THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SO.
AMERICA.
lilll
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
H
■
n
H
• ■
■ ■ ■
H
a
a ■
DBilv
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL."
j^ME III. — LETO III.	CLEVELAND, O. V PETEK (FRIDAY) JUNE 25th, 1920.	_ST. 150. (NO.)
jjjggjfe Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General-
fteiriokratični kandi-
datje in njih karte.
San Francisco, 24. junija. — redkonvenčna kampanja je se-že dosegla oni stadij, da se I določi, katerih metod se 0 Posluževala katera izmed Panizacij, i stremijo za tem, a se njih izvoljenec positavi Predsedniškim kandidatom, navajemo načine, po ka-upajo različni demokrati kandidatje doseči nomina-
Generalni pravdnik Mitchell jalmer: Se bo poslužil iste tak-. e "nogometne" igre, katero Je skušal vprizoriti v Chicagi kneral Wood. Pričakuje, da j° takoj pri prvem glasovanju [obil 500 glasov in potem to-^o časa napredoval, da dobi l°nčno zmago.
j Gov. James M. Cox iz Ohio: Wakuje solidno podporo iz o-fednjega zapada in več držav zapada in vzhoda. Ne prizna-a Palmer ju prvenstva pri pr-'em glasovanju. 'Kot svojo lavno karto smatra to, da je ^pubhkanski kandidat Hard-
' nuUdi iz 0hio in da ga on
Ohio 'lahko *ot=ovo yo*^., , uoverner Edward L Edwards j* države New Jersey: Bo vo-hoj za nominacijo na pocHa-*l^zagovarjanja "osebne svobo-in na podlagi tega, da ima Sa*a država sama zase pravi-odločevati v važnih zadevah ^ je prohibicija. Njegovi pomniki odprto izjavljajo, da se 0 umaknil iz tekme, ako se ^mokratična platforma ne bo vzela za odpravo prohibicije. Poslanik John W. Davis :Nje-prijatelji vodijo oportuni-oJcno _ kampanjo. Gledajo, da danijo prijateljske vezi z aspiranti za vsak slu-
Podpredsednik Thomas R. Jarahall: Njegovi prijatelji . označujejo kot moža, ki je ^ožen miroljub in da bi nje-va nominacija združila vse 'azlične frakcije. WiHam G. McAdoo: On iz. av'.ia, da se umika iz tekme se sedaj nahaja v stališču .Nejevoljnega kompromisnega pndidata" Svoječasno ee mu * Pripisovalb največjo moč osebno z ozirom na njegovo fiožnost, da dobi na svojo 8tran delavske glasoVe. parter II. Glass: Njegovi ijatelji ga smatrajo najtip-rij fJSln? Predstavnikom admi-Mhnf"6 Z ozirom na zunanjo
c^avni tajnik Baibridge
'C Ist0 kot Glaais 8 tem
^atkom, da se pričakuje, da t0	podporo onih delega-
- ki so bili preje za bivše-zakladničarja McAdoo-a.
Vsi štrajkujoči pre mikači v Clevelandu so dobili nova dela.
Ako računajo železniške družbe, da bo lakota in pomanjkanje prignalo cleveland-ske premikače nazaj na njih ■mesta, tedaj so že vnaprej obsojeni na hudo razočaranje.
Sedaj se stavka nahaja že v svojem enajstem tednu, in ele-velandski premikači pravijo, da so v finančnem oziru na boljšem kot pa so bili prvi dan, ko se je stavka začela. Podnevi delajo, zvečer pa hodijo na seje, na katerih razmotrivajo stavkovni položaj. Povečini so vsi zaposleni in več jih je imelo tekom zadnjih 11 tednov po več del.
Predsednik clevelandske organizacije premikačev, Frank J, O.Rourke, pravi, da so stav-karji dobili dela kot stavbin-ski tesarji, barvarji, mašinisti, tovarniški delavci ter druga slična dela, ki nimajo ničesar skupnega z njih prejšnim poklicem.
"Mi nismo izplačali še niti centa'«- podporah .in—štrajj^-Aa na ta način lahko vrši za nedoločeno dobo," pravi O'Rourke.
"'Premi' ?či takoj od začetka niso bili za to, da se bi izplačevale kake podpore. Izjavili so se, da bodo štrajkali do konca, pa najsibo, da vzame en teden ali pa eno leto. Po zmešnjavi, ki je vladala za časa, ko se je organizovala nova unija, so vsi šli za drugim delom ter ga tudi dobili. Mi smo zavezali železniški promet, v kolikor se sploh da. Zalibog je na stotine delavcev vsled stavke po raznih industrijah izgubilo dela, toda navzlic temu stavkarji niso imeli dosti neprilik pri iskanju dela."
Po dnevnem delu se štrajkar-ji vsak večer zbirajo v Acme dvorani, kjer dobijo najnovejše novice glede stavkovnega položaja in to se bo nadaljevalo toliko časa, da se njih zahtevam ugodi.
Ohijski delegatje v železniški nesreči.
Zagoneten napad.
William Norris, lastnik east-clevelandske mesnice, na katerega se je streljalo še v torek zvečer, ko se je peljal čez Cleveland Heights, je umrl v Mt. Sinai bolnišnici. Tri policije, iz Clevelanda, Cleveland Heights in East Cleveland, ki so delale na tem, da pronajdejo in preiščejo zagoneten umor, so s smrtjo Norrisa odrezane od vsakega boljšega pojasnila od strani Norrisa. Imajo seveda v okrajnem zaporu Mrs. Elizabeth Hugle, stara 40 let, stanujoča na 1212 Bolivar .Rd., po rodu Romunka, ki je bila 'z Norrisom, ko se je vršilo tisto streljanje na prejomenjenega. Pripovedovanje Mrs. Hugle je že nekoliko odprlo pogled v ta zagoneten umor, sedaj pa je on umrl v bolnišnici, in bo bolj težki pronajti pravo sled; kajti pripovedovanje Norrisa in pripovedovanje ženske se ne ujema v celoti, akoravno oba trdita, da je bil Norris napaden od dveh banditov.
Policija ne more zvedeti nobenega opisa onih dveh oseb. Ne eden izmed oseb ni podal o-pisa enega napadalca. Potem ne moreta določiti kraj, kje se je pravzaprav ' zgodilo. Mrs. Hugle je izpovedala sledeče: Jaz mislim, da je bil isti prostor o-koli tri milje od sredine Cleveland Heights.
Norris pa je povedal v bolnišnici sledeče: "Nd vogalu vzhodne devete ceste in Bolivar rd. sem srečal Mrs. Hugle v torek zvečer, ko je bila ura pol desetih. Nisem jo videl do tistega časa še nikdar, toda o-pomnil sem jo, da se lahok pelje z menoj, ako gre v isto smer. Ona mi je tudi povedala, da se ji zelo mudi, in da bi se zelo rada vozila z avtomobilom. Tako se je ona prisedla v prednji sedež, jaz pa sem Vozil skoz Cleveland Heights na deželo. Nekje za Cleveland Heights pa sem imel opravka z mašino in potreba je bilo malega popravila. Ko sem popravljal stroj, sta se vrgla na me dva neznanca, in mi zaukazala, da naj vzdignem roke. Že sem ubo-Igal njih povelje, toda moja noga je bila na pedalu, ki veže med seboj stroj in zadnje kolesje. Bil sem prestrašen, pa sem v tistem trenotku pritisnil na pedal, stroj je pričel bežati naprej, napadalca sta pričela streljati za menoj!" Na to sta oba napadalca pobegnila in on je obrnil avtomobil ter vozil nazaj v mesto. Ko je prišel do prve postaje pocestne železnice, je Mrs. Hugle izstopila.
Norris, se niti ni spominjal, kaj mu je pravila Mrs. Hugle, ko sta se peljala skupaj, niti ni vedel, njenega imena.
Mrs. Hugle pa je izpovedala sledeče: "Stala sem na deveti vzhodni cesti in Bolivar rd. v torek zvečer okoli pol desete ure. Prišel je mimo z avtomobilom ičlovek; kateri mi je ponudil vožnjo. Rekla se mu, da je že precej pozno, toda vseeno sem rada vzela vožnjo z avtomobilom. Jaz ga nisem poznala, in tudi videla ga nisem preje še nikoli. Vsedla . sem v prednji sedež in tako sva se peljala že nekam ven na deželo. Kje sva se peljala, jaz ne vem, ker jfe
Wilson molči, a de- Ali je ruski car že
mokrate skrbi.
GRŠKE ČETE NAPADLE TURKE.
Smirna, Mala Azija, 23. junija. —r Grška armada je pričela z ofenzivo napram četam Mu-staja Kemal Paša, ki je vodja turških narodnih čet. To je iuradno poročilo, katero je izdala grška armada.
Grki so napredovali v tej o-fenzivi,' kakor pripoveduje to poročilo, ki se glasi :
Ofenziva napram turški armadi se je pričela še 21. junija. Vsako napredovanje je zelo vspešno . Sovražnik, ki je bil koncentriran v okolici Ak-His-sar-ja (58.milj severno-vzhodno od Smirne) je bil napaden na fronti in od strani. Pričel se je umikati v velikem neredu, za-kar smo mi zasedli Ak-Hessar. Sinoči smo nadaljevali naše pro diranje proti severu. Napad na Salihli smo pričeli danes.
Z ozirom na konferenco v Boulogne vemo, da se je dalo Grčiji prosto roko glede Turčije . Takrat se je tudi omenilo, da se bo Grčijo podpiralo z angleškim in francoskim brodo-vjem.
ZDR. DRŽAVE ŠTEJEJO 105 MILJONOV PREBIVALCEV.
Washington, 24. junija. —Pri ljudskem štetju v letošnjem letu so našteli v Združenih državah 105.000.000 prebivalcev. V desetih letih je narastlo prebivalstvo Zdr. držav za okroglo 13.000.000 oseb, ali za 14 od-
taTi S!,na iezerska straža je «aia včeraj truplo utopljenega v jn Pecka, ki je utonil nekje
Itoi 7L Ceste' blizu Gordon W ' Star je bil dvanajst
tot Domnevajo, da je zašel v
2L*?Pke vode> ki priha->a iz
Jktrarne, kateri ga je zane-61 na jezero.
> KraJevna organizacija J. 5ed š*evilka 17, sklicuje iz-v sejo na večer 26. junija *unčičevi dvorani, ob osmi 1 2V0Čer- Glejte oglas!
—Governer Cox je oprostil
v dosmrtno ječo ohsojenega Thomas Da visa, Črnca, ki je v lanskem letu, meseca avgusta usmrtil svojo ženo. Njegov naslov je bil 2371 vzhod. 31. cesta. Pravijo, da je dobil v zaporu jetiko.
—Nocoj se vrši važna seja dr. Leo N. Tolstoj, št. 26 S. S. P. Z. v Jos. Kunčičevi dvorani. — Pridite vsi!
—Velik boj so imeli ognje-gasci včeraj zjutraj, ko je pričela goreti tvornica za medino na 6207 Cedar cesti. Precej časa je vzelo, predno so preob-! vladali ogenj, škoda se ceni [nad $1000. Tovarna je ravno , prebolela zadnji udare, ko je j pred dvema mesecoma ogenj prizadjal nad $5000 škode.
—Avgust Scherer, veteran iz francosko-nemške vojne je za večno zaspal na svojem stanovanju na enajsti vzhod, cesti. Našli so ga mrtvega; poleg njega je žaloval kužek francoske pasme. Takrat je služil pod maršalom Joffre, ki ga je zača-sa zadnjega obiska poklical v New York, kjer sta se pogovorila o tistih velikih časih
Na vlaku, ki vozi delegate gov. Coxa na konvencijo v Sari Francisco, nekje v Nevadi, 24. junija. — Sinoči je več članov delegacije governerja Coxa za-dobilo resne poškodbe, ko je električni železniški vlak, obstoječ iz štirih vagonov, ki se je vračal iz Saltair v Salt Lake City, zadel v nek počasi vozeč tovorni vlak. Nesreča se je pripetila na nekem železniškem križišču.
Miss Eileen Simmons, iz Sid ney, O., ki se je nahajala v družbi svojih staršev, je dobila resne poškodbe ter se jo je odpeljalo v bolnišnico.
Več drugih je dobilo manjše poškodbe, toda bodo navzlic temu v stanu nadaljevati svojo vožnjo naprej v San Francisco.
Ohijski pristaši gov. Coxa so bili v Salt Lake City precej hladno sprejeti, navzlic temu, da tukaj vlada v sedanjem času velika vročina. Ko so delegat je dospeli na kolodvor, ni bilo v vzprejemnem komiteju niti nikogar, ki bi zastopal go-awretqiMa -^ž.Utah, Simona Bambergeiga, ki je sivoječasno bival v Defišance, O. Ko so delegatje marširali po ulici, jih ni spremljal ni eden policist in njih vrsto so večkrat pretrgali avtomobili ali pa vozovi poulične železnice. Navlic vsej oči-vidni klavernosti pa so se demokratični delegatje, in . med njimi tudi senator Pomerene, oglasili v kapitolu, da pozdravijo governerja.
Ob cesti, kjer je šla procesija delegatov, se je videlo po oknih Hardingove slike in slišalo se je klice izmed ljudi: Ako bomo glasovali za kakega Ohij-čana, tedaj bo to Harding. — Slišalo se je tudi nekaj klicev za McAdoo-a in samo par za Coxa.
Ohijski delegatje so iz/edeli tukaj, da so tukajšnji demokrat je za McAdoo-£ v prvi vrsti, in potem še 1 morda za Coxa. Včeraj je odpela semkaj tudi delegacija iz Indiane in trije izmed njenih članov so izjavili, da bodo predlagali predsedniškim kandidatom sedanjega podpredsednika Thomas Marshalla.
—Aretiran je bil včeraj N. Ramboni iz 1306 Cherry ceste radi ubijavstva, ko je njegova žena vložila zaporno povelje napram njemu, tčeš da je kriv, da se je ubil njen otrok, ko ga je vozil na motornem kolesu na stranskem sedežu.
—Nov rekord je bil dosežen prav pred kratkim, ko je tri--tonski avtomobil prevozil daljavo od Los Angeles do New Yorka v 13 dneh, 13 urah, 15 minutah. Prevo'zil je 3,451 milj, . kar je že precej dolga pot.
—Prijatelj našega lista je
dobil od svojcev v stari domovini pismo, med drugim se o-menja tudi to: Liste smo prejeli vse, katere ste nam posla li; prav lepa hvala. Omenin naj, da nam je bil najbolj p< godu list "Enakopravnost". Po šiljajte nam ga redno, prosi
merika le okoli 91 miljonov prebivalcev.
-o-
—	Naš prijatelj Mr. Frank Trebeč nam je itelefonično sporočil, kako luštno je živeti tam doli v Collinwoodu, kjer se vedno vozijo zrakoplovi nad njegovo hišo. Včasih ženka peče kruh, Frank pa gleda in misli, če bi še on imel tak zrakoplov, pa bi se peljal ne-vemkam. oda včeraj se je premislil, ko je videl, kako neprijetno je, če zrakoplov prenaglo sede na tla, na hišo ali na kako drevo. Povedal nam je, kako so štirje zrakoplovci od-frčali v zrak, kjer so1 en čas vozili še precej mirno. Potem so 'zopet zleteli v zrak. Takrat pa se jim je vstavil en stroj, in fantje so prišli k materi zemlji precej hitro, skoraj tako hitro, da bi kmalu zadeli ob hišo našega prijatelja Mr. Frank Trebca, da ni zabranilo ta nepriljubljeni prihod neko drevo. Ženka Trebčeva pa se je vse eno ustrašila, in ne vemo prav dobro (ker po telefonu se nfe razloči) ali je padel pri peki hlebec kruha na tla, ali ga je vjel Mr. Frank Trebeč v njegove roke, ko je žvižgal zrakoplov proti Mr. Trebčevi hiši.
—	Mestni svet bo najbrže pri prihodnji seji določil, da bo mesec julij posvečen hranitvi papirja. Apeliralo se bo na cerkve in različne organizacije, da naj štedijo s papirjem, ker je v Clevelandu veliko pomanjkanje istega.
—	Mr. Anton J. Terbovec potuje sedaj po državi Washington, okoli Seattle. Pošilja prijazne in prijateljske pozdrave vsem 'znancem in prijateljem \ Clevelandu in okolici.
V San Francisco je pričelo demokrate pošteno skrbeti, kaj i bo naredil predsednik Wilson, i Še do danes ni naznanil, bo li I kandidiral v tretji termin predsedniške službe Združenih dr-jžav, ali bo vse skupaj kar opu-I stil. Kdo ve, ali bo ali ne bo, j ali kaj je njegova politika? Mi vemo, da on lahko kandidira, in da ni postave, katera bi mu prepovedovala. Ponovno se ga lah-ho izvoli, ako je ljudstvo za njegovo politiko in ga tudi izvoli. Toda vprašanje je, kaj bo porekel na to Wilson sam. Nekateri se tolažijo stem, da bo predsednik posnemal svoje prednike, katerih je že devet, ki so imeli isto priliko, da bi kandidirali v tretji termin, pa so enostavno odrekli to pravico sebi in volilcem, kajti prvi pred sednik Združenih držav, naš Washington je bil prvi, kateremu je bila dana ta prilika, toda ni maral sprejeti kandidatu-jre. Po njem so se ravnali vsi i drugi, in demokratje upajo, da j se bo tudi Wilson ravnal po j njem.
Alf-predsednik želi tretjo nominacijo? Ali pač hoče, da -bi se mu ponudilo to nominacijo? In če je že ne mara, zakaj ne pove tega?
Eni pripovedujejo, da je predsednik Wilson zopet zdrav in čil. Drugim se zdi nekako čudno, zakaj je McAdoo odstopil in ne mara, da bi se njegovo ime prineslo na narodno konvencijo demokratov v San Francisco. Tretji pa premišljuje, zakaj gre toliko kabinetnih u-radnikov na konvencijo. Delegatje se povprašujejo med seboj, toda odgovora pravega le ni. Toda eno je na svojem me stu: Nominacija je prosta za vse, in ki zna doprinesti nekaj enakega, kar se je zgodilo z Hardingom na čikaški konvenciji. Nič posebnega se danes ne pove v angleškem časopisju. Mi moramo vedeti le to, da si tudi demokratje belijo glave, kate-1 rega bi postavili predsedniškim kandidatom, da bi se morebiti rešili ali saj potrošali, da niso tako slabi, kot so jih obdolžili republikanci na čikaški konvenciji. Veliko vlogo pa igrajo interesi onih, ki imajo denar, in ki vplivajo na izvolitev teh pred sedniških kandidatov.
bilo že tema in končno tudi jaz ne bi poznala ceste vseeno. On je imel sitnosti s strojem, zato sva ustavila, da popravi nerodnosti pri avtomobilu. Ko sva tako sedela tam, sta prišla dva neznanca, ter zaukazala, da naj vzdigneva roke. Potem sem jaz slišala strele, toda nisem vedela, da je zadet od teh strelov. Ta dva napadalca sta preiskala moje žepe, da bi našla kak denar. Potem sva midva peljala v mesto. Kmalu nato mi je rekel Norris (tega imena ona ni vedela), da naj izstopim ter vzamem vožnjo z vozom pocestne železnice. Istopi-la sem, toda mimo je prišel drug avtomobil, s katerim sem se peljala naprej."
Tako sta izpovedala, on in ona, toda poročila se v tem žel ne ujemata.
Zagonetnost tiči v tem, toda ho najbrže prišla na dan.
V. o
ziv:
New York,' N. Y. — Ali je bivši ruski car Nikolaj Romanov, o katerem sedaj poročajo, da je mrtev, drugič zopet da je živ, kurjač na nekem a-meriškem tovornem parniku ?
Newyorški listi se tako vprašujejo in ne vedo odgovora. Ta vprašanja so rezultat nedavnih razkritij na nekem tovornem parniku.
Pred - kratkim sc časnikarski poročevalci zvedeli, da se v North River nahaja zasidran parnik Governor John Lind iz Kodanja, Dansko in razširila se je vest, da se na krovu nahaja bivši ruski car.
Med moštvom je bilo trinajst Rusov. Eden izmed njih je izgledal kot ruski car. Oblečen je bil v višnjeve vrhnje hlače in ko se ga je vprašalo, da-li je član bivše carske družine, je dejal: "Rad bi, da bi me ne vprašali tega."
Ko je časnikarski poročevalec pokazal na enega izmed nje-vih tovarišev ter vpraša'! domnevan ega carja, da-li je oni drugi pjfinc, je odgovoril: "Mislim da ."
Raznesla se je tudi govorica, da se na krovu nahaja izlatriine v vrednosti $200.000, nakar so carinski uradniki izvršili preiskavo. Po izvršeni preiskavi se ni dalo v javnost nikakega poročila.
Ko so vprašali domnevanega carja, ako ima s seboj kaj družinskih dragocenosti, je odgovoril, da jih ima nekaj.
Izpraševanja je bilo konec, ko se je poročevalcem ukazalo, da zapustijo ladjo. Ko so odhajali, jim je domnevani car zamahnil z roko ter odšel v spodnje prostore ladje.
Ameriški člani posadke so tekom vse vožnje skušali pripraviti ruske tovariše, da bi povedali kaj o svoji preteklosti, toda brez uspeha. Toda kot izjavljajo mornarji, je eden izmed Rusov, ki je vknjižen na ladji kot Sergij Cisterfkov, ob neki priliki slovesno pritrdil na vprašanje, da li je v resnici princ.
NEMIRI SO PONEHALI NA IRSKEM.
'Londonderry, 24. junija. — Od danes opoldan se še ni slišalo strela in nemira od strani narodnjakov in unistov, (ki so se bojevali sedaj skozi en teden v domači civilni vojni. Ceste so še zapuščene in prazne, trgovina še vedno pOčiva. Magistrat je danes zagotovil prebivalce mesta, da se bo držalo v mestu toliko čet, da bodo lahko vzdrževale red in mir. Odkar je trajala ta civilna vojna, je bilo sedemnajst oseb ubitih in 29 ranjenih. Bilo je ubitih več oseb, ki ni30 imele nobene zveze s civilno vojno.
Neki vojak, <ki je bil v svetov. vojni v največjih in najnevarnejših bojih, je dejal, da boji v svetovni vojni na francoskem se še primerjati ne morejo s civilno vojno v Londonderry kajti v mestu so švigale krogi je od vseh mogočnih strani, in je čudno, da je bilo ubitih tako malo oseb.
STRAN 2.
'ENAKOPRAVNOST"
JUNE 25th, 1920.
44
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Coronation:	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaja ca
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O. V PETEK (FRIDAY) JUNE 25th, 1920.
__^m:* io4_
COX IZ OHIO ALI CHAMP CLARK. ■
Tekma za predsedniški stolec postaja z vsakim dnem bolj zanimiva. Hvala senatorju Borahu, izgleda že tako, kakor da predsedništvo ne bi bilo dano na javno dražbo kar tako odkrito.
Povedalo se nam je že, da so velika podjetja prispevala dva miljone dolarjev, da bi se izvolilo generala Wooda, ki je eden izmed najbolj nevednih nazadnjakov in največji služabnik kapitala, kar se jih more pač najti tu v Ameriki. Malo pozneje smo slišali, da je Lowden zapravil $400.000 za svojo kandidaturo; in malo pozneje so krožile govorice, da se je nabralo deset miljonski sklad, ki nuj bi spravil na stolček McAdoo.
Medtem pa je Poindexter in okoli dvajset drugih tekmovalo nled ljudmi, upajoči brez vsakega upa. •
Senator Borah-ov odbor, ki je preiskal nesramno korupcijo, in Mr.. Hearstova trditev o faktih v večih ameriških dnevnikih sta vplivala na zbiranje McAdoo-ovega fonda tako, da se je prenehalo govoriti o njem, kakor je tudi to delovanje oslabelo nepopisno Wooda in molčečega Palmerja.
Medtem pa je triumfiral progres senatorja Hiram Johnshona. Kakor genij, ki se je prikradel od nekod, tako je rastel in rastel ta kalifornijski Johnson. On sicer ni imel razvpit sklad, toda vseeno je poleg gotovih 'svObodnosti v idejah prevpil stranko in že skoro grozil Grand Old Party s poginom, ko se je z lahkoto štelo, da bo on zmagovalec republikanske stranke.
Taka je situacija na svel^u.
Gospodar Penrose in stari republikanski nazadnja-ki nje hi' .hoteli imeti Jolmsona za nobeno ceno, Radr pa bi imeli Wooda, Palmerja, Lo^dena Hardinga, Poin-dexterja ali kakega drugega, ki služi denarnim interesom. Gledali tako niso na drugo prednost, kakor samo na zužnost njihovim interesom, zato so najprvo izdajali denar na Woodovo stran. Ko pa so pričeli premišljevati, koliko ugodnosti bi bilo, da se spravi Wooda na predsedniški, stolec, so videli, da je zelo malo prave prilike zasigurati mu prestolec kje v ozračju, kamor je še spadal.
In mislili so si: Bo-li Johnson naš predsedniški kandidat, ali bi se ga dalo podkupiti. Ce bi on vodil Grand Old Party, potem bi se ona gotovo razcepila, razbila od glave do nog, in gotovo bi izgubila volitve v letu 1920. Penrose pa je vzel v roke glavnik, ter je iskal ličinke, o j
katerih bi lahko povedal ljudem, da niso simpatične; to pa je naredil iz gole nazadnjaške politike. Toda kadar Johnson gleda za predsedniški stolec, se lahko verjame, da je odkritosrčen in pošten v tem, kar nam pravi; kajti kadar on pravi, tudi stori: so morali republikanci od-brati njega ali pa koga drugega, če so hoteli računati na to, da dobijo volitve v letošnjem letu. Torej če bi izbrali Hiram Johnsona za kandidata, pote mje tukaj verjetno, da postane on enkrat predsednik Združenih držav in njegovi največji sovražniki bi morali pripo-znati, da je on boljši pi-edsednik, kakor je bil Wilson, ali kakršen bi bil Wood, 'če bi ga izvolili.
Kaj pa bodo izbrali demokratje?
V	tem velikem .premeta j očem in hitečem dirindaju so pričeli tudi demokratje kar naenkrat misliti, da je njih prilika padla z neba.. Računali so na to, če se republikanska stranka razcepi med Penrose in Hiram Johnsonom, potem bi bila velika prednost, da demokratje dobijo, njih zmago, če bodo modro in previdno izbirali predsedniškega kandidata.
V	tej neljubi zadregi so se pametnejši politiki demokratične stranke zatekli k James Cox, ki služi ob tem času že tretjo dobo kot governer države Ohio. Kakor že morebiti veste, je država Ohio do sedaj izvolila šele tri governerje, da so služili po tri termine skupaj. Prvi je bil Rutherford B. Hayes, ki je pozneje prišel do predsedništva Združenih držav. Drugi je bil J, M. Cox, ki je ravno tako zaželel, da bi postal član Bele hiše, če bi ga ljudstvo podpiralo.
Governer Cox. ima gotove sposobnosti, pa zopet pretresujoče nesposobnosti. On je pač služabnik gotovih interesov in velikih podjetij, toda ne prav oporabno orodje istih. Seveda je on tudi vedno ponavljal za predsednikom Wilsonom in njegovo politiko, je govoril strastno in presrčno o Ligi narodov, in sicer prav tako, kakor mu je dopuščala njegova ignoranca, katere suženj je on sam.
Governer Cox je naredil svoje denarje s tem, da je kupil Dayton Daily News in spravil celo podjetje v stadij, v katerem se mu je izplačalo. V letu 1915. je kupil Springfield Daily News, republikanski jutranji list z veliko cirkulacijo, toda z malimi dohodki. Takrat pa je tudi zaobrnil svojo politiko, svoje ime, pa je postal zelo vspešen na ta način.
Ta rnož je drugače zelo močen in podjeten. Njegova izguba je pač ta, da je samo napol izobražen, omejen v simpatijah, in vidi pravico samo na svoji strani, v razredu razbojniške industrije.
Ko je v letu 1913. povodenj prinesla nesrečo v deželo, je governer proglasil obsedno stanje, in v treh dneh, v katerih je on težko zapuščal svojo pisarno, je poslal pomoč ter pričel s popravami — bil je dobrovo-Ijen in prijazen despot.	•
Ko so šli premogarji na štrajk, ko so bili tisti nemiri v Canton, O., je governer poklical državne uradnike in uslužbence, ki so gledali na to, da se ni naredila nobena zagrešitev napram postavi od strani delavcev. Toda nemiri so se nadaljevali v Canton in lokalni uradniki so postali brezmočni. Governer je kar naenkrat odstrani župana mesta Cantona, demokrata, ter na njegovo mesto postavil- predsednika mestnega koncila, seveda republikanca, in ob istem času tudi mobiliziral narodno gardo države Ohio.
Iz tega je razvidno, da stoji Cox napram delavcem
v interesu kapitalistov. In če ameriški delavci hočejo despota na predsedniškem stolcu, potem bodo gotovo volili za Cox-a. In če se že mora vzeti demokrata za predsednika Združenih držav, zakaj bi se ne vzelo moža kot je napreden Champ Clark. On bi 'bil boljši predsednik, kot je Wilson, Cox, ali bi bil Hiram Johnson. On bi mogoče tudi stal ob strani konstitucije in svobode in pravice, katero iščejo vsi ubogi delavci.
Po "Pearson's".
Havajskemu plemenu preti pogin.
Poroča Theodore M. Knappen.
O Pilgrim očetih — prvih ameriških naseljencih — se glasi, da so ob svojem prihodu v Novo Anglijo najprvo padli na kolena ter nato po Indijancih, katere so pričeli moriti. Potomci teh razširjevalcev e-vangelija niso dejanski popadli na kolena, ko so se izkrcali na Havajskih otokih, a tudi niso padli pa domačinih, katere so si tekom par let podvrgli z orožjem ter evangelijem bra-tovske ljubezni in vzgoje.
Kljub vsemu temu pa se je mudila malo pred zadnjim od-godenjem kongresa v Washing-tonu delegacija Havajcev, ki je prosila kongres, naj sprejme primerno zakonodajo, ki bi zavarovala havajskemu narodu še nadaljni obstoj.
Bilo je dne 30. .marca 1820, ko sta dva kongregacijska misijonarja po potovanju, ki je trajalo štiri mesece, prvikrat vrgla pogled na to otočje, ki je postalo v nevrjetno kratkem času krščansko.. Od kralja navzdol do najbolj ponižnega sužnja je vse sprejelo krščansko vero in vzgojo.
Deset let pozneje je bilo 53, OOOučencev v misijonskih šolah. Bele ljudi se je pozdravilo kot prinašalce boljše vere ter višje civilizacije. V splošnem govori m- ni prišlo ob nobenem a>u do ,..kakega oboroženega .flikia med belimi in dom; mi in slednji so ostali samostojni dokler ni leta 1890 izbruhnila revolucija, nakar so leta 1900 Združene države anektirale to otočje.
Po sto letih višjega življenja in boljše civilizacije pa la-stujejo potomci onih misijonarjev ter onih, ki so prišli za njimi, skoro vse, kar je na teh otokih, dočim mora 40.000 Havajcev, ki so še ostali od števila 250.000, prositi za miloščino v Washingtonu, da se jim vsaj deloma zagotovi dedščino njih očetov, katero so polagoma izgubili tekom zadnjega stoletja.
Ko je leta 1819 umrl kralj
Kamehameha, konsolidator Havajskega otočja, je malo sanjal, da bo šel sto let pozneje njegov potomec kot delegat v Washington, da prosi miloščine v imenu svojega naroda.
Načelnik te komisije je pripovedoval, na kak način je prišlo do tega, da so domačini izgubili skoro vse pravice v svoji lastni deželi. Pred veliko razdelitvijo zemlje, ki ise je za-vršila leta 1848 na nasvet mi-
sijonarjev, je bil kralj lastnik vse zemlje ter vsega ribništva.
Okrajni načelniki so držali to lastnino v imenu kralja. Ti o-krajni glavarji so imeli zopet podnačelnike, ki so držali narod
v suženjstvu. Na ta 'način je bil narod( suženj kralja. Navaden narod je imel pravico do majhnih kosov zemlje, da si je mogel pridelovati svojo hrano. Kadar ni delal zase, je moral delati za velikaše, kojih življenje je obstajalo iz večnega praznika.
Predno so odšli krščanski misijonarji na otoke, so prisegli, da ne bodo vzeli niti najmanjšega' koščka zemlje in da se tudi ne bodo vmešavali v domačo politiko. Našli pa so, da bi razdelitev zemlje med navadne ljudi pospešila sprejem krščanske vere in civilizacije ter pregovorili vsled tega kralja, da je razdelil zemljo med tri skupine, kojih prva vrsta je obstajala iz kralja, glavarjev in veleposestnikov, druga iz vlade, tretja iz navadnega naroda. Pri tej razdelitvi je seveda dobil narod sorazmerno le malo.
Pred to razdelitvijo pa so tudi misijonarji vzeli nekaj zemlje in to ozemlje je raslo v razmerju kot so se množili potomci misijonarjev.
Havajci pravijo ,da nimajo nič proti temu, če so potomci misijonarjev deležni zemlje, in to radi zaslug, katere so si stekli njih predniki za havajski narod. Kljub temu pa zahtevajo, da se zemljo razdeli na bolj pravičen in splošen način.
Havajsko pleme je izumirajoče pleme. Krog leta 1778 je štelo krog 400,000 duš, sedaj I jih je komaj 22,000, ki so dilate krvi.
Vzroki za propadanje tej plemena so številni. Neka« pripisujejo izumiranje pleme pijači, drugi .boleznim, tre: pa načinu življenja. Vrjeti je, da so bili na delu števil vzroki, kajti moderna civilš cija ni prinesla še nobenefl divjemu ali primitivnemu p1' menu kaj drugega kot pro? dan je in izmiranje. Tudi s 1 vaj sk itn plemenom je tako & je bilo 'z ameriškimi Indija" ter drugimi primitivnimi naf di, k so prišli v stik s kužn-ozračjem takozvane civile® je.
RADIUM.
Glavni izvor radiuma je pft blende, posebno oni, katere! dobivamo iz Joachimsthal r» nikov. Najde se ga tudi v ranium rudnini na Saksonski v Cornwall (Anglija), Colors^ Rusiji, Afriki in Avstraliji.
Včasih zahteva sto ton rjl nine predno se producira ' sam gram radiuma, in, da izdela eno tono te rudnine potrebno petdeset ton vode * pet tonov kemikalij. Radi $ tanenosti pri izdelovanju in di dolge dobe, katero se m"' rabiti predno je rudnina polnjena je cena isti tako v ka. Cena se je zvišala od 000 eno zrno na SI 25.000. > je proračunano, živi radium 2,000 let.
Prvi poiskus, da se dobi ^ dium, je bil narejen v Ame^ v mesecu Septembru leta I5'1'; toda ni bilo nikakega usp^®, toda leta 1913 je eksporf1'3 Amerika prve rude, ki so bovale radium. Ta ruda je la izkopana v Colorado iri je la poslana na Dunaj. VsebovS la je 45 milijonov gramov. phata.
-o-
VELIKOST BILIJON DOLARJEV.
vSf l)i
Nekdo je zračunal, da ako
•se polagalo na en kujb po 1 dolar vsako minuto od 'KŠ-sovega rojstva pa do sedkj>13 skupna svota ne presegala tf110' go preko enega bilijona je v.
-O--- J
Vse kaže, da ne obstaja P*1 nobena potreba,'da bi se c^ ve borile proti poligamiji sedanjem času. Ves proble':1 prav lahko prepustite pr° tarjem in trgovcem.
Poročila iz San Francisca P"1 vijo, da je opaziti velikan^ zaloge usnja in da je usnje nejše. Nikarte nam tega m povedo vati, ampak . trgovfc ki pridajajo čevlje.
j V močvirju velemesta
gj Iz dnevnika slovenske priseljenke.
Izprva sem bila še boječa ter nisem verovala v svojo srečo, dokler ni stala pred menoj v celem sijaju. — In vendar, — nekaj dalj časa bi vseeno lahko trajala...
Zopet doma. Tako serli i se veselila na svojega malega Pita, da sem se vsa solzila. Kako vesela je bila uboga živalica! Ni mi mogla dosti pokazati svojega veselja in svoje ljubezni. Celi večer ni hotel Pit iz mojega naročja.
Sedaj bi morala biti pravzaprav popolnoma srečna. Zaslužila sem dosti, — a kljub temu ne bom ostala v tej službi. Smatram jo le za prehod.
Prištedila si bom nekaj denarja. Ker imam hrano na krovu, nimam dosti izdatkov. Ozirati se hočem naokoli z odprtimi očmi ter predvsem skleniti nekaj znanstev.
Ce bi mogla iti s kako staršo doma iz prvega mzreda, bi bilo najboljše.
Jaz moram ostati tam na oni strani morja, čeprav je bil novi svet '^elo brezobziren z menoj tekom mojega prvega obiska. Le v Ameriki se mi nudi možnost povspeti se visoko.
Tam nikdo ne vprašuje odkod in kam.
Božič na morju.
Bilo je krasno. V vsakem salonu je stalo drevesce, tudi v medkrovju in v prostorih posadke.
V salonu prvega razreda je segalo drevesce prav do stropa. Godba je igrala povsod božične pesmi in kapitan je imel majhen nagovor. Bilo je v resnici lepo.
Jaz sen^ se seveda jokala, zelo jokala, kajti misliti sem morala neprestano na zadnja dva Božiča.
Ko je bilo vsega konec, sem si ogrnila šal ter odšla za nekaj časa na krov. Noč 'je bila mrzla in jasna. Nikakega vetra ali snega in nebo se je boeilo nad prostranimi daljavami.
To so moji najlepši trenutki, katerih isi ne pustim vzeti niti pri najslabšem vremenu. Na krovu je čudovit kotiček, kjer je človek zavarovan tudi pred najslabšim vremenom.
Tam sem lahko sama in tam lahko sanjam neovirano. Zdi se mi kot da dobi moja duša peroti ter hiti preko valov.
Kadar je slabo vreme, se oprimem železnega droga ter se pustim gugati sem in tja od valov. Zdi se mi kot da sem oproščena vise zemeljske teže in- kot da plavam s svojo dušo preko neizmernosti.
Danes ni bilo nikogar na krovu. Kdor ne spi, se mudi v kadilni sobi ter praznuje Božič.
Tudi jaz praznujem Božič,—na skrivnem« in tiho, s svojim najljubšim. Ali je pač danes pri meni? In ti, mati?
Veliko mislim na to, kar se vrši v onih nepoznanih pokrajinah, odkoder je odšel od mene, a kljub vsemu razmišjjanjiu ne morem uganiti ničelsar.
Ali ni kot da koraka nekdo proti meni, kot da stoji neka svetla postava sredi vode? — Duh plava nad vodami. Vera otroških let, — kako tolažilna si!
Tako trudna, izmučena sem! Hočem iti spat.
Jaz ne vem, — vedno sem bila tako zdrava in močna. Lakota in spanec me nista zapustila niti v najhujših trenutkih mojega življenja. In sedaj?
Kaj se godi z menoj ?
* * *
Na tem potovanju imamo na krovu nekega župnika, debelega gospoda srednje istarosti.
ZaJibog posveča ta župnik moji osebi več pozornosti kot pa mi je ljuob. On očividno misli, da se dolžnosti postrežnice, ki je poleg tega še mlada in le-
pa, raztezajo tudi na neko drugo polje.
On je odločen abstinent, le šampanjca popije precej — kajti to mu je baje ukazal zdravnik.
Včeraj mi je sledil na krov ter držal majhno predavanje o svojem zdravju. Povedal je, kaj vse mu je zapisal zdravnik ra'zven šampanjca. Nato pa me je povabil na čašo šampanjca. To sem odklonila in žalibog 'sem morala odkloniti tudi njegovo drugo po-•nudbo.
Jaz ne outiim nikakega poželjenja, da bi služila duhovnemu gospodu kot medicina. Povsem naravno pa mi je bilo zagrenjeno mesto, kjer sem najrajše sedela ter sanjala.	,
.Ustavili se bomo za štiri tedne in jaz bi se lahko pravzaprav veselila, kar tudi delam v svojem srcu, kajti lepo je, če človek v resnici nekaj časa pripada le isamemu sebi. Kljub temu pa bo ta čas napravil precejšno luknjo v mojem žepu.
Par sto kron imam že skupaj, a to še ne zadostuje, da bi ostala na drugi strani morja. Priložnost, da grem s kako damo, pa se mi ni še ponudila.
V teh tednih bom spravila v red marsikatere stvari. Predvsem moram enkrat dobro preJgledati stvari Jankota. V resnici se moram čuditi, kako morem biti tako mirna vispričo te misli. Pred par meseci bi se ne mogla lotiti nobene stvari, ne da bi zastokala od bolečin. In sedaj! Njegova ljuba podoba se umika v vedno večje daljave.
Cas je vendar najboljši tolažiitelj. Takrat, ko sem si pulila lase, bi nikdar ne vrjela, da bom nekoč lahko mirno mislila nanj.
Ali pa mogoče nisem v stanu občutiti resnično ljubezen ter ohraniiti zvestobo? Kmalu bi z dvomila nad isamo seboj.
Ali je ženska v resnici ono čudno, nepojmljivo bitje, o katerem govore budisti?
Ali so druge ženske boljše ali pa le bolj premetene?
Popolnoma tiho je v hiši. Moji gospodarji so šli
ven in jaz sem. sama. Pit leži na mojem naročju jaz se veselim bližine majhnega, gorkega bitja.
Ravnokar sem čitala v neki knjigi stavek: — V ti srečen je umetnost. — Umetnost? Ja:z pa sem ^ slila, da je to dar boigov.
Jaz žalibog nisem ljubljenka bogov!
* * *
Veselilo me bo, ko bo konec življenja na kopn<-# Jaz nisem ustvarjena za tiho, mirno življenje, bf*j cilja lin namena.	>>'*.
Ko je Janko še živel, se je vrtelo vse krog nje^ Vse, kar sem storila, sem storila za -njega ter se vl" iselila, če je bilo vse lepo v redu, ko se je vrnil doifl0^
Sedaj pa nin^am nikogar, za katerega bi mi ^ treba skrbeti, razen za mojega malega Pita in ta P0' trebuje tako malo.
i- v * Zopet na potovanju. Vesela sem, da je k*"1^ samotnih dni. Spomlad se bliža in vsi na krovu vijo, da bo kmalu dosti dela. 2e s tem potoval*' se bo pričel naval potnikov z druge strani.
Meni je prav. Prvič ne bom imela dosti čas* , premišljevanje in nemir v meni se bo izgubil v9L dela in drugič bom zaslužila dmsti denarja ter Pr's na ta načiin bližje svojemu cilju.
.y. * *
2e več dni se ne počutim dobro. V ladji .i0 čina, da bi se človek skoro zadušil in na spanje je maj mogoče misliti.	. 0
In k temu še ta nemir v meni! Čutim se t«1 negotovo ni muči me neko nedoločno hrepeneje, a čem?
Hočem se obleči v spalno suknjo ter iti še uro na krov...
v * * To mi je pomagalo. Nekaj velikega in ga je v tej nehmerni samoti. Moti me le in stokanje mogočnih velikanov v notranjosti Kako lepo mora biti življenje na jademici!
P3
Cil°
ladii6'
jAHJtl* I KepOl*lr.
John Ncmeth pros.
Glavnica i rezerva nreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY
SF0ML«AL0GA
m
KUPUJTE SEDAJ!
V zalogi imam veliko izbiro lepega blaga v krasnih vzorcih, lepo izdelane spomladanske obleke za deklice, dekleta in žene ter raznovrstne otročje obleke za dečke in deklice. Izvanredno lepa izbirka moških srajc in kravat. Ako hočete lep klobuk za poletje, pridite in oglejte si našo zalogo in prepričani smo, da vam bo ugajala. Istotako vam postrežemo s finimi čevlji, katerih imamo polno zalogo.
Se vam priporoča
JOHN 0E1EUM,
580 E. 152ND ST.
TELEFON WOOD 132—K
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
I TEL. O. S. PRINCETON 2993 R.
THE SLOVENIAN NATIONAL HOME CO. CLEVELAND. O.
GLAVNICA $150.000.00.
Predsednik FRANK SOMRAK,, 5800 Prosser Ave. — Podpred-| sednik: FRANK ZORlC, 6217 St. Clair Ave.; Tainik: ERAZEM
IGORSHE, S409 St. Clair Ave. Blagajnik: FRANK BUTALA, 6410 St. Clair Ave. — NADZORNI ODBOR: Frank Budič. John Centa. Rosie Mayers, Jacob Luznar. — FINANČNI IN GOSPODARSKI ODBOR: — John Mam, Jernej Žnidaršič, John Žnidaršič. JosiD u Terbižan. — STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič. Andrei Boiratai. ■ Edward Braniseli.
I URADNE URE TAJNIKA SO: vsaki torek, sredo in petek, od 7. do 8:30 zvečer in ob sobotah od 2. do 3. ure popoldne. — Vse denarne prispevke prejema pomožni tajnik in knjigovodja br. LUDVIK MEDVEDŠEK ob zgoraj navedenih uradnih urah v S. N. Dolg mu, soba št. 6.
^ 3 MAGNOTCEMT STEAMERS 3
The Cr«»t Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF EWE" — "CITY OF BUFFALO"
CLEVELAND — i>a5Iy. May 1" t to Nov!" 15ihLO
Le»v- CurvraAND • 9:00 P. V.> E.\siran» ( Lent Oufi alc - 9:00 P.M. Arrive Boti-auj • 7:80 A.M.) Stand/.kd Timf. ( /, rrlrc CmvBLWn 7:30 A.M. Connections »t Buffalo for NI«traro Fnllc and nil Ka«tam and Cir.uilinn points. Raiiroa-l tickets reading between Clovplaaii and Hu«r«l„ „ri. C0C<1 for tnuisMrtatioii on our »Warner«. AJk your ticket »lent or American JSftre« Agent to i ckketB via C. & li. I.inu. Nt.iv Tourict AntomoUilo lUte-tln.oo Hound 1 rip, with '- <I«yn return limit, for cars nut eimciilna J^i' ;0. wheelbaie.
Beautiful,y colore,! section«! puizln »hurt of Tlic.' treat Ship "HKLANl;;tKE" sent or .-eceiiit o£ "ve centa. Alao u..'i for our 2<-p»i;c pictorial and dircriptivc bo-klnt fri a.
Naprodaj je velika
Trgovina
ža izdelovanje
Mehkih Pijač
Vse naprave: STROJI, TOVORNI AVTOMOBILI, VOZOVI, KONJI in vse, kar spada k sličnemu podjetju.
Tho Cleveland & Buffalo Trtlutt Company
ljl.....l,n.l Ml ?/.
7 rbo Croat ijhtn SE*ANDB7SE" —the Ikrgnet and mo«t 00.J7 paueug^r Steamer on ln lana w«lem ofa,c world. Sleeping capacity, l.ioo p«i»enrer».
Ker sem že 12 let v tem poslu sem se naveličal tega dela in ker me še vedno navdaja želja naseliti se na farme, sem se namenil dati trgovino mlajšim močem.
IZDELOVALNICA JE V NAJLEPŠEM REDU STROJI SO NAJNOVEJŠIH MODELOV IN POPOLNOMA NOVI.
JUNE 25th, 1920.	" "ENAKOPRAVNOST'	STRAN S.
^------'•■i-ii.i-i>ii>i>>iBii>iailiiaiiiiIii-iiBiiiiBiMi>iaiiailllBllliBIMiailllBlll|BllllBllllBIMIIlllliaillIBllllBllllIlll
Najhitreje in najstalneje.
i pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU-| KAJ JE KAR JE POTREBNO:
Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in | kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo ,denar tudi potom pošte jn brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja.
Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam j vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- i ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA.
ftše GREGOR KOROBAC pl GAJŽLA.
Saj bi vam večkrat piial, pasem tako neznansko bizi. Lov-j ska sezona je odprta in jaz špekuliram na morske deklice v. sinjih valovih Pacifika. To je! zelo zabaven lov, če se kaj vja-| me. Saj se ne bi spozabil ta-L ko daleč, da bi šel prav na zeleno pacifično obrežje za ideali,' ampak saj veste, elevelandskej nimfe so mi druga za drugo pokazale dražestne fige in zdaj si hladim "prej neznane srčne rane" tu na obali Tihega mor-j ja. Nameraval sem se obesiti, na orjaško washingtonsko pra-| | prrot, pa se je veja odlomila in ' jaz sem premišljal v mehkem mahu o nezanesljivosti visega • posvetnega, od ljubezni cleve-lands'kih nimf do praprotne ve- ' je. Zdaj pomižkujem živahnim japonskim gejšam, ki jih je : morje naplavilo semkaj iz de-1 žele cvetočih črešenj, nastav-p Ijam mreže morskim deklicam, | ] nabiram gobe (pa ne, da bi p kdo povedal Lasalčanom in Ci-ji kažanom!) in trgam maline.;; | Nerodno je pri tem le to, ker'i so tukajšne maline tako debe-j; i le in dolge, da je treba vsako;] j čez pol prel omiti, predno je j i j stlačimo v basket.	I j
Kljub prohibiciji je tu kont-'
ra zelo mokra, deloma ker jo oblivajo morski valovi, posebno kadar plešejo morske deklice v palači povodnega moža, deloma ker so tukajšne deževne za-tvornice take kot ribniška rej-,ta. Mokro sezono kaže tudi to, da marsikaterega dost j onega državljana luna trka ali mesec nosi v cigcagu po cesti. Priznane avtoritete trdijo, da to prihaja od luninih žarkov ali "moonshine", ki se izvale v Washingtonu ali v bližnji Kanadi. Vsi javni in tajni znaki mesečnih žarkov (moonshine) kažejo, da so si v sorodu s elevelandskim Rozinovim Jakatom (raisin-jack) in s konsasško belo mulo (white mule).
Pisal bi še kaj več, pa mi nagaja kurja slepota. Tresel sem oni dan orjaško washingtonsko praprot, da si naberem praprotnega semena za kresno noč, ko se živali pomenkujejo in solnčne rože resnico govorijo, pa sem padel s praproti in si zbul kurje oko. Ko se pozdravi, se še kaj oglasim izpod praproti, če me ne pana kaka morska deklica ali zala japonska gejša.
Gajžla.
IZ CLEVELANDSKIH ULIC.
Cleveland je čudovito mesto. ! Bogatija vse čudovitosti pa je i shranjena na Sv. Klare cesti, j kjer se pričenja in končuje ameriško znana, kranjsko-ko-1 roška Ribnica. Tudi Zužem-jberk s s'vojo ženko Kurjo vasjo nima tega, kar premore de-j viško-zaljubljena ribenška vas. i Od zelenih kumar do najboljše | goriško-italijanske polente, vse 1 najdete v tej elevelandski Ribnici. Kdorkoli se je še ženi! v deželi obilnosti, pa je ni mogel dobiti, pride s svojim raz-I-klanim srcem v Ribnico. Še 'meseci ne minejo, že se kij unikata z brhko in rdečelično | gospico, oziroma gospo, kajti ona je ob tem času že njegova dobra ženka. Komur zmanjka i korespondence s finančnim ! ministrom, nasloni se na ogal j santclarske ulice, sreča prijatelja, minejo tedni, pa ima denar. Najdejo se ženice, ki bi rade poskušale svoj salto mor-tale, pa pridejo v Cleveland na ; ribenške ulice. Par dni, pa ta-j ka babnica podira fence, razbi-: ja obcestne drogove in se hodi S veselit med duht^če rože kake-Iga cvetličarja.
Eh, kaj bi še dalje našteval; I vse imamo, samo denarja ne. | Cudovitost vseh čudovitosti i pa je uklesana v lice sanklar-ske ceste. Od zamišljenega Čevljarja, ki je obenem zvest čuvaj starih škarpetov, do zaposlenega zlatarja, ki bi rad vse svoje dijamante prodal v i pol ure, so trgovci slavne te ulice karakteristika tega, kar ,smo vsi Kranjci, Štajerci, Korošci in Primorci. Menda ja: saj jih poznate.. Da bi Juda potegnili za nos, se jim ne izplača, ker ga ne znajo; da bi se zamerili slovenskemu prebivalstvu zaspane Ribnice, ne upajo. Vsi pa so možje svojih značajev, ugank in besed, in so različni med seboj, kot suhe rože v umetnem mrliškem vencu. Bogati ,so, kadar imajo denar; berači, kadar jim I manjka denarja. Pravtako, kot i ste vedeli že sami. Veliki so, da bi rinili z nosom ribenškega bika, obešenega na zvoniku, majhni so včasih, da bi se skrili v krtovo luknjo. Taki smo vsi, pa če verjamete ali ne.
Svojo krasoto pa obešamo v naša prodajalniška okna. Tam [(•se vidi naša pamet: po pet cen-
tov jo prodajamo na male kose. Za par tisoč in, pol rniljo-na bi rekel, pa imate vse v e-nem košu. Oh, al' nismo "fajn" fantje?!
Tujec, ki je prišel v Cleveland, na tla slovensko-kočevar-ske Ribnice, si ogleda naj prvo glavno in zaprašeno ulko. St. Clair Ave. kot jo kličejo v an-gleš. jeziku zaradi tega, da ne izgubi še tisto krasoto, ki se skriva v nepravilnem tolmačenju tega imena. Stopite z menoj na ribenški Public Square, kjer ga križa 55. cesta. Poglejte proti kranjskemu Eucli-du in rekli boste: "Čudovita jej razbita turška zastava, toda ta cesta jo še prekaša za sto procentov."
Kar v prvo prodajalno okno poglejte: Dekle stoji notri v kratki sezonski kikljici; v roki ima smrtonosno gorjačo, s katero ubija nesmrtne muhe, gril-ičke in menda tudi — brencelj-čke. Tako je korajžna kot kaka Amazonka, kraljica babjega kraljestva. Nasmeje se vam, če se ne bojite odpreti vašega "šnofča". Ostro vas pogleda, •če ste filister dvajsetega stoletja. Vsekemu svoje, nji pa da gospodar kos vodene dinje, da se ji cedi iz ust, kot bi se jokala z nesrečnimi žrtvami.
Malo naprej: Ljudem slavne grške mitologije je prišlo na misel, da je človek takrat popoln, če ima počrnene čevlje in bel slamnik. Stopi k temu Grku, pa ti bo še na pragu popravil prvi konec tvojega dol-gopetnega telesa; vsedi na zatožno klop, pa ti namaže čevlje, hlače in nogavice; in to samci za deset centov.
Take ropotije je toliko na St. Clair ju, da Judje že nosijo zastavo, in da je potreba iskati par dni, predno se najde kaka slovenska zahajajoča — zvezda repatica.
Čudo vseh čud pa je Crneto-va solnčna Ura. Le poglejte jo, če jo še niste videli. Pozimi se je držala, kot da kaže samo pet ur na dan. Dvakrat! na dan je kazala pravo časov-1 no mero. O poldesetih se je ustavila menda zato, ker ob tem času vstane zadnja zaspana frajlica. Prišla je pomlad v deželo, lepa in vroča; da so prišle v modo take kikljice, ki se'
nm' MA<vn V»	H n\r i r>ir-o
pravtako zavežejo kot staro-krajski žakelj. Prišle so na ■dan zopet globoko izrezane ko-čomajke, bluze in jopice, prav-j take. kakršne nosijo v "no i man's land". Pa si je mislila počivajoča Cernetova ura: Zakaj bi ne pokazala jaz,—kakor da jih ima ona sama. Ni ona sama kriva tega pohujšljivega prizora, ampak nek radoveden kurji zdravnik, ki je mislil, da tudi ura nese jajca vsako pomlad. Na eni nogi stoji kot petelin sredi zaljubljenih jar-čic. Pred njo pa stoji fant, železen in otel kol, ki jo varu-| je pred vsemi mogočimi napadi. Skrivil se je fant, da jo je skoropoljubil na njeno golo koleno pravtakrat, ko je hotela to solnčno uro zbiti k tlom gospodična v bezlajjčovem avtomobilu.
' Koliko je ura, pravi včasih zamišljen fant. Tam pri vratih pa odgovori trgovec počasi in gotovo: ''Preštej njena rebra in ne moreš se zmotiti za dvanajst ur.
Takale je ta ura; in mesto da bi jo ljudje pomilovali, se ji smejejo v obraz.
Nekaj posebnega so sedaj elevelandski saloni. V vsakem gori sveča, tleča in boreča se za življenje, kajti John Barjey Corna so odnesli iz prostorov. Nekdaj vrišč, ženitovanje in hrupno vpitje, se je danes zamenjalo a pogrebno tihoto. Človeka je že kar strah, da bi stopil v gostilno, kjer mora na vso jezo kropiti svoj želodec z rdečim popom, zeleno cukrovni-co in blagoslovljenim pivom. Kdo bi pil to, ko je spomin na "nekdanje čase sladak in grenak, kakor ga kdo že vzame. Zato pa sedajo strežniki takih' gostiln na okna in premišljajo, kako je mogoče, da se krati tako osebno svobodo, da niti žajfnice več ne bodo pustili piti, če pronajdejo, da ima 100 manj 105 odstotkov alkohola. Pa se zdi takemu modrijanu, da bi umrl čez noč. ter novedal
vsem ljudem, da je zapustil! svet kar na jezo vseh žejnih bogov.
Vse je žalostno, kamor se obrnete; najžalostnejša resnica pa je, ko se ozrete semtertja, pa vidite postaje, kamor vas zategnejo, ko se vam ohladijo dolgopete noge. Kar čakajo noč in dan, pripravljeni na vse slučaje, <ponoč in po dnevi, od zibelke do groba, na ofcet in pri krstu, pri razporokah in birmah, oh, zmerom in vselej, kadar se hočete znebiti denarja.
Tako sem zadnjič srečal mojega večletnega prijatelja, ki me vstavi na cesti in pravi: "Say, Primož jo je odjadral tja, kjer več muhe ne plešejo, in kjer si je ustvaril krt svoje zemeljsko kraljestvo." — E-ja! Bejž'—bejž!," sem mu pristavil, "kako da bi on umrl tako kmalu". — Eh, vejš," je zategnil po ribenško-clevekndski slovenščini, "umrl je od samega strahu; dva mrliška ptiča sta ga obiskala (eden izmed njih je bil "čuk"), pa je bilo po njem.' Še good bye ni rekel, odšel je na drugi svet, zdaj ga pa več ni med nami.
Pustil te je pozdraviti, predno j je umrl, in rekel je, da vsak j lahko 'sovraži ljudi, ki po "ču-, kovsko" prestrašijo človeka, da mora potem umreti."
Jaz* pa sem se pridušil, da' niti več ne ogovorim te "čukar- j ske" pogrebne tičke, ampak se rajši priporočim človeku, ki me bo lepo — pokopal, pa ne da bi me hodil strašit pred smrtjo.
Vaš Jaka.
lokineIovice
— Pobiralci in prevaževaki j
kuhinjskih ostankov so poslali j delegacijo petindvajsetih mož do uslužbenega direktorja. Bern-steina, da se jim poviša plačo od $5 na dan, do $7.00. Zahte-1
[vajo več plače, ker so se povečali življenski stroški in ker je 'vedno več kuhinjskih ostankov. Direktor jim je obljubil, da jih bo obvestil prihodnji torek, kaj se bo zgodilo z njih prošnjo.
—Išče se Josip Penca, ki je
s\oječasno sta'noval v La Salle in South Chicago. Pred časom je umrl; bil je pri neki organizaciji, kje se ne ve. Išče ga žena v starem kraju. Kdor kaj ve, naj naznani na naslovi Fr. Penca, 1152 East 63 St.
—	Trinajst jetnikov je odgnal včeraj najet birič v zvezno jetnišnico v Atlanto, kjer bodo prestali svojo kazen.
—	Pevsko društvo "Soča"
priredi dne 27. junija veselico na L. Reharjevih barmi. Slovence se vabi, da se vdeležijo te veselice, kjer bo ljubko in krasno petje, dobra zabava in prijazni obrazi. Ne pozabite; pa pridite prav gotovo. x
Vsaka družba se ceni po ljudeh, kateri jo vodijo, ne po i-menu, katerega nosi.
V življenju imamo na tisoče dni, ob katerih lahko zapravimo naše težko zaslužene cente, toda imamo samo en dan, ob katerem ga lahko zaslužimo.
Ali ste že katerikrat opazili, da jetniški 'čuvaj izgleda bolj nizkoten, kakor jetnik, katerega mora on stražiti. Zakaj ?
To ni bila vojna miljonarjev, a prišlo je brez dvoma do miru med milijonarji.
Iz Evrope poročajo, da skušajo številni Evropejci nastaniti se v Združenih državah. Tudi med Amerikanci jih je dosti, ki bi se radi nastanili tukaj.
Razlika med defaeto indejure vlado v Mehiki obstaja ponavadi v tem, da človek izve, ka-i tera vlada živi v gorah.
J. Potokar
6517 St. Clair Ave.
MODERNO UREJENA PEKARNA
! WATERLOO BAKERY f
16305 WATERLOO RD. in podružnica na 404 E. 156th ST.
Vem, da ne ljubite ničesar, bolj nego svež in okusen | kruh in razno drugo pecivo. Zato vam priporočam moji |
S	■
I izvrstni pekarni. Na željo naših odjemalcev, smo dobili | I tudi peč za Vienna kruh, ki je j ako priljubljen med Slo- | i venci. Snažnost in točna postrežba je naš cilj! Se vam priporočam
i	ANTON K OS S l
SLOVENSKA PEKARNA DVE TRGOVINI
[ 16305 Waterloo Rd. - 401 E. 156th St!
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JUNE 25th, 1920.
LOKALNE NOVICE.
—Zvezni sodnik Wastenhaver
je pretečeni pondeljek obsodil 12 akronskih kavarnarjev in gostilničarjev, ki so priznali, da 6o kršili prohibicijske zakone. Nekateri so plačali denarno kazen, drugi so se dali zapreti ali pa oboje. Triindvajset drugih obtožencev se je izjavilo, da niso krivi in sodnik jih je posvaril, da bodo njih kazni izredno težke, ako bo obravnava kasneje dokazala, da so krivi. Med obsojenimi je tudi Louis Lakič, ki je prodajal žganje. Najprej je bil obsojen na 30devni zapor v prisilni delavnici, toda se mu je kazen izpremenilo v globo ?300, ko
I je sodniku dokazal, da ima že! kupljen potni listek za potovanje v Srbijo. Pet izmed gostilničarjev je bilo obsojenih V| 60-dneven zapor, štirje pa na! $100 globe poleg zapora. Njih imena so Pual Wiandt, John Greco, F. C. Bitter in John Reinhart. Rudolf Bukovec jej dobil samo 60-dnevni zapor. Pet drugih je dobilo 30-dnevni zapor in John Sima pa je moral plačati 100 dolarjev kazni.
— Žer.a z otrokama je prišla na Ellis Island. Prihaja iz Italije. Tam je izpovedala, da njen mož živi v Clevelandu, na 3625 Woodland cesti. Oblasti so ga iskale na tistem na-
slovu, toda on se je preselil pred enim tednom. Celo njegov brat je prišel sedaj iz New Britain, Conn., da bi pozvedel po njem, kajti oblasti na Ellis Islandu ne marajo preje odpustiti ženske v ameriška tla, da se oglasi njen mož. Ako ga ne najdejo, bodo naselniške oblasti poslale ženo z otrokom nazaj v Italijo. Italijan se piše Sante Rota.
—S plinom si je hotela kon-lati mlado življenje dvaindvajsetletna Valerija Saghy na 4144 Lorain cesti. Pred enim letom je dobila razporoko od svojega moža. Potem je živela do zadnjega meseca na. prejomenjenem naslovu. S,e-daj se je preselila na 193 Cen-
OO
D
LO
3©
3
M O
Q
o
o
D
o
o
Q
o
Cena Denarju raste
Pošiljajte dokler je cena nizka, kajti sedaj je ugoden čas, da si prihranite denar pri pošiljatvah.
Mi pošiljatve garantiramo in računamo najnižje cene
Imamo direktno zvezo s prvo Hrvatsko Hranilnico v Zagrebu, Wiener Bank Vereinom na Dunaju, ter podružnico v Zagrebu in z Ljubljansko Kreditno Banko v Ljubljani.
Izdajemo potne listke v Jugoslavija do Zagreba ter Ljubljane in potrebne listine za potovanje.
URADNE URE: od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne in v soboto do 8. ure zvečer.
SPIRA URAD
The Guardian Savings and Trust Company
woodland ave. & 31st str.
O
M
O
D
O
II
o
tr'al cesto, kjer je živela sama, ko je bil njen otrok v oskrbi njenih staršev. Zahtevala je, da naj ji dajo otroka, da bo živela ž njim, toda se ni u-gotdilo njeni prošnji. Gnala si je tako k srcu, da si je radite-ga hotela vzeti svoje življenje. Ze je pustila, da je uhajal plin. se vJegla na posteljo in čakala smrti. Sosed je zavonjal plin, udri v sobo, kjer jo je našel nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer bo po mnenju zdravnikov okrevala.
—Mihael Hurjak, petindvajset let star, si je tudi hotel končati svoje življenje. Plačati ni mogel intabulacije na svojo hišo. To ga je gnalo v smrt. Prerezal si je žile za pestjo z žepni množem. Našla ga je policija, nakar je bil prepeljan v St. Clair bolnišnico. Živi na 1447 vzhod. 51. cesti.
—Meseca septembra, na dan 25., 26., in 27. se bo vršila v Clevelandu velika konvencija ameriških veteranov iz svetovne vojne. Takrat se bo vršila tudi parada ali obhod, v katerem bo korakalo okoli petindvajset tisoč odpuščenih vojakov.
—	Mrs. Rosa Petronzio je sinoči zapirala trgovino, ko sta se pojavila pri vratih dva roparja, Črnca, ki sta hotela oropati trgovino. Branila se je, a Črnca sta jo ubila. Ona je mati dveh otrok ter bi imela postati mati tretjega otroka v bližnji bodočnosti. Rop in u-mor se je završil ob pol enajsti uri. Policija je prihitela na mesto ter iskala štiri ure napadalce, toda jih ni mogla najti. V istem času je policaj Lloyd v East Clevelandu srečal dva Črnca, ki sta odgovarjala popisu, katerega je dala policija. Nagovoril jih je, ona dva pa sta mu odgovorila s streli iz samokresa. Pričel se je boj, pri katerem je bil po mnenju policaja ranjen eden izmed njih, kajti š&pal je na eno nogo. Oba sta zbežala. Umorjena je imela trgovino s svojim možem na 10625 Hudson cesti; ustreljena je bila v spodnji del telesa. Smrt je nastopila takoj. Bandi-ta sta odnesla okoli $100 denarja.
—	Vse clevelandske banke se
bo vprašalo, če bodo hotele odreči vsako posojilo vsem onim, ki nameravajo špekulirati s prodajo in nakupom sladkorja. Bo to kaj pomagalo?
—Včeraj smo poročali o W.j
Norrisu, kako je bil napaden, j Sedaj je policija dobila žensko, katere ime je Mrs. E. Hugle. Ta ženska se je vozila z omenjenim, predno je bil izvršen napad na Norrisa. Ona pripoveduje drugače kot je povedal Norris. Porodila se na ujemajo. Žensko so pridržali, da zaslišijo še enkrat celo dogod-bico.
—Če hočete iti na četrtega julija, v'Buffalo ali k niagar-skim slapovom, potem lahko vzamete parnik "Seaandbee",i ki odpelje v soboto zvečer, dne 3. julija iz pomola na deveti cesti. Vožnji listki veljajo do niagarskih slapov, tja in nazaj, $9.50; do Buffalo le $8.50.
TEŽAKI
Za nočno delo v heat treating tovarni; dobra plača; osemurni delavnik.
steel improvement & forge co.
5418 Lakeside Ave.
150—156
lllllllllllllll MALI OGLASI
Po! ure na dan.
Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis in angleško-slovenski besednjak (Sestavil Dr. F. J. Kern). Vsako neznano besedo dobite v besednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi. Delajte to pol ure na dan; v par mesecih boste čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri roki še kako slovnico (Sakserjevo ali Kubelkovo) vendar je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angleško-slovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov:
DR. F, J. KERN
6202 St. Clair Ave. Cleveland O.
Dobi se tudi v našem uredništvu.
IŠČE SE DEKLE ALI ŽENSKA za pet urno delo na dan. Zglasiti se je na 694 E. 152nd St.
(150—52)
IZUCENI . GRINDERJI IN CHIPPERJI
Porabimo tudi lahko par neizučenih moških, ki so voljni delavci in želijo stalno delo. Plačamo dobro plačo; dobra prilika za napredovanje. Zglasite se pri
h. m. kramer
Gilsy Hotel — E. 9. cesta, — med Euclid in Superior Ave. od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne, vsak dan.

'IJ^Llf^itiEilUl^ililiiiJlliLJ^liiiillEl! IJJIljUEiJLIJLJlCilllJiSLlHlILLHiillJ^llHJili^U^ iTHTi >(■ li i IbiTi iT»Ti: i ^fi iT«iTi bTibii tT5Ti »TaiTi rnaTf PbTij rUjTi iTbTi iTSTi cToTiiTau iTiHti rTiTu iTaTi tTaT^ iT^nrnSTc iTaim iTinTi »!■ [i 11 vli e ! »!b a s®! 11TWT1 bTETi tlaliaialrilHliilHlialKliilniliilMltiliKriilHlvtlHti
Naša razprodaja čevljev
se še vedno nadaljuje.
Ostanek naše zaloge čevljev bomo ra zprodali po še nižjih cenah. Ljudje, ki kupujejo pri nas so vedno zadovoljni.
moški čevlji. *
Od $4.00 do $4.50 sedaj .......$2.98
Od $6.00 do $6.50 sedaj .......$4.48
Od $4.50 do $5.00 sedaj .......$3.48
zbirka ženskih in dekliških
belih Čevljev.
$350 in $4.00, sedaj ...........$1.49
dekliški šolni
$2.00, sedaj .................. $1.19
Otročji šolni po ................69c
Otročji čevlji .................. 49c
Armadni robci 15c, sedaj ........8c
Moške spodnje obleke, srajce in spodnje hlače .................... 59c
B. W. D....................... 98c
Posebno dobre kvalitete $1.50... 98c Dekliške in deške spodnje obleke —
v razprodaji po ........45c in 59c
Ženske spodnje obleke in raznovrstne druge potrebščine se prodajajo po zelo znižanih cenah.
Pridite in se prepričajte!
A. Broffman
|	6108 St. Clair Ave.
l|B|ll|»|ll|«|ll|»|ll|B|niB|ll|»|ll|»lll|«^	I|»|II|»|II|»|II|«|II|»II1|»|II|»|II|«|II|»[II|«|I
tTSTimriiTETiiTiTiilaTiiTali!tfnITSTiilHTiiTatirTEl«IT5TiiTSTiiT«TJiTETirT5TiiTaTliiTSrlitHTimniTiTiilTliJiHTimriiTSTliiTiTlirnliitaU«T«TiiTbK iiBiiilaiiilaliililiilBliilaliilaliilaliililiilali.


Največja razprodaja čevljev, kar se jih je vršilo v tej okolici,
OGROMNA DENARNA PRIHRANITEV.
' NA TISOČE parov čevljev, ter oxford ov prve kvalitete,
modnih, ter najnovejšega izdelka, se nahaja na'razprodaji po cenah, ki vas bodo napolnile s presenečenjem, in vam pomagale poraziti visoke cene.
Vsi ti čevlji in oxfordi, so naša regularna zaloga obutve te sezone. Tu ni ni-kakih ostankov in v nobeni trgovini si ne morete dobiti večje zbirke te vrednosti po naših cenah.
ZA MOŠKE: Mi imamo vsa najbolj znana usnja v črni, ru-javi ali 'TONY RED" barvi širokih, srednjih ali angleških kopit.
ZA ŽENSKE: Črna koz-jevina, suede, ali teleteni-na v oxfordih. THEC TIES ali "PUMPS" — visoke ali vojaške pete Vsi čevlji najkasnejše mode in ŽAK BROS. kakovosti.
Lahko si izberete katerikoli par čevljev v naši trgovini po teh SMEŠNO NIZKIH CENAH.
ZA MOŠKE IN ŽENSKE:
Vsi od $12.00 do $15.00 visoki ali nizki čevlji. — Razprodajna cena ____S9.85
Vsi od $9.00 do $11.00 visoki ali nizki čevlji Razprodajna cena ........S7.85
Vsi od $7.00 do $8.00 visoki ali nizki čevlji. — Raz prodajna cena ........$5.81?!
Ta razprodaja vsebuje vse kroje v naši trgovini, brez vsake reservacije.
Pridite zgodaj, dokler so v zalogi še vse velikosti.
--o-
THE ZAK BROS. COMPANY 6204 St. Clair Ave.
-i—-........■&..===
Zakaj bi bolehali in trpeli
ko vam kiropraktično zdravljenje lahko povrne [zdravje. Pridite k meni jaz vam bom preiskal hrbtenico, brezplačno in vam razložil kircpraktiko. Preiskava vas ne velja popolnoma nič.
Geo. W. Hans
Zdravnik kiropraktike. 8115 St. Clair Ave.
Uradne ure: 10. do 12; od 2 do 4; od 6 do 3. Ženska pomočnica.
OGLAS
Naprodaj je restavrant in salon z velikim prometom. Poizve se v uredništvu Enakopravnosti.
HIŠE NAPRODAJ.
8 sob, 2 družini, kopališča in furnez v Nottinghamu; cena $6.000 — gotovine $1400.
Hiša 8 sob na Ha'le Ave. Cena $5.500, gotovine $2.000.
Nova hiša, 6 sob, fornez, kopališče cena $5.600, $1.500 gotovine.
Hiša, nova, 11 sob, vse moderno urejeno, cena $6800, gotovine $1700.
Hiša, 7 sob, fornez, kopališče, cena $4600, gotovine $1500.
Nova hiša v Nottinghamu, 4 sobe, velika klet ali basement, mestna voda in elektrika. .Cena $3100, gotovine $1300.
Prodajamo farme in jih zamenjamo tudi za vašo hišo v j mestu, ako hočete.
Vprašajte na 15813 Waterloo Rd. in vogal 160. ceste. Pri
J. KRALL in D. STAKICH.
TEŽAKI
STALNO DELO, DOBRA PLAČA.
TEDENSKA IZPLAClTEV
Vzemite Euclid Village ali St. . Clair-Dille Rd. karo.
JONES GEAR CO.
Wayside Road and Nickel Plate R. R.
DVE SOBI za 4 fante se oddajo v najem ;električna razsvetljava, in kopališče. 701 E. 162. Str.
ŽENSKA išče dve sobi od 55. do 65. ceste. Kdor ima kaj sličnega naj naznani na 6615 Bonna Ave.
RAD BI ZVEDEL, kje se nahajata rojaka John Godina in Anton Jankovič doma iz Hr-pelj. Zglasita naj se pri F. Granduč 6111 St. Clair Ave.
TOM KLIN
1001 E. 62nd St.
Telefon Princeton 1276—K
Postrežba vsak čas z avtomobilom za krste —■ izlete — poroke — pogrebe itd.
|®®S®®gXs)®®®®S^
AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU,
NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj-ne pijače, izvrstne kvalitete smotk.
Posebnost za toplejše vreme
— SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave.
Splošni tovarniški pomagači
TUDI
težaki za znotraj in zunaj. KING BRIDGE COMPANY.
OB VZNOŽJU VZHODNE 69. CESTE SEVERNO OD ^ ST. CLAIRJA.
Farme - Poceni!
Mi imamo preko 400 FARM,
velikih in majhnih v in okrog Geneva, Ohio. Pridite in si o-glejte zemljo in okolico.
Zglasite se pri
Fred Miller
1369 E. 51ST. STREET.
POSTREŽBA Z AVTOMOBILOM.
Kadar potrebujete avtomobil najsibode ZA KRSTE, POROKE, POGREBE in druge izlete ga naročite vedno pri meni, ker je točna postrežba noč in dan. Cena nizka za domače ljudi. — Najlepši in najboljši avtomobil za vse slučaje.
Pokličite po telefonu: Princeton 245 JOS. VOVK, Sedaj stanujoč na 1123 Addison Road., kjer me dobite vsak čas.
LIBERTY BONDI EN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Sinion, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer.	%
IŠČE SE PERICA, KI BI JEMALA PERILO NA DOM. VPRAŠA SE NA 5920 ST. CLAR AVE.
N	(150-151-152.)
KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM J. R. Z. V COI.LINWOODU NAZNANJE! V soboto 26. t. m. se vrši v Kun-čičovi dvorani ob 8. uri zvečer jako važna in nujna izvanredna seja. Vsi člani organizacije št. 17 in ženske št. 9, so uljudno vabljeni, da se prav gotovo vdeležijo te seje, posebno ker imamo ukrepati tflede piknika, kateri je že prod durmi. Pridite gotovo!
Tajnik.
(150—151.)
1
THE summertime will Boon be hero mul with it the joys of a vacation trip. Whero aro you goiiw? Tho Groat Lakes is the mecea for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Lino Steamers embody all tho qualities of speed, safety and comfort, the freedom of tho decks, tho oool refreshing lake brccics. D. & C. a Service Guarantee.
Daily Service May 1st be-tweon Detroit and Buffalo. Leave (1:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M.
Daily Servico April lBt be-tweon Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrive destination 0:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Servico June 14th to Sept. 14th. 3 trips per woek Juno 14th to July 1st. July lBt to Sept. 14th, 6 trips per woek. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tlckots
Send 2o Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich.
DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO.
A. A. Schantz, President and General Manager. J. T. McMillan, VIod-Frtwldent