/
(H6UCQ
NO. 4
s0^'8 ‘N 'N S',,I'IT
a iciLiTi
mtm
LANGUAGE OKIV
Serving CMcago, Milwaukee, Waukegan. Duluth, Joliet, San Francisco,
Dvomi v možnosti Savdske Arabije v oskrbovaijii i oljem
Strokovnjaki r a zpravljajo o tehničnih in upravnih težavah pri črpanju olja v Savdski Arabiji. WASHINGTON, D.C. — Savdska Arabija naj bi po sodbah strokovnjakov za olje imela v svojih tleh nekako eno četrtino vseh znanih rezerv olja ne. svetu. črpanje tega je rastio iz leta v leto in govorili so, da je količino mogoče še povečati. Prav možnost povečavanja črpanja olja je dajala Savdski Arabiji v pogajanjih o ceni olja posebno težo. Ko je lani prišlo do razdelitve med državami izvoznicami olja, je Savdska Arabija povečala črpanje in prisilila osta'e države, da so prilagodile cene svojega olja njenim. Odprto vprašanje je, če bo sposobna to storiti v podobnih slučajih v bodočnosti.
Tehnične težave so se pojavile zaradi korozije v črpalnih napravah in v oljevodih. Fri nekaterih vrelcih se je pojavila ‘dana voda, ki dela težave, drugod je nepričakovano popustil pritisk, ki poganja olje na površino. To bo treba torej črpati, kot delajo to drugod. Popust pritiska pomeni lahko tudi, da ležišča olja niso tako obilna, kot so prvotno sodili.
Ovire so ponekod tudi čisto u-pravne narave, ki. jih je pa mogoče odstraniti.
Za enkrat so podatki o težavah še negotovi, povzročajo pa Vendar skrbi, pred katerimi ni mogoče, zapirati oči. Energetski tajnik James Schlesinger je položaj smatral za tako resen, da Je o njem osebno poročal predsedniku Carterju. Trenutno ni vzrokov za vznemirjanje, ker je na svetovnem trgu olja na pretek, svetovni trg je naravnost prenasičen z njim. Vprašanje je bodočnost in to že bližnja.
Novi grobovi

SLOVGHIAN
MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, PhoenU. SD.y. Pueblo.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 9, 1978
SockSpruj«*
LETO_LXXX —~vol.
LXXX

J Frail Opaskar 1 iiirl star Hi 1st©
Preteklo soboto je umrl v Slovenskem starostnem domu na Neff Road 101 leto stari splošno znani rojak, nekdanji graditelj hiš Frank Opaskar, rojen pri EjuBIJani v Sloveniji, od koder je leta 1903 prišel skupaj s svojo pokojno ženo Elizabeto, roj. Kolar, v ZDA in se naselil v Clevelandu. Po poklicu zidar je delal pri raznih podjetjih, dokler ni leta 1908 začel graditi na svoje. Zgradil je stotine hiš v Collinwoodu, Glen-villu, East Clevelandu - in na Cleveland Heights. Še v starosti preko 90 let je sam oskrboval svoj dom in svoje stanovanjske hiše. Pretekli mesec, 10. decembra, je obhajal svoj 10J. rojstni dan s cigaro in čašo piva.
Pokojnik je bil član slovenskih društev, organizacij in ustanov, med njimi ADZ, skoraj do zadnjega se je zanimal za narodno življenje in sledil dogajanjem doma in v svetu z rednim branjem Ameriške Domovine, katere zvesti naročnik je bil skozi vsa leta.	i
Prodaja iujiSs avfov pcraslia na 19% trga
Prodaja domačih novih avtomobilov je v decembru stalno padala, rastta pa je prodaja tujih, uvoženih.
DETROIT, Mich. — V zadnji tretjini decembra je bilo prodanih za 4.9% manj novih avtomobilov kot lani, v celem decembru pa za L3%. Značilno je, da je posebno padla prodaja novih avtomobilov domačega izdelka. med, tem ko je prodaja tujih porastla. V decembru je bilo od vsakih 100 prodanih novih. avtomobilov v ZDA kar 19 i tujih, uvoženih, v novembru pa
Trdijo, da ni nobenega ^vo-je bil ,>rvi mesec v
Qtt k’1 Japonska je- Z£(jnjjb dveh letih, ko je bilo drsko bombo uporaJliA prodanih manj novih avtomobi-proti ZDA, ce bi jo jr Iov kot pred letom
spelOf iti, pa ji n«* a a- , Vodniki domače avtomobilske CO ZDA. ra. ^	industrije so pričakovali, da bo-
NEV/ YORK, N.i. Doku- do procja’i več novih avtornobi-menti, ki so bili objavijem v ]ov ^ d- bodo bolj uspešni v zadnjem času, kažejo, da so ja- rV0 j j tekmi z uvoženimi. Četudi ponski znanstveniki delali v ča- so u rnoiaIi v zadn]ih mesecih su druge svetovne vojne na raz- dvigniti svoje cene zaradi padca 1
Brazilija uzakonila ločitev zakona
BRASILIA, Braz. —- Kljub močnemu odporu Cerkve je predsednik republike Ernesto Gelsel podpisal zakonski predlog, ki dovoljuje ločitev zakona za osebi, ki sta živeli ločeno vsaj tri leta, in ločencem, novo poroko potem, ko so bili uradno ločeni vsaj tri leta ali pa so živeli ločeno od prvotnega zakonskega druga vsaj pet let.
-----o_---
M Japonska skušaša med 2. svetovno vojno razvili jedrsko bombo
EVROPSKI USTI DALI CARTERJU SLABO OCENO
Predsednik Jimir-v Čari er je bil na svoji 9 dni dolgi poti v sedmih državah na splošno povsod ljubeznivo in ponekod celo prisrčno in navdušeno sprejet, toda časopisje v Zahodni Evropi ga je ob tej priložnosti kljub vsemu ocenilo -— slabo.
Iz Clevelanda in okolice
BONN. ZRN. — Časopisje v r~:—
Zahodni Evropi je predsednika uvodniku liberalni nemški ted-z,DA Cartel ja, kar zadeva nje- “g)ie Zeit”, nato pa ugoto-govo 9-dnevno potovanje v 1 vil: “Carter je znova podlegel tujih držav Afrike, Azije m skušnjavi, da bi bil navzoč na Evrope, ocenilo slabo. Celotno | vseb pojjjh istočasno, in ni zgre-potovanje je bilo po oceni gjj nobene priložnosti za
evropskih časnikarjev slabo zamišljeno in pripravljeno, dogodilo se je vse preveč napak, ki so postavljale mogočne ZDA, vodnico svobodnega sveta, v neugodno luč. Priprava in izvedba
zagre-
šitev kake napake.”
Nekateri listi povedo kar naravnost, da je Carterjevo potovanje doprineslo zelo malo za obnovo ugleda ZDA v očeh Zahodnih Evropcev. Pariški
voj v jedrske bombe, ki bi jo uporabili proti ZDA. Središče tega napora naj bi bilo v laboratorijih “Riken” v Tokiu, vo-1 dil pa ga je fizik Yoshio Ni-
, shima, ki |e umrl leta 1951. e umrla	’ ,J ..	.	... T
leri pa	so Amerikanci zasedli Ja-
odvetnik Frank	20 njihove obveščevalne
smzibe zgrešile ta laboratorij m skupino strokovnjakov, ki je v njem skušal razviti jedrsko bombo.,	., V
Kolikor je sedaj mogoče dognati, Japonci niso bili pri rac-
tega potovanja je pokazala, dnevnik Monde” je zapisal, da se Carter in njegovi sode- da se eno jgm p0 vmestitvi Car-lavci v vodstvu ZDA še niso jerja svet še vedno sprašuje, ali otresli napak učne dobe in se je on “nov apcstel miru in kre-naučili vsega potrebnega. Edino posti ali pa podeželec, ki mu ni Carterjevemu naporu za iška- iabk0 v odgovornostih, prezaple-nje miru na Srednjem vzhodu {gujj-j 2a njegove dobre namere”, dajejo priznanje in boljšo oce-
njihova no-
Žena Elizabeta mu leta 1967, pred nekaj nastarejši sin Opaskar. Zapustil je hčer Stanislavo Gregor, sinova dr. Vincenta A. in dr. Carla G., bil 17-krat .stari in prastari oče ter brat pokojnih Mary Klopčič,
Frances Slaper, Antona, Therese ..	.	. , , ,
Sustarcie, Viktoria in Janeza	?««*«>
uspesni. Manjkaio jim je sredstev, urana, pa tudi potrebnega cerkev teoretičnega znanja.
Kal-
(Jug.). Pogreb bo jutri, v torek ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda zavoda, v sv. Vida ob 10,, nato na varijo.
Bilijonarji izumirajo
S smrtjo Donalda Mae Arthurja je ostal v ZDA baje živ samo en bilijonar — 80 let stari Daniel K. Ludwig v New Yorku. NEW YORK, N.Y. — Pretekli Petek je umrl 80 let stari Donald Mac Arthur na svojem do-mu v Floridi, ki je tekom svojca ži;vljenja postal postop- | no eden na svetu naj bogatejših ‘ ljudi. Njegovo premoženje cenijo na več bilijonov. Mož je kljub silnemu bogastvu živel skromno in potoval v letalih v turističnem lazredu,
Po smrti D. MacArthurja, u-nirl je na raku, je v ZDA samo še en bilijonar, 80 let stari Daniel K. Ludwig, ki je zadnjič govoril s časnikarji 1. 1963. Mož čuva svojo privatnost, kot jo je l&ni umrli Howard Hughes, vendar se ne skriva pred javnostjo, kot se je ta. Svoje premoženje Je ustvaril slično kot “zlata Grka” Aristotel Onassis in Stav-ros Niarchos z brodarstvom.
Nov davčni sistem omejuje možnost nagle bogatitve, kJjub temu se še vedno prenekaterim posreči zbrati obsežna premoženja s sposobnostjo in — srečo.
Moskovski patsijarli pozval papeža k protestu Sophie Lovko	J profci nevtronski bombi
V Richmond Heights splošni MOSKVA, ZSSR. — Po po-bolnišnici je umrla pretekli pe- ročilu sovjetske poročevalske tek 83 let stara Sophie Lovko, službe TASS je ruski pravoslav-roj. Anzel na Dolenjskem, vdo- nj patrijarh Pimen pozval vod-va po leta 1962 umrlem možu nika katoliške cerkve papeža Franku, mati Mrs. Frank Pavla VI., naj podpre kampa-(Mary) Piks, Alme Kotar, pok. -j0 za prepoved nevtronske Josephine, pok. Franka Jr., pok. bombe.
Louisa, pok. Josepha in pok. i Nevrtonska bomba je nova Johna, 8-krat stara in 5-krat vrsta jedrskega orožja, ki je u-prastara mati, sestra pokojnih' Činkovito proti moštvu in kon-Mary Paulin, Frances Kenig, centriranin tankovskim in moto-Mance in Johna. Pogreb je riziranim enotam, pri čemer pa danes donoldne iz Grdinovega je njegova rušilna moč omejena pogrebnega zavoda na Lake na sorazmerno majhen prostor. Shore Blvd. v cerkev sv. Vida ZDA, ki so nevtronsko bombo ob 10., nato na Kalvarijo. Po- razvile, je mislijo uporabiti v kojna je bila članica KSKJ št. Evropi za okrepitev obrambne 162.	. moči oboroženih sil NATO.
vrednosti dolarja, je prodaja ie porastla.
Tisti, ki proučujejo trg, sodijo, da kupci niso pripravljeni plačati za nove domače avtomobile več, ko so ti manjši in lažji, da četudi industrija trdi, da so učinkovitejši, varčnejši pri porabi gasolina in enako udobni kot lanski večji.
Siviš Itudenije dolini zvezni vladi milijone
Po podatkih zveznega urada za šolstvo dolgujejo bivši študentje zvezni vladi 416 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Vladni podatki kažejo, da sta od vsakih petih študentov, ki so dobili posojila iz zveznih skladov za svoj študij, dva “pozabila” na ta svoj dolg. Skupno so ti dolgovi dosegli v zadnjih 10 letih 416 milijonov dolarjev. Od skupne vsote odpade 40% na .študente v Teksasu in v Kaliforniji.
V Ohiu je po podatkih zvezne vlade tej dolžnih 8,597 bivših študentov skupno $5,276,717.
Povprečni dolg teh študentov znaša $922. študentje so ob najemu posojila izjavili, da bodo
Enega najostrejših napadov na Carterja ie objavil poslanec nemškega zveznega parlamenta v Bonnu urednik lista “Hamburg Morgenpost” Conrad Ah-lers. Predsednika ZDA je označil “za največji politični neuspeh preteklega leta”, njegovo devetdnevno potpvanje je “enostavno nadaljevanje te bolezni”. Pisec navedenega sestavka je član stranke kanclerja Helmuta Schmidta, ki poudarja redno svoje prijateljstvo in tesne stike z ZDA. Carter se je kratko srečal s kanclerjem Schmidtom v Asvanu, ko sta bila oba gosta egiptskega predsednika Sadata.
Londonski “Daily Express” je zapisal, da Carterjeve “neverjetne napake, pripombe in trde izjave bude v Amerikancih vprašanje, kakšna bo njegova naslednja napaka”.
Ko nekateri listi opozarjajo na koristnost Carterjevih razgovorov s kraljem Huseinom v Teheranu in Sadatom v Asvanu za položaj na Srednjem vzhodu, skoraj vsi omenjajo grobe napake in nerodnosti. Celotno predsednikovo potovanje pri-) merjajo bolj potovanju politič-j nega kandidata kot potovanju vodilnega državnika svobodnega sveta.
“Carterjevo potovanje je tipi-
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov svetovalec za narodno varnost Zbigniew Bmeziliski je dejal včeraj na TV sporedu “Face the Nation”, da pomenijo razgovori med Egiptom in Sadatom dober začetek za sporazum na Srednjem vzhodu, da pa ni pričakovati, da bi bil ta dosežen v letu 1978. Napovedal je dolga in trda pogajanja.
NEW YORK, N.Y. —- Poseben pregled L. Harrisa je pokazal, da se javnost veliko bolj zanima za splošna narodna in
Vabilo na sejo—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo mesečno sejo to sredo, 11. januarja ob sedmih zvečer v običajnem prostoru. Po seji zabava. Vse članice vabljene.
Ne pozabite na prijave—
Kot smo že opozorili, so se vsi nedržavljani dolžni prijaviti pravosodnemu tajništvu tekom januarja na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na pošti ali pa v uradih za Immigration and Naturalization. Kdor bi na to prijavo pozabil ali jo namerno opustil, se izpostavlja nevarnosti težje kazni.
Punčko imajo—
G. Janezu in ge. Darinki Stariha, 21251 S. Lake Shore Blvd. v Euclidu. se je rodila 5. januarja zdrava čvrsta deklica, njun prvi otrek. S tem so postali g. Matija in ga. Nežka Golobič ter g. Lojze in ga. Francka Stariha stari starši. Vsem prisrčne čestitke!
IM Mo pomile svoje sile v Evropi
Predsednik ZDA Carter je tekom svojega obiska v glavnem stanu NATO povedai, da bodo ZDA poslale v Evropo dodatnih 8,000 mož.
dolg povrnili najkasneje pet let j po končanju svojih študij, ko bi čen primer, kako naj gospodar naj predvidoma že imeli dobre Bele hiše ne vodi mednarodne donosne službe.	i politike,” je zapisal v svojem
BOJEVANJE MED VIETNAMOM IN KAMBODŽO - ZAČETEK DROGE »OKITAJSKE VOJNE!
^ rmntmski prerok
Vetrovno in hladno z naletavanjem snega ves dan, ponoči in še jutri. Naj višja temperatura okoli 18 F (-8 C).	!
WASHINGTON, D.C. - Ko je ob koncu druge svetovne vojne začel Hočiminli boj za neodvisnost Vietnama, je bil to uvod v dolgo vietnamsko vojno, v kateri so najprej Francozje skušali ohraniti avojo oblast v Indokini s strf-jem “ n arodno-osvobodiln°ga boja” pod vodstvom Hočimin-ha, po njihovem neuspehu pa Amerikanci, ki so upali, da bodo “pokazali”, kako je mogoče uspešno streti ^‘narodnoosvobodilna gibanja”. Po skoraj 20 letih bojevanja je bila prva indokitajska vojna kon-čana spomladi 1975 z zmago komunističnih “narodno-osvo-bodinih sil” in z uvedbo komunistične oblasti v vsem Vietnamu, Kambodži in Laosu.
V«sti iz Indokine trdijo, da
je kmalu po komunistični zmagi v Indokini prišlo do trenj in do bojev med Kambodžo in Vetnamom. Obseg teh bojev je rastel in končno prešel v pravo vojno, v kateri se bori na vietnamski strani okoli 60,000 mož redne vojske v sklopu šestih divizij s podporo letalstva in topništva, na kambodžanski pa od 20,000 do 30,000 vojakov, slabše oboroženih in brez dejanske podpore topništva in letalstva. Kljub drugačnim trditvam Kambodže izgleda, da so na bojišču Vietnamci popolnoma prevladali in da imajo skoraj odprto pot do glavnega mesta Phom Penha. Poročila iz Bangkoka na Tajskem trdijo, da Vietnam nima namena prodirati dalje v Kambodžo, da so njegovi cilji
omejeni na ureditev mejnih sporov, ki imajo svoj izvor v davni preteklosti odnosov med obema državama.
V zvezi s tem sporom je zanimivo, kar je v preteklem juliju o tem govoril na posvetu komunističnih partijskih zastopnikov v Pekingu zunanji minister LR Kitajske Huang Hua. Viri s Tajvana trdijo, da le Huang Hua v tej razlagi obdolžil odgovornosti za spor med Kambodžo in Vietnamom staro francosko upravo v Indokini, ki je mejo med Kambodžo in Vietnamom potegnila precej samovoljno. Ko so po umiku Francije nastale v Indokini neodvisne države, so imele te preveč posla z vojskovanjem proti ZDA, da bi mogle reševati svoje mej-
ne spore. Ko je bila ta vojna končana, so ti spori stopili v ospredje in povzročili trenja med novimi oblastniki v Kambodži ter med vlado Vietnama.
Zmagoviti Vietnamci so hoteli pri tem igrati vlogo “velikega brata” in spominjali Kambodžance na pomoč, k’ so jim jo nudili v vojni. Phnom Penhu to ni bilo všeč in je ponovno zahteval umik vietnamskih čet s kambodmn-skega ozemlja. Huang Hua je povedal, da so Vietnamci to končno storili, pa zadržali svoje vojaške sile na meji Kambodže ... “Naravno je Kambodži težko sprejeti tak položaj,” je ugotovil Huang Hua.
(Dalje prihodnjič)
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter se je v petek zvečer vrnil utrujen domov potem, ko je končal svoj obHk j in razgovor v glavnem stanu mednarodna vprašanja, kot to NAT0' in v glavnem stanu Ev-mislijo uredniki ameriškega r0p£]<;e gospodarske skupnosti v časopisja. Veliko manj je za- Bruxellesu' Zaveznikom je ob-nimanja za šport, kot so mis- ijubdj da bodo ZDA ostale volili vodniiti časopisja, pa tudi jagbo in gospodarsko močne tor za krajevne novice se javnost bodo okrepile svoje oborožene zanima manj, ■ kot so sodili ^jg v Evropi v okviru NATO. časnikarji.	J y gjavnem stanu NATO je
BEOGRAD, SFRJ. . Pretekli £arter dejal, da bodo ZDA po-teden so oblasti preiskale sa- ve£a]e SVoje izdatke za oborože-motno kmečko hiši pri Žalni ne sdc prebo obsega inflacije, na Dolenjskem in odkrile v |0 bo dejansko povečanje sred-njej 64 let starega Janeza s^ev za krepitev oboroženih sil. Rusa, ki se je skozi 32 let tam PoVgdal je) da bodo ZDA pove-skrival v strahu pred mašče- čale število svojih vojakov v vanjem partizanov. Bil je £vrCpj v bližnji bodočnosti za namreč nekaj časa v njihovih 8 0(K) mož na skupno 300>000 vo_
vrstah, kasneje pa se je pri- jakov Zaveznike je zagotovil, ključil domobrancem. Ob kon-* da bodo ZDA pri svojih pogaja-cu vojne se je skril in čakal, njih z ZSSR 0 omejitvi strate-da se vrne aomov njegov brat &kega orožja upoštevale potrebe Jože, ki je ostal pri partiza- varnosti Zahodne Evrope, nih, da se z njegovo podporo Predsednik se je vrnil s 16,000 pomiri z novo oblastjo. Sele mdj dolgega devetdnevnega po-kasneje je zvedel, da je brat kovanja utrujen in dejal časni-Jože padel, on je zato ostal barjem, da bo v prihodnjih ne-dalje skrit pri svoji sestri. Ko baj dneh porabil nekaj več časa je ta pretekli teden kupila za p0č'itek.
veliko več kruha, kot bi ga ‘	_____0______
mogla sama porabiti, so to sporočili oblastem. Te so obkolile hiše in pri preiskavi našle skrivajočega se Janeza NEW \ ORK, NA. — Pretek-Rusa. Ker ni bilo preti njemu ^ mesec so proc.ali na drobno nobene obtožbe, se ga izpu- dosti več blaga- kot so pnčako-stili po zaslišanju. Dejal je, vali- S«313 Sa le prodal za 21% da je velikokrat jokal v svo- več kot leto preje, za prav toliko jem skrivališču in da je vesel, tudi K-mart, Penney pa celo za da so ga našli, ker se sedaj 23 % • Woolworth in Montgomc-more spet po 32 letih “zapora” H" Ward sta povečala prodajo podati med ljudi. Še ob smrti P™' za 11% , drugi pa za 18% . matere leta 1966 se ni upal Obsežna prodaja blaga je pokazati ljudem, ki so na zmanjšala zaloge in tovarne bo-splošno sodili, da je mrtev. do dobile nova naročila, kar po-JERUZALEM, Izr. — Predsed- meni povečanje gospodarske de-nik vlade Begin je dejal vče- javnosti v prihodnjih mesecih.
raj, da utegne Izrael umakniti	^...."l'
svojo ponudbo za sporazum z bin na področju Sinaja, ki ga Egiptom, če bo ta zahteval imajo Izraelci zasedenega od popoln umik izraelskih našel- junija 1967.
Pretekli mesec so zelo dobro prodajali

fmm&m Skk

$117 St Višate A ve. « 431*4)628 - Cisvetatul, Ohio M103
National and International Circulation
»"ubjjsbeci daily exeepi Wed., Sat., Sua., holidays, 1st two weeks in July
ZiAmeMNAs
Edružane države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S Eses*©«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; SlS.Oj) za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION MATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor 8 month« Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for e months; $8.50 lor 3 month« Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OSJO
No. 4 Monday, Jan. 9, 1978
Carterjevo potovanje na tuje
Knjiga; škof Rožman ill in 20. januar 1952
Ljudje, ki imajo čas, si tega krajšajo z zanimivimi potovanji po domači ali po tujih deželah, kot jim pac bolj prija in kolikor imajo za to na razpoalgo sredstev.
V tehle dneh so priljubljena potovanja v Florido, v Kalifornijo in na Havaje, pa tudi v druge tople kraje, ko nas na severu s Laka zima.
Predsednik ZDA na splošno nima časa na pretek, ga mu k/ečjemu primanjkuje, vsaj tistemu, ki hoče vse sam proučiti 'h v vsem sam odločati. Take vrste pred-1 vb
BRIDGEVILLE, Fa. — Za vso slovensko zgodovino bo ostal 20. januar 1952 kot dan krvavega dokaza o satanizmu komunizma na slovenski zemlji. Noben izgovor, nobena laž, nobeno tajenje ne izbriše zgodovinskega dejstva, da so 20. jan. 1952 komunisti na novomeskenT'kolodvoru polili zjrencinom škofa Vovka, ga živega zazgali ž namenom, da bi ga na" ta~nacin u-morili. Kje je hujše divjaštvo? Kje je še bolj močan dokaz, da je komunizem pravi satanizem. Če bi slovenski komunisti imeli nekaj čuta za resnico in pravico, bi vsaj sedaj — 26 let kasneje — priznali svoj zločin. A niti po tolikih letih ne boš javno slišal ali bral, kaj se je zgodilo na novomeškem kolodvoru. Nihče
da delajo Bogu dobro delo. Kupi in beri knjigo!
Jože Cvelbar
Pevski božic v Kaliforniji
STOCKTON, Kalif. — Ravno v tednu Božiča je bobneč vihar gospodaril po Kaliforniji in s seboj prinašal valove svetlorume-nega dušečega prahu. Rodovi ne pomnijo takega neurja z ogromno škodo, katero je zapustil po svojem odhodu na človeških žrtvah in privatni lastnini, Jesenska narava je bila pre-grnjena z rumenim prašnim paj čolanom in je nudila boleč pogled.
Naslednje jutro je zima našla ne sme obsojati zločincev. Nih- najemninski prostor in bo os tace ne sme braniti one, ki so jih Ta z nami njej določen in odmer-komunisti krivično obsodili, na- [jen čas.- Bil je 2,1. december, padli, umorili.	-	,f'
V knjigi:	ŠKOF ROŽMAN
k vene vrednote. Nekaj moramo I vedno pomisliti, da je vsaka stvar pripravljena za uporabo, 'prav tako tudi cerkvena glasba.
Je veliko katoliških cerkva, v katerih vlada mrtvilo. Nekateri so se sporazumeli z novim načinom ljudskega petja, drugi zopet žele kaj več, vsaj ob pomembnejših praznikih. Treba je samo dobre volje, kajti skoraj v vsaki družini je kak otrok, kateri igra ta ali oni instrument. Mi hvala Bogu imamo precej tega. Poleg dobrih pevcev, katerih število narašča iz leta v leto, imamo tudi mladino. Potegnimo jo s ceste in jo vključimo v kaj koristenejšega — to so naši zbori. Mi prirejamo koncerte, imamo več instrumentov, katere la-stuje zbor, z eno besedo: smo precej aktivni. Tako so na primer oživeli Sveti dan naši fantje kvarteta na pihala in igrali na cerkvenih stopnicah božične pesmi v polurnem programu. Res veliko topline, katero so potem prinesli nazaj v božji hram k svetemu opravilu. Tako je pri nas v.stolnici. Pravtako pa imamo še dva velika cerkvena zbora v sosednjih cerkvah.
Sedaj pa še vsem pevcem in
Obenem se Vam lepo zahvaljujem za lepo in zanimivo branje, ki mi ga prinaša Ameriška Domovina. Brez nje bi mi bilo res dolgčas.
Želim Vam srečno in uspešno novo leto 1978 in Vas najlepše pozdravljam!
Marij a Rovanšek
fiskevni sklad LB,
Naročniki in prijatelji Ameriške Domovine so se ob praznikih spomnili lista s sledečimi darovi:
PWTO rnšpiStJe	atentSlvlL
morda nisi še ni- potem spremenile v pravi dež,
veliko veselje in potre-
vem mestu.
splošno izročr.l velike odgovornosti svojim zvestim so-1' Beri knjig0> a prej. kupi knji.
delavcem, sarn pa sel rajše igrat golf. Kljub temu je bil'
Eisenhower dober predsednik, ki je ZDA uspešno vodil, skozi težavno dobo mrzle vojne.
Potovanja na tuje je začel predsednik F. D. Roosevelt, sledil mu je H. S. Truman, v še večji meri pa Eisenhower in J. F. Kennedy. Tudi L. B. Johnson in R. M. Nixon sta ponovno letela na tuje, zlasti Nixon. Tudi predsednik G. R. Ford je bil večkrat izven ZDA tekom s.vo- sramotilni steber širi. V knjigi jega predsednlštva	,boš bral, kako je od komunistov
Jimmy Carter je tekom volivne kampanje izjavljal zasramovani škof skušal poma-
V knjigi boš videl — morda prvič v življenju — fotografijo sramotilnega stebra, ki je pred škofijo v Ljubljani, kjer blatijo škofa Rožmana. Nihče ne sme protestirati proti lažem, ki jih
'tem bali te knjige? Zakaj ne bi pustili, da se v komunistični ‘‘svobodi’’ bere, širi knjiga, ki je itak — po komunističnih načelih — sama laž. A komunisti vedo, da večina ljudi doma komunistični “resnici in pravici” itak nič ne verjame.
Kupi in beri to knjigo. Nobena cena za to knjigo ni previsoka.
Tisti, ki smo bili v taborišču Peggez, se bomo ob branju spomnili na škofa, ki je maševal in pridigal tam pred barako. Bilo jev tistih strahotnih dneh,
ko smo zvedeli, kam so slani fantje in možje, kaj so de- i
lali komunisti z njimi: jih pre- j Mogočen odmev orgel
da se bo posvetil najprej domačim zadevam in zato ne gati tudi, vodilnemu komunistu bo hodil na ‘uje. Kljub temu je že v lanskem maju odle- žlomišiču, str. 211 s. tel v London in obiskal še nekaj drugih držav Evrope.; Komunistom gre na živce no-Jeseni je Beki hiša nenadno objavila načrt predsednike- wa knjiga o škofu Rožmanu. Ve-ve poti v Latinsko Ameriko, Evropo, Afriko in Azijo, [do, da jo bodo mnogi brali, če ko je bi! Kongres še sredi dela.in predsednikov energet- ’so komunisti prepričani o svoji ski program \ težavnem položaju.	[pravici, če so prepričani, da je
Predsednik je odletel na, pot, ko je bil Kongres že |škaf Rožman zaslužil obsodbo, na počitnicah :n ni mogel torej veliko storiti za pospe-,ki so jo izrekli nad njim brez seno uzakonitev svojega energetskega programa. Tako [pravih dokazov, čemu bi se po-so vsaj izjavljali v Bdi hiši.
Vprašanje je, ali je bilo Carterjevo potovanje v tujino res potrebno in kakim ciljem naj bi služilo?
Predsednik Carter je v zadnjih mesecih v javnosti neprestano izgubljal podporo, manj m manj jih je bilo, ki so na sploVo odobravali njegovo delo, vedno več pa je bilo lakih, ki »o javno izražali nezadovoljstvo. Brezposelnost je namreč ostala na povprečni ravni okoli 7%, inflacija še dat no ni bila ukročena, v zunanji trgovini ZDA je primanjkljaj rastel v taki meri, da je dolar začel v tujini mguolja.ti svojo trdnost in je vztrajno drsel navzdol. Tekom leta 1977 je izgubil napram japonskemu jenu nad 20G, proti švicarskemu franku še več in nekaj manj pa preti nemški marki.
Kongres je pri tem uzakonil le nekaj manj pomembnih predsednikovih predlogov, če izvzamemo dopolnila zakona o Social Security, ki pa jih je Kongres uredil po svojem okupu.
Pogodba s Panamo o prepustitvi prekopa Panami ob koncu rega stoietja je naletela v javnosti in v Kongresu na sla o sprejem in predsednikovemu ugledu vsaj začasno c kodo v o la.
Pri taxem položaju so prišli v Beli hiši ob misli na Carterjevo pot v Evropo v maju do prepričanja, da bi “uspešna”, nova pot predsednika na tuje utegnila biti za njegov ugled In podporo doma koristna.
Izdelali so < dosežen načrt, po katerem bi predsednik Carter poletel nag rej v Južno Ameriko, pa obiskal poleg Evrope in Azije tudi Nigerijo v Afriki. Ko so načrt objavili, ;e bilo takoj slišati pripombe, kako da pojde predsednik na pot v tujino, ko je njegov glavni domači program - energetski program še vedno pred Kongresom in njegova uzakonitev tako dvomljiva?
V Beli hiši so skušali pritisniti na Kongres in so objavili, da bo predsednik potovanje na tuje odložil, če Kongres ne bo do srede novembra 1977 končal dela na energetskem programu. V Kongresu se za to svarilo niso dosti menili, do odhoda predsednika na pot je bilo še več kot en mesec. Delo se je vleklo in zastajalo, Kongres se ni megel zediniti na energetski program, kot bi ga predsednik rad ali bi ga vsaj mogel sprejeti. Tako ni ostalo nič drugega, kot da je Carter potovanje na tuje odložil kljub vsem sitnostim in stroškom, ki so s tako odložitvijo 'bili nuy.o zvezani. Vlade držav, katere je imel predsednik ZDA namen obiskati, so pokazale veliko razumevanje za Carterjeve težave in odložitev sprejele brez kake besede javne nejevolje.
Kongres je uvidel, da energetskega programa ne bo mogel uzaken-ti pred koncem leta, zato je posvetil večji
Iz neba je zapršilo. Najprvo njih direktorjem, vsem prijate-posamezne kaplje, katere so se bem in znancem n neumornim
deavcem in' vodstvu pri Ameriški Domovini, kot vsem, kateri s svojim objavljanjem skrbe za različno berilo v našem časopisu: Srečno, blagoslovljeno in uspeha polno novo leto Gospodovo 1978.-
Maks Simončič
nam bo.
Rumena voda se je iztekala v obcestne požiralnike in narava je počasi dobivala svoje pravo lice. Nebo je očistilo naneseno umazanijo, da pripravi prijeten sprejem spominu svetega večera, v katerem se je v temni votlini na mrzlih jaslih rodil Materi devici Mariji Otrok-Jezu-šček-Bog.
Dočakali smo sveti večer. Iz katedrale se je oglasil zvon in vabil vernike, da je čas odhoda od doma v skupen prostor božji hram.
Bilo je nekako 15 minut do enajste.
Dolga \rsta korovcev mešanega stolnega zbora v temnordečih haljah z rumenimi ovratniki se je pomikala proti cerkvi, za njim pa ministfantovsko oblečeni deški zborček. Kako lep pogled na to barvno vrsto, bi rekel barvni okras današnjega večera.
Ko je odbilo enajstkrat, je pihalni kvartet zaigral pozdravni “Fanfare”, kar je vzdignilo poslušajoče vernike in po cerkvi je kar po otroško završalo.
To je naša stolnica s tremi, zbori in instrumentalisti ob sve-:
Stanko Mrak, Gary, Ind. $10, Anthony Maslar, Cleveland $3, Mary Strancar, Cleveland $5, Frank Stropnik, Euclid $5, Lojze Petelin, Cleveland $5, Marija Jelar, Cleveland $2, George Panchur, Cleveland $2, Damijan Zabukovec, Cleveland $1, Tony Mrva, Rochester, N.Y. $2, Louis Drobnič, Wickliffe $4, Frančiška Guzej, Manitoba $2.
Rev. Emil Hodnik, Abbotsford, Wis. $12, Joseph Smolič, Cleveland $2, Anna Molek, Maple Heights $2, Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete $10, Marija šeškar, Milwaukee, Wis. $2, Louis Drenik, Euclid $1, Anton Rozman, Joliet, 111. $2, Ludvik Kolman, Waukegan, 111. $7.
Andrew Burgstaler Sr., Aitkin, Minn. $1.30, John Yakos, j Milwaukee, Wis. $2, Rev. Alois
pri Svi iidanii
CHICAGO, 111. — Prav za božične praznike so bili svetošte-fanski farani veselo preseneče-__ ni, ko so bila končana dela instalacije novih modernih naprav ozvočenja v cerkvi in v veliki Baragovi dvorani. Prepotrebno ozvočenje je plačala A-meriško-Slovenska K a t o 1 i ška Jednota. Pri slovenski župniji namreč delujejo tri Jednotina društva: Sv. Štefan št. 1, Marija Pomagaj št. 78 in Sv. Ana št. 170.
Omenjena društva so se zedinila, da je to najbolj potrebno izboljšanje pri fari, kar bo v korist celotni naselbini. Župnik Fr. Klavdij Okorn je bil KSKJ darila izredno vesel, saj doslej je moral kar vpiti, da so ga verniki slišali in zvočne napeljave so včasih delale, včasih pa 'ne.
0 božiči! je bilo.
NEW YORK, N.Y". — Menda bo od leta do leta vse boli k1 bolj v nas dozorevala vrednost preteklosti. Vse bolj in bolj se bomo spominjali doživetij in naše mladosti. Sebi in še marsikomu bomo pripovedovali o marsičem lepem in morda še o ček1 težkem. Svoje pripovedovanje bomo začenjali:	O božiču ]e
bilo ...
Osebno se lahko spomnim tistih jaslic, ki sem jih sam napravil prvič s tolikšno vztrajnostjo v premogovanju svoje hibe ... Nabiranje mahu že toliko tednov pred Božičem. Skrb za sušenje... Izdelovanje papirnatega hlevca, pastircev in oVE dreves in grmov, gričev in malih voda ... Lepo je bilo v moji mladosti biti otrok o božiča!
Dom božiča je čudovit. Dah mi ga je mladost v času, ki je bil tako močno drugačen od sedanjega. Tega menda otrok da' našnjosti ne more nikdar doživeti in tega ne bo nikdar nosil v sebi. Ustvariti jaslice in božično drevo z velikim naporom ik žrtvijo ... Že to je smisel božiča ... in tiste svete noči, v kateri se je rodilo Bitje, pripravljeno za žrtvovanje, ki odrešuje in prinaša srečo.
O božiču je bilo, ko sem s p°' nosom oblekel kot četrtošolec F'
Zdolšek, Parkers Prairie,. Minn, po suknjo, ki sem jo sam zaslu-$22, Marko Stimac, Cleveland žil s poučevanjem. Lepo je bil° $2, Stanno Šuligoj, Toronto $5, m tem božiču, ko sem se obleke' Frances Valencie, Madison $1, jv novo samozavest, da sem čD' Martin Vraničar, Stockton, Cal. vek upanja in hrepenenja.
$7.
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ $25, John Žele, Shelton, Conn. $12, John Lube,
Še zmeraj mi done zvonovi h svete noči. Slišim jih z domžalskega griča, ihanske soseščinei svetotrojiške višine, pa še h Cleveland $2, Neimenovana yz Jiolmske, dobske, grobeljske h1
Kanade $2, Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ $25, Cilka Rihtar $2, Alojz Bizjak, BeamsviUe, Ont. $3, Anton Polenšek, Corvallis, Ore. $4, Mary Cermely, Rocky River, Ohio $2, Jakob Mesec, Toronto $2, Louise Kolman, Pittsburgh, Pa. $13, Franc Ahlin, Toronto $2, Maks
čanih praznikih. O polnoči je za jBile 50 Piav stare in so že .doslu"
tepali, klali, morili, nekatere na pol mrtve metali v grobove, ki
trenutek nastala popolna tišina. jžlle- Tako .ie Pfsel Posebni brat-Naš prevzvišeni pastir škof ski ProJekt KSKJ kakor nalasc: Merlin Guilfolie je v proces^, da Se v mn0gf Zboljšanja pn obdan s svojimi duhovniki-so-Ifari vključi tudi to. V tem času rn ,'brati in častno stražo, pričel pot 3e cel°tna dvorana bila na novo , d Z' do oltarpa k svojemu Gospodu, prepleskana vzidana nova o-
’	instru- kna ter okok n3e postavljeni
inovi pločniki ter dodatno parki-
mentov in pevcev, ojačenih z j glasovi ostalih vernikov, je bil ranJe-
sedaj prepovedani. Ob branju	P™61^
boš morda spomnil na one
S tem dobrodelnim dejanjem
fante in može, ki so bili pomorjeni v gradu v Škofji Loki; njihove kosu so bile zazidane pred nekaj leti s cementom, da bi nih A v poznejših letih ne mogel dokazovati, da so tudi tam morili, mučili, streljali. Javornikov oče iz Cerkelj mi je 1. 1951 pisal o mučenjih fantov v Škofji Loki.
Če hočeš vedeti o dobroti, ponižnosti, usmiljenju, odpuščanju, beri to knjigo. Če hočeš v dnevih potrtosti dobiti moči za mirno prenašanje križev, beri to knjiga in se uči ob škofovem zgledu. Če hočeš spoznati, kaj je komunizem v praksi, beri +o knjigo. Če hočeš vedeti, kaj je satanizem, beri o lažeh, ki so jih metali na škofa-mučenika. Če hočeš vedeti, kaj je neumno?i, naivnost ali “nezmotljivost” človeške omejenosti, beri knjigo; videl boš, kako so ljudje v zavesti o svoji “goreči vernosti” ver-
napor sremembi zakona o Social Security, da bi imel |jeli komunističnim lažem in bla-vsaj nekaj pokazali. Ta je bil končno dopolnjen in pred- j till škofa prav v smislu, kot be-
sednik ga je
podpisal.
(Konec sledi)
iemo v Sv. pismu: pride čas, ko vas bodo •morili v prepričanju,
sv. maše v počastitev spomina Te KBKJ ponovno izpričala, da rojstva Otroka vseh otrok in H samo najboljša zavarovali:in-nas ljudi.
Naš vladika je bil pred leti gost družine Starčevih v prele-
pi Beli krajini. Msgr. dr. Martin Starc je njegov duhovni sobrat v isti škofiji in sedaj dušni pastir v San Andreasu. Naučil se je tudi nekaj slovenskih besed in zelo rad pozdravi, kadar sreča kakega našega rojaka, z besedama “Živeli Slovenci!” Tudi v svoji božični pridigi je prevzvišeni omenil naš narod Ti pristavil. “Povsod po svetu slišimo besedice “Venite, adore-mus” (Pridite, molimo!), pravtako tudi v Sloveniji.”
Glasbeno vodstvo treh zborov ima g. Robert Shafer (mi ga kličemo Bob). On je iz evropskih korenin in je prišel k nam iz Milwaukee) a. Sem prepričan, da ga dosti naših rojakov pozna kot spretnega učitelja in organista, kjer je bil tudi v katedrali. On je prvi, kateri skuša oživeti zaležani material, kateri je bolj malo poznan pevcem in vernikom in je visoke glasbene cer-
ska organizacija, ampak še .prav posebno bratska organizacija v j službi skupnosti, ki ne zamudi J nobene prilike, da ne bi podprla slovenske interese v Ameriki. Rojaki bi se morali še v večjem obsegu okleniti svoje slovenske katoliške jednote.
Dr. Ludvik Leskovar
/Z NAŠIH VRST
St. Paul, Minn. -- Dragi g. urednik! S priloženim čekom obnavljam naročnino za eno leto in prilagam 20 dolarjev za tiskovni sklad Ameriške Domovine. Prosim nadaljujte z izdajanjem slovenskega časopisa!
Želim Vam srečno, uspešno in blagoslovljeno novo leto in Vas lepo pozdravljam!
Janez Žakelj
mengeške nižine ter šentpavelske daljave. O božiču je bilo, k;i sem lovil to zvočno lepoto, ki ^ ni zgubila svojih svežih barv.
In o božiču je bilo, ko sva materjo molila kot brezdomk sredi domače zemlje in mobIs za očeta, ki je bil pregnan v | bij o in živel med brati, veruj0' Jerin, Cleveland $2, John Doli- 'cjmj v istega Odrešenika te nar, Cleveland $2, John Rožic, |e noči... Zvonilo pa je p1"* Cleveland $2, Rev. Ciril Lavrič, sentklavžu, Šentjakobu, Seri' Avstrija $50.	fiorjanu in pri frančiškanih V'
Mary Ann Mlinar, Cleveland . prav pri sosednih krščanski*1 $2, Anna Banič, Vancouver $1,
Frank Černivec, Madison $1,
Klub Ljubljana SDD na Recher A\e. $25, Frank Racher, Warren, Ohio $2, Mary Roytz, New Smyrna Beach, Fla. $1, Antonija Rozman, Berwyn, 111. $2, Ferdinand Maleiner, Toronto $•",
Apolonija Košir, Cleveland $2,
Rudolf Kolarič, Wickliffe $?, okupacije. Naprej zastava s^‘ Ann Fortuna, Cleveland $7, Mike Spdsich, Cleveland $3.50.
Ivana Cerar, Cleveland, v spomin pokojne mame Francke Cerar $5, Franc Sever, Seven
j prav
bratih protestantih na Gosp0' svetski cesti. V ✓mojem spomini in počutju je ta revni božiš^ večer iz vojnega časa zdaj lep. Lep je zato, ker je bil po'11 vere in upanja, kar sem nosil ’v' sebi, ko smo pred dobrim rnss0' sem dni uspeli z izdajo prveg3 podtalnega lista v času narodu6
Pa slišim iste zvonove peti ° božiču na sveti večer, štiri lG3 pozneje.	Naj bližji svetonoč0*
zvon mi hi bil iz protestant^' Hills, Ohio $7, Frank Zelko, Jo- Iške cerkvice v Ljubljani, amp8"* liet, 111. $2, Louis Tomažič, Ve-
nice, Fla. $2^ dr. Joseph Gob-:, Helas Corners, Wis. $7, Neimenovani, Greenfield, Wis. $12, Tine Sušnik, Toronto $5, John Vrbnjak, Kanada $2, NeimenC'
zvonovi Marijinega Oznanjenj3 frančiškanske cerkve. Ta sv°‘ večer je bil še revnejši od **' stega pred štirimi leti. Ležal ^ na golih tleh s sotrpini za zap3' ihi v komunistični ječi. Vend3* vana, Cleveland $5, Emma Gal- i večer je bil lep ob malih, vtiH lian, Cleveland $2, Maria Nn- topljenih jaslicah, spet papir1*3 vak, Psnellas, Fla. $2, F. Vidnr- tih. Močno se jih spominja111, gar, Toronto $5, Louis Petrič, u:er so to bile moje zadnje ja8** Cleveland $7, Rev. Joseph Var- !ce sredi slovenske zemlje, v ga, Cleveland $22, August Pust, nutku, ko se je skončal najhw Cleveland $2, Godfrey Vodišek,
Peoria, 111. $2, Mrs. Anton Novak, Cleveand $8, Mary Hribar, Redondo Beach, Caif. $2, Peregrin Us, Bridgeport, Conn. $2, Lojze Bajc, Cleveland $5, Urban Pernek, Monroe, Conn. $2, Flo-rian Oseli, Etobicoke, Ont. $5, Joseph Place, Toronto $2, Martin Sajnovic, Peoria, 111. $2.
Vsem velikodušnim naročnikom in darovalcem, ki se poleg zvestega naročništva spominjajo Ameriške Domovine z darovi, se najprisrčnejše zahvaljujemo. To izpričuje željo naših ljudi, naj bi Ameriška Domovina ostala slovenska, pisana v ljubi materinščini. Bog povrni za vse, Sudbury, Ont. -— Spoštovani! za finančne darove, za vzpod-Pošiljam misijonsko naročnino j budne in ljubeznive besed0, za č. sestro E. Kosovel.	-,vsem in vsakemu!
ši bratomor na Slovenskem, Iri' ši od tistega v času Valjhuna-
Ravno v dnevih nred
M'
svetim večerom je ljudsko šče izreklo svoje prve smU1^ obsodbe. V takšnem sem s trpini v skrivnostni kot postay jaslice, ki so nam utrjevale ro in upanje v nekakšno o L6 šenje...	•
In zdaj je v mojem spora'11 tudi ta božič lep, ker je bil ven do skrajnosti v mater'8 nem pogledu, a naj bogatejši r veri, hrepenenju in upanju- jL se ga spomnim, je brez reVS ^ ne takratne. Ostal je pa žb' svojo vero in hrepenenjem 1 upanjem.	.
Pet let po tem večeru sem l3 / ko svojim sorojakom na SloV8*1 (Dalje na 3. strani")


Počitniški tedni na koroškem
New York, N.Y. 25. decembra Inc. v New Yorku je bila napro-1977. — Naročniki Ameriške šena, da koordinira prijave in
Domovine so ponovno brali po-
priprave programa. Upravni
nudbo Mohorjeve družbe za po- svet organizacije so pridružuje čitniški program ameriških in pobudam iz Slovenske Amerike kanadskih študentov v Celovcu, in soglaša z ravnateljem Mohorki naj bi bil od srede julija pa jjeve družbe, da je zamisel važ-do konca avgusta 1978. Tečaj je na, zelo koristna in izvedljiva, namenjen fantom in dekletom' Liga se zaveda, da bo treba med 12. in 16. letom, lahko pa se podrobnosti programa dobro ga udeležijo starejši, do 20 let pretehtati in se bo v ta namen stari rojaki. V načrtu je obse- posvetovala s tistimi rojaki, ki žen slovenski jezikovni in kul-.imajo stvarno zanimanje za Ko-turni program, pa tudi sport in; roške tedne, izleti po slovenskem zamejstvu,! Da pa bo mogoče izvesti naše vse pod vodstvom strokovnih1 načrte, prosimo starše, ki bi radi vzgojiteljev. Celotni stroški, le-1 poslali otroke v Celovec, da iz-talo, hrana in stanovanje v mo-;polnijo spodnjo prijavnico in jo dernem Dijaškem domu in iz- takoj oddajo na pošto. PRIJAV-leti bodo znašali približno $750, NICA JE NEOBHODNO PO-bodo pa seveda odvisni od šte- TREBNA, JE PA POPOLNOMA vila udeležencev in od obsež-'NEOBVEZNA! nosti programa. Liga bo Koro~j Brez poznavanja vsaj približ-ške tedne finančno podprla, pro- j nega števila udeležencev, je sila bo tudi za prispevke večje nemogoče začeti z uspešno orga-slovenske organizacije v Arne-'nizacijo načrta, riki; če bodo slovenske ustanove j
zamisel podprle, bodo prispevki j Liga Slovenskih Arnerikancev, staršev sorazmerno manjši. j Inc.
Liga Slovenskih Arnerikancev, P.O. Box 32
PRIJAVNICA ZA POČITNIŠKI TEČAJ V CELOVCU LETA 1978
League of Slovenian Americans, Inc.
New York, N.Y.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227
Ime udeleženca (-cev) ................ starost
Naslov (skupen)
ulica mesto ....
država ...... Zip
telefon
0 bžiif i@ y©.«n
(Nadaljevanje s 2. strani)
skem kot uradnik Glasu Amerike poslal po etru svobodno božično misel:
“Pred devetnajsto in petdesetimi leti se je v božični sveti noči rodil Kralj v revnem hlevcu. To ni bil kralj, ki vlada z vojskami. Ni to kralj, ki samovoljno ukazuje in z nasiljem zahteva pokorščino sebi. On si ne išče dežel in niti ne zemeljskih zakladov. On je kralj človeških src in duš, katere napolnjuje z upanjem, gorečimi željami, lepoto,. dobroto in ljubeznijo ... Njegova propaganda so bile lepe besede in dobra dejanja. In vprav zategadelj je človek ob Njegovem rojstvu zaslišal mogočne glasove nebeških zborov: “Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ...”
Ta božični pozdrav sem svojim rojakom pošiljal v imenu uradne Amerike, tedaj sem bil kot pisec čisto svoboden, ko je bila naša dežela v odprtem boju s komunizmom na Koreji. Zato sem v .tem svetonočnem pozdravu tudi dejal, da se vojaki moje rojstne dežele Amerike zdaj na bojnem polju odprto bore za ves smisel angelskega božičnega pozdrava. Šli so v boj z vero, da sta svoboda in mir,neločljiva in da se ruši mir vsepovsod, koder se ruši svoboda posameznikov in narodov.
Sedemindvajset let pozneje o-sebno imam isto vero in še zmeraj isto upanje, ker mi zgodovina dopoveduje, da je moral človek — in narodi — zmeraj iti skozi valovanja suženjskih in svobodnih dni.
Po četr.tstoletnem času zgodovinskega razvoja bi zgledalo, da je človek opustil duhovno vrednoto božičnega večera in da je vsa borba le za posest in pojem “imeti”. Kriza duha bo še trajala, morda desetletja, a nazadnje bo človek le moral začeti reševati svojega notranjega človeka — svojega duha.
Te misli sem dobil, ko sem na Štefan dan v Patersonu, N.J., v kapeli salezijanskega zavoda kropil umrlega slovenskega salezijanca dr. Franceta Blatnika.
Na Slovenskem ga nisem nikdar srečal. Sem bil pač Sokol, a on še nenaklonjen do teh “liberalnih” ljudi. Tod sem ga srečal pri Sv. Cirilu na.Osmi, kjer stoji naša slovenska cerkvica. Zaradi mojega pisanja v AD in AS me je nekako ‘vzljubil”. Ob obiskih v času njegove bolezni je še bolj kazal, da sem mu ljub. Ob radnjeip obisku, dan pred Zahvalnim dnevom, mi je ob slovesu dejal: “Zbogom, pa če kaj lepega napišite!”
Ob tem mrtvem salezijancu, ki je imel svoje trdno prepričanje proti komunizmu, sem premišljeval, zakaj ga ne bi smel imeti, posebno še, če je bil hkrati deber duhovnik in plemenit človek. V njujorški slovenski fari vem, da je bil priljubljen med našimi preprostimi farani. Radi so ga imeli kot spovednika. Še o zadnji Veliki noči je prišel v srenjo med nje in je obiskal v Ridgewoodu. nekaj o-starelih in bolnih. To, kar je delo1 usmiljenj a in kar bi morali imeti vsi mi v sebi in izpričevati v dejanjih.
Upam, da je bil v svoji goreči borbi proti komunizmu osebno pošten, ker za njegova druga človekoljubna dejanja, ki smo jih poznali, mu je bilo z lahko vestjo stopiti v zgodnjih jutranjih urah petka pred Božičem pred Sodnika, v imenu katerega je sam nad 50 let razvezoval.
Vse od leta njegovega prihoda v Združene države Amerike sem ga srečaval na slovenski Osmi. Župniku očetu Roganu je dostikrat prišel pomagat. Nekajkrat je vodil 40-urno pobožnost. Stalno se je udeleževal sestankov Akademskega starešinstva v New Yorku, ki sta jih vodila umrli dr. Jože Basaj in zdaj na Koroškem živeči slovenski urnetnik-kipar France Gorše. Vsako leto pa je nastopil tudi kot govornik na sestankih Društva Najsv. Imena v New Yorku pri Sv. Cirilu.
V oznanilu za1 Božični dan je župnik oče Richard oznanil: “Slišali šte že žalostno novico: Pater France Blatnik je umrl.
iBog ga je rešil trpljenja. Zgu-j (bili srno dragega prijatelja in junaškega rojaka. Ležal bo v kapeli Don Bosco tehnični šaši v .Patersonu, N.J. Kropite ga lak-jko v ponedeljek od 9. ure zjutraj do' 9. zvečer. Pogrebne molitve bodo v torek ob 11. dopoldne. Pokopan bo v Goshenu, N.Y. Mi, Slovenci v New Yorku bomo počastili spomin p. Blatnika na tretjo nedeljo v januarju. Takrat se bomo lahko vsi zbrali v skupno molitev.”
SCaj pa šSajerd?
CLEVELAND, C. — Vsaka slovenska zgodovinska dežela je
opravila svoje poslanstvo v zgodovini slovenskega naroda. Tako tudi Spodnja Štajerska. Kaj bi danes bilo s Slovenijo, ako takoj po prvi svetovni vojni ne bi imeli fantov rodoljubov iz Ljutomera in Ormoža, ki so kot prvi prihiteli na pomoč generalu Majstru v Maribor in prevze-
TT	, ,. ,	. li poveljstvo mesta? In Mariboi
Vendar v ponedeljek nas ne ■	, v	,	,
je bn resen avstrijskega nmn-
devet odšlo iz Ridgewooda v Paterson, kjer nas je čakal župnik oče Richard in nas vodil do pravega kraja, kjer je ležal u-mrli dr. • Blatnik. Ob prihodu, komaj ko smo stopili iz avtomobilov, nas je sprejel č. g. salezijanec Karel (Charles) Ceglar, ki deluje v Kanadi in kateremu je g. Blatnik še za svojega življenja predal vse svoje delo.
Vodil nas je v stavbo, kjer je kapela. V veliki veži smo videli na stenski omari slike iz življenja umrlega. V sredini skoraj smo ga videli v podobi obraza, pod katerim so ga večinoma poznali naši ljudje, vsi, ki ga niso
štva.
Danes se je Maribor razvil v močno slovensko postojanko, ko je bil po šestdesetem letu končno prebit ljubljanski centralizem. Iz mariborskih visokih šol se je razvila druga slovenska u-niverza pred dvema letoma, in sicer prav kvalitetna. Fred letom so zgradili tudi letališče, ki se je že vključilo v redne jugoslovanske letalske proge.
Da ima mesto več slovenskega duha in ponosa kot pa ga navadno srečamo v liberalni Ljubljani, nam med drugim kaže tudi naziv “Letališče Maribor ’ nasproti “Aerodromu Ljubljana”. V resnici, Maribor je po-steber, protiutež
srečavali v bolezni. Bile pa so tudi slike, ko je bil na Zahvalni	rnočan
dan med svojimi sobrati pri sv. j nemškemu pritisku s severa, aaritvi v kapelici, koder smo ga j ob tem pa si ne smemo delati nekaj^ trenutkov pozneje sreča- utvar> da je na Spodnjem Stall, ležečega mirno v sivkasti jerS}iem stanje danes idealno, xrsti z belo oblogo, katera je ol- kar zadeva slovenstvo. Nasprot-la.položena na mrtvaškem odru n0j prisijlia ropanja kmetov po pred kapelnim oltarjem, kjer je zadnji vojni se niso p0ZabIjena.
Fa kako bi tudi mogla biti, saj se ropanje nekdaj ponosnih
tolikokrat maševal.
Na Zahvalni dan je somaše val, sedeč na invalidskem vozic- kmečkih domov tudi danes še
ku ... V krsti je bil njegov o-'braz dejansko spremenjen. Spo-
nadaljuje, dasi v drugačni obliki, t.j. pri odkupnih cenah vinu,
znal sem, kako močno ga je iz- živini in vseh pridelkih, pri sesal rak v štirih tednih, od ta- davkih in podobno. Namesto krat, ko sem ga zadnjič obiskal, kmečkega sloja kot nekdaj, pre-Zares, dotrpel je. In dobojeval vladuje srednji sloj kot drugod svoj dvojni boj.	ip0 slovenskih krajih. Ta je v
Župnik oče Richard je opra-!narodnostnem pogledu mnogo vil slovenske molitve, ob krsti, bolj nestalen kot'kmečki in tudi ko smo njujorški Slovenci se-; slednji, kolikor ga še je, je ra-deli v prvih klopeh. Po teh mo- : zočaran nad razmerami. Ogrom-litvah je Korel Klezin začel z . no število mladih moči je na molitvijo rožnega venca. Odmo- [delu v Nemčiji in Avstriji. Toda lil je prvo desetko in predal:to ni tisto, kar jih odtujuje od Molek ženi Heleni, ki je nada- ;domačije, od slovenstva, pač pa Ijevala z drugo desetko, predala’razočaranje doma. Velik delež molek sinu Korelčku in ta go- na tem ima povojni ljubljanski spe Ravnikar Frančiški, ona mo- icentralizem, ki je zapostavljal žu Janezu in ta ga je spet pre- spodnještajersko industrijo, že-dal Korlnu Klezinu, da je moli- leznice in splošni gospodarski tev zaključil z desetko za bla-'razvoj.
gor duš v vicah, “ki so naše po- | Od nekdanjega staje rskega modi potrebni...” In ravno to slovenskega patriotizma je daje bilo nekaj najbolj ganljivega, ries ostalo bolj malo. Slovenstvo intimnega in domačega...	je ostalo osebna zadeva, včasih
In to mi bo v spominu na le- v tujini še to ne. Mnogi se pač tošnji božič in bo povezavalo hočejo z učenjem otrok v tujem doživetja, počutja, vero in upa- jeziku in prevzemanjem tujega nje tistega božičnega večera državljanstva rešiti nesrečnega pred 31 leti, ko sem v celici ko- slovenstva. Vsaj tako jim je o-
munistične ječe poslušal sveto-nočne užaloščene zvonove Ij ubij anskih cerkva...
Tone Osovnik
Oglašajte v “Amer. Domov mi”
stalo v spominu.
Mirna, dobro stoječa Avstrija je mnogim od njih prevelika va-: ba, da bi se od nje odločno oddvojili. Poleg tega še sta^a štajerska tradicija. Med Zg. in
...	1 J	f ’ .tj jfe
HggHSSt :	V:
š
mšmi 1 . „, TT4>, * ,r.	w. i. 'mrnam
AižMMA DOMOVINA lis®®®
M' .	■ '	: š ■ š ' . ' Miši
wmm
žviN' V.:. .Z	: d:: . Viri! !
"tmm
'mm
ri ... • ’	.. ri ri, ‘	) .'	..	. . ’j ri
»v v.rirr

morala biti
ism
F
vsaki slovenski hiši
L riri.vri
irirriiVri.ri 'kririk |
1I«»!
iiiBPP
IMJIPl
't'iri -CŽ rib	v .■
f .	,	, ■
mm m- p v jv •; v«, rm -- /-•-?':* ^ v* ^» mr ■ v- * r , * -	-vi
mmmmi um & i; : , » >
mmMm
. ’
Sp. Štajersko, torej med sloven-jsko in nemško govorečo, ni prišlo do takega razkola kot v koroškem primeru. In danes «e nemški in slovenski Štajerci pogosto boljše razumejo med seboj kot pa se Maribor z Lj ubij ano.
Zanimivo je vedeti, da na univerzi v Gradcu za tiste, ki so z višjih in visokih šol tam nadaljevali svoj študij, niso terjali nikakega prestopnega izpita. Pač pa so ga v Ljubljani za tiste, ki so na tamkajšnji univerzi nadaljevali študij. In vsled tega so bili v Ljubljani nejevoljni, češ Ga jih na tak način hočejo v Gradcu odtujiti. Toda gesta Gradca, karkoli že tiči za njo, je sama po sebi posrečena. Seveda predpostavlja določeno zavest in določen ponos na slovenski strani.
Kljub vsemu pa ima Spodnja Štajerska tudi danes svoje posebno poslanstvo. Poleg Kranjske je edina zemljepisna, gospodarska in kulturna enota v okviru slovenske republike; od drugih dežel so v njej le deli. Štajerska samozavest, v kateri slovenski čut prevladuje nad strankarskim, nam je že v preteklosti dala odličnih osebnosti: škofa Slomška, kardinala Missia (Mlaja), da ne omenjamo sodobnejših, razen pisateljev polkovnika Vauhnika ali sedanjega založnika v bavarskem Monako-vem (Muenchen) dr. Trofenika, ki izdaja v nemščini slovensko spis j e iz protestantskih časov in poezijo slovenskih ustvarjalcev v prejšnjem in sedanjem stoletju.
duševna zapuščina še poznim rodovom in jih oblikuje v samostojne osebnosti, nje ni zgolj pokrajinskega pomena, ampak vseslovensko. Bodisi, kar zadeva njih idejna de-
Ne moremo mimo posebnega priznanja vsem tem štajerskim osebnostim, ki se za razliko od mnogih drugih slovenskih ljudi, niso predali romantičnim sa-nj am. Tujine, ■ ampak so doma kot na tujem izvršili naloge v prid slovenstva, ki jih doma ne bi zmogli. Kot novejšo nalogo v tej zvezi je treba omeniti prikaz karantanske politične preteklosti prof. Felicijana; prvi je postavil karantansko ustoličevanj e (in priseganje) v tisti pravni, ustavni in zgodovinsko-poli-tični okvir, v katerega resnično spada. Medtem ko so se dosedanji naši zgodovinarji držali trditev sosednjih zgodovinarjev in — Valvazorja, ki so hoteli videti v karantanskem ustoličevanju m priseganju samo nekakšen običaj”.
Kadar je slovenstvo v naj večji idejni zmedi, potem mora priti kaj Štajercev, da postavijo stvari na pravo mesto. Da se znova povrnemo k časom po prvi svetovni vojni in idejni zmedi, v kateri se je tedaj rodila ljubljanska narodna vlada, v tisto naivno panslovanstvo in jugoslovanstvo, ki je tedaj prevevalo ljubljansko liberalno pol-inteligenco (o tem edinstvena študija Ljubljančana Franceta Dolinarja “Odsotnost slovenske dižavne misli v prevratu 1918”, Buenos Aires 1971). F. Dolinar je v politični zgodovini slovenstva zagotovo največja osebnost, kar zadeva našo zgodovino 19. in 20. stoletja in je prvi, ki se je lotil kritično in temeljito obdelati in prikazati dogajanje na slovenskem političnem polju zadnjih sto let. Vsi drugi zgodovinopisci takratne dogodke zakrivajo v prid eni ali drugi politični ideji, kar jih seveda hudo diskvalificira kot znanstvenike.
V takratnem vzdušju je prevladovalo menda vse, slovano-filstvo, južnoslovansko bratstvo, politično kranjsivo, samo slo-Jvenstvo ne.. Zaradi take idejne * zmede smo izgubili Koroško. Vo-jdihv liberalec, ljubljanski župan Tavčar je takrat izjavil, da vsa Koroška ni vredna kosti enega kranjskega Janeza (povzeto po argentinskem “Siju slovenske svobode” pred nekaj ieti). In iz
Novo uspešno zdravilo proti vnetju možganov
Iz karibske morske gobe so raziskovalci prvič pridobili nestrupeno snov proti drobnim povzročiteljem bolezni.
spešno zdravili s preparatom. Bolezen je huda: sprva muči t0 utegne nakazati pot do zdrav-bolnike nepremagljiva zaspa- ijenja drugih virusnih obolenj, nost, potem pride vrtajoč glavo- p0 Alfordovi oceni bi tak uspeh bol, temu pa sledijo motnje v lahko primerjali z odkritjem vilu in v večini primerov smrt. • penicilina.
io je še najmilejša usoda, zakaj j Proti virusnim infekcijam do-preživeti so na pol hromi, krče- J sjej nj biJo zdravil, marveč le vito drgetajoči živi mrliči. Jpieventivna zaščita s ceplje-
Znanstveno ime doslej neozdravljive bolezni je herpesni encefalitis, virusno vnetje možganov.
Iz Alabame so sporočili, da jim je v nekaj mesecih uspelo pozdraviti 50 izmed skupno 70 ljudi, ki jih je napadla ta bolezen. Uspeh je presenetljiv, zakaj ozdravitve v pravem pomenu doslej sploh ni bilo, saj je v povprečju umrlo 70% obolelih!
Petdeset ozdravelih se ima zahvaliti za rešitev pred smrtjo ali hromostjo posebni snovi, pridobljeni iz morske gobe, ki živi v Karibskem morju. To je Ade-ne arabinoside, večinoma s kratko oznako Ara-A. Drogo so pri-
njem. Virusi niso živa bitja, nimajo preosnove in se ne morejo lazmnoževati. To so tako rekoč “drobci življenja”, sestavlja pa jih večinoma nukleinska kislina, torej tista snov, ki v jedru živih celic usmerja proizvodnjo celičnih sestavin.
Zaradi te podobnosti so virusi nevarni zajedalci. Če virus vdre v celico, reprodukcijski a-parat ne razlikuje med njegovo in lastno nukleinsko kislino. Rezultat je usoden:	celica ne
proizvaja več tistega, kar bi morala, marveč nove viruse.
Vendar človeško telo ni povsem brez obrambe proti napadom zajedalcev. Virusi so sicer [nepredstavljivo majhni — naj-
dobivali in preizkusili razisko- Yecji imajo premer komaj tiso-valci univerze Alabama pod činko in najmanjši le milijonin-voastvom profesorja Charlesa bo milimetra — ne glede na ne-Alforda.
Ne samo Alford, tudi washing-
znatnost pa imajo tudi navzven različno strukturo in podobo.
nem encefalitisu pojmuje kot prodor v bistvo: tokrat so nevarno virusno bolezen prvič u-
tonski institut za infekcijske bo-1 Nekateri so podobni morskim lezni si veliko obeta od novega ježkom, drugi spominjajo na pripomočka. Uspeh pri herpes- kocke ali na verižiCe.
Po tej strukturi lahko obrambna središča prepoznajo napadajoče viruse kot tujke in se pri-pripravijo na protinapad. Proizvajati začno protitelesca, drobne delce, ki niso večji kot virusi in ki se razporedijo okrog virusov ter jim onemogočijo vdor v celice. Toda — za vsak virusni različek mora organizem razviti posebna protitelesca, torej traja nekaj časa ustrezna proizvodnja. Zal pogosto prepozno.
Učinkovita pomoč zaščitnega cepiva je zasnovana na skrajšanju tega obrambnega mehanizma neznatna, nenevarna infekcija, na primer z virusi otroške paralize, spodbudi telo k proizvodnji ustreznih pro ti telesc. Če pride kasneje do zaresne infekcije, telo že ima gradbeni načrt
istega vira naj tudi omenimo, če na spomin ne vara, da je isti Tavčar (dopuščam možnost zamenjave) izjavil tisti čas na zborovanju v Zagrebu, da v primeru Slovencev in Hrvatov sploh ni mogoče govoriti o dveh, ampak o enem narodu, t.j. o hrvaškem. Tako daleč ga je vodil pisateljski zanos. Mar se danes čudimo, če nekateri Hrvati. že-nejo trditev o Slovencih kot planinskh Hrvatih”?
V takšnih zmedenih časih in vendar odločilnih za sam slovenski obstoj, so Štajerci pod
gen. Majstrom sami reševali Spodnjo Štajersko. Ljubljanska j2a ustrezna protitelesca. Proiz-
Narodna vlada jim ni pomagala, bala se je, kako naj bi preskrbovala vojsko za osvoboditev Sp. Štajerske in južne Koroške. Dr. Miloš Vauhnik nam omenja primer župnika, menda, v Št. liju nad Mariborom, ki je v svoji
vodnja lahko steče takoj, virusi nimajo nobene možnosti več.
Ker pa ni cepiva proti vsem virusnim infekcijam, mikrobiologi po svetu že dolgo iščejo možnosti za neposredni napad na viruse. Našli so celo vrsto
modrosti razvil na zvoniku srb- sn0vi, ki viruse uničujejo ali sko zastavo ob zlomu v prvijdrUgace onemogočajo, vendar svetovni vojni. Srbsko vojaštvo, jvse te snovi napadajo — zaradi ki se je tod vozilo mimo, ugle-;podobnosti virusnega materiala davši zastavo je izstopalo iz via- s snovmi v celičnem jedru — ne ka in se čudilo, kako to, ali jejje viruse, temveč tudi zdrave prišlo že v svojo domačijo? Na|celice, torej delujejo kot strupi, župnikovo pritrditev je srbski [Kakor zdaj kaže, je dr. Alfordu vojak izjavil: Daj mi puško, da ;in sodelavcem uspelo s snovjo
jo branim!
Tako so torej spodnještajerski patrioti reševali domačijo in tudi uspeli, ker niso zamudili odločilnega trenutka. Njih dejanja so danes nepogrešljiva sestavina v idejni zgradbi slovenstva. Po prvi svetovni vojni so prišla tudi krepka razočaranja. Pod sestoj anursko diktaturo so prepovedali slovenske grbe in zastavo, trgali iz šolskih knjig strani, na katerih je bilo govora o slovenskem narodu. Takšno ravnanje je najhuje prizadelo rodoljubne štajerske ljudi. Kasneje pa, kot prej omenjeno, nasilni zlom spodnještajerskega kmečkega stanu in gospodarsko-politični pritisk ljubljanskega centralizma.
Vendar bi kljub vsemu želeli, da bi Sp. štajerska v slovenstvu ne klonila. Taki ali drugačni režimi minevajo, a narod ostaja in ustvarja sto in stoletja, če enkrat izgubi zaupanje vase, izgine v nekaj letih. Pogosto je treba preko trdih preizkušenj, da rešimo tisto, kar naj ostane kot j an j a, kot tudi njihov prostorski položaj, brez ..Sp. Štajerske je
Ara-A prvič pridobiti nestrupeno drogo proti virusom.
MALI OGLASI “
Apartment for Rent
3 rooms and bath, E. 63rd St. Call 361-8042
(M,F x)
For Rent
5 rooms for rent with bath, downstairs, basement. Garage available. Rent to reliable adults. No Pets. E. 72 St. near St. Clair.
431-4757 or 1-257-1291
(197-199)
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	73M070
Odprto od 9. do 9.
Help Wanted.
Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters namreč Slovenija samo se pone- provided and salary. Robert A.
srečeni torzo.
P. R.
Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333.
(x)

BREZ DOMA
Hektor Malot
i
i
=2

Nič več masla, torej tudi nič več cvrtja! Ob vsaki drugi priliki bi nae bila ta nesreča nedvomno 2$elo zadela. Toda zdaj nisem veič mislil na cvrtje. Mučila me jfce misel, da je ta mož, ki se je pokazal tako trd do mene, moj oče.
“Moj oee, moj oče!” Ti dve besedi sem. si neprenehoma ponavljal.
Do zdaj sle nisem prav za prav nikoli vprašal, kakšen je oče. Nekako medlo sem si ga. mislil,
hišah, obenem tudi spalnica. Poleg ognjišča je bilo vse, kar se je potrebovalo v kuhinji: miza, skrinja in kuhinjska omara. Na drugi strani pa je bila spalnica: v enem kotu je bila postelja matere Barberin, v drugem pa moja, v nekaki omari, zakrita z zaveso iz rdečega blaga-
Hitro sem se slekel in zlezel v posteljo. Da bi pa zaspal, to je bila druga zadeva. Nikakor ni mogoče zaspati na povelje. Glo-
da je nekaka mati z debelim vek lahko zaspi, le če je zaspan
glasom. Ko pa sem gledal tega, ki je tako tekoč padel z neba, me je prevzemala mučna groza.
Hotel sem ga objeti, a on me je pahnil od sebe s palico; zakaj neki? Mati Barberin me ni nikdar pahnila od sebe, kadar sem jo objel. Prav nasprotno: objela me je tudi sama in me pri-tisnila na svoje srce.
‘‘Namesto da bi stal tam ne-
in popolnoma miren. Jaz pa nisem bil niti zaspan niti miren. Ravno narobe: bil sem močno vznemirjen in čutil sem se hudo nesrečnega. Ta mož je bil moj cče! Zakaj torej ravna tako neprijazno ž menoj? Obrnil sem se k zidu in se trudil, da bi pregnal > te misli in zaspal, kakor mi je velel. Toda bilo mi je nemogoče. Nikoli še nisem bil
premično, kakor da bi primrz-jtako zelo buden kakor zdaj. nil, prinesi krožnike na mizo,”! čez nekaj časa sem slišal, da mi je dejal.	j se nekdo bliža moji postelji. Po
Hitro sem ubogal. Juha je bila počasnem in težkem koraku sem pripravljena. Mati Barberin jo takoj spoznal, da ni bila mati je razdelila na krožnike. Barbe- Barberin. Topel dih se je do-rin ste je dvignil s klopi in sedel taknil mojih las. k mizi. Ne da bi še kaj rekel, “Ali spiš?” je vprašal pritajen je začel jesti. Zdaj pa zdaj pa glas.
je dvignil glavo in me gledal. Nisem si upal odgovoriti, kajti BiT sem tako zbegan in vzne- strašne besede: “razjezim se” so mirjen, da nisem mogel jesti, še vedno odmevale v mojih uše-Gledal sem očeta, a le skrivaj, sih.
jasni mi, zakaj nisi storila tako, kakor.sem ti velel?”
“Ker tega nisem mogla storiti.”
“Ga nisi mogla odnesti v sirotišnico?”
“Ni tako lahko zapustiti otroka, ki sem ga hranila z lastnim mlekom in ki ga ljubim.”
“Saj vendar ni tvoj otrok.” “Saj sem hotela spolniti tvojo zapoved, pa je prav takrat zbolel’”
“Zbolel je?”
“Da. To pač ni bil primeren trenutek, da bi ga bila odnesla v sirotišnico in ga pustila umreti.”
“A ko je ozdravel?”
“Ni ozdravel tako kmalu. Po tej bolezni je prišla druga. Tako je kašljal ubogi malček, da se mi je moral smiliti. Saj je prav zato zato umrl najin mali Nikolaj. Zdelo se mi je, če bi malčka odnesla v mesto, da bi brez dvorna tudi on umrl.”
“A pozneje?”
“Čas je prav hitro bežal. Ker sem čakala toliko časa, sem pač še nadalje odlašala.”
“Koliko je star?”
“Osem let.”
“Prav! Bo pač odšel z osmimi leti tja, kamor bi bil moral iti že prej. To mu gotovo ne bo bolj prijetno.”
“Ah! Jeronim, saj tega ne boš storil!”
:	“Ne bom storil tega! Kdo mi
more braniti? Ali misliš, da ga morava vedno rediti?”
! Umolknila sta za nekaj hipov in mogel sem si nekoliko oddahniti. Razburjenje me je skoraj zadušilo.
,	iDairse pribodniiči

KOLEDAR
društvenih prireditev

Ko sem se srečal z njegovim pogledom/sem povesil oči.
“Spi,” je dejala mati Barberin. “Vedno takoj zaspi, kakor
“Ali po navadi vedno tako hitro se spravi spat. Lahko go-malo je?” je nenadno vprašal voriš, ne da bi se bal, da te bo in iztegnil žlico proti meni. slišal.”
“O, ne!’^	Nedvomno bi bil moral pove-
“Tem slabše! Če bi vsaj ne dati, da ne spim, toda nisem si jedel!”	upal. Ukazano mi je bilo, da
Razumljivo je, da se meni ni-1 meram spati in, ker tega nisem kakor ni ljubilo govoriti. Tudi storil, sem se čutil krivega, mati Barberin ni bila prav nič) “Kako je s tvojo pravdo?” je vneta za pogovor, le skrbno je vpra,šala mati Barberin. stregla možu.	“Izgubljena. Sodniki so odlo-
“Ali nisi lačen?” me je vpra— čili, da nimam pravice do nošah	bene odškodnine, ker sem se
“Ne.”	(ponesrečil na kraju, kjer bi ne
“Pojdi torej spat. Glej, da boš bil smel biti.” takoj zaspal, ker drugače se raz-j Pri teh besedah je udaril s jezim.”	I pestjo po mizi in izustil nekaj
Mati Barberin me je pogledala kletvic, in njen pogled mi je govoril, naj “Pravda je zgubljena,” je pov-ubogam brez ugovora. Toda ni zel po kratkem presledku; “naš bilo treba, da bi mi prigovarjala, denar je zgubljen, ostal sem kajti niti mislil nisem, da bi se pohabljen. Nič drugega nas ne' upiral.	čaka kakor revščina. Kakor da
Naša kuhinja je bila, kakor je bi to ne bilo še dovolj, sem ob navada skoraj v vseh kmečkih vrnitvi našel tukaj otroka. Po-
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Chapter
We offer these memberships in the
t BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual ..................................   $5.00
Sustaining ............................... $10.00
Life (individual or family) .............. $50.00
Life (institutional) .................... $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Enclosed is $..............................-......-
'-fi
for my ............................... membership.
Street ............................................
.................... State .......... Zip___________
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
Buy a “lodge” for year-round casual country living 14 miles WEST of downtown Cleveland, Ohio on RTA bus line, commuting time, approx. 50 min. The “lodge” with 3 levels of living space, approx. 2964 sq. ft., is a 37-yr. old, 7-room, 1-bath, full basement, IV2-story . well-constructed frame house with detached 2-car garage/tool shed - situated on a 21/2 acre parcel of improved land, partially wooded. Ample area for recreational facilities and/or gardening. The possibilities for future commercial development are unlimited. For particulars, write G. A. Mar-get, P.O. Box 305, North Olmsted, OH 44070, or cal! 216--779-8212.
JANUAR
21.	— Slovenska pristava priredi
Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”.
28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo obhapjalo 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 5. popoldne v cerkvi sv. Vida in nato ob 7. zvečer z banketom in plesom v SND na St. Clair Avenue.
FEBRUAR.
4. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, V/is. priredi Pustno zabavo v dvorani sv. Janeza, Greenfield. Večerja ob 6. uri, nato ples.
4. — Dramatsko društvo Lilija priredi vsakoletni maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju.
APRIL
1. —- DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes A ve. Igrajo Veseli Slovenci.
8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskem avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer.
22.	— Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih.
MAJ
7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo.
13.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Avenue ob pol osmih zvečer. Po koncertu ples, igrajo Veseli Slovenci.
14.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne.
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop.
29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17.	in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
20.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
OKTOBER
I.	— Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
II.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
Prijatel’s fh&mmy
AID FOB AGED PRESCRIPTION,? St. Clair Ave. ft E. 63 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
Donations payable to Rev. Victor N. Tomc, Vice Postulator, 16519 Holmca Ave., Cleveland, Ohio 44110.
r
M OVICE- 1 vsega sveta
NOVICE- M jih potrebujete NOVICE- hi jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- hi so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St- CSair Aver-ue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnic*
Najl«pš& izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
!'K GO V SKB TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE

tetaer’s of ALTON’S LEATHER can call US14746 for any questions or information or stop in 963 East 79th St.
Stranka Anton’s Leather lahko kličejo tel. 8814746
za vsa pojasnita in vprašanja ali pa se oglasijo na 961 E. 79 St.
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive

LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc.		
6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103		
My date of birth is			
Name 			
Street 			
City			 State			 Zip		
tmtmmtmttm