIK Maribor, Murska sobota PK Velenje Stroški tekmovanj: Tečaji neplavalce^ PK bo organizator treh 10-dnevnih tečajev za cca 100 otrok in odraslih oseb. Tečaj je deseturni. Stroški tečaja brez vstopnine bazena so Trener in vaditelji: Trener Prislan trenira s prvo ekipo 6-krat tedensko po 2 uri. Treningi so preko celega leta, kar znaša mesečno 48 ur treninga. Mesečna nagrada je 1.200 din neto, letno pa 14.400 Kar znaša bruto za trenerja cca 20.000 din Trije vaditelji trenirajo trikrat tedensko po 1 h kar znaša 40 ur na mesec. 21 700 1.400 1.400 600 1.600 900 1.600 2.000 1.000 1.500 600 600 . 800 600 3.000 1.500 600 800 .200 din 4.000 Vaditelji se Neto 12 000 din, bruto pa po trimesečnih kvartalih, kar znaša 15.500 Administrativni stroški: Izobraževanje Trenerski te čaj - 2 kandidata Stroški tečajev, vaditeljev in izobraževanja SKUPNI LE.TNI PRORAČUN: 1.000 2.000 42.500 150.100 din V soboto sta moška rokometna ekipa iz Šoštanja in ženska ekipa Velenja odigrali prijateljsko tekmo v rdeči dvorani. Šoštanj čani so se pomerili z rokometaši Slovenj Gradca. Gostje so bili boljši in zmagali z rezultatom 28:24 (12:10). Za Šoštanjčane so dosegli največ golov Melanšek 7 in Metličar 5; za goste pa Potočnik in Pogo- • INVALIDSKI ŠPORT revčnik po 7 golov. Rokometa-šice Velenja so v prvi tekmi premagale ekipo „iisce" iz Sevnice z rezultatom 15:11 (9:2). Najuspešnejše so bile Tekavčeva in Podpečanova s tremi zadetki. Nato so domačinke igrale še z ekipo Branika iz Maribora. Mariborčanke so v enakovredni igri zmagale z rezultatom 11:9 (5:4). Za domačinke so bile najuspešnejše strelke Pocajtova 4 in Podpečanova z dvema goloma. Organizacija tekem je bila slaba, saj organizatorji niso poskrbeli za obveščenja gledalcev, da bi lahko z zanimanjem spremljali dogodke na igrišču. Tako so nezadovoljni zapuščali dvorano že po drugi tekmi. Velenjčana na olimpijske igre V Kanadi bodo letos prvič olimpijske igre invalidov. Tako se bodo v Torontu od 3. do 11. avgusta zbrali invalidi z vsega sveta in se pomerili med seboj za olimpijske kolajne. Med invalide, ki bodo zastopali Jugoslavijo v plavanju, sta se med kandidate uvrstila tudi člana društva invalidov Velenje Rastko Lah in Jože Angelo. Rastko Lah je na nedavnem državnem prvenstvu v plavanju v Beogradu znova potrdil, da je najboljši plavalec v svoji kategoriji, saj je osvojil kar 3 zlate kolajne. Zmagal je v plavanju na 50 m prsno, 50 m hrbtno in 3 x 50 mešano. Tako je v prsnem in hrbtnem slogu dosegel rezultat, ki je boljši od olimpijske norme. Tudi Jože Angelo je v istih disciplinah bil izvrsten in osvojil tri srebrne kolajne in prav tako potrdil olimpijsko normo. Na prvenstvu sta nastopila tudi Tone Osolnik, ki je osvojil v svoji skupini tretje mesto in bronasto kolajno, Tone Tratnik pa je bil šesti. Reprezentanco invalidov, ki bo zastopala Jugoslavijo v Torontu, bo določila posebna komisija. Upamo, da bosta med njimi tudi Velenjčana. V nedeljo državni reprezentantje z Olimpijo Po zaslugi Modnega salona bomo lahko letos v Velenju znova videli košarkarje jugoslovanske državne reprezentance, ki so sicer sedaj na služenju vojaškega roka - Solamana, Jelovca, Cosi-ča, Kapidžiča, Slavniča in druge. Reprezentanti bodo obiskali Modni salon, ki jim bo sešil obleke za olimpijske igre v Montrea-lu, v nedeljo, 8. februarja pa se bodo v rdeči dvorani v Velenju pomerili s koršarkarji Olimpije. Tekma se bo začela ob 18. uri. Velenjski Modni salon pripravlja v tem mesecu skupaj z „Rdečo dvorano" še eno zanimivo prireditev. 15. februarja ob 18. uri bo v večnamenski dvorani glasbena prireditev z modno revijo. Obiskovalci bodo lahko znova videli Martina Sagnerja -Dudeka iz televizijske nadaljevanke Gruntovčani. Poleg tega se bodo občinstvu predstavili Neda Ukraden, Edvin Fliser in 7 D iz Maribora. Med modno revijo pa bodo manekeni prikazali modele za spomlad 76. V drugi polovici aprila pa bodo gledalci v večnamenski dvorani lahko občudovali igro najboljših jugoslovanskih košarkarjev v srečanju z reprezentanco Kube. Velenjski plavalci nezadovoljni Občinska telesnokulturna skupnost Velenje je dala pred nedavnim v javno razpravo predlog prednostne razvrstitve športnih panog v velenjski občini. Tako predvidevajo, da bila v prvi skupini atletika, v drugi nogomet, košarka, rokomet, v tretji pa strelstvo, alpinizem, dviganje uteži, kotalkanje, smučanje, plavanje in odbojka. Vse ostale športne dejavnosti pa imajo po predlogu telesnokulturne skupnosti rekreativni značaj dejavnosti. Med prvimi, ki so obravnavali prednostno listo, so bili velenjski plavalci Na sestanku upravnega odbora kluba, ki je bil pred dnevi (na tem sestanku so velenjski plavalci sprejeli tudi delovni program za letos), smo lahko slišali, da plavalni klub nima niti najosnovnejših materialnih pogojev za nadaljnje delo, saj je za lansko leto dobil le 2,5 milijona starih dinarjev, kar ni zadostovoalo niti za kritje stroškov najemnine bazena. Na drugi strani pa je treba povedati, da je zanimanje za plavanje v zadnjem času v Velenju izredno, saj v klub ne morejo sprejeti vseh mladih, ki bi se želeli naučiti plavati in redno trenirati. Prav zato zelo hudo, ko morajo pet ali šestletnemu otroku razlagati, da se ne more učiti plavati oziroma trenirati v klubu, ker nimajo denarja. Velenjski plavalni klub ima kljub vsemu sedaj osemdeset članov. Žal pa se bojijo, da bodo morali zmanjšati število članov, če jim ne bodo zagotovljena finančna sredstva v letu 1976. Ce bi dobili nekoliko več denarja, jim prav gotovo ne bi bilo treba o tem razmišljati, ampak nasprotno, glede na zanimanje in priljubljenost plavanja bi lahko članstvo še povečali. Ce izhajamo iz dejstva, so poudarili na sestanku, da naj bi imel vsak otrok enake začetne možnosti uveljavljanja v športu, kljub temu da se ne odloči za atletiko, se nam zdi nerazumljivo, da lahko nekateri klubi trošijo sredstva za drage priprave izven kraja kluba. Najbolj pa to razlikovanje (eni veliko denarja, drugi skoraj nič) boli mlade člane. Ne morejo razumeti, da jih preganjajo iz bazena zaradi neplačanih računov. Glede na razvoj plavanja v Sloveniji in priporočil plavalne zveze Slovenije, doseženih rezultatov v lanskem letu, množičnosti ter danih možnosti plavanja (katere pa so v Velenju nedvomno precejšnje) člani velenjskega plavalnega kluba menijo, da sodi plavanje v drugo skupino. Člani plavalnega kluba so na sestanku svojo „zahtevo" podkrepili med drugim tudi s tem, da ima tudi plavanje v Velenju tradicijo, da ima v prihodnje najboljše pogoje za razvijanje tekmovanj in rekreacije, katera nudi najširše možnosti, saj plavanje skorajda ne pozna starostne meje. Posebna priljubljenost plavanja se kaže tudi v šolskih športnih društvih, so poudarili, saj so tovrstna tekmovanja izredno množična. V nekaterih občinah so uvedli plavanje kot redno tedensko uro telesne vzgoje. Zagotovilo, da postaja plavanje vedno bolj priljubljeno tudi med delovnimi ljudmi oziroma občani, kažejo organizirane trim akcije plavanja v letu 1975. Vzgoja mladih o koristnosti plavanja nam daje garancijo, da bodo športni objekti, katere smo gradili iz samoprispevka, v bodoče še bolj obiskani. S tem pa bo tudi ponovno potrjena pravilna odločitev njihove gradnje, so sklenili sestanek velenjski plavalci. Drugi na državnem prvenstvu Mladi strelci strelske družine „Mrož" iz Velenja so na državnem prvenstvu, ki je bilo v Grosupljem, dosegli drugo mesto med ekipami v streljanju z zračno pištolo. Na prvenstvu z zračnim orožjem je sodelovala več kot 300 najboljših strelcev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Med njimi je tekmovalo tudi 11 strelcev iz Velenja, ki so si z odličnimi rezultati na republiškem prvenstvu zagotovili nastop med najboljšimi strelci Jugoslavije. Mladinci Velenja (Jože Detl-bah 340, Vinko Trinkaus 349, Rajko Srdič 355) so dosegli v streljanju z zračno pištolo odlično drugo mesto z rezultatom 1044 krogov za ekipo Zagreba, ki je dosegla rezultat 1091 krogov (rezultat so Velenjčani dosegli na republiškem prvenstvu!). Odličen rezultat je dosegla Marika Teržan, ki je v konkurenci članic dosegla 7. mesto. V streljanju s pištolo z rezultatom 338 krogov, kar je republiški rekord je bila najboljša slovenska predstavnica. Člani so v streljanju s pištolo dosegli ekipno 12. mesto z rezultatom 1426 krogov, zmagala je ekipa Zagreba z rezultatom 1492 krogov. Za ekipo Velenja so streljali Jurij MogUnicki 360, Franjo Žučko 352, Jože Detl-bah 345 in Hinko Bola 369 krogov. S tem rezultatom se je Bola uvrstil na 17. mesto med 93. strelci. Mladinci Robert Borovnik, Rudi Ramšak in Enes Šišič so v streljanju s puško ekipno dosegli 16. mesto med 24. ekipami z rezultatom 1021 krogov, prn so bili Ljubljančani 1097 krogi Osvojili drugo mesto: Trinkaus Jože Detlbah, Rajko Srdič, Vinko ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VELENJE prireja — tečaj za poklicne voznike motornih vozil za pridobitev kvalifikacije iz prometne stroke. Vpisujemo v prostorih združenja pri vratarju na starem rudniku v Velenju, dne 2. 2., 4. 2. in 7. 2. 1976, od 17. do 18. ure. KOMISIJA ZA KADROVSKE ZADEVE TOZD TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ objavlja naslednji prosti delovni mesti: — vodie enote družbene prehrane, POGOJ: končana gostinska šola kuharske smeri, najmai ij 3 leta delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane, za moške odslužen vojaški rok, potrdilo o opravljenem sanitarnem pregledu, - KV kuhar (ica). Pogoj: končana poklicna gostinska šola kuharske smeri, zadostuje pa 2 leti delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane, za moške odslužen vojaški rok, potrdilo o opra-Ijenem sanitarnem pregledu. OD po samoupravnem sporazumu o notranji delitvi dohodka in osebnega dohodka. Poskusno delo traja 3 mesece. Rok prijave 8 dni od dneva objave. Prijave z dokazili o kvalifikaciji prejema komisija za kadrovske zadeve Tovarne usnja Šoštanj. 'iAŠ ČAS je: ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, jropagando im založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci rtazovec - Caisnik je Wnt štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. JUTRI GOSTUJE V VELENJU Pevski zbor iz Maribora V šaleški dolini bo vet prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku V Šaleški dolini bo letos več kulturnih prireditev v počastitev obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna. Tako so včeraj v velenjski knjižnici odprli razstavo slikarjev mislinjske, mežiške, dravske in šaleške doline. Nocoj ob 19. uri bodo v domu kulture v Šoštanju odprli razstavo akadem- NAŠ ZNANEC Miligoj Jarnovič Rojen je bil v kmečki družini. Starši so zelo kmalu umrli in zapustili pet še nepreskrbljenih otrok. On pa je tisto leto ravno maturiral na učiteljišču. Povedal je, da so vse, ki so bili naprednega mišljenja, namestili v Prek-murju, ki je bilo za vse nekakšna Sibirija. Tako je nekaj časa služboval v Velikih Dolencih. Med tem časom je služil vojaški rok v : Sarajevu, nato pa se je vrnil v Prekmurje. Učiteljski poklic je ljubil, vendar pa si je vedno želel, da bi se posvetil športu. Ko je izvedel, da je šola za učitelje telesne vzgoje v Beogradu, je pričel premišljevati, kako bi se vpisal nanjo. Javil se je na razpis, napravil sprejemni izpit na tej šoli in nato služboval v Beogra-lu. Študij ob delu je bil takrat še posebno težak in naporen, vendar ga je Miligoj Jarnovič z veseljem opravljal, saj mu,je pomenil zelo veliko. Ko smo se z njim pogovarjali in ga spominjali na tiste čase, ki so bili zanj težki, pa smo imeli občutek, da se jih prav rad spominja. No, kasneje je bil odpuščen iz političnih razlogov. Vseskozi pa je deloval pri Sokolu in ko je ostal brez službe, ki jo je bilo v tistih časih zelo težko dobiti, je prevzel načelništvo društva v Valjevu, čez leto dni pa je le dobil službo na gimnaziji na otoku Krku. Tam so ga „Fran-kovci" obtožili, da dela proti državi in premeščen je bil kazensko v Glino. Tudi tu je prevzel poleg službe še načelništvo Sokola. Tu pa ni bil niti eno leto, ko se je pričela vojna. Preživljal je težke dneve. Sam je bil trikrat na nitki, a je imel veedno srečo. Partizanom je pošiljal razna poročila in material. Nekoč pa ga je nekdo, ki mu je posredoval te podatke, po dolgotrajnem mučenju izdal in le srčeno naključje, ga je rešilo smrti. Vedno in rad je delal z otroki in rad se je ukvarjal s športom, v njegovem poklicu, pa je bilo vse to združeno. Vseskozi pa si je želel, da bi se vrnil v Slovenijo, Miligoj Jarnovič kjer pa je bilo za zaposlitev nekoliko težje, kot drugod v Jugoslaviji, vendar mu je le uspelo, da je dobil službo najprej leta 1945 v Črnomlju, kasneje leta 1946 pa na nižji gimnaziji v Šoštanju. Delo učitelja je težko, vendar mu nikoli ni bilo žal, da je izbral ta poklic. Povedal je, da je bil trdega dela navajen že od prej. Za delo na športnem področju je prejel Kajuhovo, Bloudko-vo, nagrado komiteja za fizkul-turo vlade FLRJ, dve priznanji in zlato značko „Partizana" Ju-. goslavije in še nekaj drugih priznanj. skega slikarja Lojzeta Zavolov-ška iz Velenja. Ob tej priložnosti bo nastopil gimnazijski pevski zbor iz Velenja pod vodstvom prof. Ivana Marina. Osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku v Velenjski občini bo v soboto, na dan obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna. Ob 19. uri bo v domu kulture v Velenju koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi prof. Branko Rajšter. Ta zbor je bil lani ocenjen za najboljši mladinski pevski zbor. v Evropi. Občinska kulturna skupnost vabi občane, še zlasti kulturne delavce, da se koncer- ta udeležijo v čimvečjem številu. Slavnostni govor bo imel predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti ing. Peter Krapež. Prosvetno društvo Šmartno ob Paki pa je v goste povabilo ljubljansko opero. V četrtek, 12. februaija bo namreč v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki komorna opera Gaetana Donizettija Don Pasquale. Občinstvu se bodo predstavili solisti Ladko Korošec, Raj ko Ko-ritnik, Sonja Hočevarjeva, Marcel Ostaševski in Drago Čuden. Pri klavirju bo prvake ljubljanske Opere spremljala Zdenka Lukec. Akademski ples z brucovanjem Šaleški študentski klub je tudi letos pripravil tradicionalni akademski ples z brucovanjem, ki je bil 17. januaija v Velenju. Vsa brucovska zelenjad (smrdeča, neumna in neizkušena) seje znašla pred preizkušnjo, kajti postati pravi študent (da ne govorimo o „starih bajtah"), pa le ni tako preprosto. Najprej je treba prestati brucovanje oz. kar najbolje znajti se v navzkrižnem ognju, ki se kreše med Zelenim carstvom (ki je oh in eh študentarije in sploh - nezmotljivo) in Častno tablico (sami nekoč zelo izkušeni študentje). Najbrž ni treba posebej poudaijati, da se brucom nič kaj rožnato ne godi. Mladež pač mora spoznati, kako težavno je prebiti se med pravo študentarijo. Tako so se na akademskem plesu študentske vrste Šaleškega študentskega kluba tudi uradno pomnožile. Lahko pa rečem, da smeha in zabave pri tem ni manjkalo. MELITA VOVK Presvetli Zeleni car (v sredini) in njegova Prisklednika so se temeljito lotili „dela" Smrt Toma Jurkiča V noči 24. januarja med 23. in 24. uro so bili pred gostilno Marice Melanšek v Pesjem Tomo Jurkič, Idriz Delič, Sahbaz De-lič, Hase Parazetovič in Edhem Zahirovič. Začeli so se pretepati, med pretepom je Edhem Zahirovič s kolom Jurkiča smrtno ranil Jurkič je nezavesten obležal pod gospodarskim postopjem Strahovnik in so ga našli šele na-slednjeega dne okrog 8. ure. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel. • POŽAR V STANOVANJU 2. februarja okrog dveh ponoči je Karolina Šmon iz Laz 3 slišala, da v stanovanju nad njo nekaj prasketa. Ugotovili so, da je gorelo stanovanje Vere Kajzer, ki je odšla od doma okrog 17. ure in je pred odhodom naložila v želeezno peč premog. Do požara je prišlo zaradi nepravilne izdelave dimne peči. • KAVČ POGOREL V kuhinji podstrešnega stanovanja Štefana Kohota iz Pesja se je 30. januarja okrog pol devetih dopoldne vnel kavč. Štefan Ko-kot je bil doma in je požar pravočasno opazil ter ga tudi sam pogasil. Vzrok požara ni znan, škode pa je za okoli 10.000 dinarjev. • UKRADEL NAKIT IN ZNAČKE V noči 24. januarja je neznani storilec okrog triindvajsete ure vlomil v stanovanje avtokleparja Jožeta Muršiča iz Celjske ceste v Velenju. Storilec je odnesel nakit in značke v vrednosti 4.000 dinarjev, več škode pa je naredil na pohištvu, ki ga je poškodoval med vlamljanjem. • ODNESLI MOŠKA OBLAČILA Neznani storilci so v noči iz 28. na 29. januar vlomili v poslovalnico Beko na Šaleški cesti v Velenju in odnesli več moških oblačil v vrednosti 7.000 dinarjev. Vlomili so tako, da so nasilno odprli vrata. • NI NAKAZALA SMERI Voznik osebnega avtomobila Karel Polšak je vozil 20. 1. 1976 iz Šoštanja proti Velenju. V isti smeri je po levi kolesarski stezi vozila kolesarka Brigita Hrastec, ki na kolesu ni imela luči. Pri trgovini v Pesju je kolesarka nenadoma zavila v desno in ni nakazala smeri z roko. Voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti, tako da se je kolesarka lažje telesno poškodovala. • PEŠEC POBEGNIL Voznik osebnega avtomobila Franc Terglav je peljal iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Ko je pripeljal v Šalek je po sredini ceste šel pešec Franc Podpečan, ki je bil po vsej verjetnosti vinjen. Voznik je zapeljal v levo in s ceste na njivo, da ni zadel pešca. Pešec pa je kasneje pobegnil. Škode je za okoli 800 dinarjev. • IZSILJEVAL PREDNOST Po Jenkovi cesti je 22.1.1976 peljal voznik osebnega avtomobila CE 746-19 Albert Jan. Na križišču s Tomšičevo cesto je izsiljeval prednost vozilu CE 670-21, ki ga je vozil Miroslav Trampuš. • NEPRIMERNA HITROST Iz Belih vod proti Šoštanju je 23.1.1976 vozil voznik osebnega avtomobila Franc Fajdiga. V Skornem ga je zaradi neprimerne hitrosti v blagem ovinsku začelo zaanašati, nato pa je zapeljal s cestišča na njivo in s prednjim delom trčil v jablano. Škode je za okoli 8.000 dinarjev. • V SKUPINO PEŠCEV Dušan Krivec, Anica Zager in Božo Krivec so šli po cesti od gasilskega doma v Topolšici. Šli so vzporedno. Za njimi je pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem Miran Goltnik. Ta je najprej zadel Dušana Krivca, nato Anico Zager, ki sta padla po cesti, Mirana Goltnika pa je tudi odbilo, da je padel po cesti. Anica Zager in Miran Goltnik sta dobila težje telesne poškodbe in so ju prepeljali v bolnico, Dušan Krivec pa je iskal pomoč v zdravstvenem domu. • HUDE TELESNE POŠKODBE Po Šaleški cesti je 23. januarja peljal voznik osebnega avtomobila CE 736-46 Jožef Kreča. V križišču s Kidričevo cesto mu je z desne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 816-48 Franc Podbrežnik, kije izsiljeval prednost. Prišlo je do trčenja in Podbrežnikovo vozilo je odbilo v kombi CE 649-54, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Štefan Fraz. Pri nesreči je nastala večja materialna škoda v višini 25 000 dinarjev, huje telesno poškodovani pa so bili voznik Franc Podbrežnik, njegova žena Erika ter njuna otroka Alija in Aleksander. • TRČIL V REKLAMNO TABLO Voznik osebnega avtomobila CE 676-47 Stanislav Čanžek je peljal 19. januarja letos iz Celja proti Velenju. Ko je pripeljal do bencinske črpalke v Velenju, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno bankino, nato pa je trčil v reklamno tablo. Škode na vozilu je za okoli 9 000 dinarjev. • PREVNIL SE JE V PAKO Iz Slovenj Gradca proti Velenju se je 31. januarja peljal Mirko Vogrin z osebnim avtomobilom CE 184-54. V Paki ga je pričelo zanašati. Glede na stanje ceste vozila ni mogel obvladati in ga je zaneslo na levi rob ceste, kjer se je prevrnil v Pako. Škode je za okoli 9 000 dinarjev. RADIO VELENJE • UKV frekvenca 88,9 megahercov • oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri Novice na zadnji strani V ŠALEKU RAZISKOVALNI ROV ŽE NAREJEN Delavci trboveljskega Rudisa, ki so 5. decembra lani začeli kopati predor skozi hrib, na katerem stoji stolp Šaleškega gradu, so v torek praktično končali prvo fazo del pri gradnji cestnega predora, ki bo hkrati služil tudi kot zaklonišče. Okrog pol desete ure dopoldne so namreč po stoprvem metru zagledali dnevno svetlobo na južni strani predora. Prvi, ki je šel skozi raziskovalni rov, je bil njihov delavec Anton Prevolšek. Kot smo v našem tedniku že pisali, so se v Velenju lani odločili za gradnjo cestnega predora pod razvalinami Šaleškega gradu zaradi tega, da bi odpravili ozko grlo na magistralni cesti Arja vas - Slovenj Gradec skozi Salek, preložitev ceste pa bo omogočila tudi pridobitev novih prostorov za stanovanjsko in drugo gradnjo. V primeru potrebe pa bo objekt služil tudi kot za zaklonišče. • Malu anketa Prvi sneg Sneg je letos sicer že nekajkrat pobelil vrhove gora, v Velenju pa lahko rečemo, da je letos prvič zapadel in zapadlo ga je toliko, da so vsaj naši najmlajši zadovoljni kljub temu, da so počitnice^ že minile in se mu torej ne bodo imeli čas popolnoma predati. Ko smo se sprehajali po Velenju, smo povsod srečevali otroke, ki so se odpravljali sankat ali smučat, bili pa so zelo zadovoljni. Malo smo poklepetali z njimi. BOJAN PIVNIK: Sem učenec četrtega razreda osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Ko so bile počitnice, sem vsako jutro takoj, ko sem vstal, najprej pogledal, če je zapadlo kaj snega, pa sem vedno razočaran ugotavljal, da je trava še vedno zelena. Obupal sem, Jco pa sem v soboto zagledal sneg, sem se ga zelo razveselil, kljub temu, da sem vedel, da so počitnice pri kraju. PETER MLINAR: Prvo polletje tretjega razreda je za nami Počitnice so zelo hitro minile. Mislim, da so zimske počitnice namenjene temu, da bi se šolarji veselili na snegu. Mi smo bili sicer cele počitnice brez snega, zato pa smo ga toliko bolj veseli sedaj. Dokler bo sneg, bom prosti čas izkoristil na njem. Smučal bom na otroškem igrišču. KATJA ŽIBERT: Sem učenka šestega razreda osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Ker pač v počitnicah ni bilo snega, ga bomo izkoristili sedaj. Vsi pa smo ga zelo veseli. Smučam jaz sicer ne, vendar po moje tudi drsanje na jezeru ni prijetno, če okolica m bela. Želim pa, da bi bilo jezero še dolgo zamrznjeno. BOJAN ŠALAMON: Sneg, sneg, vsi smo ga zelo veseli, samo škoda, da ni zapadel en teden prej. Počitnice sem sicer lepo preživel, vendar bi bilo veliko lepše, če bi bil sneg, saj so vendar tudi temu namenjene. Sicer pa bodimo zadovoljni, da je sploh zapadel. MARKO OVNIČEK: Februar je že in to je že res skrajni čas, da smo dobili nekoliko snega, ki pa ga bo za nas kar dovolj, samo, da ne bi prehitro posijalo sonce in ga stopilo, sonce imamo sicer radi, toda sedajle imam jaz že raje sneg. EDITA ŠMID: Šele sedaj, ko. je sneg. zapadel, sem spoznala, kako nujno je bil potreben. Vsi smo zelo dobre volje, pa četudi se le drsamo. Nič mi ni žal, da ga prej ni bilo, saj bi se ga bili v počitnicah že naveličali in nam sedaj ne bi bilo več lepo. Upam pa, da ne bo prehitro skopnel. ALEŠ DREMEL: Sankanje,' smučanje, drsanje, posebno pa še kepanje je na snegu zelo lego in kdo ga potem ne bi bil vesel. Kaj vi niste veseli, da je zapadel? Skoda je le, da tako pozno, sedaj pa bom stiskal pesti, da bi ostal čim dlje. Ce pa ga bi še malo zapadlo, bi bilo pa še bolje ZDENKO BRODEJ: Takšne zime, ki jih imamo zadnje čase sploh niso nobene zime. Sedaj smo prvič po dolgem času spet lahko videli, kako lepo je na snegu. Če ne verjamete, se pojdite drsat z nami. BORIS JEMEC: Vsi smo snega zelo veseli, samo škoda je, da smo počitnice preživeli čisto drugače. Na snegu bi nam bilo mnogo lepše. Kljub temu, da imamo sedaj zopet veliko dela s šolo, bom nekaj časa še vseeno našel in ga preživel na snegu. Marko Ovniček Zdenko Brodej Boris Jemec Peter Mlinar Katja Žibert Bojan Šalamon Edita Šmid Bojan Pivnik Aleš Dremel