Leto VII, šfev. 58. Celfe, soboia 30. maja 1925. Poštnina plačana y gotouini. K^^^^Ä ^H ^m ^B^K ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^Ä ^I^A ^^V ^^^R ^^^B ^^^m ^^^V^^^B ^^H ^^^A ^^K ^^^R ^^^L ^^^m ^^^^^^^m ^^^^^///v///, /dfl^^V ^^^^^^^^B l^^^^^^r ^IB^^v ^^BMj^^^w ÄHP^^^^^Ä Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. KUMtcumeuMi Ble vll*to 1 mrc. Izbafa v ftorels, četrtek In «oboto. UrednlStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpraVKlIStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček. zavodu 5t. 10.666. Zopet burja v Narodni skupščini. Klerlkalci v svojlm elementu- — Oni nlso klerlkalci, temveč Jugoslovani! — Nadaljevanje razprave o poljedelskih kreditih. Bcograd, 29V maja. Današnja MsMi-šeinska seja' je potekla drugačc inirno, samo Jclerikalci so vprizoriU cehk viliar, ropot in t.rušč radi izraza ¦»klerikalec«, ki ga je rabil radikalni poslanec Tomo Popovič. Klerlkalci so so kazali zelo nžaljenc in so glasno protest irali. Skupšunski predsedn Ik Marko Trifkovič je otvoril sejo ob 9.30 dopoT- dne. Po nekaterih pojasnilih, ki jih je Vial predsednik na vprasanja posamez- nili poslancev, je nato dobil besedo zeunljoraclniski poslanec Moskovljevič. Ta je i/.javiJ, da zadnji čas mnogi po- čhinci ovirajo yovornike in cefo prete si fisicno silo. Najbolj žal je, da sta to stoiila celc dva skupščinska tajnika. Zahteva od predsodnika, da ščiti red in mil v skupščini. Skupščinski pred- setluik Marko Trifkovir urn ,]o od- öovoril: ;* Seit im red in Jiiir v skupšiiiui. Vsakega poslanea, ki dela nercd, opo- nnnjain in pozivam k redn, pa bodi to poslanec večiue aft opozicije.« Moskovljevic: »Sem zadovoljcn s pustopanjern gospoda predsednika, to- rt a grajati moram poslon.-inl.» nod- ¦ored«ednikov.' Tril'kovir: ^.livaJa. iepa. go.>podu MoskovJjevicu za njegov poklon. Po- vdarjali moram, da nosini vso odgo- vornost lii'1' v" '"^'^i^iiijo popred- ,y.?dnikov. Nato ülii sc» javiia skupscinska wirsikn Tomo Pnpovic m Stovo Koha- vrho stvarnih pojas- nil. Posh Tomo Popovic je dejal: »Ta skvip.sčina prica, kdo najbolj izziva v zbornici. Kot narodni poslanec imam knkor vsak drug.i pravico reagirati na napado opozicije. Največji izzivači v JSaroclm skupščini so zemljoradniki, na druno mesto pn pride jo kierikalci.« Velik kraval. Klerikafci kriče, prote- stira.jo, ropočejo. Posebna glasna sta poslanec Smodej in žebot, prava dva parlameutarna dioskura. Posl. Tomo Popovič jima. je kratko odgovoril: »Ne razgrajajta! Prej liocem odložiti svoj poslanski mandat kakor pa se odreči posfenskim pravicam.* Posl.. Stevo, Kohctsica ;;o izjavil; i »Čeprav sein sknpščinski tajnik, imam' \ vendar kot narodni poslanec, ee sed-ini v s\roji kiopj, ravno iste pravice kakor druffi narodni poslanci.« Posl. Smodej je v iein tronulkn divje skočil s klopi in pričol prolestirati proti očilku kle- rikafiznifi, ee.š da njegov klub ni kle- rikalen, pač m judoslovenski! Zborni- ca se priqne smejati. Posl. Tomo Po- povic: »Faš kluh je klerikalen. To ve vsa ja-vnost. Nisem vas nameraval ža- liii, ce vas ves svet tako nazivjje. Jaz v.nm li'i\:, inn ni in 'vvt/ in ripcpprl.» I'o/ju.jr- M.i ,se sJediia uekalera formaln.'i pojasnila in zbornica je kojuuo prcsla k r a sprain o poljedel- tikift krvdifih. (iovoril je klerikami po- | >lanec dr. Kulovec cell dve nri pred praznimi klopmi. Razprava se jntri nndnl.inio. Vprašanja anketiranih radičevskih mandatov. Pavle Radic pri kralju. — Sestati se zeli tudi s Paštfem. Beograd, 29. maja. Politična situ- n-cija ,jp v bistvn neizpremenjena. Opo- zicija se-trudi dokazati, da je teren za «poraznn? ngoden^ oziroma da so šan- se radieevcev zelo trdue. Včerajšnji avdijenci Ljnbe Jovanovica so pripi- sovali opozicijonarci velik politicen po- raen, kar pa ne odgovarja dejstvom, kajti Ljnba Jovanovic je bil pri kralju privatno kot predsednik Strelske zveze in se je kralju zahvalil da je prevzel Protektorat nad zvezo jjovodoni_ njene ftO-ietiuce. Paule Radic se Lrndi, da bi dose- gei" cimprej verifikacijo enketiranili vaditevskih mandatov. V tej zadevi je bil včeraj pri kralju, danes pa je pro- sii za sestanek z ministrskim predsed- nikom Pasjcem. da ga skusa baje pre- govoriti, naj pospesi predložitev p^ro- eila anfcetne k^mifiije Nai'odni skup- SC3111. Pogajanja z Qrsko na mrtvi točki. Grška vlada odklanja jugoslovenske zahteve glede solunskega pristanlšča in železnice Solun- Gjevgjelija. BeoQiuu, -^. iii.ija. Poaajanla med Gnko in Jiigosiavijo radi sklenitve zavezniške pogodhe so naletela na ve- Ifke teškoce. Grška via da je iikazala -voji delegaciji, da mora najodločneje zagovarjaii staliSče Grčije in odklo- uUi vse jugoslovanske zafoteve glede •^vobodne cone v solunskem pristani- »tu mglede žoiezniške proge Sohin- Ccevgjeüja. Pričakuje se celo, da pri- ; de v kratkem do popolnem prekinjenja I ^.pogajan]. Vceraj je kraij sprejel'v dal,isi avdijenci načelnika grške dele- gacije posTanika Kaktamanosa, ki je i kralja informiral o stališčn Grške gle- de zavezniške pogodbe. Pukovska slava 39. pp Celje, 29. maja. Vceraj je slavil naa domači celj- ski pespoik svojo vsakoletno slavo v spomin zavzetja Crno v koroskih bo- jih 1. 19.19. Ob 10. dopoldne se je vršil na Glaziji ob prisotnosti cefoknpnega častniškega zbora. garnizije in števil- Tioga občinstva katoliški in pravoslav- ni cerkveni obred, nato pa sečenje ko- lača. Za tern je komandant polka g. Naumovi'c v lepem, jedrnatem govoru obraZlOZ;. :-^-,,Ui n ^mr mi /.^valuv.nU) dneva, cestitaf polku ter končal s tri— kratnim »Živio« kralju in vladarski liiisi. Ob sviranju vojaške godbe se je nato ob 11. vršilo strununo defiliranje pred komandantom v bojnih Celadah, nakar je komandant polka sprejemal cestitke številnih zastopnikov oblasti in nradov ter narodnih druitev. Med oficijelnimi udeTeženci smo opazili žu- pana dr. Hrašovca, vlad. svet. dr. Zužeka. predsednika upravnega so- dišča dr. Vertačnika, okoliškega župa- na Glinska, depulacijo Sokolov in dr. .Vlalo pred opoldnem je bil v drevore- (Iu zaknsek. ki so se ga udeležili čast- niki in večje število občinstva. Opoldne je imelo vojaštvo skupen obed na glaziji, častniški zbor pa v vo- jašnici kralja Petra; tu jo komandant ¦polka med kosilom svečano nazdravil s prvo zdravico kralju. z drugo pa spominn v raznih vojnnli padlili voja- kov pešpolka. Od 15. ure dalje so se vršile na glaziji voja&ke lahkoatletske in sokot- ske vaje ter nogometna tekma med S. K. F. 39. pp. in S. K. Celje. Rezultati Jahkoalletskega meetingal so sledeci: Metanje 7V» kg težke krogle z mesta: !. Vašič" (9.41 m), 2. Dimitrijevic (9.19 m), 3. Ristic (8.56 m); tek na ') km (od gostilne Majdic v Levcn do .ulazije): 1. Šitej (11.40 min.), 2. Ve- ličkovic (11.45 min,), 3. Gal (11.51 mi- ¦iut); skok v višino ž zaletom brez 'leske: 1. Hajvert (1.60 m)5 2. Sval). iv1/j5 m), 3. Kneževic (1.45 m); tek na 100 m: i. Hajvert (123/8 sek.), 2. Vidmar (12*h sek.), 3. Novakovič U32/? sek.); skok v daljino: 1. Velic- kovic (5.13 m), 2. Yidmar (5 m), 3. Kneževic (4.50 m). Vojbki so nato sfrmnno in med burnim aplavzom šte- \ilnih gledaTcev izvajali sokolske vež- K1. Zinagovalci v lahkoatletskiK vajaK ' r.ie'ii lien a darila. .17. uri se jq pričela nogomet- na tekma med S. K. F. 39. pp. in S. Iv. Geljem, ki je koneafa z zmago S. K. Celja v razmerju 3 : 2 (1 : 1). Ugoto- vifi je treba, da je vojaško mostvo oil zrulnje tekme znatno napredovalo. Celjski sportni klul), ki je nastopil z nekalerim rezcrvami. je našel v voja- kih skoraj enakovrednega protivnika. Tgra jo bila docela odprta. proti koncu je bil S. K. O?je v lahni premoči, kar je oinogocilo tudi njegovo zmago. Upo- stcvati pn je freba, da je Mlo med vo- jaki nekaj lahkoatletskih fokmovalcev. ki se radi utrujenosti niso mogli polno uveljaviti. Igralo se je fair in tudi tetf- nifno je btta igra zadovoljiva. Z vz- trajnim treningom bo doseglo vojaško nogometno jnostvo že prav lepe uspe- he. Tekmo je sodil g. Ratajc1 vestno in zadovoijivo. Zeleti bi bilo, da bi tudi drugim tekmam prisoslvovalo toliko gledalcev, kakor včeraj, ker bi S. K. Celje gotovo prišel v kratkem v polo- žaj, da nudi občinstvii prvovrsten sport in komforf na igriacu. S. K. Ce- l.ie je igrišče nekoliko uredil, postavil nove klopi in okusno renoviral bara- ko za orodje in drese. Ob 2\. uri se je pričela v veliki in' mali dvorani1 Celjskega doma vecernä zabavo, katere se je udeTežil častniški zbor in stevilno obcinstvo. Na sporedu so bile koncertne tocke mariborske vo- jaske godbe. dovršene deklamacije vo- jakov :n dramska ppizoda ^Hrj Slove- ni!« Vo.jak: so želi za svoj n a stop ži- vahne aplavz*?. Po oficijelnem delu se je pričel pies, združen s prav ani'mi- rano in prisreno zabavo. Razstava goveje živine v Št. Jurjii ob juž. žel. V cetrtek, dne 28. maja se je vr- »tta v St. Jurju ob juž. žel. zanirniva1 i'azstava plemenske živine, najbrže po vojni prva prirediiev te vrste v obmoc- ju sedanje mariborske oblasti. Na ini- cijativo in pod vodstvom kmetijskega -s\otnika Josipa Zidanška se je usta- novil 1. 1920. pri podmžnici Slovenske kmetijske družbe v Št. Jurju ob j. ž. poseben odsek, ki si je sfavil nalogo,- povzdigniti živinorpjo v tem ok'olisu in =icor z domačim materijalom po- torn najskrbnejše odbire. Tod je raz- širjena murodolska pasma, ki je pa" vsled vojnih vplivov zelo trpela. malo- dane degenerirala. Odsek se je posta- vil' na stali.šče, da bo pasmo v tem oko- IiSu brez dotoka tuje krvi z domačim materijaJom ocistil in kvaliteto povz- dignil. V to svrho je naložil ro'dovnile in je vpeljal kontrolo mFecnosti. Rezultate tega dela je pokazala četrtkova razstava. Bilo je prignanih' 7 bikov, 77 krav, 23 telic in 7 bikcev,. skupaj 114 glav v rodovniku vpisane in kontrolirane živine. Kako vetik' in- teres so znali gospodje. ki sedaj vodijo ta odsek (živinozdravnft Ursič kot na- reln ik, inž., A. Kropivsek kot tajnik in živinorejski nadzornik Martin Znpanc kot referent) ljudstvu za to akcijo vce- piti,- ni pokazal samo dogon krasne plemenske živine. temveč tudi * velik" obisk kmečkega ljudstva na razstavi, Zanimivo je bilo, da je mogef raiTia- telj šentjurske kmetijske sole g. inž. Kropivsek na razstavi pozdraviti tudi slusatelje kmetijske fakultete iz Za- greba. ki so dosli pod vodstvom štiriH profesorjev študirat kmetijske razme- rs v Sloveniji. Oblastni kmetijski refe- rent, g. svetnik Zidansek je pri ofici- jelnem deni sporočil pozdrav g. veli- kega zupana dr. Pirkmaierja. ki se je posebej potrudil za izdatno državno podporo za premije. Razstavo so ob- iskali tudi mnogi kmetijski strokov- njaki iz rnariborske oblasti in številni zastopriiJkii sosBdnili okrajev. Vsem ob- iskova/cem je imponiralo, da se je da~ lo pridobiti skoraj same majlmo m srednje kmecke posestnike za sistema- tično zboljšanje pasme. Dosegla se je n. pr. nilecnost do 2.900 litrov! Uverjeni1' smo, da ho šentjurski vzgled n.ašel tudi drugod po deželi po- .snemovalce. Ne pričakujmo vsega od državo, delajmo in žrtvujmo tudi sa- mi! J)a sicer naša obiastna uprava za povzdigo govedoreje in svinjereje jako umogo stori — predvsern s subvenci- jami za nakupe bikov in merjascev — smo skoraj na svoje presenečenje sli- šali iz ust g. svetnika Zidanška. Mne- nja smo, da bi se naj o teli in drugiH mnogostevilnih gospodarskili akcijatf večkrat pisalo in porocato v nasem ča- sopisjii, že radi tega, da bi se razprsil dvom kakor da se'nasa drzavna upra- va za kmetijstvo nič ne pobriga. J. L. PÄliiIčane vastl. NA S.KUPŠČINSKI SEJI, ki se je vrsila v sredo popoldne, je vladalo slirno borbeno in nervozno razpolože- nje kakor dopofdne, vendar se je skup- «cini kon.cno posrecilo preit.i na dnev- ui red. k razpravi o zakonu gledc po- ljedelskih kreditov. Prüiodnja seja se je dolocifa radi pravoslavnega praz- nika dne 28. t. m. na petek dopoldne. Četrtek. Spasov dan, je potekel brez važneiših političnih dogodkov. KOMITNISTIČNI PROCES V, BEOGRADU. V pondefjek se je začol v Beogradu proces proü komunistične - mu novinarju Moši Pijade in petorici tovarišev, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti drzave komunistične propa- gande. SOFIJSKI ZAROTNIKI, povzro- t-itelji atentata v katedraft Sv. Nedelje FrJedmann, Zadgorski in Koev. so büi v sredo zjutraj v Sofiji javno justifi- c Irani. ObeSenju je prisostvovala ogromna množica ljudi. Stran i1 >xr______________ Iz demokratske stranke. V čclrtek 21. t. m. se je vršil občni zbor krajevne organizacije SDS v Cankovi (Prekmurge). Za predsedni- ka je bil izvoljen posestnik Janez Ba- gosa, za podpredsednika župan Mati- ja Kocrir iz Skalovec. V nedeljo 24. t. m. se je vršil v fMnrski Soholi nad pričakovanjo dobro obiskan občni zbor srezke organizaci- je. na kaiorem je zastopalo 42 delega- tov vseh 10 obstojccih krajevnih orga- nizacij in tudi vse kraje, kjer organi- zacije trenutno še ne obstojajo. Srezko organizacijo ljutomersko je zastopal njen podpredsednik g. Cmrekar iz .Veržeja, Po podanih poročilih je bil izvoljen predsednikom srezke organi- zacije g. notar Anton Koder. 0 raznili gospodarskih in drugiti vprašanjili sreza se jo razvifa obširna razprava, ter so bile sprejete razne resolucije. Istega dne se je vršil tndi obcnl zbor srezke organizacije v KonjicaU, ki je bil tndi jako dobro obiskan. Tndi tu so bile sklenjene razne resolucije in napravljen je bil tudi nacrt za na- daljno izpopohiitev organizacije v srezn. V Sladkem vrhn (srez Maribor levi. breg) pa se je vršilo zborovanje tamošnje podružnice Samostojne stro- kovne delavske Unije, kate.ro je bilo posveeeno izključno delavskini razme- ram v tovarni, ter so bili storjeni pri- merni sklepi. V sredo 27. maja se je vrsil lepo obiskan občni zbor Krajevne organi- zacije v Qrmozii. V nedeljo 7. junija bo občni zbor Krajevne organ izacije v Ivanjkovcili, občni zbor srezke organLzacije v Celjn in ustanovitey organizacije v Lajterl- pergu pri Mariboru. 20. m 21. junija pa se vrsi redna letna skitpščina Oblastne organizacije SDS in sicer v sohoio 20. junija ob 20. uri zbor delegafov. v nedeljo 21. juni- ja dopoldne pa, oblasfni strankhi zbor. Vse p. n. krajevne organizacije ter poi>erjenišira opozarjamo na to, da dobijo ic dni okroznicc z natancnimi vavodili Dnevne vesti. PRIHODNJA ŠTEVILKA >N0- VE DOBEt izide v sredo, due 3. junija pnpoldne. IZ UGITELJSKE SLUŽBE. Na predlog prosvetnega oddelka velikega župana v Mariboru in. na osnovi cl. 7.1. uradniškega zakona so imenovani od ministra prosvete: Viktor Rom, uoitelj v Teharjih, za učitelja v Celju- okolici; Marija Kramaršič, učiteljica v Žafau, za učiteljico v Čemšeniku; 'Angela Ocvirk, uciteljica v Celju, za ueiteljico v St. Pavlu pri Preboldu; tAn'ica Salm'ic, učiteljica v Teharjih, za uciteljico v štorah — vsi s pravom IT/5 s 60%'. RAZPIS UČ.ITELJSKIH MEST V MARIBORSKI OBLASTI. Opozar- jamo p. n. učitefjstvo na ra/prs stal- nih' uenil> most na mešoanskih in os- novnih" šolab v celi maribor.ski oblasti. ki je' razglašen v St. 47. Urad. Lista od 27. irmja I. 1. Prošnjo s pristojbinami je treba vložiti pri pristojnih šolskili upraviteljih" do 15. junija t. 1. Opozar- jamo. da so sk'oraj brezpredmetne kompetencG v kraje, kjer ni stanovanj na razpolago. zlasti v mesta. So po- samezni učitelji, ki so bili že pre'd dve- ma letoma. imenovan.K pa še do danes nimajo stanovanj. Opozarjamo dalje, da se )iaj tndi oni. ki so prideljeni dnigini šolani, potoin kompetence po- }>rigajo za staino službeno mesto, ker se morajo sicei4 aft vrniti na svoja: stara. mcstp. all pa jili celo izguliijo. Končno opozarjamo, da se je roka za vlaganje strogo držati, ker se niti v enem slnca'ju ne bo delalo izjem. ZLATA P0R0KA. V pon'deljek,- 'dne 25. t. m. je praznoval v Petrovčaft v krogu svojih' olrofc in vnukov nad- uritelj v p. g. Peter Wudler s soprogo 5()-l*etnicc poroke. Iskrene Cestitke in kg na mnoga leta! ZVIŠAN.TE P0ŠTNIH PRISTOJ- B1N. Obcinstvo opozarjamo, da stopi s 1. junijem v veljavo zvišanje postnih* pristojbin za tiskovine, blagovne vzor- co. poslovne papirje, priporocene po- šiljke, ekspresne pošiljke, izplačnino za nakaznice i. dr. — Ostale poštne pri- stojbine, tako n. pr. frankiranje na- vadnih pisem, razglednic in dopisnic,-. ostanejo neizpremenjene. ¦0 KONGRESU JUGOSLOV.- CE- ŠKOSLOVAŠKIH LIG V CELJU so porocali vsi uglednejši zagrebški listi. .Obsežno. in lepo1 poročilo jle objavil1 »Jutranji List« v torek, dne 26. t. m. ZAGREBŠKE I3DA.TE BEO- GRAJSKIH: LISTOV. »Riječ« poroca, da bodo v bližnjem času začele izba- jat.i v Zagrebu zagrebške izdaje beo- grajskili dnovnifcov .^nmouprava<¦ in »Politika«-. NESRECA V RUDNIKU. V pe- tek, due 29. t. m. ob 1. ponoči se je na dnevnem kopu v hrastniskem rndniku med delom nonadoma zrnšila plast zemlje in kamen ja, tor pokopala pod seboj 18-letnega Slavka Koncana in 20-letnega Jerneja Funkla. Koncan, katoromn jo tezka plnst zlomila lovo nogo na dveh mestiih, .so takoj propo- l*iali v celjsko javno bolnico. Funkel. ki je lažje poškodovan na prsih, pa je bil oddfm v rudniško bolnico v TTrast- niku. PO 1600 LETIH KRŠČANSKI KONCIL'. V avgustn se bo vršil prvi protestantski koncil. Ob is tern casu bo kongres grško-katoliške cerkve, ki se ga udeloži tudi rimsko-katoliška liijer- arliija. To bo prvi koncil kristjanov po 1 GOO letifl. MEDNARODNA RAZSTAVA V ¦BASLU. V Basin, se bo vrsila od i. ju- lija do 15. septembra 1926 mednarod- nn. razstava za notranjo plovbo in za izkorivščanje vodnili sil. Reklamno knjižico o razstavi dobijo interesenti v pisarni trgovsko in nbrtniske zb'ornice v I'jubljam. ¦ N0VE KNJIGE! Stanojevič St.,- Narodna enciklopedija Srba, Hrvata,' Slovenaca I. in II. zv. ä Din 40.—. Zbornik znanstvenib razprav IV. let. (Juridika) Din 60.—. Lah dr. Iv. Knji- ga spominov vezana Din 45.—. Krek dr. J. E., Social izem II. ponatis Din 80.— nevezan v zalogi knjigarne Goričar &, Leskovšek, Gel je. 465 Celjske novice. Vzdrževanje jaTiiih cest. (Razgla s.) Vkljnb razgJasom bivšega okraj- nega glavarstva v Celju z dne 20. aprl- la 1923 št. 3616. ter z dne 28. decem- bra 1923. it. 10.220. se še vedno opa- ža, da vozniki odnosno lastniki vozil prav n'ic ne upoštevajo cestnopolicij- skih' preöpisov. Tako trpe škodo ne sa- l|"io cestne uprave,- bodisi drzavne, °krajne ali občinske, temveč je vsled tega obcutno oviran tudi cestni pro- met in jo celo življenje potnikov ogro- ženo. s Öoga'ia_ se mod drugim tud!,' 'da vozijo, čim je cesta posipana z gramo- zom, nekateri vozniki celo po banketiK ceste, in so pri tern še tako brezobzirni1, da se jim morajo pešci s Ko'dnita 66 cesti izogibati na njive. Cestni banketi Oiodniki) p_a seveda iiso urejeni za' vcžnjo z vozovi. ker nimajo trdne pod- lage in so vsled vožnje s težkimi vo- zovi popolnoma razorani. Pa tudi cestiišče samo, cim je vsled deževja zmehčano, trpi pod težko otovorjenimi vozovi. In läko pret'i ne- varnost, da bo postalo vsako vzdrže- vanje cost brezplodno,- ako ne bodo vsi javni činiteljl pa tudi zasebniki z vse- mi sredstvl delali na temeljito zb'olj- šanje cestnopolicijskili razmer. Cestarji se že dolgo pritožujejo, da so proti neposlušnim voznikom l)rez moci, ker jili vozniki ne nbogajo, jim ne povedo svojega ali pa lastniko- vega imena ali pa navajajo napacna; iinena, tako da je tudi vsako posredo- vanje cestnih organov v mnogili slu- cajih l)rez ucinka. Zato se vse lastnike vozil ter voz- nike ponovno in odločno opozarja, da jo po cestnopolicijskili predpisih stro- go in pod kaznijo propovedano: 1. puščati nevprežne vozove na cesti: 2. voziti ponoči brez luci; 3. vozniku zapusl.iM voz med voznjo; 4. vozniku spati med vožnjo na vozu; 5. hitro voziti čez mostove; 6. napačno izogibanje: izogil3ati so je na levc, prehitevati na desno; 7. ovirati promet z odlaganjem lesfi in dingili stvari na cestišču; 8. vipoiTibljati pri tovornili vozo- vih preozka platisča. Platišča morajo biti: a) ako sta voz in tovor tožka sku- paj 1500 kg vsaj 6 cm. b) ako sta voz in tovor težka sku- p;i.j od. 1500 do 2000 kg, vsaj 8 cm, c) ako sta voz in tovor težka sku- paj od 2000 do 3500 kg, vsaj 11 cm, cl) ako sta voz in tovor tožka sku- paj čroz 3500 kg, vsaj Iß cm široka; 9. brez tablice iz lesa ali pločevi- no. na katori je oznacen natancni na- slov vozovega lastnika. voziti po jav- m'li (t. j. državnih, okrajnili in ol)čin- skilO cestali vozila, določcna za pre- važanje tovorov in sploli nakladov —¦ izvzemsi taka voziln, ki so namenjena zgolj za kmetijsko gospodarstvo; 10. kolesariti in sploli voziti po Hodniku drzavne ceste, doloeenem za pesce; 11. vlačenje hlodov po cestaS: 12. voziti z verižnimi roklami p.o klancili. Nadzorslven'i organ! (ceslarji, orožniki, občinski redarji, policija) imajo strog ukaz, da vsakogar, ki bi se pregrešil zoper zgoraj navedene propovedi ali zoper drnge cestnopoli- cij.ske predpiso, takoj in bre74Dogojno ovac^ijo — ne na žnpanstva obä.in. temvec — na srezkega poglavarja, in S3 bo krivca v vsakem slučaju brezob- zirno tor kar najstrozjo kaznovalo. Vladni svetnik: Žnžek s. r. P0DRUŽNICA JUG0SL0VÄN- SKE MATICE V CELJU. Prihodnje dni bo pooblaščenec podrnžnice Jugo- slovansko Matico pobiral clanarino za 1. 1925. Pri tej pril'iki so obrača odbor na vse zavedne Jugoslovane našega mesta z vljudno pro.sujo, da stori vsak svojo narodno dolžnost. Nabiralna po- la je namenjena, tudi za sprejom novili članov, ki plačajo istotako letnino 12 dinarjev. Kdor bi slucajno nabiralne pole ne dobil, se naproša, da se obrne na .začasnega blagajnika Anton a Zdol- aeka. ucitelja na deški okoliški šoli y Celju. V svrlio olajšanja pobiranja čfanarine se prosL da zbere eden ma- tični clan clanarino vseh clanov ura- da ali podjetja ter jo izroči matičnemu pooblasčencu o priliki, ko pobere pole. Za zvišanje števrla clanov rabirno po- moči vse]] dosedanjih maticarjev; oso- bHo pa se prosi zakonske pare, da se včlanita oba zakonca pri naši podruž- nici. Pokažimo svojim bednim bratom v neodrešeni domovini, da so nam vr- vSte jačijo! MATURA NA DRŽ. REALNI GIMNAZIJL V četrtek, dno 28. t. m. se je zakljucil pouk v osmem razredu rlrž. realne gimnazije. K maturi so pripuščeni vsi osmošolci. Zrelostni iz- piti se prično najbrž v pondoljek 8. junija, Kakor smo že porocali, je ime- novan za predsednika maturitetne ko- misije rektor Ijubljanske' univerze g. dr. Karel Hi,nterlecbner. To pot sto- pajo maturanti pred komisijo kot pr- vi realni gimnazijci v Celju. JZPITT 7jA PRIVATISTE NA DRr/. DEŠKI ME ŠČ AN SKI SOLI }r CELJU sc vrše v sredo, dne 10. junija ob 8. uri zjutraj. Tozadevne pismene prošnje je.treba vložiti pri ravnatelj- stvu do dne 6. junija in .i-üi kolkovati; s 5 Din ter priložiti za rešenjo kolok za 40 Din. Taksa za en razred znaša. 400 dinarjev. — Ravnateljstvo. MAJNlSKl TZLETI gredo \i kon- | ou. Skoro vsak dan v maju smo imeli priliko videti številno šolsko mladino iz raznih krajev, ki si je v spremstvu svojih učiteljev in učiteljic ogledovala našo mesto in bližnjo okolico. Skoro pri vseh večernih vlakili je bilo \ddeti mladino, ki je potovala z raznili maj- niškili izletov skozi Celjo domov. Zfasti živahno jc bilo v drugi polovici maja, ki jo vabil slaro in mlado v solncno,- cveločo naravo. GEOMflTRSKO PISARN0 JE OrVORIL v Zavodni st. 66. pri Celju eidlni geometer g. Fran jo Smid. Je to scdaj odina civilna geometrska pi- sarna v Celjn. MOZIRSKA K0ÖA se otvori o Binkoštih in oslano do konca sezij© odprta. KOPALIŠKA ZADRUGA »DIA- NAc r. z. z o. z. na Bregu pri Celju ima svoj redni občni zbor dne 5. juni- ja 1925 ob 6. uri zvecer v sejni sobi Celjsko Posojilnice d. d. v Celju s sle- decini dnevnim redom. 1. Čitanje za- pjsnika zadnjega obcnoga zbora; 2. poročilo nacolstva o delovanju v letu 19^4.: 3. slneajnosti. KOPALIŠČE IN PLAVALIŠČE »1)1 AN si« na Bregu pri Celju je od binkoštno nedeljo dalje odprto. Ljubi- telji zdravega plavalnega sporta do- brodošli. CELJSKI DENARNT Z AY OBI ostanejo v soboto, dno 30, t. m. ves dan zaprti. N0ČN0 LEKARNIŠK0 SLUŽBO ima pribodnji teden lekarna »Pri or- lu«, Glavni trg. VRAŽBA K0ŠNJE. (Razglm.) Mestna občina proda na dražbi košnjo sen a in otavo na Sp. Lanovžu in pri mestnem pokopaliscu v torek, due 2. jUnija 1925 ob 9. uri dopoldne. Re- flektanti za seno se naj zberejo ome- njenega dne ob določeni urii pri gra- Ščini na.Sp. Lanovžu. — Mestni raa- gistrat celjsk'i. dne 27. maja 1925. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. P0ŽARNA BRAMBA V LEYCU priredi veselico na vrtu g. Majdiča dne 31. maja ob 3. uri popoldne. Na spo- redu je raznovrstna zabava. Svira godba iz Zabukovce. K obilni ndeležbt vabi odbor. 502 V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* se vrše vsak" vecer salonski koncerti pod vodstvom kapefnika gosp. Silbersteina. 484' MESTNO GLEDALIŠČE V CE- LJU. Pvihodnji teden so vrši premije- ra duhovite Niccodomiijeve komedije 'Scampolov, ki jo doživela v Beogra- du, Zagrebu in. po raznili provi,ncijal- nili mestih popohi uspeb. Kino. MESTNI KINO. Petek 29.. sobV ta 30. in nedelja 31. maja: »Bitka pri ÖamnU. Znamenito filmsko delo v 8 doj. po romanu Clause Farrerea »La Bataille* iz rusko-japonsko vojne. Za mladino dovoljeno. — Pondeljek 1., lorek 2., sredn 3. in cetrtek 4. junija: »Roman Dunajcanke«. (»Praterski sen':.) Filmska senzacija s Henny Porten v glavni vlogi. KINO GABERJE. Petek 29., so- bota 30. in nodelja 31. maja: -»Vrriitev Odisßja*. Velik pustolovski film v 6' doj. V glavni vlogi Luciano Albertini. Za mladino dovoljeno. — Pondeljek 1'., torek 2. in sroda 3. junija: -»Isven za- ko)i.a<;. Sc-nzacijska kriminalna 'drama v 8 dej. V glavni vlogi PrisHlin Donn Za mladinc dovoljeno. Dopisi» G0RNJI GRAD. Vavcne položni- ce so v našem okraju pravi strali bož- ji. Osomkrat na leto prifrče v Hišo in vselej^ z drngačnirai, večinoma višjimi zneski, da končno ne veš, pri čem sL V znesku je spredaj običajno izkazana četrtina predpisane vsote, in dokler nt dokončnega predpisa, po razmerju prejšnjoga leta. Ker pa davka ne pro- računajo naenkrat, temveč ga raču- uajo od spomladi do jeseni in včasiH celo do Božiča, je_ vsakega četrt leta drugačen znesek. Ako si tako srečen;- da prodaš kaj lesa, dobiš še dohodni- no povrhu, ki jo moraš pa takoj celo poravnati. Letos sem n. pr. dobil za prvo cetrt 200 Din, za drugo cetrt 3Ö0 v :¦<<•, 5 8 > N n V A r> 0 T5 A < S*ran 3 Fenolf ialain papir za preskušnjo škropilne brozge se dobi pri Sanitas, Cefje. dinarjev in še 2450 Din povrh'u. PrviK 200 Din so rni računaft po razmerju predpisa v lanskem letu; poznejšiK 300 Din so zopet zaračunali po novem predpis;] (kolikor ga namreč dosedaj poznajo), ker se je zvisal odstotek do- kladam. 2450 Din znaša dohodnina od dohodkov za 1. 1923.; takrat sem pro- dal les in denar že davno porabil za popravila in dolgove; a za davek me tirjajo šele letos in sicer cell znesek takoj. Ali sera jaz kriv, da ;je bilo ireba <*akati v trefje leto, sedaj pa plačaj 2500 Din takoj? — Na hxbtu položnic je tiekaka specifikacija, ampak vsake- ga četrt leta drugacna, enkrat deftni- tivno. drngič po lanskem predpisu; enkrat celoletni^dragic četrtletni pred- pis. Lani so mi pri pridobnini pred- pisali I. četrt 60 Din, IT. četrt 80 Din, III. cetrt 40 Din in končno 15 Din. Misiil sem, da imam 195 Din predpi- samh in šel v urad pozvedovat; pa mi pojasnijo, da je celi predpis samo 120 dinarjev, razlika 75 Din :>zgme<\ ker med letom še niso imeli dokončnega predpisa. Ali bi ne bilo bofje tirjati celo leto golih zneskov na račun in jeseni šele na hrhtu napisati dokonč- ni predpis? Saj smo svojčas v knjižice tudi ceio leto plaeevali in šete jeseni clobili predpis in obračun. Ako vpra- «cis: v Celju, govore drugače; v Gor- iijem gradu jpravijo, da je drugače, ker \' Celjii sploh nimajo predpisa. Fi- naneno delegacijo, osobito g. delegata dr. Žavnika. priznanega strokovnjaka v neposrednih davkih, odkrito prosi- ino. da se zavzame za zadeyo in nare- di red. Med retom nam posiljajte če- hiletnc (ne osemkrat) zneske na ra- onn. brez približnega obračnna, ki nie ne vdja. Do jeseni pa priiredite do- honcrti predpis. ki ga v zadnjem eetrt- letju napišite z obraennom na hrbet položnice. SV. JURIJ OB J. Ž. Tretji raz- iT'd dekiiške osnovne sole v Sv. Juriju ob j. ž. je priredil majniski poučni iz- let v Rogstško Sfatino. Ob tej priliki je g. Josip Drofenik iz St. .Tur.ja ob j. ž. posredoval, da so si otroci. lahko oglo- dali pod strokovnim vodstvom g. pocl- ravnateljst vse zdravttiške naprave. Naš ljubitelj mladine g. Drofenik je daroval" vsem 60 učenkam izdatno ko- siio, nato jih je še povedel v svojo go- rico. jih prav lepo in dobro pogostil in jim tarn razkazal krasen razgled ]jo naši lepi domovini med Pohorjem, Savinjskimi planinami in Hrvatskim Zagorjom. V vznešenih besedah je na- vduseval mladino k flnbezni do domo- vine. Zato mn bodi v imenu pogošoene mladine izrečcan tisocera zahvala. Da I»i nasel naš dobrotnik mnogo posne- movalcev. — Upraviteljstvo dekliške sole v Sv. Juriju ob j. Ž. GR1ŽE PRI ŽALCU. Prostov. gasilno drustvo Griže priredi na bin- koštni pondeljek veliko vrtno veselico na vrtnih prostorih gostilne g. Št. Gu- zeja v Grižah. Spored zelo zanimiv. Svira rndniska godba iz Zabukovce. Sodeluje tudi moški pevski zbor Sokol- skega drustva iz Št. Pavla. Tavariši in prijatelji gasiMva, pridite 1. junija med nas., da nam s tern tudi pomagate, da bomo lahko dovršili svoj Gasilni dom. — Zdravo! Na pomoc! DOBRNA. Ob priliki majniškega izleta v torek, dne 26. t. m. v Petrovce Jo daroval g. Naraks, sodavičar v Lož- aici pri Žalcu, 3 .zaboje pokalic za so- ^rje, ga. Vodenikova (Šantl) v Pe- jrovcali pa je otroke pogostila z iz- bomim kosilom. Obema izreka iskre- v°n^l Val° llPravUelistvo osnovne sole ^_Uobrni pri Celjn. •no v Pu, ju ?ln\ klub revanžno tek- PredoraK, da ?ÄÄ* """ vi jnkosti pora.il m!,"^. n)!b°- obramba dobro podpirala. Igra je bila v I. polčasu odpjta, pozneje pa so bili Celjani v stalni premoči. Igrafo se je fair, sodil je g. Bari v obče za'dovo- ljivo. Sporini dan S. K. Celje, ki se vrsi due 11. junija v Celju, je zamišljen kot proslava kluhove 5-tetnice. Kakor iz- vemo, se udelezi stafete naš slavni te- kač dr. Perpar. 11. junija priredi S. K. Celje tudi cvetlični dan. Pri vecer- ni veselici nastopita med drugim tudi Pat in Patachon v slovenski izdaji. Prosveta. Mllka Marteiančeva: Otroško perilo. V upravi »Ženskega.sveta« v Trstu jc izšla lična knjižica za otro- ško perilo. Spretna urednica prilog, ki izhajajo mesečno v Ženskem svetu«, gdč. Milka Martelančeva, je podala v tej knjižici, ki je za nas nekaj po- vsem novega, materam vse ono, kar potrebuje otrok od dojenčka do štiri- letne dobe za perilo. Lepo število risb in opis istih nudi tudi v krojenju in šivanju manj vežbanim mamicam možnost, da izdelujejo vse predmete perila za svojo deco same. Poleg preprostih predmetov za splošno rabo je v knjižici tudi več luksusnih pred- metov okrašenih z ročnim delom, do katerega imajo naše žene toliko ve- selja in ki pridobiva čimdalje veqo vrednost. Od povojev, podbradkov in otroških čepic te vodi knjižnica do dečje in dekličje dobe. Dve bogati prilogi s kroji in neštetimi predlogami za izdelovanje roCnih del na perilu daje knjižici posebno vrednost. Vsi osnutki za vezenine so v narodnih motivih. Spretne sotrudnice so baš na teh prilogah pokazale, kaj se da na- praviti iz domačih motivov. »Ženski svet< v splošnem in posebej še ta lična knjižica pričata jasno, da stremi uredništvo za tern, čimbolj razširiti domačo umetnost v vezenju. Na pri- logah so številni okraski za vezenje, primerni ne!e ra otroško perilo, tem- več za perilo v splošnem. Zato bodo knjižice in priloge tudi dobrodošle za učiteljice pri izbiranju vzorcev pri šolskem poduku ženskih ročnih del. Iz vsakega, tudi najmanjšega in naj- priprostejšega vzorca pa veje narodni duh. Knjižica »Otroško perilo«- se na- roča pri upravi »Ženskega sveta« v Ljubljani, Karlovška cesta 20 in stane za naročnice »2enskega sveta« 12 Din s poštnino vred, za nenaročnice in v razprodaji po knjigarnah pa 16 Din brez poštnine. — Solska vodstva o- pozarjamo še posebej na to knjižico z ozirom na bogati prilogi za ročna dela. Človeški lasje, Neki nemski profesor ]e imel to- liko potrpljenja, da je več let preisko- val človesjke läse. Ötudiral ni le njilio- vo gostoto in rast, temveč tudi njiliovo barvo in moc in drugo. Tako je po dot- gih študijab dognal, da imajo Won- dinke boij goste lase, kakor pa rjavo- laske ali crnolaske. Izračunil je, da imajo ženske na glavi na površju šestih' kvadr. centimetrov, različno innožino fasov, in sicer: blondinke ali plavo- laske imajo na tern površju 728 lasov, rjavolasko 648, crnolaske pa le 598 la- sov. Dognal je dalje, da znaša srednja dolgost ženskega lasu pribfižno 75 cm. Ako bi tedaj položili vsr lase, ki jih' mia plavolaska na glavi, drug poleg (Irugega, b'i znašaki skupna dofgost vseh lasov približno 170 kilometrov tedaj približno od Trsta do Maribora, ali kakor od Trsta do Ljubljane in na- zaj, in še bi ostalo za 30 km lasov. Dolgost vseh tasov pri rjavolaski pa bi znašala komaj 80 km. Poleg teh zanimivosti je našel omenjeni nemški profesor še nasled- nje. Dognal je, da zrastejo lasi v enem letu približno za 8 cm, v petdesetih le- tih bi morati doseči dolgost 4 metrov. Toda navadno izpade las že mnogo prej in nn, njegovem mestu pricne ra- st i nov las. Las se da nateg^niti za pri- blizno eno tretjino njegove dolgosti, lahko nosi teži 68 gramov in tudi vec; pri plavolaskah so lasje mocnejši in vzdržijo težo 130 gramov in več. Najtanjši človeški las je približno 8~krat debelejši od sviloprejne niti in CO-krat debelejši od pajčevine. To in ono. ZVESTA ZAROČENKA. Pred 54 leti se je izselil mladi angleški delavec George Fred v Kanado ter pustil v do- mači vasi mlado žaročenko, ki ji starši niso dovolifi, da spremlja svojega Georgea na potu v negotovost. V veliki žalosti se je nastanil Fred v Hamilto- nu v provinci Ontario, kjer je kupil farmo ter kmalu obogatel. Nekaj časa sta si z nevesto dopisovala, nato pa se je poročil z neko Kanadčanko. Nedav- no je postal vdovec. Ker ni vedel ni- česar o svojili sorodnikili,- jeodpoto- val za nekaj časa v svoj rojstni kraj. Tam je našel na svoje veliko iznena- denje svojo nekdanjo nevesto še vedno neporočeno. Izvedel je, da mu je osta- la njegova prva Ijubezen ves čas, torej preko 50 let. zvesta. To ga je tako ga- nilo, da ji je ponudil zakon. Poroka se je vršila v domači cerkvi, in te dni je odpotovaTa gospa Fred s svojim so- progom na lepo farmo v Hamilton. Njej je blizu 70 let, on je celo nekoliko starejši, dasi izgleda mnogo mlajši od nje. LepabB za veselice im razne druge prireditve izvršuje po najnižjih cenah Zvezna tisharna v Celju. Za smeh in kratek čas. L0KAV0ST. Peter: »Pomisli. ponoči mi je po- begnila žena!« Pavel: »Ni luo^uc^! A ti tega nisi niti opazil?« Peter: »O, kako ne, videl sem jo, ko se je odpravljala. Pa sem se pota- jü kakor bi spal, drugače bi morda niti ne bila odšla . . .<; P0PRAVEK. Tiskarski škrat nam je v nekaterüi izvodiü današnje Stevilke zamenjal naslov podKstku g. Fr. Ros?a v prilogi. Mesto »Gospod Terpinc« naj se pravilno glasi »Na 'dnn morja*. Citriška borza v petek 29. maja. Bsograd: 8 5^ Salojdin l^S,k brozgi za trte s e dobi pri Saniias, CeSje. ZAGREBŠKA BORZA. v petek, dne 29. maja. Dunaj: 0.0854—Ö.Ö866. Milan: 2.425—2.455. London: 295.45—298.45. New-York: 60.45—61.25. Pariz: 3.Ö4—3.09. Praga: 1.7927—1.8167. Gurili: 11.76—11.86. Odsovorni urednik: Ra'do V.ečniU. Iziaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celjt. P r o d a s e nova, enodružinska hlS9 10 minut od kolodvora, ob- ¦"¦^•* stoječa iz 2 sob, kuhinje in shrambe. Zraven lep vrt. Natančna po- jasnila se dobijo na licu mesta v Za- vodni 95 (Pri skalni kleti). Proda se dobro ohranjeno žensko kolo. Aškerčeva ulica 7, levo. 1 Tpgovsbi lokal se oddla. Konrad Gorenjak, Celje, Gosposka ulica 5tev. 28. V krojaCntcl za dame in gospode JVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven raagistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1303 Se priporoča! 33 lAnt Lecnik O urar in juvelir o Celje, filavni trg St. * (prej Pacchiaffo). KRILÄ iz moderno rižastega ali križastega Ševjota Din 75'-, iz enobarvnega Sevjo- ta Din 100"-,zefo fino mod- no -karo krilo Din 140'-, krasna bluza iz kambrika z modernim »pubi« o- vratnikom Din 62'-, Sport - Panama Din 68*- prodaja veletrgovina R. Stermeol^i, Celje. Kdor pride z vlakom oseb- no kupovat. dobi nakupu primerno povrnitev vož- nje. Cenik zastonj. 3 Trgovci engros cene Motor Qvgust Druhor v Celju uraduje odslej v pisarni prejšnjega notarja Baša vsak dan razen nedelj in praznikov. Gorljivi spirit prvovrstne Sake, oljnate in suhe barve, fir- než, terpentin, bencin, st«"ojna in mazilna 2 olja, mixarski klej, čopiče nudi vedno Ivan Havnikar, Celje. Stran 4 »NOVA D 0 B A « Stov. 58 CELjSKA I>OSOJIL]\ICA S: * Slanje hrcnUnih via; Ccz I \ K 120,000.000---. \ V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejemca liranilne vlogre na foramilne isnjižice in tekoča S ten je hraniinih uloq čoz \ K ]20,000.000—. •{ r Skoberne Kavarna Evropa » Frece & Plahuta ( ; » Celjski dom » Central » Stegu | i » Beli vol » Krušič 10—5- | V gostilnah: | Branibor Jelen Kus Špegiič Berger Pri angelu ; ! Narodni dom Filipčič Schara Natek Radej Skalna klet ] ! čoh : , Naročila sprejema c Glavna zaloga pivovarne »U n i o n« Laško, Celje, --------------------Levstikova ulica 3.---------------—- Preden kupite oglsjU si tudi zttižane c«m« V manufaKiurni In modm trgotiii Miloš Pšeničnik, Celje. Poznižaniceni: najboljša češka in angleška sukna.-------------- Po znižani ceni: najboijše damsko volneno gladko In modno blago. PozniŽaniceni: najboljši eponge frotirjl, etamini, delenl i. t. d. Po znižani ceni: najboljše perllo, nogavice, rokavice 1.1 d., 11. d. Postrežba solidna! V ZalOQ! SO^OlSty POtrcbJcittC! Postrežba točna! Oglašuj! Elektricno brušenje toritev škarij, lasnih strojev, nožev, gilet ter kuh. orodja in to sarno v brivnici KoštomaJ! Celje-Zagreb, kjer je tudi najceneja postrežba. Ppoda »e I dobro ohranjen kosilni stroj in I obracevalni stroj, kakor tudi več drugih poljedelskih strojev. Poizve se pri zastopniku J. Šarlahu, Gaberje 124 äli pri tvrdki Pelle, Celje. Nahpbtnike Voeh vrsi palice Ribiske poirebščine Igraln« karie Telovadne Levlje Otroike vozičke Razglednice vseh vnst Žalne ftrake Nagrobne vence Rožne vence (moSke) Okraske za kpste Zepne rcože in ftkarje D. Ma C. predmete FIoi* nogavice 10 Vae vrste pisas*niške poirebščine kupite najceneje pri 2 Kramar & Mislej Celje (Prica & Kramar) Celje Marljivost. treznoct In varčnost, so predpogoj tifÄVllöStl 1 Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrusi LRSTHI DOP stavb. in kreditni zadr.« om. zavezo v Gabcrju pri Celju Obrestuje hrranUne vloge po S%- Večfe stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vtoge nad 1 mflijon 250.000 Din. Plsarna v Ccljti, Prežernova ulica št. 35. 63-51 \z itialc-f.a r;;.-. Na drobnol: Pri Na debelo I Hupujtß po konkuren- čnih cenah v velettgovini ppf iSolncu^ Ropujte po konkuren- čnifa čenah v velctrgovini pri 9Solncutf manufaktnrno in modno blago kakorn.pr.: Sukno, hlačeyina,tIskovJna, kot si ravnal s prejšnjLini ženami?« ^Odkod ti je znano?« >Vas ni: velika . . . «lasi še nisem dolgo tu, sein zvedela ze marsikaj.« vOdkod. si prišla?« Pokazala je v daljino. >0d dasee . . .< Slovcsno ji. jt? izjavil: vNikdar le no zapodim od sebo, Djelrna! 1'risegam ti |)ri Allaliu!« \'(Hlela je, da muslimian te prise- go likoli ne prelomi. Za hip je pomi- slii'a in natc rekla: :-Kaj mi je koncno do tega . . . na swlu velja Je en a stvar . . . dolž- nost . . . žena ti bodem, ker tako ze- lis!<- Kekaj dni pozneje se je izvršila poroka v mali mošeji sredi vasice Ta- nia-Haleh. Ko je Mohammed pripeljal niTado zenico na svoj dom in se je usedla na prekrasno preprogo, ki je krasila po- ročno sobo,_je bil uvcrje», da si ga je Allah izbral za posebnega miljenca ... Kajti za jesen svojega življenja si je pi idobil' ženo, ki je bila stokrat lepia in zapeljivejša kot vse tiste, ki so v ])rejšnjih leti.h bivale v tej sobi. (]n- til se je tako mladega, kakor bi se ran na t'udezen naciu vrnila evrslost nje- govih dvajsetili let. Zdaj je spal mirnoi kakor spi, sre- i-cn elovi'k, ki so so mu sjiohiile vse želje. DJL-lma se je tiho dvignila z le- žišca. V sobi je bilo mraeno^samo ma- la ideckasta svetiljka je brlela s siropa. Djil'ma je dolgo easa opazovala AlohaiTimeda. Nato je vstala in se spla- zila k rnajhnemu kovčogu, v katerem jo bila prinesla vse, kar je bilo nje- nega . . . nekaj obleke, ponižno za- pestnico ... in se neko stvar, ki je ti- čala v rdečem, ozkem toku. Bilo je bo- da Ice, ki ga je zdaj tiho izvtekla in mu s prstom poskusila bridko ostrino. Nato se je splazila nazaj k le- žišču. Mohammed je še vedno spal, ali obrnil sc je in kazal zoni siroki, krepki; hrbel, Djclma je dvigniifa bodalco in ga, polisnila bliskovito do ročaja y ta ln-bot. Mo/ jo kriknil, a isti hip mu je pritisniia. obe roki na usta, da ni bilo cuti glasu. Dvignil se je na blazinah z nadelovešjvim naporom in srepo str- mel v ženo. , »Ti . . . Djelma!« je hropel in mod ustriicami mu je privrela kri. Moral je slišati odgovor, ves od- govor, in Djelma je motila k All aim, naj mu da še toliko časa živeti, da sliši ta odgovor: »Da . . . Mohammed ben Yenni . . . jaz sem, tvoja žena . . . ki te mori . , . Djelma, poslednja iz rodu Ben Ouzouh ... umoril si mi stirkiajst 1tt?i- tov in bratrancev . . . ali name, dekli- s'o, nisi niislil . . . in takrat sem mTa so I iko mlada . . . Brez usmiljenja si se masceval na vsej moji druzi.nl . . . in tvoja glava je zapadla meni po na- šom p'-avu in obieaju ... Oh ... ve- dela sem, da pride dan, ko mi plačaš la dojg!« Uotel" je dvigniti roko in nekaj reci, ali iz ust se mu je vnovič vlila kri in padel jo težko vznak na blazine. Djeima je vzela meh z vodo, vre- čico fig in maslbi; kajti vedela je, da. jo eaka dolgo, naporno potovanje. Nato je zapustifa sobo, pohitela po hodniku, odnrla duri in se v tihi no(ji, i>od zvezdnatim nobom spustila v tok ter tekla vedno hitreje . . . liako postopajo pariški apaši. Vclcmcstno življenje pretresajo skoro vsak dan velike apaške afere ter zločinstva v največjih obsegih. Amcrtkslnski zločinci se poslužujejo pristiio aniGiikanskih mctod. Z jadrnim avtomobiloni pridrvc prcd banko, ki jo rnislijo oropati, napadejo blagajne, jih oropajo, nato pa se vsedejo v vo- zila in jo odkurijo, da ni ne duha ne sluha za njimi. Amerikanske banke so že začele vežbati uradnike v rabi orožja in zadnjič so novine prinesle slike mi- čnih Američank, kako stražijo vhode svojih uradov. Londonski zločinci po- stopajo nekoliko hladnokrvnejše, kakor odgovarja teinperauientu Angleža. V velikih orijcntalskih mestih se zopet zločinci poslužujejo največ beznic opija in opojnih strupov, s katerimi omamijo žrtve ter jih kratkomalo zabodejo. Nato izginejo z naropanimi predmeti in de- narjem brez sledu. Pariški roparji, apaši imenovani, so nekoliko romantičnejši, kakor njihovi tovariši v Chicagu, New Yorku, Londonu ali Tokiju. Tudi ti ne poznajo sale, in kadar gre za velike vsote, ne poznajo pardona. Zlasti so pariški apaši ljuti in predrzni v obrambi proti policijskim organom. Pred leti so morali policijski organi neko hišo, v katero so vdrli apaši, direktno demo- lirati ter obstreljevati s topovi, da so prisilili zločince h kapitulaciji. Čim pa apaši dovrše svoje delo, se zopet vračajo v normalno družbo in sicer ponavadi s sila dobro prilegajočimi se šminkami in s pretvorjenimi barvami obraza, las, brade itd. Tako izpre- menjeni nadaljujejo svoje običajno »buržujsko« življenje, popivajo po be- znicah in šantanih, se šalijo s prijatelji, se bratijo s policisti, da potem pri ugodni priliki in po dovršenih pri- pravah in izsledovanjih zopet pre- strašijo javnost s kakšnim nezaslišanim hudodelstvom. Francoski apaši so torej nekako romantično navdahnjeni. O nekem takem apašu poročajo sedaj pariške novine. Pred dnevi so drzni tatovi ob belem dnevu vdrli v neko veletrgovino dragocenih kamnov. Po- licija je zaman iskala tatove. Pred dnevi pa so policijski organi zapazili na velikem trgu pred pariško opero gručo ljudi, pasantov in mini in pre- bivalcev, ki so sledili komičnim dov- tipom in recitacijam bohema. Policijski organi so si moža od blizu ogledali ter kmalu videli, da nosi neizmerno dolg, urnetno napravljen nos. Ker so vedcli za njegovo ime, so ga poklicali s pravim imenom in mož je bil na- enkrat zajet in oddan v zapore. Clovesko glave — zma- goslavna znamenja. V starih časih je bilo običajno, da so zmagovalci posekaii mrtvirn so- vražnikom glave ter jih prinesli domov kot zmagoslavna znamenja. Sveto pismo nam pripoveduje o krvavih bo- jih Judov s Feničani, Äsirci in Per- zijci, ki so imeli enake krute običaje. Tudi Grki in Rimljani so rezali mrtvim sovražnikom glave. Prav do prošlega stoletja so obstojali ti odvratni običaji celo med prosvetljenimi Evropejci. Dandanes še obešajo Kitajci glave usmrčenih zločincev na posebno vid- nih mestih kot svarilna znamenja. Splošno je razširjeno sekanje glav v današnjem času še med divjimi ple- meni, zlasti na otokih med Ävstralijo in južnovzhodno Äzijo, kjer prebivajo Malajci in Papuanci. Med indijanskimi plemeni v južni Ämcriki ta navada že polagoma izginja. Vzroki tej krutosti so večinoma verske narave. Na otoku Celebesu so sinovi vsakega unirlega poglavarja dolžni, da si vsak pribori kakšno tnr- tvo glavo, preden je mrtvec pokopan, kajti ta potrebuje duše umorjenih na onem svetu kot služabnike. Tamošnji svečeniki zahtevajo te žrtve tudi zaradi tega, da pomirijo zle duhove in pre- prečijo slabe žetve, kužne bolezni, po- trese in podobno. Pri vsakem dovr- šenju čolna ali hiše se morajo daro- Franjo lios: Gospod Terpiac. iiospod Strnad je pesnik in pisa- telj. Pisa I je najvec okrogle pesmi o vinu in o Ijubozni tudi v toh letih, ko mu je glava že sivela. Objavit je tudi nekaj črtic, ki jim pa javnost ni na- klonila dovolj priznanja. In je bil nzaljen in je odložil zaslužno pero. Tožit je, kako s trnjeni postlana je kri- ževa pot slovenskega umetnika in ni vreden naroil, da bi mu so kaj ustvaril. Toda hvala Bogu in gospodu Str- nadu! Pred nekaj dnevi sem ga srečal na ulici in mi je z veselo besedo raz- odel, da so je otresel malodusja in zo- Pct piöe. Dramo v verzih pise, ki se nril'in11? dnu morJa- Pomislite, kako dolino =n "ci."alno kopno zem jo, v TI X „ - n^tllintam kdo m°^st v h'ajo, zra^ne visave in v nebe^ Tn i» lud osHi U dlKsevnih volmož Kako rijaSia^mi^11118^11 m^ttI oznauti tudi osebe, ki y H drami na_ stopajo. Tu vlada stari morski bog Po/ejdon. Drug mu jo vojak, ki je pal pri Gorici in je Soča njegovo truplo ponesla v morje, pa ga je zdaj gospod Strnad zopet obudil k zwljenju. Tru- pla vtopljcnih mornarjev, ribičev, njih žen in otro-k oživljajo v tej drami, Tu- di morje ima tu besodo in celo raorsko živaK govore. Kako izborni domisleki! Vppasal. sem ga tudi o dejanju te draino. Toda mi jo odgovoril, da v tern so ni na cistern, kor dati vsebino tej drami jo baS iiajležje. In je resnico povedah Ireba mu je sarao easa, da v njem misli dozorijo. Vendar jo žo zdai prfprican, da bo ta drama* na odrii silno ueinkovala. Dno morja mora biti seveda v vodi. A odrska tehnika je da- nes na vi-soki stopnji in bo rešila tudi to težavno stran, ne da bi bili igralci in obeinstvo v nevarnosti, da utonejo. Voda se mora le naznačiti in že to bi vzbujalo mogoeno zanirnanje v javno- sti. In slednjie bi dobre tantieme po- pravile njegovo gmotno stanje, ki ni has sijajno. : ''' f In me je pri tej priliki naprosil, naj inn pasodim sto dinarjev. Kupiti mora papirja za dramo, tobaka mu jo zinaiijkalo za pipo iji bi'(»z pipe v ustih no na.[de bogate fantazije. We bi smel odreci tako odlienemu gospodu in umolniku, toda y žepu sem iniel le dvajset dinarjev. Ponudil sem mu jih in obzal'oval, da trenotno ne zinorem vee. Resnično mi je bilo žal. Toda zameril mi ni in je sprejel. Ko sva so poslovila, mi je vendar stisnil roko. Da, križeva je pot slovenskega umetnika! Vceraj sem gospoda Strnada zo- pet sreeal. Zaupal mi je, da že ima tri> prizoro napisane. Dve noči je deM. Pokadil je tačas ves tobak in zdaj je nervozen in se mu pero ustavlja. Pa jne jc prosil za deset dinarjev. In sem letol k prijatelju Lojzetu, da mi jih je pcsodil in sem mu jih izročil. Iz srea je bil \psel in me je imenoval* zlatega PJ'ijatolja. V trafiki je kupil tobaka, imbasal je pipico in puhal dim v zrak. ^;*to se je odpravii domov, da pise dramo. Tedaj jo sinila vame misel. Doma m\ je ložaf konec nerabne srebrne ve- yiziee. Poiskal sem jo in jo nesel nrar- •ilJ- Odštel mi je zanjo sestindvajset di- 1U!^iev. Ej, denarci! In sem v trafiki kupil za ves ta denar izbornega to- haka za pipo gospoda Strnada. Da bo kndil in bo njegova fantazija bogata i]l bujua, ko piše dramo, ki se godi na tinu rnorja. Veeer je zo bil, ko sem obstal pod odprtim oknorn gospoda Strnada. Na nlico so se valiW oblaki dima iz pipe. Ej, to piše gospod Strnad I Morda je že pri petem prizoru. In sem stopil v hišo z zaJjojčkom tobaka, izbornega tobaka, ki bi ga bilo dovolj za vso dra- mo. Tako bi imel še jaz zasluge za to delo. V duhu sem se veselil njegovega vaseso prcsenečenga obraza, ko odloži pero in zagleda toliko tobaka. In sem nostrpno potrkal in stopil v sobo. Gospod Strnad se je dvignil od mize in me prvi hip skozi oblake dimn ni spoznal. Navdušen sem mu izrocil zabojeek tobaka in me je objel ginjen. Razgledaf sem se po sobi. Na mizi je ležalo petero knjig »Tarzana«, a ni bilo lista papirja tarn. Torej ni pisal drame, ki se godi na dnu morja! In mi je razložil, da dramo sploh ne bo pi?al, ker ji ni mogoee dati vse- bino in nikjer še ni našef toliko zani- mive fantastične vsebine, kot je je na~ grcmadene v delih o Tarzami. In jo vsa druga literatura omledna brozga brez krvi in mesa. In me je vprašal, Co mu se lahko posodim vsaj deset di- narjev. Dal bi si lase ostrici. Pobegnil sem in mi je bilo v sreu Jmdo, prohudo. Kdo drugr ne bi obupaval nad gospodom Slrnadom in njegovo umet- nostjo? ZaT, da je tako in se vremena naši drami še ne zjasne kmaJu. vati odrezane glave v zahvalo duho- vom. Mnogokrat pokopljejo glave pred vhodom nove hiše, da bi tako priva- bili dobre duhove v stanovanje. Mia- denič postane pri tern plemenu polno- vreden mož ali vojščak, ki sme kaj govoriti, šele takrat, kadar se vrne z vojnega pohoda z odrezano glavo. Stevilo uplenjenih glav le povečuje njegovo slavo. Z bližajočo se prosvetljenostjo seveda ta okrutna navada vedno bolj izümira. Zlasti med Indijanci se je že precej odpravila. Proda se pes čistokrvne volčje pasme, 1 leto star, po nizki ceni. Naslov v upravi. 3—2 Mam prvovrstna, katera bi kuhala samo dopoldan, se ftpB«eLni@15. junija pri J. Kudos, Gaberje. 3—2 Kleparstvo, vodovodne Insia- laclje in naprava sirelovodov Franio Dolžan HB^^BHEBHB9HHK^HHHHHBHSflBEHBBBH3H8BBDBBIIHHRHfll^lHQHQUDHD9BBI CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjcma Vja dclazgoraj omcnjcnlh ^troHK^Hoftud^pcpraVila Pojtrczba toctta. (cnc zmenic. Solidua izVrsitev. 401 100-15 Vsled preselitire trgovine iz hue Gosposka uiica St. 4 v hišo st. 27, se prodajajo vsi stamniki (damski in moški) ter motieli od I5. junija dalje z 2O7o popustom. Franc Cerae* d. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Domžale, proda- jalna Celje, Gosposka ulica 4. KQiAiAstfijiKls Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozafk in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prpdaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Uoietniske rozaleinice sortirane po 1OO kom, za ceno po Din 40, 50, 60 in 70 za 10Q.kom, Cene samo za preprodajalce. Knjigarna, umetnine in muzikalije GoričapsLeshovšgb Celje trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnirai potrebščinami- Celjska milarna dn z o. z. v Celju (prej Rud. Costa Kuhn) dobavlja Y kakovoste nedosegljivo navadno In terpentinovo miflo pod znantko: Hubertus milo Celje POZOH, PE^I N a j b o 1 j 5 e pecivo z najmanjšimi upravnimi stroški dobite samo s porabo najstarejSega, tekom petindvajset let v pekarski obrti preizkušenega sredstva Izdelek Hauser & Sobotka d. d. Dunaj - Stadlau. „DlflMfll^T" Tckoči sladni ekstrakt piedvojne kvalitete. Zahtevajte navodila o uporabi in poskusnc pošiljke, ki se poSiljajo brczplaüno franko. Isti se dobi pri glavnem zastopstvu zakraljevino SHS: Eduard Dužanec, Zagreb, Strossmayerova ul.10. Cuvajte se sličnih ponarejanj, bodisi v praških ali v tekočini, in zahtevajte povsod 10 samo originaSni dunaj«ki Häuser & Sobotka „Diamatt"! 3 in okolico pri W«*»*«lfM 59*ige»* Celje, Glavnl trg. ždf apilišče Bogašba Slitina Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine S 11S. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „Z'empef" «? „Sfyi'ia" * „'Donas' Zdravljenje vseh želodčnih Jn črevesnlh bolezni, bolezni srca, ledvlc in jeter. Sesona: Rfflaj — September. Cciie zmerne. — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. — Prometne ::vezc ugodne. 3 ZAHTEVÄJTE PROSPEKTE. 1 Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. r R fl N C O?5 KflUNLLfl NAJBOLJSA, NAJHITREJSA ZVEZASFRANCOSKIAVIPAROBRODI Zfl KflNflDO-ZED.DRŽflVE IN JUŽNO/inERIKO BREZPLAČNI PREVOZ V SÄN PAOLO ZAGREB, rtiHANOVičEVA 4__I LJUBLJANA, kolodvokska 4i JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ustanovljena Ieta 1889. V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. Usinnovlfena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost viog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad.