Uto XLV - št. 7 - CENA 30 SLT
Kranj, torek, 28. januarja 1992
Lojze Peterle v Škofji Loki
0 primernosti odpadkov v RUŽV bo presojala stroka
Predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, je bil v petek gost škofjeloškega izvršnega sveta.
Škofja Loka, 27. januarja - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je v petek s sodelavci odzval povabilu škofjeloškega izvršnega sveta. Po pogovorih s člani občinske vlade, kjer so največ besed namenili usodi Rudnika urana Žirovski vrh in divji privatizaciji družbenih podjetij, oziroma blokirani lastninski zakonodaji, so Ločani gosta povabili na ogled proizvodnje v hotaveljskem Marmorju in škofjeloškem Šeširju, Peterle pa se je sestal tudi z direktorji podjetij iz škofjeloške občine.
in rudnik, kot jedrski objekt pri zapiranju, lahko samo pridobita. Predlog za jedrski objekt je prišel v zakon na pobudo republiške uprave za jedrsko varnost, pomeni pa strožji način varovanja in nadzora nad rudnikom (po pravilih agencije za jedrsko varnost), hkrati pa tudi zanesljivejši denar za to. Kot je dejal Mitja Bricelj, se dikcija
"jedrski objekt" iz zakona lahko tudi umakne, če se Lo-čanom zdi tako zelo sporna. Povedal je tudi, da bo konec februarja končana naloga, ki bo poleg presoje vpliva rudnika na okolje, ocenila tudi prednosti infrastrukturnih objektov v RUŽV. Ta izhodišča so nujna za nadaljnje odločanie o usodi objektov.
Škofjeloška ekološka ministrica Marija Pogačnik je nasprotovala možnim načrtom, da bi bilo v RUŽV skladišče radioaktivnih ali posebnih odpadkov, in sicer zaradi neprimerne geološke, hidrološke in seizmološke sestave te-
rena. Rezultati predstavitve možnih nadomestnih dejavnosti, ki jih je pred tednom dni posredovala ljubljanska firma Gaura, kot najprimernejšo dejavnost nakazujejo prav skladišče posebnih odpadkov. Na to je Lojze Peterle zagotovil, da bo pri izbiri lokacije za predelavo in hrambo ostankov odpadkov imela glavno besedo stroka in ne politika.
Borut Bajželj, podpredsednik občinske vlade, odgovoren za družbene dejavnosti, je vprašal, kakšne so, glede na blokirano lastninsko zakonodajo, možnosti za sprejetje moratorija na divjo privatizacijo podjetij. Lojze Peterle je dejal, da so interesi pri lastninjenju še vedno zelo različni in blokade najbrž ne bo mogoče otajati do naslednjih volitev. Vlada želi po hitrem postopku ovreči Markovičev zakon, ki še vedno velja, vendar je vprašanje, če bo uspela. Svetoval je, naj Ločani skušajo stopiti na prste divjim privatizacijam, vsaj na ta način, da jih razgrnejo pred javnostjo. • H. J.
Na vprašanje loškega iz-vršnika Vincencija Demšarja,
kakšno je resnično ozadje proglasitve RUŽV v osnutku zakona o zapiranju rudnika za jedrski objekt, je odgovoril namestnik ministra Mihe Jaz-binška Mitja Bricelj. Zavrnil je bojazen, da gre za utiranje poti za skladiščenje radioaktivnih ali posebnih odpadkov v rudniku, pač pa občina
Med obiskom v tovarni Šešir: takšne klobuke bodo nosili naši reprezentanti na bližnji olimpiadi.
Prihodnji teden
Novi prometni davki
Nadzor bodo opravljali tržni in davčni inšpektorji
Kr»nj, 27. januarja-V soboto, L februarja bo začel veljati nov prometni davek. Po splošnem mnenju gre za sodobni zakon, ki v povprečju zmanjšuje obdavčitev s sedanjih 33,5 na 20 odstotkov, znotraj tega pa je seveda dosti sprememb, davčna stopnja za hrano in ssdne sokove se denimo s 3 povečuje na 5 odstotkov.
Zakon zelo natančno določa  oprema za majhne vodne elek-
Predmet obdavčevanja, davčne zavezance, davčno osnovo in stopnje ter oprostitve, kakor tudi način obračunavanja in plačevanja. Nadzor bodo opravljali tržni in davčni inšpektorji. Za vsak prekršek so jasno določene tudi kazni, pravne osebe bodo lahko kaznovane s 100 tisoč? 50 tisoč in 30 tisoč tolarji.
V skupini z 20 odstotno davčno tarifo je po novem največ Proizvodov. Z 10 odstotno so obdavčeni predvsem gradbeni Material in stavbno pohištvo, s 5 odstotno proizvodi za vojsko, kmetijska mehanizacija, sredstva za invalide, sol za hrano, embalaža, otroška oblačila, šolske potrebščine,knjige, brošure, časniki in revije, računalni-zdravila, zemeljski in mestni
trarne.
Z 32 odstotno stopnjo so obdavčeni okrasni predmeti, naravni dragi kamni in biseri, parfumerijski in drugi kozmetični izdelki, nekatere preproge in usnje plazilcev. Peta tarifa, ima razpon od 5 do 190 odstotkov, se nanaša na naftne derivate (zelo težko je torej napovedati, kakšna bo cena bencina!). Šesta stopnja je 45 odstotna in se nanaša na tobačne izdelke. Sedma stopnja je 80 odstotna in zajema žganje, vinjak, desertna vina in vinske destilate.
Storitve spadajo v najnižjo, 5 odstotno stopnjo, razen nekaterih izjem. Tako so s 3 odstotki obdavčene bačne in borzne storitve, 20 odstotno telefonske storitve in nekatere igre na srečo (igralni avtomati), 0,1 od-
Predlog zakona za sprejem po hitrem postopku
Plače se bodo odtajale
Ljubljana, 27. januarja - Konec preteklega tedna je slovenska vlada sprejela predlog zakona za spremembo zakona o izplačevanju osebnih dohodkov, s katerim naj bi se izplačevanje osebnih dohodkov odmrznilo na raven rasti življenskih stroškov v preteklem mesecu. Znano je, da je bil novembra sprejet zakon, kt je zamrznil plače v podjetjih, kjer je povprečje OD za več kot 45 odstotkov presegalo republiško povprečje. Po podatkih SDK, naj bi v januarju že večino gospodarskih organizacij zajel ta ukrep, poleg tega pa je omejitev najvišjega možnega OD začela povzročati uravnilovko. Predlog sprememb zakona o izplačevanju OD predlaga, da se že od januarskih izplačil dalje upošteva rast življenskih stroškov v preteklem mesecu (v decembru ja bila ta rast 14,3 odstotka), najvišji OD, ki ga je dovoljeno izplačati, pa naj znaša 10 kratno vrednost zajamčenega OD. Kot smo vas že obvestili, je biia višina zajamčenega OD, na isti seji, določena v višini 12.400 tolarjev (8.000 SLT neto), seveda pa mora spremembo zakona sprejeti slovenski parlament. Vlada predlaga, da se to stori po hitrem postopku. • Š. ž.
Plin, topla voda, vodne pare in stotna stopnja pa se nanaša na
,ed, gnojila, industrijski in dru- promet z vrednostnimi papirji
8) odpadki, alkohol za konzer- in na menična posojila. • M.
v,ranje ter vodne turbine in V.
♦ MERKUR
JANUARJA
LIO % POPUSTA
GORENJSKI GLAS
vabi na
javni pogovor z gorenjskimi poslanci strank na temo
Ali volitve ali nova vlada?
Pogovor bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v sejni dvorani kranjske občinske skupščine. Če želite kaj vprašati, povedati ali predlagati poslancem, pridite.
f ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
G0RENJC FORMU
Optimizem realista
Škofjeloški direktorji so premieru Peterletu očitali optimizem, na kratko jih je zavrnil, da si kot realist optimizem lahko privošči. Spretno je torej vnovčil svoj realizem, kije zanj in njegovo vlado resnično zelo značilen, najlažje ga pojasnimo v primerjavi z Markovičevim idealizmom. Kdo je propadel, vemo, kaj nam je realizem slovenske vlade prinesel prav tako, izčrpava se v aktualnem vprašanju, smo že ali še nismo dosegli dno. Žal je to vprašanje samo retorično, saj je dno neizmerno.
Prav vsled tega v tem trenutku, ko imamo nogo med vrati, kakor je slikovito dejal Peterle, res potrebujemo optimizem, naj je življenje še tako trdo in črno. Vendar pa si ne smemo pred njim zatiskati oči in se pretvarjati, da ni tako. Prav slednje pa vendarle lahko očitamo Peterletovemu obisku v škofjeloški občini. Za javnost je obiskal dve dobri tovarni, hotaveljski Marmor in škofjeloški Sešir, obisk v slednjem so pripravili na njegovo posebno željo. Tovarni, ki nikoli nista imeli političnih stricev (de-narcev), sta se sami prebijali in danes veljata za trdoživi in prilagodljivi, takšni seveda danes vsak politik rad obišče. Za zaprtimi vrati pa so obravnavali probleme ene od velikih tovarn.
Prav slednje nas je zbodlo v premlevanju o realizmu in optimizmu, prav vsled tega se zdi Peterletov optimistični obisk v škofjeloški občini predvolilno obarvan. Tudi na konkretna vprašanja, ki so jih zastavljali direktorji (kaj bo z dolgovi na jugu, kakšni naj bodo odnosi z drugimi republikami, kdaj in kako bo ukročena inflacija, kakšne bodo zamudne obresti itd.) jasnih odgovorov ni bilo, čeprav so pričakovali vsaj odgovor, v kakšnem razmerju bodo zamenjani stari dolgovi z juga, če že politiki ne morejo (ali ne zmorejo) kaj prida pomagati pri nadaljnem poslovnem sodelovanju z drugimi republikami bivše Jugoslavije. • M. Volčjak
^Stotink
Premier Lojze Peterle TEČEM, DA PRIDEM SAPE
640 ZADOVOLJNI
d
Kranj, Skalica 1, tel. 324-734
Danes, 28.1. in jutri, 29.1.92 imamo predstavitev in prodajo vozil Opel ASTRA - končna cena od 23.200 DEM dalje in VECTRA - končna cena od 28.200 DEM dalje, plačljivo tudi v SLT.
Prodajamo tudi vozila FORD.
Vsa vozila so izdelana za avstrijsko tržišče.
Elektropeči le ponoči
Kranj, 27. januarja - Zaradi pomanjkanja elektrike odklapljajo velike porabnike električne energije, v jeseniški Železarni čez dan obratujejo le nujne stvari, elektropeči pa obratujejo le ponoči ter ob nedeljah.
Do odklapljanja velikih porabnikov je prišlo v soglasju z vladnimi resorji, elektrike primanjkuje, ELES denarja za njen uvoz nima. Izpadle so namreč dobave elektrike iz BiH v višini 2 milijona kilovatnih ur dnevno in približno 1 milijon kilovatnih ur za Kidričevo iz Srbije, teh dobav pa Še nekaj časa ne bo. Proizvodnja v slovenskih elektrarnah se je te dni zmanjšala za 800 tisoč kilovatnih ur dnevno, odjem pa se je hkrati povečal za 1,2 milijona kilovatnih ur dnevno.
> III
O
a
o
<
o
Lil </> III
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Ambasadorji
Po mednarodnem priznanju Republike Slovenije je zdaj na vrsti navezava diplomatskih odnosov z državami, ki so jo priznale, čas je, da pošljemo k njim svoje prve ambasadorje in hkrati sami sprejmemo njihove. Na notranjepolitično razsežnost te zadeve, na "kuhinjo", v kateri se izbirajo naši poslaniki, je v prejšnji številki opozoril Jože Košnjek ("Žeh(o operimo doma"). To pot si vso stvar oglejmo še "od zunaj".
Igor Mekina je nedavno v Mladini (21.1.) izrazil bojazen oz. prepričanje, da nas bodo v tujini zastopali "diplomatsko neizobraženi politiki". Svojo trditev je ponazoril z navajanjem vsega, kar mora prestati tisti, ki hoče biti sprejet v švicarsko diplomatsko službo. Nakar se vpraša, ali bi (denimo) naša bodoča ambasador-ka na Dunaju, dr. Katja Boh, prestala takšno preizkušnjo. Odgovor je seveda, da je ne bi. - Saj tudi ni treba, da bi jo; za to ima vendar svetovalce, izšolane ali priučene poklicne diplomate. Ambasador sam mora obvladati predvsem jezik države, v katero je poslan in splošno politično kulturo, da bi lahko zastopal naše interese. "Ambasador je pošten človek, poslan na tuje, da laže za stvar svoje driave", je menil Sir H. VVotton, angleški poslanik v Franciji v 16. stol. Prijatelja, ki živita in delata na Dunaju, sta mi pripovedovala, kako ponosna sta bila ob nastopih slovenskih politikov na avstrijski televiziji v času, ko je RS prestajala najtežje preizkušnje. Dr. Jože Pučnik se je odlikoval s svojo nemščino, dr. France Bučar pa je gledalce očaral s svojo starinsko, a neoporečno govorico. Premier Peterle je (iz principa) govoril slovensko in so ga simultano prevajali; ob koncu pa je gledalce nagovoril in jih pozdravil še v nemščini in tako pokazal, da obvlada tudi to. Čeprav nihče od navedenih ne bi opravil švicarskega diplomatskega izpita, so prepričljivo in dostojno zastopali slovensko stvar pred razvajenimi očmi avstrijske javnosti.
Omenjeni pisec očita slovenski zunanji politiki, da se stvari spet loteva po partizansko; partizani naj bi namreč ob koncu vojne pošiljali svoje tovariše iz gozda naravnost v ambasade, sedanja oblast pa menda pošilja svoje ljudi v diplomacijo po zaslugah v "demokratični revoluciji". Nekaj od tega bo verjetno res, pa nič zato. Če si ogledamo vrsto veleposlanikov, ki jih je Tito pošiljal na ključno veleposlaniško mesto v Parizu, vidimo, da tisto o partizanski diplomaciji sploh ne drži. Prvi jugoslovanski povojni veleposlanik v Parizu je bil Marko Ristič, pesnik in eden najvidnejših srbskih intelektualcev tega stoletja. Da je dobro govoril francosko, se razume samo po sebi. To velja tudi za njegovega slovenskega naslednika, dr. Aleša Beblerja, diplomata velikega formata. Sele za njima je šlo počasi navzdol. Ko sem bil pred leti sam v Parizu, je bil za ambasadorja makedonski udbovec Popovski (kasneje je bil predsednik Skupščine SFRJ pred razpadom), ki so ga tisti, ki so imeli z njim opraviti, lakonično označevali z besedo "butelj". Francosko je govoril le za silo in kar odleglo nam je, ko ga je nasledil Boris Šnuderl, gospodarstvenik, v čigar družini so pred vojno pogosto konverzirali francosko. Tako nekako je bilo z veleposlaniki; v konzulatu je bilo slabše. Ko si prišel vanj, si dobil občutek, da si vstopil v udbovski pošitniški dom. Sicer pa, ali ni rekel Napoleon, da je diplomacija policija v fraku. In pred njim Casanova: Edini vohuni, ki se kot taki priznavajo, so ambasadorji" Jugodiplomacija je v tej (častni vohunski) funkciji pretiravala, slovenska pa bo verjetno prav tu bolj šibka.
Po vsem navedenem se ni bati, da nas dr. Andrej Capuder, romanist velikega formata, ne bi dostojno zastopal v Parizu. Note mu bodo (če bodo sploh potrebne) pisali svetovalci. Če kdo, potem bo Francoze znal ogovoriti on; glede tistega, kar bi le-ti želeli slišati od njega, pa bi mu lahko svetoval Evgen Bavčar, Slovenec v Parizu in velik poznavalec francoskih nravi. Ker je bila prav slovenska kultura tista, ki je že doslej zastopala slovenske barve v svetovni kulturni prestolnici, bo kar prav, da tudi prve diplomatske stopinje napravijo kulturniki; tisti med njimi, ki ostajajo doma, pa za svojim ministrom najbrž ne bodo žalovali. Srečno hodi, bomo rekli. Eni. Drugi pa še tega ne.
Program razvoja ogroženih naselij
Tržič, 27. januarja - Na jutrišnji seji tržiškega izvršnega sveta bodo pregledali nekaj nalog iz preteklosti in obravnavali tudi nekatera pomembna vprašanja za prihodnost. K prvemu sodi pregled poročila Slovenske hranilnice in posojilnice iz Kranja o lani dodeljenih kreditih za obratna sredstva tržiškega podjetništva in razprava o neuresničenih sklepih izvršnega sveta iz leta 1991. Pri drugem bo najpomembnejši sprejem programa razvoja demografsko ogroženih območij občine Tržič. Potrdili bodo tudi program dela na področju turizma v letu 1992. Med drugim bodo razpravljali še o predlogu povišanja cene oskrbnega dne v Domu Petra Uzarja od 1. februarja letos naprej in nakupu računalniške opreme za občinsko upravo. • S. Saje
Zasedanje tržiške skupščine
Tržič, 27. januarja - V sredo, 29. januarja 1992, ob 17. uri se bodo sestali delegati vseh zborov Skupščine občine Tržič na 18. skupni seji. Tako kot dan poprej, na seji izvršnega sveta, bo tudi v skupščinskih klopeh največ pozornosti gotovo namenili sprejemu programa razvoja demografsko ogroženih območij v občini Tržič, saj imajo kar osem naselij, kjer število prebivalstva upada. Imenovali bodo tudi javne zavode na področjih osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega izobraževanja in predšolske vzgoje otrok. Odločali se bodo še o zagotavljanju denarja za zdravstveno varstvo v tržiški občini od 1. januarja letos naprej. • S. S.
Piti ali ne piti loško vodo
ftkofja Loka - Demokratska stranka Škofje Loke pripravlja v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri v hotelu Transturist javno razpravo na temo Piti ali ne piti loško vodo. Na njej bodo sodelovali tudi ugledni slovenski strokovnjaki za to področje. Namen razprave pa je predvsem, da bi skupaj z domačini in njihovimi strokovnimi službami utrli pot za dolgoročno preskrbo z boljšo pitno vodo, kot jo Ločani zdaj pijejo. • H. J.
Peterle v pogovoru s škofjeloškimi direktorji
Caka nas ugledna, ne le znosna prihodnost
Hrvati ne postavljajo zahtev po počitniških zmogljivosti naših podjetij
Škofja Loka, 24. januarja - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je po oogledu hotaveljskega Marmorja in škofjeloškega Se-širja še slabi dve uri pogovarjal s škofjeloškimi direktorji, beseda je tekla predvsem o sodelovanju z drugimi republikami bivše Jugoslavije.
Predsednik Peterle je uvodoma pohvalil škofjeloško občino, zlasti obe podjetji, ki ju je obiskal rekoč, da tudi v slabih časih najdejo prave poti, nato pa spregovovoril o aktualnem delu vlade po mednarodnem priznanju Slovenije, ki ga je slikovito označil z besedami, da smo zdaj z nogo med vrati v svet. Blizu je čas, ko bo Slovenija dobila pridruženi status v EGS, ne bomo pa hiteli v polni status, saj naše gospodarstvo na to še ni pripravljeno, seveda pa sproti v zakonodajo vključujejo evropske standarde.
Slovensko gospodarstvo je zelo trdoživo in prilagodljivo, težave so zdaj največje tam, kjer so imeli politične težave. Kjer so začeli in se borili sami, je bolje, zato imajo zdaj naj-
manj težav v občinah, kakršne so Sevnica, Slovenj Gradec, Idrija, tudi v Škofji Loki je sorazmerno manj težav, saj imajo le eno podjetje, ki ima večje težave z blokadami žiro računa. Kdor se ni pravočasno umaknil z jugoslovanskih trgov je utrpel škodo,seveda bodo posli spet stekli, ko bodo blokade popustile. Sicer pa je po najbolj svežih podatkih proizvodnja lani v Sloveniji padla za 15 odstotkov, medtem ko je, denimo, na Čehoslovaškem za 20 odstotkov, na Hrvaškem pa za 50 odstotkov. Vse možnosti imamo, da prihodnje leto začnemo spet z gospodarsko rastjo, če bodo sedanje blokade popustile, je dejal Peterle, ki predpogoja vidi v novi samozavesti Slovencev in v podjetniškem duhu, ki se je razmahnil. Ob čim manj
Slovenija in svet
Pred vrati Prage in Strasbourga
Slovenija je poleg Hrvaške in Makedonije zaprosila za članstvo v Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, vedno bolj pa se ji tudi odpirajo vrata v parlamentarno skupščino Sveta Evrope.
Slovenska prošnja je že v Pragi, kjer je sedež komiteja Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Organi konference bodo ta teden zasedali v Pragi in odločali o usodi novih držav, ki so nastale v Evropi pa razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije. Konferenca bo morala, slej ko prej, novim državam odpreti vrata in jih s tem vključiti v sistem evropske varnosti in sodelovanja, saj nove države, ki so nastale, niso zanemarljive niti politično niti vojaško, saj nekatere nove države na ozemlju bivše Sovjetske zveze razpolagajo z ogromnimi količinami jedrskega orožja.
Senator za priznanje
Vodja republikancev v ameriškem senatu, Robert Dole, je terjal od ameriške vlade priznanje Slovenije, ker bi to pomenilo priznati realnost. Vendar imajo v senatu večino demokrati (57 članov), republikanci pa jih imajo 48. Sicer pa nas je priznalo že 40 držav. Zadnja nas je priznala največja južnoameriška država Brazilija.
Začetek našega trkanja na vrata Sveta Evrope oziroma njegove parlamentarne skupščine pa sega v lanski marec, ko je predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar poslal v Strasbourg uradno prošnjo za sprejem Slovenije v to organizacijo, v katero je sedaj včlanjenih 26 držav. Da so naša pričakovanja realna, je potrdil zadnji obisk predsednika komisije za mednarodne odnose dr. Matjaža Šinkovca in člana te komisije Boruta Pahorja pri vodilnih funkcionarjih skupščine in Sveta Evrope s predsednico sveta Catherine Lalumiere na čelu. Sloveniji je bila že odobrena pravica, da bo 3. februarja, ko se bo začelo zasedanje skupščine Sveta Evrope, poslala na ta visoki zbor tri delegate in dobila status gostje. Po pravilih sveta bodo morali biti delegati iz vrst slovenske pozicije tn opozicije. Takšna so pravila skupščine Sveta Evrope. Septembra pa utegnemo postati redni člani s stalnimi sedeži v parlamentu. Izvoliti bomo morali tri delegate in tri namestnike. Sprejem se zna v najslabšem primeru zgoditi na spomlad prihodnje leto. Naša država po oceni parlamentarcev izpolnjuje pogoje glede varstva človekovih pravic in svoboščin ter manjšin, prav tako pa v Sloveniji glede teh temeljnih meril med vladajočo politiko in njeno opozicijo ni razlik. Evropa tudi ugodno ocenjuje našo pripravljnost še naprej pomagati pri mirnem razreševanju jugoslovanske krize. Seveda pa mora Slovenija s konkretnimi koraki prihajati v Evropo in pospešeno sklepati mednarodne konvencije, dogovore, pogodbe in podobno.
Pismo mednarodnim ustanovam
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je v pismih Mednarodnemu denarnemu skladu, Evropski investicijski banki in Svetovni banki zavzel za čim prejšnji začetek sodelovanja s Slovenijo, obenem pa je predlagal sprejetje Slovenije v te organizacije. Slovenija je pripravljena sprejeti misijo strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija je pripravljena nadaljevati pogajanja z Evropsko skupnostjo in Evropsko investicijsko banko, ki jih že začela že bivša Jugoslavija. Slovenija je pripravljena sprejeti ukrepe in pravila igre mednarodnih monetarnih institucij. • J. Košnjek
političnih razprtijah nas čaka ugledna, ne le znosna prihodnost, je zaključil Peterle.
Vprašanja direktorjev so se nanašala predvsem na sodelovanje z drugimi republikami bivše Jugoslavije, nekateri so Peterletu očitali prevelik optimizem in da bi tudi v Sloveniji morali direktorji dobivati "politične usmeritve", kakor jih dobivajo na mize v drugih republikah, kjer imajo po tri do
štiri politična pisma hkrati na
mizi, kako naj se obnašajo. Predvsem pa bi morali razrešiti vprašanje starih dolgov, jih spremeniti v "mersko enoto", kakor je dejal Jože Novak iz Gidorja. Tudi na namig Andreja Prislana, direktorja Območne zbornice za Gorenjsko, da naj bi bil odkup teh dolgov možen v razmerju 1 proti 0,5, jasnega odgovora ni bilo. Alenka Markičeva, pomočnica finančnega ministra je le suho odvrnila, da bi bilo pač potrebno natisniti nove tolarje, kar bi seveda prineslo dodatno inflacijo, ali pa denar pobrati z davki. Peterle je v odgovorih na vprašanja o sodelovanju z drugimi republikami ponovil bolj ali manj znane stvari, spomnil pa je, da bi morali več razmišljati o sodelovanju tudi z drugimi, novimi državami, kjer cenijo slovensko blago in kakršna je denimo Belorusija, s katero se dogovorjene stvari uresničujejo brez problemov. Mnogi pa so si zapisali Peterletove beseda, da Hrvati ne postavljajo zahtev po počitniških zmogljivostih naših podjetij na Hrvaškem. • M. Volčjak
V šolah še vedno ideologija bivšega sistema ?
OZD je zdaj podjetje
Socialdemokratska stranka Jesenice je opozorila in obsodila, da morajo kandidati, ki opravljajo strokovni izpit za srednjo medicinsko šolo, opraviti tudi izpit iz predmeta družbenopolitični sistem SFRJ. Znanje samoupravljanja naj bi bilo torej potrebno celo za izpit medicinske stroke, kar je še dodatni absurd!
Na več srednjih šolah so nam zagotovili, da takih in podobnih predmetov absolutno ne poučujejo več; če kdaj, potem gre le za pouk o temeljih državne ureditve, ki pa seveda nikakor ne vsebuje nobenih prvin samoupravljanja ali poduka o vrednotah in temeljih minulega sistema.
Res pa je, da ni tako dolgo, ko smo vsevprek poslušali, kako dijaki ali študentje še vedno predelujejo snov iz Zakona o združenem delu ali Ekonomike OZD na fakulteti. Učbeniki se niso metali v koš, še vedno so se uporabljali ob obveznem priporočilu profesorja: »OZD je podjetje...tega vam ni treba vedeti... to lahko izpustite...« Zvenelo je kot prava zgodovinska fantastika, ko je eno uho poslušalo kritiko uglednih ekonomistov o pogubni ekonomiji in družbeni ureditvi prejšnjega sistema, drugo uho pa je lovilo »piflanje« iz sosednje sobe o zakonu združenega dela, o tozdih in pozdih...
Sramotno je, da se prav šolstvo tako mukoma prilagaja vsem družbenim spremembam, ko pa bi prav pri mlajših generacijah morali reagirati najprej in najbolj odločno. Če je že »famozni« predmet samoupravljanje s temelji marksizma pred nekako dvema letoma s pedagogi vred moral za vekomaj iz šolskih programov, naj bi vendarle hipoma vrgli ven tudi vso ostalo socialistično navlako, ki se vpleta tudi v druge šolske programe.
S tovrstno ideologijo je, upajmo, za zmeraj konec. Verjamemo, da so številni pedagogi to že zdavnaj doumeli in da generacije otrok ne vzgajajo več v socialističnem duhu in jih ne poduču-jejo več o smereh razvoja socialističnega sistema samoupravljanja. In da bo enkrat za vselej konec takih absurdov in neumnosti svetovnih razsežnosti, da bi zdravstveni delavci morali poznati ustroj samoupravljanja. Mislimo seveda na samopupravljanje tipa minulega sistema in ne tistega samoupravljanja, ki ga poznajo po svetu in o njem predavajo na tujih fakultetah. Tu je treba ločiti zrno od plev, da se ne bo zgodilo tako, kot se je nekemu študentu, kije želel na seminar o samoupravljanju v tujino. Na živo in mrtvo je prepričeval nadrejene, da nikakor ne gre za samoupravljanje našega tipa, ampak za sistem samoupravljanja, ki ima drugačne družbene dimenzije in sistemske učinke. • D. Sedej
Slovenska vlada predlaga referendum
0 usodi jedrske elektrarne bomo glasovali
Ljubljana, 27. januarja - Kar precejšnje presenečenje je povzročil sklep slovenske vlade, da se slovenski skupščini ponudi osnutek zakona o razpisu ljudskega glasovanja (referenduma) o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem do leta 1995. Znano je sicer, da je bil ta predlog eden osnovnih predvolilnih obljub Zelenih Slovenije, ki so po zmagi Demosa na volitvah stopili v vlado, vendar so glasovi o tem predlogu v zadnjem letu (razen v Krškem) precej potihnili. Celo več: raziskave javnega mnenja so pokazale, da Slovenci v stiski v kateri smo, nismo več večinsko naklonjeni tovrstnim korakom. Vlada se je odločila, da ne predlaga zaprtja, pač pa moožnost, da Slovenci o tem povemo svoje mnenje, oz. da o tem odločimo. Po predlogu zakona naj bi bilo referendumsko vprašanje: "ALI NAJ SE JEDSTKA ELEKTRARNA KRŠKO ZAPRE DO KONCA LETA 1995 IN NATO ZAČNE POSTOPEK ZA NJENO RAZSTAVITEV?" V obrazložitvi osnutka zakona je rečeno, da jedsrka elektrarna predstavlja veliko nevarnost zaradi nevarnosti vojnega ali terorističnega napada, ki še ni minila, konstrukcijske napake pa bodo že v letu 1992 zahtevale odločitev o ogromnih investicijah v nekatere najpomembnejše dele in varnostno kontrolni sistem. Po ocenah - študija o možnostih nadomestitve proizvodnje električne energije je še v izdelavi - bi te investicije zahtevale kar tretjino denarja, ki bi bil potreben za nadomestne vire, posebno zahteven pa bo sporazum o zaprtju z Republiko Hrvaško. Orientacijsko glasovanje najbi bilo 21. junija in, če bo le možno, združeno z volitvami. • S. Ž.
Ustanovitelj in Izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor la glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan 2argi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / UredniStvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. — 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 30 SLT. Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20°/o popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91)
Januarske plače v osnovnih šolah že iz republike
Nepotrebni ovinki prek občin
Učitelji dočakali poenotenje plač v republiki, ki pa za januar ne bodo bistveno debelejše od "občinskih"
Kranj, 27. januarja - S tem letom se tudi plače zaposlenih v osnovnih šolah iz občinskih selijo v republiški proračun. Republika bo plačevala le plače delavcev za zagotovljeni (oziroma nacionalni program, ki pa se leži v predalih), za podaljšano bivanje učencev od prvega do četrtega razreda in za glasbene šole, medtem ko bodo materialni stroški, prehrana, investicijsko vzdrževanje, dejavnosti n*d zagotovljenim programom ipd. še naprej na plečih občin.
Za prehod pod republiško marelo so se potegovali predvsem učitelji sami, saj so jih že vrsto let bodle različno odmerjene plače za enako delo, odvisne od tega, v kateri - pravilneje, koliko bogati in šolstvu naklonjeni - občini so delali. Za januarske plače bodo torej prvič občutili, ali je republika res tisto, kar so želeli in pričakovali, ali pa stopajo le z dežja pod kap.
Plače so ukrojene po kriterijih bodočega zakona o plačah v šolstvu, sprejeti kolektivni pogodbi ob upoštevanju 20-od-stotnega odbitka ter po kriteriju primerjav s plačami v gospodarstvu. Denar za plače bo strogo namenski, pretakanje na materialne stroške, oziroma obratno, ne bo dovoljeno. Januarski materialni stroški, ki
jih bodo morale pokriti občine, bodo zračunani na september in povečani za inflacijskih 66,4 odstotka.
Podobno kot z denarjem za plače ne bodo smeli mešetariti v šolah - nad pravilnostjo izplačil bo bdel predvsem sindikat - tudi občine, ki bodo denar za svoje osnovne šole dobile iz republike, denarja ne bodo smele zadrževati ali vsote po svoje krojiti. Če bodo goljufale, navzdol seveda, bodo razliko kasneje morale same poravnati.
Ob spremembi vira plačevanja dela v osnovnih šolah, se zastavlja vprašanje, ali so ovinki prek občin potrebni. Gotovo ne, so pa, kot razlagajo v ministrstvu, nujni, dokler v republi-
V ministrstvu za šolstvo in šport so objavili podatke za povprečno januarsko plačo. Učitelj splošnih predmetov z visoko izobrazbo v osnovni in srednji šoli s povprečno 16. leti delovne dobe (takšno je republiško povprečje) bo dobil za normirano tedensko učno obveznost 22 ur pouka v osnovni in 20 ur v srednji šoli 40.290 tolarjev bruto plače, oziroma 25.182 tolarjev neto, učitelj z višjo izobrazbo pa 34.397 tolarjev bruto, oziroma 21.500 tolarjev neto. Učitelj začetnik bo imel ustrezno manj, učitelj z več kot 16. leti službe pa ustrezno več. Ravnatelj z visoko izobrazbo bo za januar dobil 54.603 tolarjev bruto, oziroma 33.100 tolarjev neto plače, izredni profesor na univerzi 63.620, oziroma neto 38.000 tolarjev plače, dekan fakultete 79.378, oziroma neto 45.000 tolarjev plače.
ki ne bo vzpostavljen računalniški sistem, kadrovsko pod-
krepljen, ki bo obvladal delo. Predvidevajo, da bodo celotna plačila šolam vpisana v republiški računalnih jeseni. Najkasneje dotlej bo moral zaživeti tudi sistem napredovanja učiteljev.
Enotne republiške plače so olajšanje tako za šolske delavce kot za občine, ki se jim ne bo treba več ubadati s pogostnimi grožnjami stavk. V škofjeloški občini so izračunali, da bodo morali nad zagotovljenim programom plačevati le še približno tri odstotke osnovnošolskega dela. Glede na to, da se škofjeloška občina ponaša z najvišjim standardom na Gorenjskem, bo ta odstotek drugje bržkone še nekoliko skromnejši. Poudarjajo pa, zlasti iz slabih izkušenj na področju zdravstva, da delitev bremen med republiko in občino ni najboljša rešitev. Republika naj bi prevzela skrb in odgovornost za osnovno šolstvo v celoti, sicer bo prihajalo do nenehnih konfliktov, kaj in koliko je v pristojnosti republike, kaj in koliko pa morajo plačati občine. • H. Jelovčan
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Sicialistična stranka in Svobodni sindikati Radovljice
Za soupravljanje imamo že dragocene izkušnje
Radovljica, 27. januarja - Na dobro obiskani javni tribuni o soupravljanju pretekli četrtek v Radovljici smo slišali, da imamo o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij veliko dobrih in slabih izkušenj, ki bi jih pri novi zakonski opredelitvi tega odnosa morali upoštevati. Že sedaj pa je jasno, da se bo o obliki soupravljanja zelo težko sporazumeti.
Skoraj polni dvorani občinske skupščine v Radovljici so o soupravljanju spregovorili Bo-°t Suklje, podpredsednik Socialistične stranke Slovenije, Jožica Puhar, ministrica za delo v slovenski vladi in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semulič. Borut Suklje je v uvodu poudaril, da smo ob prehodu na tržno gospodrstvo na razpotju, kako bomo v bodoče urejali
odnose med kapitalom in delavci o čemer imamo v Evropi tudi dovolj zgovorne vzglede in •zkušnje: pot brezobzirnega zo-ževanja socialnih pravic in od-
puščanja ne glede na socialne napetosti (konzervativna politika v Veliki Britaniji), ali pot socialnega sporazuma z vlaganji v izobraževanje, prekvalifikacije in socialne pomoči (politika francoskih socialistov). Jožica
Puhar, ki je obrazložila osnutek zakona o soupravljanju delavcev, je poudarila, da Evropa pozna tri modele vključevanja delavcev v upravljaje podjetij: v obliki posebnih organov de
lavcev, z vključitvijo delavcev v upravne in kontrolne odbore in s pogodbenim urejevanjem za delavce pomembnih vprašanj. V osnutku slovenskega zakona
o soupravljanju so se odločili za prvi model, ki zahteva ustanovitev posebnih svetov delavcev z informativno, posvetovalno vlogo, le v nekaterih vprašanjih pa naj bi imeli ob odločitvah tudi možnost veta. Po besedah ministrice bodo naše izkušnje s samoupravljanjem, ki je zaradi nekaterih skrajnosti bistveno vplival na učinkovitost ekonomije - v smoternih oblikah pa nas je posnemal ves razviti svet - zelo dragocene, saj se bo po lastniški reformi pokazalo pravo nasprotje interesov, ki je bilo pri nas doslej preveč zabrisano. Izjemnega pomena je tudi ločevanje soupravljanja od socialnega boja, v katerem naj, tako kot po vsem svetu, deluje sindikat. Razprava je potrdila besede in ocene Dušana Semuliča, da se zaradi negativnih izkušenj s samoupravljanjem, brez soupra-
vljanja, ki je cilj vseh evropskih socialdemokracij, vračamo v zgodnji kapitalizem, saj obstaja resna nevarnost, da se bomo zaradi ideoloških delitev odpovedali temu sodelovanju. Samoupravljanje je mnoge delavce usposobilo za soupravljanje, saj so si pridobili znanja, pogajalske izkušnje in kulturo, razvita pa je tudi takoimenovana psihologija kolektivne lastnine. Po mnenju predsednika Svobodnih sindikatov se z rešitvami, ponujenimi v osnutku zakona o soupravljanju delavcev, nikakor ne smemo zadovoljiti, zato je napovedal oster boj za višjo raven upravljalske soudeležbe delavcev. Vprašanje je le, kako bodo znano politično razdeljeni sindikati našli potrebno enotnost za ta boj in kako bo o tej ureditvi sklepal s strankarskimi nasprotji skrajno obremenjeni parlament. • Š. Ž.
Krščanski demokrati Tržič
Tržiški zaposlitveni problemi
Tržič, 27. januarja - Kot poroča Franc Primožič so tržiški krščanski demokrati povabili v goste priznanega strokovnjaka profesor Pavla Kogeja in obravanavali aktualna vprašanja zaposlovanja in razvoja tržiške občine. V Tržiču je namreč odstotek nezaposlenih zelo visok. Razlog za to je prevelika zaposelnost v gospodarstvu pred desetletjem, kar je bilo vzrok nizki produktivnosti. Gost vidi izhod iz krize predvsem v čim večji gospodarski aktivnosti Tržičanov samih, kar je pogoj za tujo pomoč in vlaganja. Profesor Kogej je praktična prizadevanja komentiral in pokazal načine motiviranja. • J. K.
Liberalna stranka
Kučan naj odgovori
Ljubljana, 28. januarja - Liberalna stranka poziva predsednica republike Milana Kučana, naj odgovori na javno vprašanje stranke glede simbolov preteklosti v stavbi republiškega predsedstva. Če je že najavil svojo kandidaturo za ponovno izvolitev na skorajšnjih predsedniških volitvah, je prav, četudi na simbolni ravni, in kot trenutni gospodar v palači predsedstva, opredeli svoj odnos do teh reči. To toliko bolj, ker je neštetokrat izjavljal, ?a je bil mnogokrat prerezan podolgem in počez in vsevprek in Je bil in je vedno popolnoma in zares rdeč. Pa tudi zato, ker ob številnih metamorfozah svoje stranke lahko celo pozabi, na kate-rem naslovu in pri kateri stranki bo iskal svojo nekoč "deponira-n°" partijsko knjižico. To je zelo pomembno, ker je predsednik vseh Slovencev. Stranka pričakuje, da bo predsednik odgovoril °sebno, tako kot je bilo vprašanje njemu osebno postavljeno. Ni Prav, da predsednik, ki je vedno zagovarjal javen in neposreden stik politikov z javnostjo, dopusti, da v njegovem imenu odgovarjajo hišniki iz palače predsedstva. Stranka kot legitimna parlamentarna stranka pričakuje predsednikov odgovor. • J. K.
Demokratska stranka Kranj
V četrtek o nesposobni vladi
Kranj, 28. januarja - Po ustanovitvi Demokratske stranke v Kranju, decembra lani, seje začasni izvršilni odbor najprej tehnično usposobil za vstop v labirint kranjskih političnih težav. Na Poštni 3 v Kranju so uredili svoj prostor v sobi 305, kamor vabijo člane in simpatizerje vsak četrtek ob 18. uri, ko se demokrati sestajajo, poroča Franci Kapler. Ustanovljen je bil poslanski klub demokratov s štirimi delegati kranjske skupščine, ki ga vodi Vladimir Torkar. Stranka ustanavlja tudi projektne skupine za področje kulture, gospodarstva, sociale in komunale. Skupine bodo začele delati ta teden. V četrtek bodo obravnavali stališča do sramotnega in neodgovornega strankarskega dogovarjanja o zamenjavi očitno nesposobne vlade. # J. K.
Vabilo pred TV kamere
Občinski odbor Liberalne stranke Kranj je pred tremi meseci predlagal Televiziji Slovenija organizacijo okrogle mize z naslovom Resnica ali neresnica na osnovi Deklaracije o narodni spravi. Okrogla miza bo 11. februarja, na njej pa bodo sodelovali dr. Janez Peršič, Stanislav Klep, dr. Tine Velikonja in Ivo Žajdela. Ker televiziji ni uspelo dobiti tudi nasproznike Deklaracije o narodni spravi, vabi stranka k sodelovanju dr. Toneta ferenca, zgodovinarja, in Ivana Dolničarja, Lidiji Sentjurc in Bogdana Osol-nika. • J. K.
<3	AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj
	TEČAJ • VSAK PONEDELJEK
—D	•S? 216-245
Založba Delo Novice
Slovenski almanah '92
Preteklo leto je najbolje označil Igor Bavčar, ko je zapisal, da je bilo dolgo kot desetletje. V tem letu se je spremenilo toliko stvari, da mnogih sploh nismo opazili. »Delo« je v tem letu postalo najbolj prodoren slovenski časopis, ki piše o aferah in tajnih sejah, »Mladina« pa se vse bolj marginalizira. Zato ni čudno, da na mizah slovenskih politikov lahko vedno opazite »Delo«.
Z uspehom Dela je zrasla samozavest ljudi iz »Črne vdove« na Titovi v Ljubljani. Izraz te samozavesti je tudi prijetno presenečenje, ki so ga za svoje naročnike in bralce pripravili v Delu, to je Slovenski almanah '92, čeprav ni jasno, zakaj '92, ko pa obravnava leto '91, toda to vedo Delovi uredniki, ki imajo, kot vsi šefi, vedno prav.
Več kot petdeset Delovih novinarjev, fotografov in grafikov z najrazličnejših področij od politike do športa, od gospodarstva do kulture in še marsičesa je napisalo knjigo, formata A 4 s skoraj tristo stranmi, ki je posrečena mešanica letopisa, priročnika in koledarja (Pratike) in je vsestransko uporabna. Tit Doberšek, glavni urednik Dela jo v uvodu nekoliko pretenciozno označuje kot »belo knjigo slovenske samostojnosti«.
»Almanah« prinaša vse osamosvojitvene zakone, novo ustavo in celo nove oznake policije in TO. Posebej opozarja, da je v nasprotju s splošnim prepričanjem slovenska himna le sedma kitica Prešernove Zdravljice, ne pa vsa Zdravljica, kot je skorajda splošno prepričanje. Pisci so bili v dilemi med aktualnimi podatki in predstavitvijo določenega področja, tu se zdi, da so zanemarili aktualnost na račun predstavitve določenega področja in institucij. Almanah predstavlja statistično podobo Slovenije, državno ureditev, vlado in parlament z vsemi poslanci. Strankarski prvaki, ki imajo poslance v parlamentu predstavljajo svoje stranke. Kako se je pri nas razmahnilo strankarsko življenje, dokazuje kar 76 registriranih strank. Predstavljena so slovenska predstavništva v tujini in tuja v Ljubljani. Pri gospodarstvu pogrešamo obsežnejšo predstavitev gospodarskih gibanj v letu 91, nenavadno je, da v »Almanahu« ni mogoče najti mesečne stopnje inflacije, da ne govorimo o tečaju. Pri časopisih ni Gorenjskega glasa, najdemo pa druge manj pomembne. Najbolj domišljeno je predstavljen šport z vsemi pomembnejšimi tekmovanji in uspehi naših in tujih športnikov. Pri kulturi pogrešamo podatke o najbolj gledanih filmih in najbolj branih knjigah. Podobno pri znanosti pogrešamo aktualne trende v letu 91 in npr. o raziskavah javnega mnenja. V Telefonskem imeniku pomembnejših ustanov in organizacij v Sloveniji pa začuda najdemo Gorenjski glas. Ana Kovač se je lotila težkega dela opisati identiteto Slovencev. Zdi se, da ji to ravno ni uspelo, čeprav so nekatere opazke npr. o pomanjkanju smisla za humor in ironične distance pri Slovencih kar zanimive. To potrjujejo objavljene Partljičeve satire, ki objavljene v Almanahu izgubijo aktualnost in so obupno dolgočasne. Upamo, da bo Delo v novem letu uspelo dobiti vsaj novega Džuli Švigo, če že ne Karla Krausa. Drago Medved opisuje slovenska vina in vinogradniška območja. V Almanahu je ponatisnjen že starejši tekst Miloša Mikelna o slovenskih plemenih, ki v primerjavi s Partljičem še danes učinkuje sveže, posebej, ko pravi, da je Slovenec trpežen bolj kot usnjen podplat, to pa smo Slovenci letos gotovo dokazali, saj smo bili bolj trpežni kot tanki.
Poseben del predstavlja osebnosti iz kulturnega, političnega, znanstvenega in gospodarskega življenja v poglavju Naši sopotniki. Tu pogrešamo Jelka Kacina, ici si je brez dvoma zaslužil mesto med našimi sopotniki. Potem pogrešamo vsaj še dr. Ljuba Sirca, Marka Pogačnika in dr. Hribarja. V naslednjem poglavju sledita predstavitvi največjih dosežkov Slovencev in kratek pregled znanih Slovencev, ki so postali državljani sveta. Tu pogrešamo predstavitev Slovenskega svetovnega kongresa in zdomcev in izseljencev, ki živijo v svetu. Nato sledi kratek pregled zgodovine Slovencev in pregled dogodkov v letu 91, ki se konča z novembrom, ker je šel potem Almanah v tisk, da bi ga bralci še dobili do novega leta. V rubriki »Naj, naj, naj v letu 1991« lahko zveste, kdo je najslabše oblečeni slovenski politik in kdo je najboljše, seveda nihče drug kot Janez Janša! Med političarkami je to dr. Katja Boh. Seveda je še dosti drugih kurioznih podatkov. Tudi Almanah ne more brez celoletnega horoskopa, ki ga je »jasnovidila« Meta Malus in
koledarja za leto 92.
Almanah se začne z besedilom Borisa Ježa, ki ga je strah, da bodo politiki začeli mitologizirati osamosvojitev, konča pa se s patetično mitologizacijo novinarjev, ki jo je napisal Vinko Vasle, ko opisuje, kako so delali Delo v letu 1991. Če novinarji nasprotujejo mitologizaciji politikov, potem tudi sami sebe ne smejo v očeh bralcev predstavljati kot »črnce« urednikov in Robine Hoode bralcev, ki se borijo za resnico in pravico. Leto, ki je minilo, je bilo v mnogočem »sanjsko«, toliko stvari se je zgodilo in uspeli smo uresničiti svoje sanje. Churchill je zapisal, ko so ga izbrali za predsednika vlade, da so dejstva boljša od sanj. Tudi mi stopamo v svet dejstev, podatkov in bilanc. Sanj je konec, svoje delo je potrebno opraviti samo profesionalno, to pa je Delovim novinarjem uspelo. Lahko si le želijo, da bodo bralci uporabljali Slovenski almanah '92 tako pogosto kot uporabljajo telefonski imenik. Bralci pa lahko upajo, da jih bodo ob koncu leta spet razveselili s Slovenskim almanahom '93, saj bo dosti novih vprašanj, ki jih nikomur ne bodo mogli postaviti.
Jože Novak
STRANKARSKE NOVICE
Socialistična stranka Slovenije
Žakelj pisal Peterletu
Ljubljana, 27. januarja - Predsednik Socialistične stranke Slovenije, Viktor Žakelj, je poslal odprto pismo predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, v katerem mu očita, da je zanj socializem sinonim za vse slabo, za materialno bedo in duhovno tlačanstvo. Žakelj je dobil ta občutek na seji družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine 22. januarja, ko je Peterle rekel, da je skupščina socialistična. Premiera poziva k skupnemu premisleku v upanju, da bo tako doumel, kako nesmiselne in neresnične so bile njegove besede. Socialistična misel je čista in Socialistična stranka Slovenije ima cilj zagotoviti blaginjo državljanom Slovenije. Žakelj upa, da ta izjava ni bila zazanamovana s sovraštvom do socialističnega gibanja, ampak je posledica nepoznavanja socializma ali sprenevedanja. O J. K.
^gMMSSGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 28. januarja 1992
Tudi starost je lahko lepa
Zjutraj najprej zadiši bela kava...
Skoraj vse, kar je bilo novembra razstavljeno v eni od sob kranjskega doma upokojencev, je bilo njeno delo. Prečudoviti vezeni namizni prti, prtiči, okrasne blazine. Na grobem domačem platnu slovenski šopki, klas, plavica, mak, tako in drugačno izvezeno cvetje spet na drugih, najlepši pa se mi je zdel božični prt, kjer je imela v nežnih rožnato lila tonih izvezene svečke, venčke... Vezenina, lepo enakomerno delana, polna, kakršno le redko vidiš, vse pa delo Viktorije Švab, ki bo to pomlad dopolnila že 82 let svojega življenja. Je ena redkih oskrbovank doma, ki ne more spustiti dela iz rok. Ko sem jo zadnjič obiskala, je bila za šivalnim strojem. Haljo si je šivala. Kljub visokim letom je rada urejena. Potem bo spet vzela v roke vezenje.
'Tako sem srečna, da lahko napravim, kar še znam. Tako zelo hvaležna sem domu, da so me tako hitro sprejeli. Srečna, zadovoljna, da me nihče več ne spravi ven. No, bom šla, ko bo prišla tista "Dragica"..."
In potem mi pripoveduje svojo žalostno in težko življensko zgodbo. Doma je iz Rogaške Slatine, poročila se je in pred vojno sta z možem prišla živet v Paloviče nad Tržičem. Bunkerje imela med vojno, kjer so tu pod Dobrčo skrivali ranjence. Tudi ranjenega moža je imela nekaj časa v njem, potem so ga soborci prenesli na varnejše mesto. Ko se je pozdravil, je šel partizanit na Primorsko, ona pa je prestajala nemške preiskave. K zidu so jo že postavili, a je bila prepričljiva, se je nekako izvlekla. Mož se je slabega zdravja vrnil domov, 1952 je bila že vdova in ostala sama z dvoj-čkama. Domov na Štajersko se je preselila.
Težko se je prebijala, prijela za vsako delo. Delala je pri apo-tekarju v Rogaški, pazila otroke, pospravljala pri raznih družinah, jim kuhala, zvečer je pri bližnji frizerki oprala korito brisač, zjutraj je prala spet drugod. Vse na roke. Še h kmetom je hodila pomagat, daje bilo za krompir, fižol, repo, drva, za podstrešno stano-vanjce. Potem soji dobri ljudje pomagali dobiti drugo stanovanje, ena hčerka se je poročila, druga se je zaposlila kot bolničarka v Vojniku. Kazalo je že, da se bo oddahnila, pomislila malo še nase, ko je zbolela hčerka v Vojniku. Umrla je za rakom, pustila dve hčerki. Spet je bila mama Viktorija tista, ki je nadomestila mater, skrbela za mali, da sta se šolali. V Celju so dobile stanovanje. Ko sta odrasli, je videla, da'je bolje, da ju pusti svojemu življenju. Umaknila se je k hčerki na Gorenjsko. Iz celjskega centra za socialno delo je za njo prišlo priznanje in celo majhna denarna nagrada, ko je tako lepo in nesebično skrbela za deklici. Kot svetinjo hrani listino.
Za mlade družine je bolje, da so same, si je dopovedovala in razmišljala, da bi bilo vendar bolje za vse, če bi šla v dom, da bi na stara leta našla malce svojega miru, zadovoljstva. "Za vse še bog ni, drva pa ne bodo na meni cepili," si je prigovarjala, koje vsa trda od strahu zavila čez Kokrški most iskat svoj novi dom. Pa je tu našla prijazne, skrbne ljudi, vsak strah je bil odveč.
"Zdravja nam ne morejo dati, smo pač stari dotrajanci. Lepo pa skrbe za nas in ne prenesem kritizerjev. Če jih slišim godrnjati čez hrano, ne morem biti tiho. Danes smo imeli za kosilo juho, široke rezance, pečenko, paradižnikovo solato. Kdo bi si sam mogel skuhati tako dobro kosilo? Leto in pol sem tu, vsak dan sem srečna, hvaležna temu vodstvu. Imam pa vse oskrbovance rada. Rada bi jim podarila vsaj malo te sreče, da bi jim ne bilo treba tarnati. Že dan sć'tako lepo začne. Pridejo sestre, zadiši domača kava, obložen ali namazan kruh. Nikoli nam ni treba suhega jesti. Vsak pa ima svoje težave, ne morejo vsem vedno usta narazen testi. Da le še lahko delam. Ažure delam še brez očal, robove tudi, same vezenine pa če je jasno in sončno vreme. Manjka mi le, če v rokah nimam dela."
Malo je žena in mater, kot je Viktorija. Neka posebna toplina veje od nje, prisrčnost, kakršno redko srečamo. Vsaka beseda je pretehtana, lepo izrečena. Vedno je služila pri boljših ljudeh, da se je od njih vedno tudi kaj naučila. Marsikdo v domu pa bi se lahko učil od nje. Toliko življenjskih izkušenj ima za seboj, toliko težav, pa vendar se zdi, kot da je vse življenje vse obračala le v dobroto.
Da bi imela še veliko lepih zdravih let, mama Viktorija! • D. Dolenc
Park bodo uredili z javnimi deli
Jesenice, januarja - S pripravo programa razvoja turizma v Planini pod Golico z okolico je ponovno zaživela ideja o ureditvi Zoisovega parka na Pristavi, ki z edinstvenimi primerki drevja predstavlja zanimivo turistično točko v jeseniški občini. Ureditev Zoiskovega parka so v občini dali pod javna dela, ki so jih predvideli za letos.
Tako naj bi postavili 20 klopi, zaščitne ograje ob zaščitnih drevesih, obnovili in uredili sprehajalne poti v dolžini tisoč metrov, obnovili dva mostova in čistili jezrca. Ureditev parka naj bi trajala triindvajset delovnih dni, predvidoma julija. Dela bo opravljalo približno petnajst delavcev.
Stroški ureditve Zoisovega parka, ki jih bo pokril izvršni svet skupščine občine Jesenice, znašajo skupaj milijon 73.000 tolarjev. Razen tega je za delavce predvideno izobraževanja v smislu priprave delavcev na delo. Stroški izobraževanja, ki jih pokriva republiški zavod za zaposlovanje, znašajo 20.000 tolarjev« D. Sedej
500-letnica trških pravic v Tržiču
gorenjski tisk
po.
Moše Pijadeja 1, p.p. 142 64000 Kranj
objavlja prodajo osnovnih sredstev z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer:
1. KONTAKTNI APARAT KLIMSCH VAKUPRINT, nabavljen leta 1968. Izklicna cena 150 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila.
2. CROMALIN LUMINATOR - inv. št. 1980, nabavljen leta 1973, v okvari. Izklicna cena: 100 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila.
3. POVEČEVALNIK ZA DIREKTNO RASTRIRANJE XE-NOTRON, nabavljen leta 1973, nekompleten. Izklicna cena: 1.250 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: GORENJSKI TISK, p.o., Kranj
Moše Pijadeja 1 64000 Kranj p.p. 142
z oznako "za licitacio", najkasneje v 15 dneh po objavi.
Praznik, ki ni le za en dan
Priložnost za predstavitev tržiških znamenitosti blizu in daleč naokrog
Tržič, 24. januarja - Rokodelski kraj pod Karavankami si je pred pol tisočletja pridobil kot trg tudi pravico do prirejanja tržnih dni. Kako bo današnji rod označil pomembno obletnico, našim bralcem pripoveduje predsednik odbora za pripravo programa svečanosti in tržiški župan Peter Smuk. Osrednja prireditev bo 12. in 13. decembra letos.
Nam lahko najprej poveste, kdaj so Tržiču podelili trške pravice?
SMUK: »To se je zgodilo 12. decembra 1492. leta. Takratni cesarji so se odločali za imenovanje trgov na osnovi zaslug uglednih prebivalcev. Grofu Lambergu gre predvsem zasluga, da si je rokodelski kraj pridobil pravico do prirejanja tržnih dni. Takšen položaj je seveda ljudem prinašal zlasti ekonomske koristi.« Kdaj ste se odločili, da boste na primeren način označili pomembno obletnico, pa kako ste zasnovali program?
SMUK: »Že junija lani smo imenovali odbor za pripravo slovesnosti, za kar je dal pobudo Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču. Naš osnovni namen je po eni strani spoznati domačine s tržiško zgodovino, po drugi strani pa skozi različne medije promovirati Tržič in njegove krajevne znamenitosti, od bogate kulturne do arhi-
tekturne in tehnične dediščine. Odbor je zbiral ideje, tudi med drugod živečimi Tržičani, kaj vse bi kazalo uvrstiti v program prireditev. Lani je bil sprejet tudi znak 500-letnice, ki simbolizira cesto na Ljubelj in naselje pod tem prelazom. Ta naj bi spremljal tako edicije odbora kot vsakdanje podjetniške dopise in druge tiskovine.«
S katerimi izdajami nameravate predstaviti tržiške znamenitosti?
SMUK: »Lani smo izdali koledar za leto 1992, v katerem je prikazana kulturna dediščina, predvsem motivi iz tržiških cerkva. Okrog 350 posnetkov na diapozitivih pomeni bogat arhiv, ki bo prišel prav tudi pozneje v izobraževalne, turistične in druge namene. Letos je v pripravi koledar za prihodnje leto, v katerem bo zbrana tehnična dediščina iz rokodelskega in industrijskega kraja. Najpomembnejša edicija bo monografija o Tržiču, ki bo na
zanimiv način predstavila krajevni utrip; v štirih letnih časih bodo zajeti ljudski običaji, planinstvo, trgovanje in smučar-stvo, peti del bo sestav arhitekture, naravnih znamenitosti in umetnosti. Izid knjige, ki bo pomembna za promocijo Tržiča, pričakujemo pred koncem leta. Tem izdajam naj bi se pridružila še nova turistična karta Tržiča, izdan pa je tudi plakat Dolžanove soteske.« Imate v načrtu za letos več prireditev, med njimi tudi pomembnejše?
SMUK: »Tako pomembne obletnice ne more označiti le enkratna aktivnost. Zato smo naš program povezali s tradicionalnimi tržiškimi prireditvami, ki jih organizirajo razne organizacije in društva, od Gregorjevega, prek razstave mineralov do Suštarske nedelje. Poleg teh prireditev imamo v načrtu predstavitev Lavičkove lekarniške zbirke; ta mož in maršal Radetzkv naj bi dobila v Tržiču spominski plošči. Načrtujemo tudi odprtje nekdanje Bornove jahalne poti od Ljubelja na Prevalo. Osrednja prireditev ob 500-letnici trških pravic Tržiča pa bo 12. in 13. decembra 1992.«
Vse to gotovo ne bo poceni. Si obetate od tako široko zasnovanega programa tudi kakšne koristi?
SMUK: »Prvotno smo ocenili, da bi za ves program potrebovali okrog 400 tisoč nemških mark, kar daje vtis razmetavanja denarja. Povedati pa moram, da je lani občinski proračun v ta namen prispeval le za 20 tisoč mark sredstev, letos pa jih načrtujemo za okrog 80 tisoč mark, od tega vsaj polovico od sponzorjev izven Tržiča.
Gre za program, ki naj bi pokazal učinke na daljši čas. Na primer, letos nameravamo pripraviti nekaj TV-spotov o tržiških značilnostih. V načrtu so tudi študije o usmerjanju nadaljnjega razvoja v Tržiču. Čeprav smo v marsičem odvisni od splošnih razmer v državi, si bomo tudi sami prizadevali za boljši jutri našega prebivalstva.« • Stojan Saje
Leon Pintar
Nisem polovicar in rad kaj po pravici povem
Leon Pintar je, večina ga pozna predvsem kot enega prvih kranjskih obrtnikov, tudi eden tistih, ki so veliko časa, truda pa tudi denarja vložili v pripravo prireditve ob petdeseti obletnici bitke v Dražgošah.
»Pred tremi leti sem se odločil, da se priključim pripravljalnemu odboru za Dražgoše, pa ne zaradi političnega prepričanja, temveč z željo, da bi vse skupaj potekalo predvsem v športnemu duhu, da bi v prireditev vključili čimveč mladih,« je najprej povedal gospod Pintar. »Tudi sam sem navdušen športnik, in ker je v mojem rojstnem kraju v Hrastju najmočnejša športna disciplina kolesarstvo, je kolesarski maraton v Dražgošah razpisal ravno kolesarski klub Jaka Štucin iz Hrastja pri Kranju,« je še dodal.
Velika želja prirediteljev pa je bila poleg množice pohodni-kov in kolesarjev v Dražgoše pritegniti še čimveč jadralnih padalcev. »Zanje sem pripravil kar sto kolajn in tri pokale, ki pa jih žal nismo podelili, kajti povabilu vsem slovenskim jadralnim padalcem so se odzvali le Vrhničani. Morda sem se brezglavo zapodil v to veliko investicijo, nisem namreč pričakoval takšnega odziva športnikov. Sam sem tudi avtor vseh kolajn in spominskih značk in še posebej sem se potrudil, da z njihovo obliko ne bi buril duhov: nikakršne zvezde, kot so bile včasih, le spomenik in napis Dražgoše 92. V projekt sem vložil svoj denar, 10.000 tolarjev je prispeval pripravljalni odbor, največ pa so mi pomagali obrtniki, tudi tisti, ki so zaradi krize v zelo težki situaciji.«
Leon Pintar pravi, da so se mu Dražgoše vedno zdele ne-
Zanimivo predavanje
kaj posebnega, ker je že kot otrok med vojno od staršev in znancem velikokrat slišal malce skrivnostne pogovore o tej vasici. »Sedaj, ko so časi čisto drugačni, si želim le, da bi Dražgoše postale sinonim za pravo športno prireditev.«
Na koncu pogovora pa je še enkrat pristavil, da je prav ponosen na to, da je bil kar 25 let obrtnik, torej predvsem v časih, ki zasebnikom niso bili najbolj naklonjeni. Ponosen zato, ker so mu tudi tokrat ravno obrtniki najbolj priskočili na pomoč. Sedaj je že nekaj časa v pokoju, obrt je prepustil sinu, in kot vsem upokojencem tudi njemu rado zmanjkuje časa, ker še vedno pomaga v delavnici, pa tudi s športom se ni nehal ukvarjati, čeprav se na motor po lanski hudi nesreči ne vsede več. »Vedno sem se trudil, da bi stvari kvalitetno opravil,« je še dejal, »in vedno mi je bilo najbolj hudo, če sem videl, da se ljudje med seboj sovražijo.« • M. A.
Pomoč demografsko ogroženim krajem
Kmetje dobili kredite
Jesenice, 27. januarja - V jeseniški občini so za naložbe na demografsko ogroženih območjih, že štirje prosilci dobili kredite, vsi za naložbe v kmetijstvo in v dopolnilno dejavnost na kmetiji. Zaprosila tudi občina za telefone, transformatorsko postajo in obnovo nizkonapetostnega omrežja v Podkorenu.
V jeseniški občini so se na natečaj za sofinanciranje naložb v drobno gospodarstvo prijavili štirje kandidati in sicer eden za investicijo v pizzerijo, eden za investicijo v obnovo žage za razrez lesa, eden za investicijo gostišče Žerjav in eden za investicijo prodajalna z mešanim blagom.
Za sofinanciranje naložb v kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se je v natečajnem roku prijavilo osem kandidatov in sicer trije za kmečki turizem, eden za obnovo ostrešja na hlevu, za rekonstrukcijo hleva, eden za nakup kmetijske mehanizacije in eden za obnovo ostrešja na gospodarskem poslopju.
Za pridobitev sredstev za izgradnjo gospodarske infrastrukture je kandidirala tudi občina: za izgradnjo telefonskega omrežja v Ratečah in na Belci, za izgradnjo transformatorske postaje za distribucijo električne energije v Zelencih in za obnovo nizkonapetostnega omrežja v Podkorenu. Investitorja za te investicije sta PTT Kranj in Elektro Gorenjska Kranj, enota Žirovnica.
V jeseniški občini so, iz naslova demografsko ogroženih območij, lani pridobili sredstva štirje prosilci - vsi za naložbe v kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Trije so s Srednjega vrha, eden pa iz Podkorena. Skupna višina odobrenih sredstev znaša milijon 624 tisoč tolarjev, sredstva pa se bodo dodelila v obliki dolgoročnih kreditov z dobo vračanja deset let, ob dvoletnem moratoriju in z dve odstotno obrestno mero, s tem, da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na nemško marko. Razen tega je jeseniška občina iz naslova demografsko ogroženih območij dobila tudi za 5 milijonov 700 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v krajevni skupnosti Rateče - Planica. Skupna višina vseh dodeljenih sredstev tako znaša 7 milijonov 400 tisoč tolarjev.
Letos bo v skladu z zakonom razpisan nov natečaj, prednostno pa bodo upoštevani že lani vloženi zahtevki.© D. Sedej
Tržič, januarja - Krajevna organizacija RK Bistrica v Tržiču vabi krajane in vse Tržičane na zanimivo predavanje "SLOVENIJA 2000 IN RAK", ki bo v petek, 31. januarja ob 17. uri v Bračičevi osnovni šoli v Bistrici. Vse premalo vemo o nastajanju in o pravočasnem odkrivanju te bolezni. Zavedati se moramo, da je le pravočasno odkriti rak obvladljiv in ozdravljiv. Kot Evropa, si je tudi Slovenija zadala, da do leta 2000 vsaj za 15 odstotkov zmanjša umrljivost za rakom; ena od številnih akcij, ki si jih je zadala Zveza društev za boj proti raku v Sloveniji, so tudi predavanja. V petek bo v Tržiču predaval prof. France Demšar. • D. D.
PRAZNIK PLANINSTVA NA ŠKOFJELOŠKEM - V petek, 24. januarja 1992, so na prireditvi v galeriji loškega gradu proslavili 85-letnico planinstva v loški občini. O zgodovini planinstva je spregovoril predsednik PD Škofja Loka Jože Stanonik, v kulturnem sporedu pa so« poleg učencev osnovne šole Ivan Grohar, nastopili kvartet Mlin, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. Po slovesnosti • posebej jo je označila podelitev planinskih priznanj - so odprli fotografsko razstavo, ki sta jo pripravila Foto kino klub "Anton Ažbe" in PD Škofja Loka - sekcija Križna gora. S. Saje -Foto: J. Cigler
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Razsaja gripa
Počitnice naj ne bodo bolniška
Gripa je minula dva tedna položila v posteljo
Tudi na Gorenjskem zdesetkani šolski razredi, zmanjšan obisk v vrtcih, bolniške... Ambulante so oblegane kot že dolgo ne, povpraševanje po nekaterih zdravilih zoper respiratorna obolenja v lekarnah pa podvojeno.
Že minuli teden smo pri dr. pa je v petek zjutraj po prvi uri Mariji Seljak z Zavoda za soci- manjkalo 93 otrok. Pretekli te-alno medicino in higieno Go- den, ko je gripa najmočneje renjske iskali informacijo o razsajala, je na šoli manjkala tem, kakšne vrste viroza razsa- kaka petina otrok. Enako so ja med gorenjskim prebival- nam povedali tudi v osnovni stvom. Opiraje se na rezultate, šoli Prežihovega Voranca na ki jih je sporočil Univerzitetni Jesenicah, ki jo sicer obiskuje
približno tretjino Slovencev.
zavod za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije, je potrdi-■*« da med drugimi respirator-mmi obolenji razsaja tudi gripa. Virusi (gripo povzroča virus tipa A) so se močno razširili zlasti med šolarji. Nekatere najbolj kritične dni je v šolah manjkalo celo 30 odstotkov
okoli 900 otrok. Že dva tedna neprestano manjka petina otrok, tisti, ki so zboleli med prvimi, pa se že vračajo.
V ambulantah je gneča kot že dolgo ne. »V začetku tedna je bil obisk v naših ambunatah povečan za več kot sto odstotkov,« nam je povedal dr. Bo-
otrok. Minuli petek smo o od- rut Rus iz Zdravstvenega doma
sotnosti zaradi gripe povprašali tudi Maro Cernilec, pomočnico ravnatelja v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju.
»Gripa je v minulem tednu močno izpraznila šolske razre-
Bled. »Med bolniki so predvsem otroci, šolski in tudi mlajši, zbolelo je tudi dosti starejših ljudi in kroničnih bolnikov, pri katerih utegnejo nastopiti tudi    resnejše komplikacije.
de. V vsakem razredu je manj- Bolnikom predpišemo počitek, kalo do ducat otrok, sicer pa veliko vitaminskih napitkov, Posamezne dni pomnimo tudi zdravila za zbijanje temperatu-tako kričeče primere, ko je de- re, pri starejših in kroničnih nimo v enem od prvih razredov bolnikih pa tudi antibiotike, sedelo le 7 od 22 otrok, ali pa v Viroz je veliko, take epidemije, 2. a razredu, kjer so bili nekega kakršna razsaja zdaj, pa že dol-dne navzoči samo štirje otroci, go ni bilo. Poleg obiska v am-Tudi učiteljskemu zboru gripa °i prizanesla, imelo je je že sedem učiteljev. Priznati moram, da sem tudi sama zbolela, čeprav, že 20 let nisem imela gri-Pe,« nam je povedala Mara Cernilec. Na vprašanje, ali bodo zaradi gripe morda predčasno začeli s šolskimi počitnicami tako kot v revirjih, pa je odvrnila, da se za kaj takega ne ogrevajo. Teden dni pred počitnicami namreč potekajo še konference, to delo je nujno treba opraviti. Pa tudi otroške počitnice naj bi se ne prelevile v bolniško.
Poklicali smo tudi ravnatelja osnovne šole v Lescah, vendar je tudi on zbolel. Med tamkajšnjimi otroci (šola jih šteje 467)
bulantah so se močno povečali tudi obiski zdravnikov na domu, saj po valu gripe veliko ljudi obleži doma in kliče zdravnika na dom. V začetku zime je bilo sicer po zdravstvenih domovih preventivno cepljenje proti gripi, vendar se mu je odzvalo zelo malo ljudi. Na Bledu kljub obvestilom nismo cepili sto ljudi.«
Tudi poraba zdravil je zaradi epidemije močno nad normalno. Mag. Breda Kosirnik iz kranjske lekarne nam je povedala, da je od novega leta sem za sto do dvesto odstotkov porasla poraba sirupov za izkaš-ljevanje, pa proti vročini, aspirinov v različnih oblikah, nekaterih antibiotikov, tudi raznih
čajev. Enega od sirupov, ki ga v normalnejših časih kuhajo vsak mesec po 150 kilogramov, so morali v kritičnem obdobju epidemije pripravljati dvakrat tedensko. V povprečju se v kranjski osrednji lekarni dnevno izmenja kakih 1200 ljudi, v dneh epidemije se jih je po skoraj dva tisoč. Ljudje so vedeli povedati, da je bila v lekarni pozno dopoldne večkrat taka gneča kot v bankah, kadar imajo devize.
Prestregli smo tudi nekaj ljudi, ki so odhajali iz lekarne z zavoji zdravil.
Martina Jer-
še, iz Kranja: »Pravkar se vračam od zdravnika, ki mi je zoper gripo predpisal nekaj zdravil. Eno je proti vročini, drugo proti bolečinam, sicer pa menda ne pomaga nič drugega kot počitek. Vikend bom preležala, potem pa pojdem spet v službo.«
Marko Gros
iz Naklega: »Zaenkrat sem Še sdrav in me gripa še ni potipala. Tudi domači so še kar zdravi. Z nobeno preventivo se nismo ukvarjali, tudi cepili se nismo. Ne vem, ali smo tako odporni ali pa smo zdravi samo po naključju.«
Jožica Škr-janc iz La-hovč: »Pravkar sem prebolela gripo. Osem dni sem se zdravila z brufe-nom, pila čaj, ležala  in se
potila. Zbolela sem edina v družini in upam, da bo tako tudi ostalo. Na bolniško mi ni bilo treba, ker sem tako ali tako na čakanju. Zaposlena sem namreč na letališču.«
Milena Kavčič iz Kranja: »Gripa se me sicer ni lotila, prav zdrava pa tudi nisem. Na srečo so se tudi domači kar uspešno ubranili epidemije. Zlasti mož je zdrav ko dren.«
Vinko Vreček
z Visokega: »Ne vem, po kakšnem naključju sem letos med epidemijo ušel gripi. Sem namreč bolj občutljive sorte, vsaka sapica me položi v posteljo. Šel sem, denimo, gledat tekmo v Planico, potem pa sem obležal za teden dni. Tako je bilo večino minulih zim, letos pa.:. Kljub vsemu sem si kupil aspirin, da je pri roki za vsak primer.«
Marija Koželj
iz Kranja: »Pri nas pa sta zbolela otroka. Oba sta še v vrtcu, prvi je že obležal, dru-, gemu se bole-
zen napoveduje. Ne vem, ali gre za gripo ali za kaj drugega. Zdravnik mi je izdal recept, zdaj pa grem iskat zdravila. Mene se na srečo gripa še ni prijela. V družini mora namreč kdo ostati tudi zdrav, za nego.« • D. Z. Žle-bir, foto: J. Cigler
Življenja široka cesta
Kreativnost in odprtost proti
pred tremi leti se je učitelju in vzgojitelju Juretu Svoljšaku pri deju s slepimi in slabovidnimi učenci porodila misel o prostočasni dejavnosti, ki jo je poimenoval "Življenja široka cesta". Hkrati so ustanovili sklad, v katerem združujejo sredstva, s katerimi bi vse ' aktivnosti izven rednega programa šolanja in usposabljanja slepih '» slabovidnih - za katere ni sistemskega denarja - financirali.
|kofja   Loka,   21.januarja -
Srednjo šolo v sklopu Centra v Skofji Loki trenutno obiskuje 38 učencev, vseh, ki so v centru ludi v ostalih programih, npr. rehabilitacije, pa je 52. Po besedah ravnatelja srednje šole, Joža Dolenca, vsako leto center zapusti približno 20 do 25 učencev, prav toliko pa je tistih, ki vsako leto kot novinci Prestopijo njegov prag.Učenci se lahko vključijo v izobraževanje IV. stopnje, za administratorja ali za telefonista, v usposabljanje z delom, tisti pa, ki so oslepeli kasneje, se lahko vključijo v rehabilitacijo.
Pri izobraževanju, še bolj pa kasneje pri vključevanju v življenje, se slepi in slabovidni srečujejo s številnimi preprekami, ki 80 nemalokrat zgrajene iz neznanja, nepoznavanja in kupa Predsodkov "noramalnih" ljudi. Tehnične zapreke pri izobraževanju se v zadnjem času s pomočjo računalnikov vse bolj zmanjšujejo, odpadajo druga za dnjgo, toda težave ostajajo, ne samo finančne, saj je vsa potrebna računalniška oprema izredno draga in seveda dosegljiva le za "»arke in šilinge.
Monogokrat še pomembnej-še kot osnovno izobraževanje Pa je učenje za življenje, vse ti-VS. kar Jure Svoljšak imenuje življenja široka cesta". Življe-nJa široka cesta je ideja, kako Premagati ovire, so številne
predstavitve s katerimi skušajo njeni člani po celi Sloveniji in tudi v zamejstvu predstaviti svoje delo in življenje. Da imajo veliko pokazati, pričajo številni krožki in dejavnosti s katerimi se ukvarjajo: raidoama-terstvo, aerobika, likovno izražanje, kuhanje, športne dejavnosti, modelarstvo, izdelovanje
Sklad "Življenja široka cesta" (za denarno podporo, s katero bi slepim in slabovidnim omogočili prostočasovne aktivnosti, ki jim pomenijo lažji vstop v življenje) Naslov: Šolska hranilnica. Center slepih, Stara Loka 31, 64220 Škofja Loka. Številka hranilne knjižice: 51500-620-107-630-82710-5-8999/23 s pripisom "Življenja široka cesta".
a    b    c č
predsodkom 7. , 11 v;
našem času, polnem socialnih •   ;• •;  ••  ••  V. ..
in vseh drugih stisk, težko uresničiti." k    I m         o   £ r Življenja široka cesta tako V. ••   ••   •• •• ••
vse bolj postaja tudi vizija hu- ••  •• •*  •"   •'  • " #"
manizacije naše družbe, ogle- s    a t    u    v    z ž
dalo v katero se lahko skupaj •• •' •'   *\  *^ #*
ali vsak posebaj pogledamo in J'   ]J ».  • « *•
se vprašamo: koliko in kako . . sploh dojemamo informacije
skupin, ki na žalost še vedno ločila • ;   J | ••
nekako sodijo med marginal- ' ,,
ne. Zlasti še populacija slepih •    ? ' O
in slabovidnih, ki je številčno ## #; ^ ##  »! \
majhna, pa vendar ena tistih, ••   •• ••  ••  ••  •• ••
ki se v običajno življenje najte- 1 2
žje vključi. • Mojca Peternelj ••• •    -•• •
številke #J ; ; ;
3 4         5 6
Braillova pisava, slovenska pisa- ••••    •••• ••••
va slepih. Osnova je polje ("celi- ' • * # • ' •   # J ' •   » J T '.
ca") s šestimi pikami. Z razli- o o ft
čno razporeditvijo teh pik lahko T . # # .    . # . •   • • • •
slepi napišejo vse: črke, ločila, '.JJt ••••    •••• ••••
številke in note. •• • •• '      •• ' M'"
• •••••
okrasnih in uporabnih predmetov, računalništvo. Vse to in še več je Življenja široka cesta. Njen idejni vodja, Jure Svoljšak pa pravi:
"Naše ideje se uresničujejo, vedno bolj. Pojavljajo se vedno nove dimenzije in cel kup odprtih možnosti. Predvsem vzgojnih pristopov do ljudi, njihovo osveščanje, sožitje z njimi. Sožitje, ki še ni vpeljano. Sožitje, ki ga bo še zlasti v tem
Člani življenja široke ceste pozdravljajo bralce.
Dr. Božidar Voljč z direktorji bolnišnic
Ljubljana, 24. januarja - Pomanjkanje denarja, tečajne razlike za nujne uvožene materiale in poenotenje plač v bolnišnicah so bile osrednje teme pogovora, ki ga je minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Božidar Voljč, vodil z dvajsetimi direktorji slovenskih bolnišnic. Minister je v soglasju z ministrstvom predlagal, da bi del stroškov, ki jih v ceni predstavlja uvoženi material, mesečno prilagajali borzni ceni deviz. Direkotrji pa so se sporazrfmeli, da ne bodo pristajali na marže, višje od dveh odstotkov.
Ta teden se bo minister Voljč sestal tudi s predstavniki največjih zdravstvenih domov.
Bisernoporočenca Leopoldina in Janez Kožuh
Na stara leta nama je še najlepše
Dvorje, 28. januarja - Ko sta se leta 1932 vzela Leopoldina in Janez Kožuh, je bila huda zima. Sren je držal in s svati so se peš napotili v bližnjo cerkljansko cerkev, kjer je bil poročni obred. Doma pa so sedli k ohcetnemu kosilu. V spomin na dan, ki ju je združil za šest desetletij, jima bodo otroci, vnuki in pravnuki to soboto priredili družinsko slavje. Tudi k maši pojdejo, tako kot pred desetletji, pred matičarja pa ne, saj sta se tudi leta 1932 poročila samo v cerkvi.
Leopoldina je bila doma v Dvorjah, Janez pa v Vogljah, na Primskovem pa sta služila pri istem kmetu in se zbližala ter se ob letu vzela. 1932. leto se je štelo in nič kaj lahko življenje se jima ni obetalo. Dvajset let sta stanovala v Roženovi hiši in se šele leta 1955 preselila v lastno hišo. »Vse je drugače, ko si sam svoj gospodar,« navržeta, ko obnavljata prva skupna leta.
Ata je delal pri železnici, poprijel je tudi za zidarsko žlico, mama pa se je pretežno ukvarjala z otroki in gospodinjstvom, kasneje je tudi strojno pletla za Jakopinove. Štiri hčere imata, Marico, Anico, Danico in Mileno, zdaj že tudi osem vnukov in prav toliko pravnukov. »Pravzaprav nama je zdaj še najlepše,« pravita, ko se spominjata najlepših trenutkov v življenju. Pomnita že prvo svetovno vojno, mama se spominja, da se njen starejši brat ni več vrnil z ruske fronte.
Kožuhova sta še pri močeh in dobrega zdravja. »Stari smo utrjeni,« pravi ata, ki se je dolga leta vozil na delo iz Dvorij v Kranj s kolesom. Pozimi ga je včasih tako zeblo v noge, da je na Miljah stopil s kolesa in ga spet zajahal, ko seje malo ogrel. Zjutraj je moral biti že zgodaj na nogah, kajti do železnice v Kranju je gonil debelo uro. Zato pa dandanes rad poleži, ne mudi se mu zjutraj kot mami, ki se zbudi že pred peto, ko mimo njunega okna hitijo prvi jutranji »šihtarji«, kasneje pa jutranji mir motijo otroci na poti v šolo. »Zjutraj sem vsa čila in prav nič ne čutim, da sem stara,« pravi mama Polda, ki je s 84. leti med najstarejšimi vaščani. »Drva pripravljam, hodim okoli hiše, gospodinjim, pa počasi mine dan. Vse še postoriva sama, tako kot včasih. Menda sva tudi zato še kar pri zdravju in močeh.« Okoli zdravnikov kljub poznim letom nista veliko hodila, nazadnje je zdravnika zaradi pljučnice potreboval oče.
Življenje ju je navadilo na skromnost. Tudi z eno samo, železničarsko pokojnino jima kar gre. Ravno dovolj je za vsakdanje potrebe. Hčeram (ena je na Bledu, druga v Kranju, tretja v Domžalah in četrta v Dvorjah) bi rada kaj dala, pa vnukom in pravnukom, če bi jima kaj ostalo, pravi mama. »Družina se dobro razume, radi se družimo in ob vsakem godu se dobimo skupaj,« godi Kožuhovima.
Vsakdanjik pa jima mineva bolj ali manj v dvoje. Vnukinjo Sonjo, ki si je uredila stanovanje v nadstropju, in hčer Mileno, ki ima hišo v soseščini, imata prav blizu. Pri roki, če je treba prinesti iz trgovine ali po drugih opravkih, sicer pa se še vedno zaneseta sama nase. Ata Janez sicer nič več ne kolesari okoli, kot je svoje dni, tudi v gozd ga poredko zanese, sicer pa se še vedno junaško drži. In mama Polda vse časopise prebere brez očal, plete otrokom, pa tudi šivanko vdeti ji ni nobena težava.
Sobotnega slavja se oba že veselita. Ob bisernem jubileju jima skupaj z njunimi tudi mi želimo še veliko skupnih let. • D. Z. Žlebir
Zdravje za četrtino dražje
Kranj, 28. januarja - Od sobote, 25. januarja, veljajo novi zneski doplačil k zdravstvenim storitvam. Del lestvice novih participacij smo že objavili v petkovem Gorenjskem glasu in vam obljubili nadaljevanje. Po čem so od sobote naprej nekateri ortopedski pripomočki?
storitev	tolarjev
- ortopedski čevlji	400
- proteze	130
- rokavice - navleka	130
- kilni pas	130
- bergle	110
- aparat za glasni govor	320
- slušni aparat	320
- invalidski voziček	620
- električni stimulator	770
- očala: slepi, slabovidni (60 % slepote)	320
- kontaktna stekla	620
- očesna proteza	110
Humanitarna pomoč Albaniji
Ljubljana, januarja - Rdeči križ Slovenije, ki se je po dogovoru z ministrstvom za zdravstvo Albanije vključil v širšo mednarodno akcijo za pomoč Albaniji, je te dni poslal prvo pošiljko humanitarne pomoči za ogrožene družine v Albaniji. S tovorno ladjo je iz luke Koper na Drač poslal nad 50 ton oblačil, posteljnine in hrane. Stroške prevoza je pokril Smelt.
Stolpec za upokojence
Kranj, 28. januarja - Društvo upokojencev Kranj spet prireja predstavitev video posnetkov z lanskih rekreativnih in športnih srečanj. Ogled posnetkov bo jutri, 29. januarja, ob 16. uri, v dvorani društva na Tomšičevi 4. Vstopnine ni.
064/211-373
TELEFON ZA KLIC V STISKI
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
SLOVENIJA OD A DO Z
Nekaterim je tisti pomp, ki se navadno uprizarja ob pomembnih dogodkih resnično manjkal. Mislim na bolj ali manj bučno proslavljanje ob dnevu, ko smo Slovenci dobili svojo državo ali natančneje, ko so Slovenijo kot državo začeli priznavati tudi drugi iz evropske in svetovne mednarodne skupnosti. Če je nekaterim to manjkalo, tudi prav, večini pa se je priznanje zdelo tako, kot recimo začetek delovnega tedna, ko je treba že v prvi uri trdo zagrabiti za delo, premagati zoprno misel, da bo tako trdo morda šlo kar ves delovnik ali še malce dlje in morda tudi slabše. Toda šlo bo.
Drugi pa bi proslavljali kar naprej in vsak dan in ob vsaki stvari sproti. Proslavljanje naj bi bila celo sveta dolžnost. In ko so pri nekem časopisu tiskarski škrati imeli svoj dan in se je zasvetila Slovenija zapisana z malo začetnico, so nekateri razburjeni bralci po telefonu zahtevali odstavitev urednikov. Spet drugi, ker ne vedo, kako bi vsemu svetu, pa se jih žal ne sliši niti čez domači prag, povedali, da so slovenskega rodu, obuti v slovenske čevlje, na glavi nosijo slovenski klobuk in glavo nosijo lepo po slovensko na cesti, slovenski cesti, kajpak. V napovedih raznih prireditev, ki niso politične, pač pa kulturne s petjem in glasbo, nastopajo slovenski harmonikar, slovenski recitator recitira na slovenskem odru, prireditev pa bo takrat in takrat - po slovenskem času.
Vse lepo in prav, toda pretiravanje take vrste ne sodi več v evforični okvir proslavljanja ob in po priznanju nove države, pač pa kratko malo sodi na druge njive, na tiste, kjer zadnje čase malce bolj kot kdajkoli uspeva narodnjaštvo, pa če se še tako skriva za vsemogočimi strahovi za preživetje kulture ali pa česa drugega. Kot da bi nekateri zboleli za starimi preganjavicami, namesto, da bi vendarle zaupali v samozavest vseh in vsakogar. Preganjavica je kajpak, če je treba pred domala vsako besedo v stavku zapisati kaj slovenskega in se tega oprijemati kot brunca v deroči vodi.
Na srečo pa Slovencem samozavesti v resnici nikoli ni manjkalo in če se je komu zdelo ali se mu zdi še zdaj, da je drugače, bi lahko rekli, da se ta samozavest, slovenska, le drugače izraža. Treba se je samo ozreti v svojo kulturo, tega krmarja naše narodne usode, ki je pomagala prikrmariti narodovo ladjo do varnega priveza v mednarodni marini. Ker pa bo vsekakor treba stopiti tudi na kopno, bo tam s preganjavicami možno kaj malo opraviti: za samozavestno srečanje z drugimi in ob drugih je treba vse kaj drugega, kar si majhni in zanimivi znamo urediti. Živi proteus in ne slika ali morda model na pariški muzejski razstavi je že lep primer tega.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jože in Zlata Volarič. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikolaj Omersa.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Pragozdovi naša naravna dediščina V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Leon Gaier iz Gorice. V bistroju Oaza so na ogled fotografije na temo Porušeni Zadar.
BREZNICA - V dvorani na Breznici bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri koncert učencev Glasbene šole Jesenice ob zaključku polletja.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled drugi del razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Andreja Malenška iz
FK Andrej Prešern Jesenice. V avli občine Radovljica razstavlja olja, akvarele in reliefe Draga Sokličz Bleda.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Fara razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji ZKO - Knjižnica Mire Steinbuch razstavlja umetniške fotografije. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je te dni razstava ob 85 - letnici planinstva na Škofjeloškem. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Janko Logar iz Žirov.
MENGEŠ - V razstavišču Oranžerija Klub Edigs razstavlja ilustracije v knjigah za otroke akad. slikarka Marija Prelog.
LJUBLJANA - V Bežigrajski galeriji na Titovi 61 razstavlja akad. slikar Marko Tušek Slike 1988-1991. V galeriji Slovenija-les, Titova 52, (Dunajska 22-23), je na ogled razstava oblikovalke Maričke Rakovec iz Kranja. V Jakopičevi galeriji je v fotografiji in besedi na ogled nova podoba potniškega terminala Aerodroma Ljubljana arhitekta Cirila Oblaka.
Komorni orkester Carnium
Občina Radovljica, Gorenjska c. 18 Uprava za urbanizem
NATEČAJ BREZJE
KS Brezje razpisuje v sodelovanju z upravo za urbanizem občine Radovljica anonimni, enostopenjski anketni natečaj za prostorsko vizijo urejanja prostora krajevne skupnosti Brezje, ter idejni ureditveni načrt naselja Brezje. KS Brezje želi s tem natečajem pridobiti strokovnjaka - planerja za sodelovanje na področju urejanja prostora na njenem območju.
Razpisno gradivo lahko interesenti dvignejo od 29. 1. 1992 dalje na upravi za urbanizem občine Radovljica, Gorenjska c. 18.
Rok za oddajo del je 2. 3. 1992.
ZANIMIV PROGRAM, ZANIMIV ORKESTER
Kranj - S koncertnimi dogodki se v zadnjem času Kranj vsekakor ne more pohvaliti. Več kot očiten je osip glasbenih nastopov v mali dvorani Glasbene šole, ki je edina skrbela za sicer skromen, a zanimiv in stalen glasbeni izbor z domačimi in tudi tujimi glasbeniki. Prav v času, ko je opazen tolikšen koncertni osip in tudi sicer v kulturnem dogajanju sploh, je zaživela dolgo načrtovana zamisel o kranjskem komornem orkestru. Začetni nastopi so mimo, pred orkestrom pa načrti o tej in tudi prihodnjih sezonah.
Res je bil sobotni koncert komornega orkestra Carnium šele četrti koncert, vendar pa bi od te glasbene skupine, ki muzicira pod tem imenom šele drugo koncertno sezono, več in pogostejših nastopov težko pričakovali. Kot vsaka na novo nastala skupina si seveda šele utira glasbeno pot in ustvarja ime, kot temu pravimo. S tem seveda ne bo kakšnih posebnih težav, saj so bili vsi dosedanji nastopi zelo lepo sprejeti tako pri poslušalcih kot tudi pri glasbenih strokovnjakih.
Za glasbeno skupino, ki muzicira v tako majhni zasedbi, je seveda nadvse spodbudno, da lahko na svojih koncertih zbere toliko poslušalcev. Če so prvikrat prišli iz radovednosti, drugič morda zaradi Mozatovega koncerta skupaj z violinistom Miho Pogačnikom, potem bi lahko pri tretjem koncertu že lahko zaključevali, da ima novi kranjski glasbeni orkester že svoje glasbeno občinstvo. Prvi trije koncerti so bili namreč v kranjski župnijski cerkvi, ki še naprej ostaja edini primerni koncertni prostor za te vrste glasbene prireditve. Razen dejstva, da je kranjsko občinstvo že sprejelo orkester, ki ga sestavljajo pretežno glasbeniki Slovenske filharmonije in Opere in tudi kranjske Glasbene šole.
pa je posebna zanimivost vsekakor glasbeni program.
Dirigent in vodja orkestra Peter Škrjanc si je že ob ustanavljanju orkestra zadal nalogo, da bo takšna glasbena skupina lahko vsekakor bolj zanimiva, če ne bo le ponavljala glasbenega programa, ki je sicer v navadi pri komornih pa tudi pri večjih orkestrih. Zato je orkester sprejel v svoj program glasbena dela, ki jih je na koncertih pri nas redkeje slišati ali pa sploh ne. Takšen je bil tudi program zadnjega koncerta minulo soboto v dvorani kranjske gimnazije: pravzaprav je šlo za ponovitev koncerta iz lanskega oktobra s programom baročne glasbe. Prav glasbena govorica baroka je vsekakor dokaj malokrat na koncertnih programih slovenskih orkestrov, saj se zdi nekako preprosteje in enostavneje preskočiti nekatera obdobja in igrati Bacha, Beethovena in seveda Mozarta, medtem ko so mojstri kot na primer Vivaldi, Tele-mann, Geminiani in drugi le izjemoma na glasbenem sporedu kakšnega orkestra. Z glasbo, ki jo je na koncertnih nastopih pri nas redko slišati, pa seveda orkester Carnium postaja zanimiv tudi za razgledano glasbeno občinstvo, ki mu ni težko na
NOVE JOVANOVICEVE RISBE
O Petru Jovanoviču je bilo že mnogo napisanega, orisano njegovo delo, narejen seznam vseh dosedanjih razstav, ki mu je dodal še to v Puštalski kapeli januarja 1992.
Zadnja leta opažamo zanimiv premik v njegovem likovnem snovanju, ki se pne po loku od tistih risb na začetku njegove poti, do kipov in spomeniških plastik in do zopetnega vračanja k risbi. Že več let razstavlja skoraj samo risbe in izdaja v samozaložbi bibliofilske mape: leta 1986 risbe ob črticah Ivana Cankarja Podobe iz sanj, dve leti kasneje je nastala nova mapa desetih risb uglašenih na motive narodnih pesmi iz pesniške zbirke 300 narodnih, ki ji je dal naslov Slovenske narodne pesmi, morda sem v naglici še kaj prezrl, toda zadnja pesniška mapa je izšla ob 70-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki jo je predstavil na razstavi v Kamniku leta.
Vedno je pred izdajo pesniške zbirke oziroma mape risbe tudi razstavljanjih na razstavi vrednotil in po lastni presoji izbral za likovno pesniško mapo. Pri izbiranju za takšno edicijo ni povabil k izboru ne znanca in ne prijatelja, vse je naredil sam.
Na pričujoči razstavi se predstavlja z mikavnim izborom risb, ki jih je narisal ob zbirki pravljic Lojzeta Zupanca Zlato pod Ble-gošem. Zopet se je posvetil otroškemu svetu pravljic, kot da mu je že dovolj težkih tem (npr. Cankar, Balantič), ker se njegova še vedno otroška duša razveseljuje ob branju pravljic in pripovedk.
Vrniti se moramo nazaj v raziskovanje Jovanovičevega likovnega sveta. Prve risbe in potem še dolgo časa je Peter risal s črnim tušem, od prvih zaznav, da lahko naravo ponazori s črto, ki jo za seboj pušča pero pomočeno v tuš, je prešel na raziskovanje odnosov med belino in črnino, ko med splete finih potez vtke tudi povsem črne madeže, ki pa vedno ponazarjajo nekaj konkretnega, npr. oči, usta pošasti ali nekaj drugega.
Potem pa se je Peter Jovanovič odločil, da črno-belo pripovedovanje zamenja z barvnimi tuši in v tej drugačni, da ne rečem novi tehniki so narisane tudi pričujoče risbe, ki so sicer nastale ob Zupančevi knjigi Zlato pod Blegošem, toda niso čista ilustracija, so le slikarjeva razmišljanja, ki po svoje vidi tiste prizore, ki jih je pisatelj opisal, Jovanovič pa po svoje narisal, po lastnem preudarku prevzel v risbo nekaj značilnosti in iz njih sestavil svojo pripoved z žigom, ki govori, to sem jaz, risar, to je moje videnje tistega, kar je pisatelj opisal in temu opisu sem se izognil, da bi po svoje ustvaril nov pravljični svet... Andrej Pavlovec
PRIREDITVE TEGA TEDNA"
JESENICE: KONCERT - Glasbeni šoli Kranj in Jesenice vabita na koncert instrumentalne glasbe, ki bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v Gledališču Tone Cufar Jesenice.
RADOVLJICA: NEIZTROHNJENO SRCE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje z dubrovni-škim pesnikom in prevajalcem Prešerna Lukom Paljetkom. Literarni večer bo vodila Alenka Bole Vrabec. IDRIJA: ŽIRI SE PREDSTAVIJO - Krajevna skupnost Žiri in Mestni muzej Idrija sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila kulturni teden v Idriji. Danes, v torek bo v idrijski osnovni šoli predaval prof. Miha Naglic o Zireh kot stičišču Gorenjske. Notranjske in Primorske. V četrtek pa bodo v galeriji odprli razstavo Likovna kultura Žirov. V soboto, 1. februarja, pa bo v idrijski župni cerkvi z glasbenim opusom Antona Jobsta nastopil Cerkveni mešani pevski zbor župnije Žiri.
primer iz Ljubljane priti na koncert z glasbo, ki je na kakšnem ljubljanskem nastopu ni slišati. S tem pa se seveda po svoje zapolnjuje v slovenskem glasbenem prostoru programska praznina, ki jo v zadnjem času uspešno zapolnjuje kranjski komorni orkester. Glasba, ki jo goji, je bila vsekakor dovolj zanimiva tudi za povabilo na glasbeni nastop v sosednjo Italijo že v minulem poletju, vendar pa so vojni dogodki pri nas načrte seveda preprečili. Priložnosti za kaj takega gotovo še bodo, celo glasbeni repertoar bo mogoče razširiti z novo glasbo.
Glasbeni dogodek posebne vrste se obeta v spomladanskem času. Komorni orkester Carnium bo namreč skupaj s pevskim zborom Musica viva Kranj pripravil izvedbo Per-golesijeve Stabat Mater. Glasbeno delo za orkester, ženski pevski zbor in soliste se bolj redko izvaja, zato bo v velikonočnem času to vsekakor zanimiv dogodek. Kot solistki bosta nastopili Olga Gracelj in Sabira Hajdare-vič.
Prav pri tem pa se glasbeno vodstvo skrbno odloča. Že doslej je bilo opaziti, da pri izbiri glasbenega programa ne more biti nobene enostranskosti. Zato bo verjetno eden od novih glasbenih programov vseboval tudi slovensko glasbeno ustvarjalnost. Če bo pa orkester ohranjal v svojem programu tudi doslej dokaj glasbeno zanemarjeno baročno glasbo, bo najbrž hvaležnega občinstva povsod dovolj tako na domačih kranjskih koncertih kot tudi kje drugje. Vsekaklor pa se bodo, tako je vsaj napovedal dirigent, letos oddolžili spominu glasbenika Tartinija, čigar tristoletnico rojstva obeležujemo letos. Skratka, obeta se morda že v tej sezoni, najverjetneje pa v naslednji, tolikšen glasbeni program, da bo mogoče novi kranjski orkester slišati na koncertu tudi enkrat mesečno in ne le dvakrat ali trikrat v sezoni, kot je bilo značilno za začetno obdobje. Ali pa bo delovanje novega orkestra, ki si kot kaže, dobro utira svoje mesto v slovenskem glasbenem poustvarjanju, spodbudilo k reševanju že starih zadreg s primerno koncertno dvorano v Kranju, pa je seveda posebno vprašanje. • Lea Mencinger
Ml VAM	- Vi NAM	
mm t . r-i		
	tel.: 21 7	960
	218	■ 463
	fax.:215	-366
	213	■ 163
Klementina Golija v Groharjevi galeriji
MASAKRIRANJE DUHOVNEGA PROSTORA
Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klemenina Golija iz Kranja, slike na temo: Masakriranje duhovnega prostora. Za njeno najnovejšo slikarsko predstavitev so značilni diptihi. O njeni razstavi je v spremni besedi med drugim Aleksander Bassin zapisal:" Močno kolažirana 'jedra', ki jih zaznavamo kot osnovne pulzivne točke in ki so tudi prepričljive v svojem bogatem likovnem jeziku, delujejo kot osnovno miselno gibalo, ki se projicira na celotno slikovno polje. Poraja se občutek, da postaja slikarstvo odziv na vdor nasilja v avtoričin zasebni svet; in če vemo, da se hkrati koplje celoten planetarni sistem v svojstveni policiji, so Golijini poiskusi, da spet vzpostavijo (ali vsaj zadržijo) ravnotežje sredi te prizadetosti, da je torej njen edini cilj in smoter ekologija duha, razuma, smo verjetno odkrili bistvo odzivnosti avtoričine mišljenske ravni..."
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Minister Šešok v Klubu Preddvor
Hrvati ne spoštujejo dogovorov
Dobro obiskana in živahna debata se je sukala predvsem o odnosih s Hrvaško in navrgla vprašanje povračilnih ukrepov proti njej.
Preddvor, 23. januarja - Emil Milan Pintar je tokrat v klub gorenjskih direktorjev pripeljal finančnega ministra Dušana Šešoka, ki sta se mu pridružila pomočnika Alenka Markičeva in Stanko Debelak. Očitno je (tudi po polemiki s SDK) pričakoval vroča vprašanja gorenjskih direktorjev in res jih je bil deležen, zlasti zaradi starih obveznosti in zaradi neurejenega plačilnega prometa z drugimi republikami bivše Jugoslavije.
Stari dolgovi verjetno ne bodo plačani_
"Glede sodelovanja s Hrvaško nisem optimist, bodite Previdni pri poslih, zapirajte jih," je naštevanje znanih zapletov v odnosih s Hrvaško zaključil slovenski finančni minister Dušan Šešok. Potemtakem se bodo slovenska podjetja morala odpovedati starim (dinarskim) terjatvam do hrvaških Partnerjev, čeprav je po trditvah gorenjskih direktorjev vsaj Pri nekaterih pripravljenost, da bi stare dolgove poravnali. Navedli so tudi nekaj primerov, kako so bila hrvaška podjetja Pripravljena plačati, plačila pa je blokirala hrvaška SDK. Emil Milan Pintar je dejal, da pozna Primer slovenskega podjetja, ki je imelo račun na Reki, kjer so Pri tamkajšnji SDK prav tako obtičali stari dinarji. Po besedah Stanka Debelaka zdaj saldo terjatev znaša 265 milijonov dinarjev, kakor je znano, da so Hrvati ob zamenjavi slovenske valute poskušali v Slovenijo poslati 3 milijarde dinarjev knjižnega denarja, kar je bilo preprečeno. Stvar se je po zamenjavi hrvaške valute seveda le še bolj zapletla.
Brez proračuna ne bo uradniških plač
Ogrodje sanacije banke je pripravljeno, celotna sanacija bo veljala 5 do 6 milijard mark, v bančni pasivi pa je seveda približno 1,5 milijarde mark dolga prebivalstvu, je povedal Šešok. Ker je parlament zavrnil zakon o javnem dolgu, se po njegovi oceni rešitev problema zamrznjenih deviznih vlog odmika, ključni razlog, da zakon ni bil sprejet, pa je vprašanje, kdo bo imel vpliv na banke, bolje rečeno, kdo bo 'držal roko' nad Ljubljansko banko.
Dalje so se pomudili tudi pri proračunu, ki za letošnje leto še ni bil sprejet, kar po Sešo-kovih besedah ne preprečuje le parlament, temveč tudi nekateri člani vlade. Če proračun do 15. marca ne bo sprejet, bo problemov veliko, saj se bo zastavilo celo vprašanje plač državnih uradnikov. Pohvalil pa se je, da je imel proračun ob koncu leta 110 milijonov mark presežka, vse večje pa so težave pri pobiranju davkov, saj je odpor zelo velik. Glede reševanja terjatev na jugu, ki očitno ne bodo plačane, pa razmišljajo o vrednostnih  papirjih, kakšna
Minister Šešok je v klub gorenjskih direktorjev prišel drugič, ob njegovem prvem obisku pred nekaj meseci so direktorji ugibali, kakšen bo tečaj marke 31. decembra 1991, tokrat so razglasili rezultate. Najbolj natančna je bila napoved Draga Lazarja, direktorja podjetja Zebra iz Kranja, kije napovedal, da bo marka vredna 41 tolarjev. Dejal nam je, da ga to ne preseneča preveč, saj tudi sicer ni nagnjen k pretiravanju. Zanimivo je, da je po poklicu pravnik, doslej je delal tudi kot kriminalist na področju gospodarstva, zdaj pa vodi privatno podjetje Zebra. Na drugem in tretjem mestu sta dva vodilna iz kranjskega Merkurja, Bine Kordež je napovedal, da bo marka vredna 45 tolarjev, glavni direktor Jakob Piskernik pa, da bo vredna 49 tolarjev-
Za ministra Sešoka torej lahko rečemo, da je nagnjen k pretiravanju, saj je napovedal, da bo marka vredna 80 tolarjev. Najbolj pretirana pa je bila napoved Slavka Terana iz Tržiča, kije napovedal, da bo vredna celo 130 tolarjev.
bo njihova ročnost pa je še težko reči.
Emil Milan Pintar je ponovil očitek, da se vlada lani ni držala pravil igre (renominicija proračuna) in da je dilema Slovenije zdaj v tem, naj svojo varnost išče v mednarodnih pogodbah in sodelovanju ali pa naj zgradi drago operativno obrambo. Za ponazoritev, samo radarski sistem stane približno 45 milijonov mark.
Gorenjska banka napoveduje svoje rešitve
Iz živahne razprave, ki je bila res pravi debatni klub, velja omeniti besede direktorja Gorenjske banke Zlatka Kavčiča, da je rešitev v tem, da se banke postavijo na stran varčevalcev, kar pa seveda lahko za
sabo potegne blokado in zlom gospodarstva. Vlada bi bankam bolj kot z lastništvom pomagala s tem, da bi omejila vpliv neto dolžnikov, ki ne bi smeli imeti pravice upravljanja, bankam pa preprečila delitev dividende.
Prav zabavno pa je bilo ugibanje, kako nor je slovenski parlament, kar se je najbolje pokazalo pri odločanju, kakšne naj bodo zamudne obresti. Kako razsipen je, pa se je po mnenju mnogih direktorjev izkazalo, ker zakona o prometnem davku (zaradi nesklepčnosti) ni sprejel že decemebra. Poslanec Emil Milan Pintar je seveda branil čast parlamenta, vendar pristavil, da je razmerje političnih sil v Sloveniji provincial-no, kar pa ni značilno le za parlament, temveč tudi za vlado. • M. Volčjak
Upanje novega vodstva v tržiškem Obrtnem podjetju
Z zasebnikovo pomočjo do dela
Tržič, 24. januarja - Pred koncem lanskega leta so delavci Obrtnega podjetja v Tržiču zaradi vse slabšega gospodarskega položaja izrekli nezaupnico dotedanjemu direktorju. Vršilec dolžnosti direktorja je postal prejšnji direktor Janez Kern, ki za Gorenjski glas Pojasnjuje okoliščine zamenjave vodstva. Kot ocenjuje, je od sovla-ganja tržiškega zasebnika odvisno preživetje njihovega podjetja. Obenem zanika privatizacijo.
vet let direktor, so mi zaupali nalogo v. d. direktorja.«
Za kolikšno sovlaganje gre in kaj vam to prinaša?
KERN: »O številkah zaenkrat ne bi govoril, povem pa lahko, da je pomoč zasebnika dvostranska. Denar nam je omogočil poravnavanje računov, dobili pa smo tudi nova dela. V podjetju s 54 delavci -od tega jih 42 dela v storitvenih dejavnostih - so zmogljivosti zasedene. Tudi za prihodnje mesece imajo naši slikopleskar-ji, polagalci podov in mizarji dovolj dela, ki naj bi prineslo zaslužek.«
Ali je tržiški zasebnik vaš upnik in kako je z vračilom dolgov?
KERN: »Na ulici je slišati vse mogoče, vendar zasebnik ni med našimi upniki. Mi dolgujemo največ ljubljanskemu Chemu, s katerim tudi on posluje. Večino upnikov smo že poplačali, vendar nekaj dolga še ostaja. Glede sovlaganja naj rečem, da ni po sredi privatizacija firme. Pogodba s privatnikom je sklenjena tako, da premoženje ostaja v lasti Obrtnega podjetja, pa tudi delavcem je zagotovoljeno delo.«
Po vašem mišljenju torej obstaja upanje za izhod iz krize?
KERN: »Nastale težave si prizadevata skupno reševati delavski svet in sindikat. Pri delavcih je velika pripravljenost za delo, tudi po 12 ur dnevno. Za zagotovitev dela v bodoče se bomo pogovarjali tudi o ponudbah iz tujine, predvsem iz Avstrije. Obenem razmišljamo o lastnih izdelkih v mizarski delavnici, verjetno o opremi za trgovine.« • Stojan Saje
Kakšne so bile razmere v vasem podjetju pred zamenjavo vodstva?
KERN: »Gospodarski položaj je iz dneva v dan postajal vse bolj kritičen. Zaradi izgub ln nezmožnosti plačevanja so nam dobavitelji materialov odrekali naša naročila. Ob pomanjkanju materialov smo le težko oskrbovali naša deloviš-~a. Šlo je predvsem za razna drobna dela, ki niso prinesla zaslužka. Položaj je poslabšala se odsotnost več moških zaradi vojaških obveznosti. Pozneje je °b pomanjkanju dela precej delavcev ostalo "na čakanju" doma.
Rešitev smo iskali v povezovanju z družbenimi firmami. Niti upniki niso pokazali interesa za to. Za sovlaganje v naše Podjetje pa se je odločil zasebni iz Tržiča, ki ima trgovino z °arvami. Okrog načina nadaljnjega poslovanja je prišlo do nesoglasja z našim direktorjem Marjanom Jurkovičem, katere-
mu je kolektiv izglasoval nezaupnico. Ker sem bil že prej de-
javna poraba na Gorenjskem
4,2 odstotka dajatev ni plačanih
Kranj, januar - Pri kranjski SDK je trenutno v vrstnem redu neporavnanih obveznosti za 378 milijonov tolarjev neplačanih davkov in prispevkov, kar je 4,2 odstotka lanskih prihodkov za javno porabo na Gorenjskem.
V Sloveniji je bilo lani vplačanih 150 milijard tolarjev davkov, prispevkov in taks, kar predstavlja 2,32 odstotka izplačanih čistih plač v gospodarstvu, leto poprej je bil delež 2,21 odstoten. Lani je prišlo do prerazporeditve porabe sredstev, saj je republiki pripadel prej 13,1 odstoten delež federacije, na drugi strani pa se je od 19,4 odstotkov v letu 1990 na 11,5 odstotkov v lanskem letu zmanjšal delež občin in mestnih skupnosti. Prišlo je torej do večje centralizacije znotraj Slovenije.
Na gorenjske občine je lani odpadlo 1,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je predstavljalo 8,9 odstotkov prihodkov vseh slovenskih občin, leto poprej je bil gorenjski delež 9,32 odstoten. Gorenjska je bistveno nazadovala pri prispevkih za socialno varstvo, pri katerih je imela leta 1990 9,4 odstoten delež, lani pa 8,2 odstotnega. Še bolj pa je nazadovala pri prispevkih za infrastrukturo, kjer je imela leta 1990 9,4 odstoten delež, lani pa le 4,7 odstotnega. Do tega je prišlo deloma zaradi vračanja prispevkov, ki je lani znašalo 61,6 milijonov tolarjev ali 4 odstotke skupnih prihodkov. Deloma pa je to posledica pozne uvedbe zdravstvenega prispevka v nekaterih občinah. Znaten vpliv pri obračunu akontacij na dohodnino je imelo tudi 10 odstptno zaostajanje osebnih dohodkov za Slovenijo in zategadelj nižje stopnje.
Svoje je opravila tudi slaba likvidnost gospodarstva, kar odseva tudi v neplačanih prispevkih in davkih. Za izboljšanje likvidnosti je SDK lani opravila sedem zveznih in tri republiške multilateralne kompenzacije, v njih je bilo na Gorenjskem medsebojno pobotanih 1,6 milijarde tolarjev obveznosti. Koristno je bilo tudi zbiranje in posredovanje informacij o terjatvah in obveznostih iz drugih republik, v kranjski podružnici SDK so posredovali 40 takšnih informacij in s tem je bilo pobotanih približno 100 milijonov tolarjev obveznosti. • M. V.
Upniški odbor v BPT Tržič
Tržič, 24. januarja - Danes se je sestal v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču upniški odbor. O čem je razpravljal, nismo mogli izvedeti, saj predstavniki A banke iz Ljubljane novinarjem niso dovolili udeležbe na seji. Kot nam je povedal stečajni upravitelj v BPT Tržič Matija Roblek - Majcen pred začetkom srečanja, gre tokrat bolj za delovni dogovor. Usodnejše odločitve za predilnico bi utegnili sprejeti na seji upniškega odbora, ki bo prve dni februarja letos.* S. S.
Škoda zaradi vojne v Zalivu
Pri OZN deluje komisija za poravnavo škode, ki jo je povzročila vojna v Zalivu. Pri prijavah imajo prednost posamezniki, šele nato podjetja in države. Komisija je pripravila posebne obrazce za prijavo škode, podatke zbirajo posamezne države, pri nas jih dobite na slovenskem zunanjem ministrstvu. Sklad za poravnavo škode je zaenkrat še prazen, saj Irak še ne izvaža toliko nafte, da bi bil po resolucijah Varnostnega sveta dolžan polniti ta sklad.
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Slovenci in Hrvati
Sprva potihem, zdaj pa že na glas slišimo pritožbe, kako težko je sodelovati s Hrvati, da ne spoštujejo nobenega dogovora. Pritožujejo se zlasti politiki, ki so uspeli s Hrvati podpisati plačilni sporazum, niso pa mu uspeli vdahniti življenja. Polemike, ki so se minule dni razvnele med finančnim ministrstvom in SDK-jem, dajejo slutiti, da vendarle vsega niso krivi Hrvati, čeprav je seveda res, da ne pristajajo na cesije, sestavljajo blagovne liste in dvigajo, celo podvajajo cene, zahtevajo marke pri registraciji naših podjetij itd. Ministri, ki najbolj na glas ponavljajo, kako nezanesljiv partner so Hrvati in da jim bo zaradi spametovanja potrebno odklopiti elektriko iz jedrske elektrarne Krško, ki jo povrh vsega ne plačujejo sproti, namreč v isti sapi nič kaj radi ne povedo, daje jabolko spora tudi 500 milijonov dolarjev zamrznjenih deviznih hranilnih vlog v zagrebški poslovalnici Ljubljanske banke, kvečjemu dodajo, da jih je pač posrkalo hrvaško gospodarstvo. Na Hrvaškem poleg tega seveda še vedno niso pozabili, kakšno razdejanje je povzročil Elan, niso pozabili na Grubeliča itd.
Spornih oziroma nerazčiščenih je torej še veliko stvari, kar pomeni, da bo s Hrvati potreben resen pogovor, pri čemer bo seveda potrebno razumeti, da je Hrvaška še vedno v vojni, da ji je obseg proizvodnje lani padel za polovico, da je zategadelj že objektivno izredno nezanesljiv partner. Če je še subjektivno naravnan k temu. da zlahka podpiše pogodbe in dogovore, nato pa jih poskuša obiti, so toliko bolj potrebna pogajanja, seveda na najvišji ravni, s taktiko in strategijo v ozadju in z zavestjo, da uspehi ne bodo bliskoviti, koraki bodo kvečjemu drobceni in nikakor hitri. dPotrebno se je namreč zavedati, da sta si hrvaško in slovensko gospodarstvo konkurečna, ne le v industriji, še bolj na drugih področjih. Tuji turisti se čez Slovenijo vozijo na morje (upajmo, da se bodo spet kmalu!), če jih skušamo zadržati, nas Hrvati gledajo postrani, kakor mi gledamo turiste, ki se ustavijo in zapravijo denar ob Vrbskem jezeru. Konkurenčni so tudi pri prometnih povezavah samih, zato bi Slovenija v tem trenutku veliko pridobila, če bi dogradila avtocesto od Maribora do Kopra. Mar nam ni že pred časom to dopovedoval podjetnik svetovnega slovesa Walter Wolf in celo iskal denar zanjo, zanesljivo ne zaradi tega, ker bi njegovi Mariborčani tako radi imeli morje v Koprskem zalivu. Mar ni navsezadnje tudi Elan dober dokaz konkurenčnosti slovenskega in hrvaškega gospodarstva, saj pri vprašanju, čigav bo Elan, ne gre zgolj za vprašanje lastnine, temveč tudi za merjenje moči, za čast. Toda mar se ni prav pri Elanu pokazalo, kako malo taktike in strategije je bilo na slovenski strani, zato pa toliko več prepirov, nerazumevanja in nezaupanja, kar potemtakem še zdaleč ni značilno le za slovenski parlament, vlado in politične stranke.
Črno-belo slikanje, ki nam ga skušajo vsiliti zlasti nekateri ministri (na eni strani pridni Slovenci, na drugi poredni Hrvati) torej bolj spominjajo na pomanjkanje taktike in strategije. Zuga-nje s povračilnimi ukrepi toliko bolj. Mar niso politiki uspešni takrat, ko se uspe nekaj dogovoriti, ne pa takrat ko odklapljajo elektriko. Navsezadnje zelo dobro vemo, kaj se zgodi, ko se sprti politiki ne pogovarjajo več in namesto njih to skušajo napraviti generali.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Vključitev železnice v UIC
Železniško gospodarstvo Ljubljana - Slovenske železnice se dogovarja o vključitvi v UIC (mednarodna železniška unija) in v druge mednarodne železniške organizacije. Izvršni komite UIC se bo sestal marca, takrat naj bi slovenske železnice dobile začasno dovoljenje, saj se bo skupščina sestala šele junija in opravila formalni sprejem. S pridobitvijo začasnega dovoljenja bodo Slovenske železnice lahko uporabljale svoje ime in znak SŽ, dobile bodo kodo naše države za označevanje vagonov in obračunavanje skupnih prihodkov, kodo obmejnih železniških točk s sosednjimi državami in kodo naše valute. M. P.
Šilingi za ekološko energetiko
Avstrijski ekološki sklad bo sofinanciral prvih pet projektov iz skupnega avstrijsko-slovenskega programa ekološkega prestrukturiranja Slovenije, sodelovanje je bilo dogovorjeno na vladni ravni, protokol je že septembra lani z naše strani podpisal minister za energetiko dr. Miha Tomšič. Avstrija bo za ekološko prestrukturiranje slovenske energetike namenila 45 milijonov šilingov, denar bo namenjen plačilu avstrijskim podjetjem, ki bodo sodelovala pri tem. Denar naj bi bil porabljen predvsem za ekološko sanacijo šoštanjske termoelektrarne.
JELOVICA
Zaradi povečanih aktivnosti pri obdelavi trga zaposlimo več sposobnih
KOMERCIALISTOV
Informacije daje in ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja JELOVICA LI ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064/631-241.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Tolmačenje 7. člena zakona o dohodnini
Merilo je reševanje stanovanjskega problema
Kranj, 24. januarja - Večkrat smo že zapisali, da še ni povsem jasno, kaj vse se bo štelo med 10 odstotno olajšavo, za kolikor bo moč znižati osnovo za dohodnino. Naposled so v republiški davčni upravi napravili tolmačenje 7. člena zakona o dohodnini.
stotkov plačane stanarine oziroma najemnine, poleg tega pa
dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objektov.
Gre seveda za več namenov, tokrat si bomo podrobneje ogledali točko 4., ki se glasi, da je moč osnovo za dohodnino zmanjšati za "znesek sredstev, porabljenih za nakup ali grad-, njo stanovanjske hiše ali stanovanja, za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v teh objektih."
Pri nakupu in gradnji stanovanja oziroma stanovanjske hiše je olajšavo moč uveljaviti le, če niste že lastnik druge stanovanjske hiše oziroma stanovanja in potemtakem šele rešujete svoj stanovanjski problem. Olajšavo boste lahko pri nakupu uveljavili s kupoprodajno pogodbo in dokazilom o plačani kupnini oziroma z dokazilom, koliko stanovanjskega posojila ste odplačali v letu 1991. Gradnjo stanovanjske hiše pa boste dokazali z lokacijskim oziroma gradbenim dovoljenjem in z dokazili o denarju, ki ste ga porabili za nakup zemljišča, za spremembo namembnosti zemljišča, za nakup materiala in za plačilo gradbenih del v lanskem letu.
Tudi pri odkupu družbenih stanovanj velja enako
Tudi za odkupe družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš po lani sprejetem zakonu je merilo reševanje stanovanjskega problema. Olajšavo je tako moč uveljaviti le, če niste že lastnik drugega stanovanja ali stanovanjske hiše. Tako denimo olajšave ne bo mogel uveljaviti tudi imetnik stanovanjske pravice, ki je kupljeno stanovanje po tem zakonu prodal že pred odmero dohodnine, saj
je jasno, da s tem ni reševal svojega stanovanjskega problema. Če je stanovanje namesto imetnika stanovanjske pravice odkupil ožji družinski član, je ta do olajšave upravičen le, če živi z njim v tem stanovanju, in če ni lastnik drugega stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Zakonec imetnika stanovanjske pravice ni upravičen do zmanjšanja osnove za dohodnino, razen če je v kupoprodajni pogodbi naveden kot kupec skupno z imetnikom stanovanjske pravice.
Če ste se odločili za odkup stanovanja v enkratnem znesku, se vam bo to štelo v letu, v katerem je bila kupnina dejansko plačana. Če ste jo plačali s posojilom, boste uveljavili njegovo letno odplačilo. Če pa je bil odkup napravljen po 117. členu stanovanjskega zakona, se vam bo polog štel kot olajšava v letu, v katerem je bilo stanovanje odkupljeno, v naslednjih letih pa letni obrok odplačila kupnine.
Pri vzdrževanju tudi najemnina
Vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš bodo kot olajšavo za zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavili lastniki teh objektov, imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki. Lastniki bodo to lahko dokazali z računi za nakup materiala v te namene ter za vzdrževalna dela. Etažnim lastnikom bodo upoštevali 80 odstotkov plačanega etažnega prispevka, namen in višino porabljenih sredstev pa bodo morali dokazati z računi. Imetnikom stanovanjske pravice oziroma najemnikom bodo kot stroške vzdrževanja upoštevali 80 od-f
VPRAŠANJA -ODGOVORI
Nabralo se je že dosti vaših vprašanj, seveda še naprej sprejemamo nova. Nanje odgovarja ALEKSANDER TRO H A, direktor kranjske davčne uprave.
Kolikšen davek mora davčni zavezanec plačati od avtorskega honorarja, kije neto znašal 10.000 tolarjev. Kolikšen je bruto, koliko stroškov prizna zakon (40 odstotkov?) in kolikšna je osnova za plačilo dohodnine?
"Avtorski honorarji so bili lani obdavčeni s 15 odstotno stopnjo (letos so s 25 odstotno), stroški se priznavajo v višini 40 odstotkov. Zavezanci imajo običajno podatke o neto znesku honorarja, če ga pomnožite s faktorjem 1,0989 dobite bruto znesek, od tega se odštejete 40 odstotkov materialnih stroškov in tako dobite davčno osnovo, od te pa obračunate 15 odstotni davek.
Pojasnimo to na našem primeru, ko je neto honorar znašal 10.000 tolarjev. Pomnožimo ga s faktorjem 1,0989 in dobimo bruto honorar v znesku 10.989 tolarjev. Od tega odštejemo 40 odstotkov materialnih stroškov, kar znaša v našem primeru 4.395,60 tolarjev, in dobimo davčno osnovo v višini 6,593,40 tolarjev. Od tega 15 odstotni davek znaša 989 tolarjev.
V davčno napoved boste avtorski honorar vpisali pod zaporedno številko 61 in sicer v kolono 8 bruto znesek 10.989 tolarjev, v kolono 9 boste vpisali stroške v zaokroženm znesku 4.396 tolarjev in v kolono 10 a (oziroma v kolono 10 b, če ste honorar dobili iz tujine) znesek 989 tolarjev.
Vse te podatke naj bi načeloma dobili od izplačevalca avtorskega honorarja."
Sem kmet. Ali je osnova samo katastrski dohodek? To sprašujem zato, ker sem del plačil prejel na žiro račun in me skrbi, da bi mi to šteli kot avtorski honorar?
"Odvisno je od tega, kakšna plačila je prejel. Če so bila to plačila za pridelke, ki jih prideluje na svoji kmetiji, potem so upoštevana že v katastrskem dohodku, če pa so bila to plačila storitev na osnovi pogodbenega dela ali avtorski honorar, potem je to obdavčljiv dohodek. Na primer, če je na žiro račun dobil plačan krompir, potem to ni, če pa je prejel plačilo za pluženje snega, potem to je obdavčljiv dohodek. "
Na žiro račun sem med letom dobivala avtorski honorar, med temi zneski pa je tudi nakazilo, ki ga je prejel mož, ki nima svojega Uro računa. Ali se bo to meni upoštevalo pri dohodnini?
"Najprej, oseba ne sme prejeti na žiro račun dohodka, ki ni njen, če gre seveda za dohodek, saj se na žiro račun lahko nakazujejo tudi druge stvari kot so denimo odškodnine, ki niso obdavčene. Pogledati je torej treba, kaj je mož prejel, če je bil to obdavčljiv dohodek, ga bo moral prijaviti sam, če ni, mu tega ne bo treba. Ženi seveda v vsakem primeru ne bo upoštevan, če bo napravljena primerjava z žiro računom, pa bo seveda morala dokazati, da to ni njen dohodek oziroma da ni obdavčljiv, če je, se bo preverjalo, če je mož ta dohodek prijavil."
Žena ima zelo nizko pokojnino, približno 4.000 tolarjev na mesec, varstveni dodatek ji ni priznan, ker živi v skupnem gospodinjstvu z možem. Ali ima mož pravico do olajšave pri dohodnini in kakšno?
"Mož ima pravico do olajšave v primeru, če ženina pokojnina ne presega zneska olajšave, vendar do razlike. V našem primeru pokojnina v višini 4.000 tolarjev mesečno presega olajšavo v višini 8 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, zato mož pravice do olajšave pri osnovi od dohodnine nima."
Sin je star 17 let, obiskuje srednjo šolo, po očetu prejema družinsko pokojnino. Ali je davčni zavezanec?
"Da, je davčni zavezanec,
saj je pokojnina obdavčljiv dohodek. Če oseba sama ne more izpolniti obrazca za odmero dohodnine, mora to napraviti njegov skrbnik. Prijaviti mora del družinske pokojnine, ki mu je dodeljen z odločbo. Če je družinska pokojnina razdeljena na več enakih deležev, so to dolžni napraviti vsi. V primeru, da je družinska pokojnina manjša kot znaša olajšava, lahko v našem primeru mati uveljavlja to razliko kot olajšavo za vzdrževanje-ga družinskega člana. Dodati velja, da to za preživnina ne velja. Če je bila torej družinska pokojnina zelo majhna, bo do te razlike prišlo, če pa je znašala več kot 8 odstotkov povprečne slovenske plače, potem je ne bo."
Med olajšave po 7. členu zakona o dohodnini se štejejo tudi različni izdatki, za katere sem med letom zbiral račune kot dokaz. Ali se bodo zneski na računih zaradi inflacije revalorizirali? Osnova za dohodnino se namreč bo, olajšave pa naj bi bile le v nominalnih zneskih?
"Ne bodo se revalorizirali; ne zneski na računih in ne prejemki, revalorizirala se bo le lestvica davčnih osnov, kar pomeni, da se bodo stopnje davkov prilagodile inflaciji, čim višja bo, tem bolje bo za davkoplačevalce."
Kaj so samoprispevki kot ena od možnih olajšav? Ali le samoprispevki na podlagi odloka ali tudi prispevki za konkretne naložbe v krajevni skupnosti?
"Samoprispevek je ena od možnih olajšav, vendarle takšni, kije bil uveden tako kot predpisuje zakon, torej na podlagi akta o uvedbi samoprispevka. Pri njem je namreč bistveno to, da je obvezen za vse. V krajevnih skupnostih pa gre velikokrat za prostovoljne prispevke, ki torej niso z aktom uveden samoprispevek. Prostovljne prispevke pa je glede na namen (humanitarni, kulturni itd.) moč kot olajšavo uveljaviti v 10 odstotnem zniža-, nju osnove za dohodnino po 7. členu zakona."
Med letom sem kupil obveznice in jih čez nekaj mesecev tudi prodal Ali se to šteje v olajšavo ali samo še neprodane obveznice?
"V olajšavo se štejejo samo obveznice, ki bodo predložene ob oddaji napovedi za odmero dohodnine. Tedaj bodo žigosane, kar pomeni, da jih bo kot olajšavo moč uveljaviti le enkrat."
Ali se interne delnice po Marko-vičevem zakonu, decemberske, vendar izdane januarja 1991, štejejo v davčno osnovo?
'Te interne delnice so v bistvu izplačilo plač v obliki delnic, zato je to odvisno od tega, kdaj so bile obračunane in izplačane oziroma kdaj so bili plačani davki in prispevki. Če je bilo to januarja 1991, potem se štejejo v lansko leto. ne glede na to, kdaj je bil vrednostni papir fizično izdan. "
• M. V.
Plačilna kartica dobrodošla na 10.000.000 prodajnih mestih v Sloveniji in v 170 drugih državah.
Kompas Magistrat - Eurocard Mestni trg 4,61000 Ljubljana (tel.: 061 212 888,152 222) in vse Kompasove poslovalnice
Jjjjj^) ^^^^^
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Novi davki za avtomobile
Bistvena pocenitev
Nova davčna zakonodaja, ki bo veljala od 1. februarja, bo bistveno spremenila cene avtomobilov tako domačih kot tudi uvoženih. Poleg nižjih davkov so novost tudi nekateri popusti in nova davčna osnova za uvožene avtomobile, v kateri ne bo več carine.
Nove davčne stopnje za avtomobile po 1. februarju: za avtomobile z bencinskimi motorji do 1,8 litra (do 1,9 litra 2a dieselske motorje) - 20 odstotkov. Za vozila s katalizatorjem znaša davčna stopnja v tej kategoriji 16 odstotkov. Za avtomobile nad 1,8 1 oziroma nad 1,9 1 z dieselskim motorjem, bodo kupci odšteli 32 odstotkov davčnih dajatev, za vozila opremljena s katalizatorjem pa 25,6 odstotka, za uvožena vozila do 1,8 1 (1,9 1 dieselski) znašajo carinske dajatve 26 odstotkov in davčne 20
nakupu avtomobila imele družine s tremi ali več otroki mlajšimi od 18 let. To ugodnost je mogoče izkoristiti pri nakupu avtomobila enkrat v petih letih. Prodaja oziroma nakup rabljenih vozil bosta tako kot doslej obdavčena po najničji stopnji, vendar bo znašala 5 odstotkov. Ker so razlike v cenah občutne navajamo primere končnih cen nekaterih vozil:
odstotkov,skupaj torej 46 odstotkov. Za vozila s katalizatorjem so dajatve še 4 odstotke nižje, za uvožene avtomobile nad 1,8 1 (nad 1,9 dieselska) znašajo davčne dajatve skupaj 58 odstotkov od tega 26 odstotkov carina in 32 odstotkov davek, ki je pri vozilih s katalizatorji še za 6,4 odstotka nižji. Med popusti velja omeniti še 5 odstotni davek, ki ga bodo pri
vozilo .
Renault 4 GTL Renault 5 Campus/3v Citroen AX first/3v VW Passat C L 2.0 kat. Chrvsler Saratoga 3.0 , Nissan Sunny 1.6 SLX/5v Mitsubishi Colt 1.3 GL Ford fiesta 1.1 C kat. Peugeot 205 XL Hvundai pony 1.5 GLS Daihatsu Charade TS
Vse navedene cene so v tolarjih in so preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije. • M. Gregorič
stara cena	nova cena
467,784,00	420.480,00
708.084,00	636,480,00
654.150,00	588.000,00
2.035.610,00	1.545.028,00
1.483.048,00	741.575,00
1.218.446,00	888.347,00
845.964,00	735.183,00
832.177,00	723.202,00
801.976,00	696.955,00
756.324,00	657.282,00
673.344,00	585.168,00
UGODNO PRODAJA
SVOJE IZDELKE V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA JESENICAH
y< betonsko železo in pletene
žične vrvi ^ vlečeno jeklo
vlečeno žico - črno,
pocinkano in nerjavečo ^ pločevino - navadno in
nerjavečo ^ hladno oblikovane profile ^ vratne podboje
* dodajne materiale za
varjenje - elektrode in varilne žice
* žeblje
Obratovalni čas vsakdan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas!
Nahajamo se ob magistralni cesti na Jesenicah (avtobusna postaja
pri Železarni) Informacije tel. 064/81-441 int. 29-04.
Delničarska abeceda (4)
Koliko je vreden tolar
Pri nas je delnic še zelo malo, saj imamo zaradi blokade pri lastninski zakonodaji še zelo malo delniških družb. Neslavno so končale Markovičeve interne delnice, o njih ste se morda še največkrat pogovarjali, ki niso bile nič drugega kot del plače, ki so ga kasneje ponekod tudi izplačali.
Zato pa je pri nas več obveznic, zlasti z njimi pridno trgujejo na Ljubljanski borzi. Poglejmo si torej podrobneje kaj je OBVEZNICA.
Obveznica je za delnico drugi najpomembnejši vrednostni papir in s tem blago borznega trgovanja. Zanimiva je predvsem za majhne varčevalce, ki z nakupom obveznice dokaj varno nalože svoj denar. Sicer pa se je tudi drugod po svetu, ne le pri nas, borzno trgovanje začelo z obveznicami in se nadaljevalo z delnicami.
Po definiciji je obvenica ali obligacija dolžniški vrednosti papir. Z njim se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice v določenem času oziroma ob dospelosti obveznice izplačal vrednost glavnice in pripadajoče obresti.
Kupec se za nakup obveznice seveda odloči, če je s tem deležen višjih obresti, kot če bi denar naložil v banko na hranilno knjižico. Razlika mora biti tolikšna, da je obveznica mamljiva, saj je v normalnem finančnem svetu vendarle manj varna kot hranilne vloge na vpogled. Če je v bankah obrestna mera za vloge na vpogled denimo 5 odstotna, potem mora biti za obveznice vsaj 7 odstotna. Izdajatelj se zato pri emisiji obveže, da bo plačal višje obresti, kot jih plačujejo banke v tistem času za vloge na vpogled.
Pri nas razmere še niso takšne, da bi pozornost posvečali predvsem obrestim, ki jih prinašajo obveznice. Pri nas je bistveno to, da so naše obveznice takorekoč vse po vrsti nominirane v nemških markah. Z njimi si torej pomagamo ohranjati vrednost naših prihrankov, ob tem pa nam prinašajo še obresti. Vsekakor je to ugodnejše kot spravljanje deviz v nogavice, saj jih bankam tako ali tako ne zaupamo več. Sicer pa, kar spomnite se, kako neslavno je v našem spominu ostalo cestno posojilo, ki ni bilo nič drugega kot državne obveznice, le da se temu takrat še ni smelo tako reči. Ker ni bilo devizne klavzule, ki je bila tedaj prav tako še pregrešna, je državljanom posojilo tekom let pojedla inflacija, tudi glavnico, ne le obresti. Brez dvižne klavzule na vrednostnih papirjih pri nas tudi danes ne gre. • M. V.
! EKONOMSKA I 1PROPAGANDA«
^k  obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 Af
GAULOISES BLONDES
Na tečajni listi Banke Slovenije še vedno ni sprememb, 25. januarja so veljale naslednje srednje vrednosti deviznih tečajev:
Avstrija	100 ATS	530,4559
Nemčija	100 DEM	3.732,9760
Italija	100 ITL	4,9555
Švica	100 CHF	4.202,5844
ZDA	1 USD	60,1382
Jugoslavija	100 YUD	80,0000
R. Hrvaška	100 CRD	80,0000
Tečaj jugoslovanskega in hrvaškega dinarja se uporablja le pri izkazovanju rezultatov.
Črna borza: Na ljubljanski tržnici so koncem minulega tedna marke kupovali po 50 in prodajali po 51 tolarjev, šilinge pa kupovali po 6,90 in prodajali po 7,20 tolarjev.
V menjalnicah bank na Gorenjskem so bili v ponedeljek, 27. januarja ob 13. uri devizni tečaji naslednji:
marke šilingi nakupni   prodajni    nakupni prodajni
Gorenjska banka
Abanka
SKB
50
49,50 50
52
51,99 52
7,10 7,05 7,10
7,39 7,40 7,39
V Beogradu je v nedeljo, 26. januarja začel bistveno višji tečaj marke, saj je jugoslovanski dinar devalviral kar za 400 odstotkov. Uradno je bila namreč prej vredna 13 dinarjev (iz Mar-kovičevih časov), zdaj pa je marka uradno vredna 65 dinarjev. Tolikšno devalvacijo so pričakovali in napovedovali že nekaj časa, saj je na beograjski tržnici že nekaj časa potrebno za marko odšteti kar 100 dinarjev. Tiskarna na Topčideru dela torej s polno paro, še bolj včasih, zato si lahko toliko bolj oddahnemo v samostojni in neodvisni Sloveniji.
V Ljubljani devalvacije ni in ni, čeprav jo pričakujemo že nekaj časa, takšna pričakovanja, v drugi polovici januarja, odseva tudi dogajanje na Ljubljanski borzi. Tam so tečaji poskočili in bili najvišji pred tednom dni, v torek 21. januarja, ko so za obveznico RS 1 pristali celo pri 120,8 odstotkih, za obveznico RS 2 pa pri 83 odstotkih. Pričakovanja se niso uresničila in v četrtek, 23. januarja so se tečaji obrnili navzdol, za obveznico RS 1 na 119,9 in za obveznico RS 2 na 80,2 odstotke. Vse torej kaže, da devalvacijo lahko pričakujemo šele po 1. februarju, ko naj bi Ljubljanska banka začele razreševati problem zamrznjenih deviznih hranilnih vlog, kakor je napovedala. Z nizkim uradnim tečajem, Banka Slovenije preprečuje tolarski potres, ki bi ga sicer povzročilo dviganje deviznih vlog v tolarjih.
BankVVustria
Ljubljana, 24.januarja - V poslovni hiši Tromostovje na Vvolfovi 1 so pretekli petek odprli nove poslovne prostore Bank Austria, mešane banke d.d.. Ustanovni kapital banke znaša 60 milijonov avstrijskih šilingov. 60 odstotkov delnic imata avstrijski Z-Lander-bank in Bank Austria, preostalih 40 pa deset slovenskih podjetij. Po združitvi med Landerbank in Zentralsparkasse je nastala Bank Austria A.G., ki ima danes večinski delež v novi avstrijsko-sloven-ski banki. V prostorih banke so zdaj urejena okenca za devizno varčevanje, najpozneje do srede februarja pa bodo v banki predvidoma uvedli tudi tolarsko varčevanje. M. P., foto: Polona Kragelj
V skladu 100 milijonov tolarjev
Ljubljana, 24. januarja - Sklad za razvoj drobnega gospodarstva sredstev še ni razdelil, zanje prosi 408 prosilcev, od tega jih 287 ustreza pogojem.
Sklad za razvoj drobnega gospodarstva razpolaga s 100 milijoni tolarjev, kakor je povedal predsednik njegovega upravnega odbora, denar še ni bil razdeljen. Namenjen je podjetjem z manj kot 125 zaposlenimi, ne glede na dejavnost. Sredstva so povratna in nepro-
fitna, prednost imajo investicijski programi do 100 tisoč mark v proizvodni dejavnosti, turizmu, gostinstvu in obrti. Obresti so 6 odstotne, doba vračanja je šest let za investicijske projekte in štiri leta za programe, moratorij je vključen v rok vračanja.
Prošenj je zelo veliko, če bi ustregli vsem, bi potrebovali 2 milijardi tolarjev in ne le 100 milijonov. Zato bo upravni odbor zaprosil vlado za dodatnih 800 milijonov tolarjev iz proračuna. • M. V.
Kupujete TV ali videorekorder? Ml SMO NAJCENEJŠI!
Samsung, TV 51 cm, teletekst Samsung videorekorder, VPS
38.990,- SLT 27.990,- SLT
- 5 % POPUSTA
za takojšnje plačilo do konca januarja
TV - HIFI - VIDEO
od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367
glas 10. stran
PISMA, PODLISTEK
Torek, 28. januarja
ODMEVI
V rubriki  Odmevi, Prejeli
smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi.
Razprava o splavu
Odgovor občinskega odbora SKD Škofja Loka na komentar Janeza Kreka naše izjave o splavu.
Gorenjski glas, 12. 12. 1991
Strinjamo se z Vami, da gre pri vprašanju splava predvsem za vprašanje morale. Pri razreševanju tega težkega in usodnega vprašanja pa smo se dolžni prav zaradi morale seznaniti z dejstvi o življenju od spočetja naprej. Za podrobnejšo analizo ni prostora, zato samo kratka dejstva.
1. Ob spočetju pri združitvi spolnih celic nastane življenje, ki ima v svoji DNK molekuli toliko zapisov, kot jih gre v pet zbirk Britanske enciklopedije (prof. Je-rome Lejeune, Pariz). Ta informacijski material v genih popolnoma določuje fiziološki razvoj človeka do smrti.
2. Oploditve v epruvetah in presajanje v poljubne matere dokazujejo (čeprav moralno vprašljivo), da je to miniaturno življenje popolnoma avtonomno, da ni nikakor organski del matere, da je celo fiziološki tujek, ki v primeru mešanja krvi lahko povzroči smrt enega od njiju.
3. To novo življenje je torej sposobno od trenutka spočetja naprej obvladovati to ogromno količino informacij in po njih voditi nadaljnji fiziološki razvoj človeka.
Na osnovi mnogih podobnih dejstev Svetovno Zdravniško združenje trdno stoji na stališču, da človeku pripadajo človekove pravice od spočetja naprej in zato splav ne more biti drugo kot umor človeka.
Kljub temu da je bila še v bivši Jugoslaviji pravica do splava sprejeta v ustavo in zakonska določila, je po Kazenskem zakoniku FLRJ splav kazniv. Izrecno je bilo sprejeto stališče, da je predmet kazenskega varstva človekovo življenje od spočetja dalje (Komentar KZ l. 1970, str. 199). Zakon o delovanju RS z dne 4. junija 1976 (čl. 125/a) zagovarja stališče, da otrok spočet ob uvedbi dedovanja velja za dediča, če se le rodi živ. Življenje od spočetja dalje priznava tudi odškodninsko pravo, po katerem ima otrok, ki naj bi se rodil (na-sciturus), pravico do odškodnine za duševne bolečine. Če roditelj umre pred njegovim rojstvom. Nad nosečo materjo prav tako ni dovoljeno izvršiti smrtne obsod-
be. Kot Krščanski demokrati zato trdno zagovarjamo stališče, da človeku pripadajo človekove pravice od spočetja naprej. Prepričani smo, da kršenje teh pravic sproža probleme, o katerih smo pisali v dopisu, ki ga komentirate zaradi domnevno dvolične morale.
Dobro se zavedamo, da je o tem vprašanju v našem, kot tudi v svetovnem prostoru veliko različnih stališč. V demokratični družbi ima vsak pravico zagovarjati svoje mnenje. Pri tem ne gre za neke obrobne probleme, kjer bi si lahko ideološki in strankarski nasprotniki brez škode dokazovali svoje retorične sposobnosti, marveč gre za človeka in njegove pravice.
Zato je naše stališče, da se o tem ne da glasovati na podlagi demagoškega prepričevanja in vpitja ulice, marveč na podlagi dejstev, kijih argumentirano pripravijo eksperti ustreznih strok.
Zdravniško združenje, oziroma eksperti sodne medicine naj podajo strokovna stališča o tem, kdaj postane človek upravičen do zagotavljanja človekovih pravic. Pravni eksperti pa naj te pravice pravno zaščitijo.
Na ravni politike lahko razpravljamo, s kakšno represivno politiko bomo ščitili človekove pravice, da bo družba bogatejša, predvsem duhovno ter moralno in šele potem materialno. Ne moremo pa na ravni politične razprave odločati, kdaj naj bi človek pridobil človekove pravice.
Na osnovi navedenih dejstev smo proti 55. členu v ustavi in proti obstoječi zakonodaji o splavu, ker to za nas pomeni grobo kršenje človekovih pravic.
Škofja Loka, 18. 1. 1992
Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov
Škofja Loka
Spominska svečanost na Goreljku 14. decembra 1991
Gorenjski glas, 14. januarja
V Gorenjskem glasu z dne 17. januarja 1992 smo na strani 17 prebrali zapis "VIA DRAŽGOŠE", ki malodane poln sarkazma primerja dimenzije dražgo-ške in pokljuške prireditve 14. decembra 1991 ob poklonitvi "MR TVEMU BA TA UONU" Prešernove brigade. Resnici na ljubo moramo povedati, da ta spominska svečanost, ki jo v sodelovanju prirejata odbor borcev Prešernove brigade in Občinski odbor ZZB NOV Radovljica ni bila nikoli izkoriščena za zagotavljanje navzočnosti strankarskih veljakov, ne zdaj ne v preteklosti. Potekala pa je vselej in ob
vsakem vremenu, ki v zimskem času zna biti tudi zelo neprijetno. Čeprav je osnovni motiv prireditve - poklon mrtvim junakom, pa je bila lanska prireditev zelo množična. Udeležili so se je tako borci iz gorenjskih občin, kot tudi soborci, svojci in prijatelji padlih iz notranjskih občin. Svečanosti pa se je udeležil tudi predsednik Skupščine občine Radovljica ing. Vladimir Čeme.
Občinski odbor ZB Predsednik mag. Pavel Žerovnik
Materinstvo in pokojnine
Gorenjski  glas,   10. januarja 1992
Gospa Z. Žlebir nas v Gorenjskem glasu z dne 10. januarja 1992 seznanja z že večkrat slišanimi stališči opozicije do amandmaja k 51. členu novega pokojninskega zakona. Argumente predlagatelja sem si seveda moral poiskati v 28. številki skupščinskega Poročevalca (2. decembra 1991), drugi mediji jih kot običajno niso objavili. Moram pa reči, da so vendarle tehtni, zlasti tisti o skladnosti amandmaja z direktivo Sveta Evrope (št. 86/378 EEC) o izvedbi načela enakega obravnavanja moških in žensk v ureditvi zaposlovanja in socialnega zavarovanja. Ta direktiva namreč določa, da morajo države članice Evropskega sveta do 1. januarja 1993 iz svojih predpisov izločiti vse določbe, s katerimi se moškim in ženskam različno določajo obveznosti in višina pravic iz socialnega zavarovanja, različna starost za upokojitev oziroma dostop do drugih pravic. Različna obravnava je dopustna le kot varstvo žena v zvezi z materinstvom (Poročevalec, 2. decembra 1991, 34 s.). Ob tem pa pri nas celo kroži geslo Evropa zdaj!
Če se vrnem k prispevku gospe Z. Žlebir, moram reči, da ponavljanje že slišanih argumentov žal ne pripomore k njihovi tehtnosti. Tako zlasti ne morem sprejeti logike, ki izhaja iz njih in bi se na kratko glasila: če vlada mladim materam ne zagotavlja bolj pomembnih dobrin (stanovanj ipd.), naj jim tudi manj-pomembnih ne daje (olajšav pri upokojevanju). Pri tem pa eden od vzrokov, zakaj mladim družinam država ne more ponuditi tudi npr. stanovanj, verjetno tiči tudi v dejstvu, da imamo v povprečju najmlajše upokojence v Evropi in da to očitno štejemo tudi za svojo pravico.
Za pošteno ocenjevanje predlaganega amandmaja k 51. členu novega pokojninskega zakona je treba navesti vsaj še dvoje: materi z dvema otrokoma se novi pogoji upokojitve izenačijo s starimi, v Sloveniji pa je še leta 1987 ženska imela v povprečju po 1,7 otroka (po podatkih Za-
voda za statistiko). Ne gre torej za nikakršno drastično poseganje v sedanje stanje, rahlo izražena težnja predlagatelja po povečani nataliteti (kar se sedaj skuša prikazati kot nekakšno kukavičje jajce) pa je menda naš skupen interes - kaj pa bomo sicer s še tako svobodno, samostojno, mednarodno priznano, napredno itd. državo brez državljanov. Ali pa smo morda prepričani, da morajo ravno Slovenci rešiti problem prenaseljenosti planeta - tako, kot so (bili?) nekateri prepričani, da smo ravno mi poklicani, da začnemo v natanko nepravem času razo-roževati človeštvo najprej pri sebi? To me spominja na čase, ko smo se čutili poklicane, da svet naučimo pravilno gospodariti.
Zanimivo je, da je npr. opozicija v republiškem ZZD (kjer ima večino) istočasno, ko je zavrnila amandma k obravnavanemu členu, sprejela amandma, da se moškim služenje vojaškega roka šteje v delovno dobo! Zdaj torej preostane le še, da se - po analogiji - zaradi neenakopravne obravnave pritožijo tisti, ki vojaščine niso služili. Kranj, 12. januarja 1992
S spoštovanjem! Milan Sagadin Župančičeva 39, Kranj
ii JELOVICA
MERKU
1 PREJELI SMO
Lovsko
gospodarski načrti končno sprejeti
Oktobra 1991 so bili predloženi skupščini občine Kranj v potrditev lovskogojitveni načrti za razdobje od leta 1990 do 1995. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta jih zavrnila z naslednjimi pripombami in predlogi, ki naj bi jih upoštevali pri dopolnitvah
- plani lovskih družin so nerealni in netočni, zlasti kar se tiče odstrela, staleža in strukture divjadi, ker se pri določitvi teh postavk ni upoštevalo stanje bio-indikatorjev, ki edini kažejo na usklajenost z okoljem.
- načrti so napisani v prid lovcem, ne pa ostalim uporabnikom zemljišč,
- škode po divjadi so prenizko ocenjene ali se sploh ne poravnajo in jih ocenjujejo samo lovci; izpostavljen je bil tudi problem povračila škode ob udaru z divjadjo na prometnicah,
- odstrel se ne bi smel planirati za več let vnaprej,
- v načrtih ni točno določenih predvsem divjadi namenjenih površin (ograje, krmne njive, izolirani pašnik, grimšča), kakor tudi ne njihovo vzdrževanje,
- v načrtih ni možno govoriti o vzpostavljenem naravnem ravnotežju, če v celotnem popisu divjadi ni niti ene ujede oziroma se ne
NAKUP PREMOGA V AKCIJSKI PRODAJI JE NALOŽBA!
Nemški briketi 3^«CSLT
13.000 SLT
Češki premog -kocke
SIT 7.300 SLT
Samo do konca januarja,
za takojšnja plačila.
Merkurjeve prodajalne:
DOM - Naklo, ŽELEZNINA - Radovljica,
UNIVERSAL - Jesenice.
upošteva varovanje predatorjev in
popolno varstvo ogroženih lovnih vrst,
- načrt bi moral biti pripravljen v dogovoru s kmeti, gozdarji in ekologi.
Pri pregledu lovskogojitvenih načrtov je na prošnjo člana IS za ekologijo sodeloval gozdarski
inšpektor in podal mnenje o teh načrtih.
Lovskogospodarski načrti morajo biti usklajeni z gozdnogospodarskimi načrti in načrti o razvoju kmetijstva.
Gozdnogospodarstvo Kranj in Kmetijska svetovalna služba pa sta poleg pripomb in predlogov, ki so jih navedli delegati, predložila še naslednje:
- vsi ukrepi lovcev morajo težiti k zmanjševanju škod in manj številni kvalitetnejši divjadi: postavljeni cilji naj se enkrat letno preverjajo s kontrolno metodo,
- krmljenje divjadi naj bo gojitveni ukrep le v izjemnih primerih,
- pri načrtovanju odstrela je nesmiselno bazirati na ocenah spomladanskega staleža, ki je močno podcenjen; naravnati se mora na kazalce v okolju. Odstrel naj bo dogovor med lovci in ostalimi uporabniki prostora,
- predlagani načrti naj se potrdijo za čas do sprejema novega zakona oziroma največ za leto dni,
- jasneje je potrebno opredeliti postopek cenitve in plačila škode po divjadi.
- pri ocenitvi negativnih vplivov gospodarske dejavnosti je potrebno konkretizirati lokacije in vplive, ki jih dejavnost povzroča (stroji, zaščitna sredstva, monokulture),
• v načrtih naj se določi, kdo bo kril posamezna vlaganja ali zmanjšan dohodek kmetijske oziroma gozdarske pridelave zaradi določitve predvsem divjadi namenjenih površin (grmišča, krmne njive...) in kdo bo na teh površinah izvedel dela,
- lovci in pašne skupnosti naj\ določijo kriterije obremenitve skupnih pašnikov.
Lovsko gospodarski načrti družin Jezersko, Jošt, Sorsko po-, Ije, Storžič, Šenčur in Udinboršt ter Podjetje za gojitev divjadi Kozorog Kamnik so pretežno upoštevali dane pripombe in, predloge, predvsem pa, da se od'\ strel divjadi, ki povzroča škodo, določi za vsako leto do srede aprila na podlagi odstrela v preteklem letu in kazalcev v okolju, ter da se popolnoma zaščitijo Iv vne vrste (gozdni jereb, ruševec, dihur, skobec in kragulj), določi zmeren lov malih zveri in varovanje predatorjev.
Lovski strokovnjaki bodo v prihodnje tvorno sodelovali t vsemi uporabniki prostora.
Le s skupnimi močmi nam bo uspelo ohraniti naše življenjsko okolje in s tem tudi okolje žival' skega sveta.
Kranj, 12. januarja 1992
Tadej MarkiČ;
Jelko Peternelj: Lipetove zgode in nezgode 2
V RATEČAH IN PLANICI JE BILO PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V SMUČARSKIH TEKIH
GraŠIČEVA, GLOBOČNIK, DOLENC, KERŠTAJNINKAVALAR PRVI PRVAKI
Škoda, da privlačnih tekem, ki jih je organiziralo Športno društvo
Planica, ni obiskalo več gledalcev organizatorji pa so pogrešali tu- mi zelo malo treniraIa zaradi ai predstavnike Smučarske zveze Slovenije, saj smučarski tek tudi poškodbe kolena, in sem zato nas m drugorazredna športna panoga. kar zadovoljna, da je bila to pr-
va taka tekma z domačimi tekmovalkami. Tudi za sobotno tekmo mislim, da je bila kar v redu. Sem kar zadovoljna. Glede poškodbe pa je takole. Pred enim tednom so mi dali injekcijo, ki bo držala tri tedne, tako da bom lahko šla na olimpijado, potem pa bom pavzirala toliko časa, dokler poškodba ne bo umirjena. Zdravnik bo koleno odprl in preveril, če je res vneta kita. Pred olimpijado, če bom šla, bom dobila še eno injekcijo, da bo stoodstotno.
Najhitrejše na 10 kilometrov. Od leve Mateja Ambrožič, Andreja Grašič in Anka Mohorič.
Rateče, 25. januarja - Prvo državno prvenstvo Slovenije je potrdilo napovedi, kdo je ta čas najboljši v smučarskem te-■ ku Pri članicah je primat v dveh tekmah potrdila Andreja Grašič, skoraj zanesljiva potnica na Olimpijske igre, pri juni-°rkah sta na državnem prvenstvu slavili Mateja Ambrožič in Urška Fečur, ob njiju pa so do-°r<J tekle Anka Mohorič, Urška ečur, Vesana Dolenc, Tanja *-elenc in Anita Jan, med juni-°,rJ' sta si bila najbolj v laseh '°rnaž Globočnik in Marko u°'enc, med člani je Robi Ker-SjJaJn najboljši klasik, Joško •vavalar pa ima primat v prosti tehniki.
, Na slovenskem Olimpijskem komiteju je sedaj odloči-lev» kdo od tekačev bo potoval "a olimpijske igre v Albertville. .'ekači bi želeli, daje to Andreja Grašič in vsaj dva najboljša ]la"a, to sta Robi Kerštajn in
°sko Kavalar, idealna rešitev Pa bi bila štafeta. Naše repre-^e"tante letos precej pestijo Poškodbe, najhujše posledice Pa ima verjetno Borut Nunar, na katerega so veliko stavili, y^ndar mora sedaj počivati in ^kati, kaj bodo rekli in storili travniki.
V četrtek so juniorji tekli "a 'O kilometrov, člani na 30,
'anice in juniorke pa na 10 ki-^metrov v klasični tehniki. J^agali so Tomaž Globočnik J^ranj) med juniorji, Robert V^štajn (Planica) med člani, Jjndreja Grašič (Kranj) med
!anicami in Mateja Ambrožič ^Pgatec) med juniorkami. V
teh°t0- so bi,e tekme v Prosti teU^' slanice in juniorke so : Kl.e na 5 kilometrov, člani in pn,0rJi pa na 15 kilometrov. • n članicah je zmagala Andre-14 S^ašič, pri juniorkah Urška
je Joško Kavalar (Planica) "maščeval" Kerštajnu za poraz
Andreja Grašič drugi zmagi naproti.
na četrtkovi tekmi, med juniorji pa je Marko Dolenc (Brdo) za 8 sekund premagal Kranjčana Globočnika.
V nedeljo so bili v Ratečah teki štafet. Sodelovalo je 10 moških in 4 ženske štafete. Pri članih je po pričakovanju zmagala planiška trojka Kerštajn, Kavalar in Trstenjak pred Kranjem in Gorjami, med juniorji so bili najhitrejši Gorjani, med dekleti pa Logatec I pred Kranjem, za katerega ni tekla Gra-šičeva, in Logatcem II. # J. Košnjek, slike G. Šinik
Zmagovalci so povedali
Sedanja je prijela, tako da lahko tečem, hodim pa še vseeno težko. Želim si na olimpijado in upam da bom šla. Zato sem trenirala. Nisem več mladinka, da bi lahko šla na mladinsko svetovno prvenstvo, zato so moji cilji samo še svetovni pokal in olimpijada."
^eču
r 'z Logatca, med člani se
ifi HOKEJ
ANDREJA GRAŠIC (SK Kranj): "Četrtkovo tekmo lahko označim kot dobro, čeprav sem imela nekaj krize, ki pa se je pojavila zato, ker sem pozi-
erbi Ljubljančanom
D
si avnega prvenstva v hokeju na ledu in tekmovanje
o-hrvaški ligi. Najbolj zanimivo je bilo v petek zvečt. . iz P kJer Je b'' de1"0' med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz ^Ljubljane. Tekmo so dobili Ljubljančani s 4 : 3. Pravo presene-gjnJe pa so pripravili hokejisti Jesenic, ki so na Bledu ugnali ed Promolineo s 5 : 3. V slovensko- hrvaški ligi pa je Cinkarna ^etnagala Triglav s 7 : 2. Več na notranjih straneh športa. • J.
Kranj, 25. januarja - Nadaljeval se je drugi del slovenskega
v sloven-zvečer na Jese-
JOSKO KAVALAR (SK Planica):"Sedaj sem zadovoljen. Na 30 kilometrov sem se počutil bolj slabo, ker sem vedel, da bom drugi. Pri 15 kilometrih sem pa imel občutek, da nimam konkurence. Prvi del sem odtekel odlično, drugega sem pa malo popustil, ker je bila prednost že dosti velika. Do olimpijade potrebujem še par tekem, saj sem po novem leti zbolel in imam premalo tekem. Virusno angino sem prebolel, sedaj pa kar bo in sem z državnim prvenstvom absolutno zadovoljen. Na olimpijado, kar je moja želja, sem se že uvrstil z 21. mestom v svetovnem pokalu v Kanadi. Tam bom lahko največ pokazal na 30 kilometrov. Sicer pa je bilo to sezono manj tekem, ker smo se pripravljali na olimpijado, vendar se sedaj kaže, da to ni dobro. Tekma je le dober trening. Mislim, da bomo sedaj to nadoknadili."
TOMAŽ GLOBOČNIK (SK Kranj): "Po teh pripravah, ki smo jih imeli, sem kar zadovoljen. Forma je bila v redu. Še posebej to velja za klasiko, za skating pa opažam, da mi, kljub novim smučem, gre slabše. Na bregu sem imel skoraj 20 sekund prednosti, na koncu, po spustu, pa sva imela z Dolencem enak čas. Glavni problem so smuči. Z njimi nisem zadovoljen. Pogodbo imam z Atomicem, vendar sem danes tekel s Fischerjem. Kaže, da so te smuči, ki sem jih izbral danes, bolj za mraz. Glede olimpijade ne morem nič reči. Rekli so, da mladinci ne bi hodili na Olimpijske igre, zato je moj prvi cilj mladinsko svetovno prvenstvo marca na Finskem, vendar bi bila zame udeležba na olimpijadi velika spodbuda. V poštev pride samo štafeta. Na splošno sem s formo zadovoljen. Verjetno se bo malo še dvignila, vendar je v osnovi kar v redu."
ROBI KERŠTAJN (SK Planica): "V četrtek sem bil prepričljivo prvi, danes sem pa prepričljivo drugi, tako kot je Joško prepričljivo prvi. Sem kar precej zadovoljen. V četrtek me je presenetila kar velika prednost, prav tako pa ni presenečenje današnja prednost Kavalarja pred menoj. On je v prosti tehniki zanesljivo za pol razreda boljši od mene. Imam pa srečo, da nikoli v življenju nisem imel poškodbe, ki bi me resno ovirala in tako je tudi to sezono. Nobene operacije, nobenega zloma. Glede prehlada pa se moraš predvsem sam paziti. Posebno novembra, ko veliko treniraš, si bolj dovzeten za razne bolezni. Realno sva z Joškom potnika za olimpijado. Če pa bo šla še štafeta, bodo odločili na našem olimpijskem komiteju. Tekel bi 30 kilometrov, ki je samo klasično, potem bi tekel 10 klasično in 15 prosto, to je vezana, zasledovalna dirka. To bi bile vse moje tekme, če ne bi bilo še štafete. Tu bi bil prva predaja klasika." • J. K.
JURE ŽERJAV, ZVEZNI TRENER
Na olimpijado tudi s štafeto
"Prvenstvo je pokazalo, da ni presenečenj. V klasiki je najbolje pripravljen Kerštajn, v prostem slogu pa Joško Kavalar. Pri ženskah je dvakrat zmagala Grašičeva, tako da je še vedno naša najboljša tekačica, čeprav jih nimamo veliko, pri juniorjih je klasično tekmo dobil Globočnik, prosto pa za nekaj sekund Dolenc."
Kakšne so želje tekačev za nastop na Olimpijskih igrah?
"Računam, da bomo na Olimpijskih igrah nastopili s štafeto in pa z eno žensko. Tu je položaj jasen: to je Andreja Grašič. Pri moških pa bosta nastopala Kerštajn na 30 klasično, kjer mu dajem največ možnosti, pa v zasledovalni tekmi, to je 15 prosto in 10 klasično, Joško Kavalar pa bo nastopil na 10 klasično in 15 prosto, to je ta zasle-— dovalna tekma, in na 50 kilometrov prosto, kjer ima največ možnosti za dosego dobrega rezultata. Če pa bomo nastopili tudi s štafeto, je v igri Matej Kordež za drugo predajo klasično, pa ali Globočnik ali drug mladinec. Vse to je v rokah Olimpijskega komiteja, da odloča. Mi jo bomo predlagali in upam, da bo nastopila. Je tudi varianta, da bi nastopil en biatlonec, vendar so vsi zboleli za gripo in bo najverjetneje ta varianta odpadla."
Kakšna je trenutna pripravljenost tekačev? "Glede na konkurenco, mislim na svetovni pokal v Kanadi, kjer je bil Joško Kavalar odličen 21., sem prepričan, da smo letos naredili določen napredek. Tudi na Olimpijadi računam na uvrstitev okrog 20. mesta. Tega sta sposobna Robi na 30 in Kavalar na 50 kilometrov. Je pa res, da Kerštajn ni imel pravega stika s konkurenco, ker tekem v klasiki skoraj ni bilo. V Rusiji je bil svetovni pokal, tja pa nismo šli. V alpskem pokalu pa so bile v glavnem vse tekme v skatingu. Ko pa je tukaj s tremi minutami zmagal, vidimo, daje zelo dober. Imamo pa smolo z Borutom Nunarjem. On je bil predviden kot četrti član štafete, pa ima poškodbo kolena že celo poletje in zimo. Predvideno je, da bo tri mesece počival, da bomo pogledali, kaj je s kolenom narobe. Upamo, da ga bomo pozdravili in da bo lahko nadaljeval. Fant ima voljo in mislim, da še ne bo nehal." • J. K.
PREMIER LOJZE PETERLE
Tečem, da pridem do sape
Poznam vas kot ljubitelja kolesarjenja, danes pa ste na tekaških smučeh. Ste tudi ljubitelj tega športa?
"Že dolgo se oziram po smučeh. Že tri leta sem imel kupljene, ampak sem praktično šele letos začel teči. V imenu preživetja bi rekel, ker moram nekaj narediti tudi za zdravje in ne morem biti samo v pisarni. Tek se mi zdi kar primeren način, da pridem do sape." Ste bili letos že večkrat na smučeh?
"Letos sem bil že petkrat. Sedaj imam eno progo tudi pod Je?ico, na katero grem včasih popoldne samo za pol ure. Par-krat pa sem prišel tudi v Rateče in Tamar."
Zakaj vas privlači tek na smučeh?
"Včasih sem se poskušal tudi v alpskem smučanju. Vendar se mi zdi tek neprimerno boljši, kar se zdravja tiče. Veliko bolj človek scela sodeluje in, kot mi je pravkar rekel eden od tekačev, garati moraš od začetka do konca. Zdi se mi, da je to vsestranski šport, kar se zdravja telesa tiče."
Danes je državno prvenstvo tekačev. Ste spremljali tekmovanje?
"Prepočasi sem se gibal oziroma sem v Ratečah prepozno začel in sem prišel sem šele, ko so povedali, da je konec."
Se nasploh zanimate za šport? Navijate za kakšen šport, moštvo?
"Včasih, ko je bil šport manj profesionalen, precej manj po-
vezan z denarjem, sem se zelo zanimal zanj in sem tudi dolga leta vedel za posamezne rezultate, za košarko, za nogomet in tako naprej. Takrat sem se za vse zanimal, kasneje pa predvsem za košarko in smučarijo. Sedaj pa bolj malo sledim, razen kar naši vrhunskega dosežejo. Sam rad sedem na kolo ali potečem, malo zaidem v hribe, ob jutrih, ko še drugi spijo. Na tekmah že dolgo nisem bil, razen na zadnjih dveh svetovnih pokalih. Moram pa reči, da naše alpiniste bolj podrobno spremljam. Zdi se mi, da je to res vrh slovenskih naporov v športu. Zelo sem vesel, da so naši fantje tako prepričljivi."
Boste med olimpijado pogosteje sedli pred televizijo?
"Ne vem, če bom kaj več pred televizorjem. Si bom pa vzel dva dni, da bom šel v Albertville z ekipo. To priložnost bomo izkoristili za širšo promocijo Slovenije. Ta čas si pa bom vzel." • J. Košnjek, slika G. Šinik
n glasova
StotinkA
KEGLJANJE NA LEDU -
ČETRTI V EVROPI
Mednarodna federacija za kegljanje na ledu IFE je zaupala Sloveniji organizacijo evropskega prvenstva v metu na daljavo na asfaltni stezi. Prvenstvo je načrtovano za konec letošnjega maja.
Jesenice, 28. januarja - Slovenska reprezentanca v kegljanju na ledu v postavi Stane Koprivnikar (Mislinja), Jože Spo-lad in Jani Jelovčan (ŠD Planica) in Ivan Lasnik (ŠD Jesenice) je sodelovala na evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu, v metu na daljavo, ki je bilo v nemškem mestu Chemnitz. Tekmovanje je bilo izvedeno na stezi za hitrostno drsanje. Kot je povedal predsednik slovenske zveze kegljačev na ledu Srečko Strajnar, je bila slovenska reprezentanca zelo lepo sprejeta, saj je bilo prvenstvo prve dni po mednarodnem prizananju Slovenije. Tekmovanje v metu na daljavo je bilo ekipno in posamično in to za mladince, kadete in člane. Ekipno je zmagala Avstrija pred Nemčijo in Italijo, četrta pa je bila Slovenija in prehitela Madžarsko in Češkoslovaško. Med posamezniki je zmagal Nemec Wallner, Koprivnikar pa je bil med 21. kegljači 12. V ekipi Slovenije je kot mladinec tekmoval tudi Rudi Ša-pek mlajši (v kategoriji do 18 let) in zasedel 10. mesto. Našim kegljačem so pri udeležbi pomagali tudi v ministrstvu za informiranje in Turističnem društvu Kranjska gora s propagandnim gradivom, tako da so športniki lahko predstavili novo državo. • J. Košnjek
T NOGOMET
Bolero gorenjski prvak
Nogometaši Bolera bodo sodelovali na slovenskem državnem prvenstvu, ki bo 8. februarja v Škofijah pri Kopru.
Kranj, 24. januarja - Preteklo nedeljo je bilo v športni dvorani na Planini člansko prvenstvo v malem nogometu, ki so se ga udeležile vse prijavljene kipe, razen SPZ Triglav, kar ni odgovorno. V predtekmovanju je Creina premagala Živila Naklo A, Bolero Triglav brez borbe, Podgorje LTH, Marmor Stripy Visoko, Kondor Alpino po streljanju kazenskih strelov in Mladina Radovljica Zarico. V četrtfinalu so igrali: Bled : Creina 1 : 3, Živila Naklo B : Bolero 1 : 8, Podgorje : Mladina Radovljica 0 : 2, Kondor : Marmor Stripv 0:3; polfinale: Bolero : Mladina Radovljica 5:1, Marmor Stripv : Creina 4 : 2. V finalu sta igrala Bolero (Kranj) in Marmor Stripv (Škofja Loka), zmagal pa je Bolero s 6 : 5. Tekmo je sodil Ivan Zunič iz Kranja, delegat pa je bil Janez Torkar iz Kranja. Za Bolero so igrali Ržen, Božič, Jeraj, Rešek, U. Peternelj, Sirk, Atlija, Kondič, Pavlin, Osredkar in A. Peternelj, za Marmor Stripv pa Pogačnik, Jamnik, Oblak, Lebar, Babšek, Volgemut, Bogovič, Fer-tin, Bratuš, Ahčin in Pogačnik.
Nogometna zveza Slovenije je že opravila žrebanje za državno finale, ki bo 8. februarja v Škofijah pri Kopru. Bolero iz Kranja igra v A skupini skupaj z Novo Gorico, Black White-om Koper in Grafiko Gracar Celje. • Rudi Gros
NAČRTI SLOVENSKIH ALPINISTOV
Letos
na drugo goro sveta
Ljubljana, 24. januarja - Na sprejemu, za najuspešnejše slovenske alpiniste pri podpredsedniku slovenske vlade Matiji Malešiču minulo sredo, smo poprašali tudi o njihovih načrtih za bodoče. Kot je povedal Kranjčan Andrej Štremfelj, bi se rad skupaj z nekaj drugimi alpinisti povzpel na K2, drugi najvišji vrh na svetu. Dovoljenje za vzpon že imajo.
Kranjski alpinist Andrej Štremfelj je že lani napovedal, da bi rad izpolnil dolg, ki mu je ostal z nedokončanim vzponom v K2. Na Čogori, kot mu pravijo domačini, tokrat načrtujejo vzpon po drugi smeri. Je pa 8611 metrov visoki vrh, eden od dveh osemtisočakov, na katerega se še niso4vzpeli Slovenci. Dovoljenje za ta vzpon so dobili 21. januarja, vendar zaenkrat ni znano, ali bo spomladi manjša odprava lahko odšla v Himalajo. Urejeno ni niti vprašanje odsotnosti vrhunskih alpinistov z dela, pod velikim vprašajem pa je tudi zagotovitev potrebnega denarja.
Kot je potrdil Andrejev soplezalec, z lanskega uspešnega vzpona na Južni Lotse, Marko JPrezelj iz Kamnika, je uresničitev vseh načrtov najbolj odvisna od denarja. On si želi obiskati Karakorum ali katerega od vrhov v Patagoniji. Primorski alpinist Slavko Svetičič pa je zaupal, da načrtuje prvenstveni solo vzpon v Zahodni steni Gašerbruma IV. Če bodo izpolnjene obljube predsednika PZS Andreja Brvarja o pomoči alpinistom, da bi do 100-letnice planinstva prihodnje leto Slovenci stali na vseh 14. osemtisočakih, bodo nekateri napovedani načrti alpinistov uresničeni. • S. Saje
Gorenjsko člansko prvenstvo
Na prvenstvu Gorenjske v šahu je bilo odigrano drugo kolo. K turnirju so pristopili še trije igralci, tako da jih sedaj igra 29. Rezultati 2. kola: Mencinger - Uršič 1 : 0, Sušnik - Krničar 1 : 9, F. Ravnik - Drinovec 0:1, Rodman - Rabič I : 0, M. Ko-vačič - Kokošar 0 : 1, S. Ravnik - Mali remi, P. Kovačič - Eržen 0 : 1, Klavčič - Pazlar 0:1, Zaimovič - Rogelj 1 : 0, Maja Šorli - Jeraj 0:1, Kosmač - Kozamernik remi, Ivelja - Alojzija Pongrac remi, Kemperle - Nada Marušič 0:1, Dimitrijevič -Tavželj remi, prost je bil Konic. Stanje: Mencinger, Sušnik, Drinovec, Rodman, Kokošar in Eržen po 6, Pazlar, Pongrac, Zaimovič in S. Ravnik po 1.5 itd.
Kranjska občinska liga
Odigrani sta bili drugo in tretje kolo občinske šahovske lige. Rezultati 2. kola: Tomo Zupan 2 - Primskovo 2(1 : 3), Sava - Primskovo 1 (preloženo), Grintavec - Šenčur (2 : 2), Bitnje -Vodovodni stolp (1.5 : 2.5), Tomo Zupan 1 - Tomo Zupan 3 (2.5 : 1.5). Rezultati 3. kola: Tomo Zupan 3 - Tomo Zupan 2 (4 :0), Vodovodni stolp - Tomo Zupan 1 (0 : (ni rezultata), Primskovo 1 - Grintavec (3 Sava (1 : 3).
/h HOKEJ
4), Šenčur - Bitnje 1), Primskovo 2
Aleš Drinovec
Zmagi v Ljubljano in na jesenice
Da je športna sreča, oziroma da se v športu veselje in žalost prepletajo, so konec tedna dobro spoznali jeseniški ljubitelji hokeja. V petkovem velikem derbiju med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz so domači pretrpeli tesen poraz z rezultatom 3 : 4 (1 : 0, 1 : 2, 1 : 2). Tekmo si je ogledalo več kot 3000 gledalcev. Po vodečem golu so domači zapravili še nekaj lepih priložnosti. V drugem delu je prišlo do manjše krize v jeseniški vrsti. Gostje so v pičlih 19 sekundah izenačili in po-vedli. Po drugem odmoru se je razvil ogorčen boj za zmago. Spet so ljubljančani prvi po-vedli, domači izenačili, napravili napako, ki jo je izkušeni Maslov pretvoril v zadetek. Acroni Jesenice so dosegle tudi izenačujoči zadetek, ki pa ga je slabi sodnik Žargi razveljavil. Očitno doma nimamo sodnika, ki bi bil dorasel derbijem. Potrebno se bo verjetno dogovoriti z Avstrijci.
PLAVANJE
Zmagalo je tako moštvo z več sreče. Vendar je derbi ponovno dokazal, da bo končnica prvenstva še kako zanimiva. Strelci za Acroni Jesenice so bili: Povečerovski, Varijanov in Smolej. Za Olimpijo Hertz pa Vnuk, Kontrec, Lešnjak in Maslov.
Jesenice ml. : Bled Promonileja 5 : 3 (3 : 0, 1 : 0, 1 : 3)
Mladi Jeseničani so še enkrat dokazali, da so bile vse obtožbe na račun velike zmage proti svojemu prvemu moštvu v prvem delu prvenstva neosnovne. Dokazali so, da znajo izkoristiti vsako najmanjše podcenjevanje. Še enkrat so poleg zelo domiselne in učinkovite igre, točnega izpolnjevanja trenerjevih navodil pokazali fanatično borbenost. Več kot tisoč gledalcev je zato na koncu še dolgo slavilo zares velik uspeh mladih Jeseničanov.
Dve tretjini so popolnoma gospodarili na igrišču, ter si priigrali veliko prednost štirih zadetkov. Res, da je pri Bledu manj-
Plavalci Triglava uspešni
V Ljubljani je bilo III. kolo predtekmovanja državnega prvenstva za pionirje in mlajše pionirje. Pionirji so bili skupno drugi, mlajši pionirji pa prvi od ekip, ki so nastopile v tem kolu. Nekaj boljših uvrstitev plavalcev Triglava: Pionirji: 100 m kravi: 1. Grega Govše (LL) 1:02,57, 5. Andrej Škunca (TK) 1:06,17; 200 m prsno: 1. Grega Govše (LL) 2:34,15 (državni pionirski rekord), 2. Andrej Škunca (TK) 3:00,18; 200 m delfin: 1. Grega Govše (LL) 2:39,29, 3. Andrej Škunca (TK) 2:51,06; štafeta 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana I 9:44,93, 3. Triglav 10:10,35; pionirke 100 m kravi: 1. Nika Bležnik (OSL) 1:04,71, 2. Petra Omejec (TK) 1:05,93; 200 m prsno: 1. Petra Omejec (TK) 2:58,27; 200 m delfin: 1. Petra Omejec (TK) 2:50,71; štafeta 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana 10.30,18, 2. Triglav 11.00,40. Mlajši pionirji, 50 m hrbtno: 1. Luka Velikonja (LL) 0.38,20, 3. Blaž Gašperlin (TK) 0.39,35, 4. Gregor Hribar 0.39,71; 200 m kravi: 1. Blaž Gašperlin (TK) 2.31,98, 4. Matjaž Ančik (TK) 2.34,61; 100 m delfin: 1. Blaž Gašperlin (TK) 1.21,43, 6. Matjaž Ančik (TK) 1.35,32; štafeta 4 x 50 m prsno: 1. Triglav 2.57,71. Mlajše pionirke 50 m hrbtno: 1. Jana Bregar (TK)
0. 42.67, 6. Marina Škunca (TK) 0.50,08; 200 m kravi: 1. Jana Bregar (TK) 2.587,65, 8. Marina Škunca (TK) 3.40,18; 100 m delfin:
1. Jana Bregar (TK) 1.33,95, 3. Marina Škunca (TK) 2.08,18. Ekipno pionirji: 1. Ljubljana 9023, 2. Triglav 7673, 3. Ilirija 6713 točk; ml. pionirji: 1. Triglav 5380, 2. Ilirija 4798, 3. Ljubljana 4356 točk.
Rado Mladenovič
VATERPOLO
Ponovna zmaga
Triglav : Asv VVien 21 : 12 (5 : 4, 7 : 3, 5 : 3, 4 : 2)
Celje, 26. januarja 1992 - bazen Celovec, gledalcev 50, sodnika
Marinček in Rakovec iz Kranja.
Triglavani so ponovno zmagali in tako osvojili že šesto točko v prvenstvu Avstrije in so vse bliže načrtovanemu prvemu mestu v avstrijskem prvenstvu. Gostje so se enakovredno upirali le v prvi četrtini, nato je začel delovati neustavljivi stroj, razlika se je iz minute v minuto večala. Pri domačih je bil najboljši Krištof Stro-majer s šestimi zadetki, pri gostih pa je bil najboljši Fiihrer s šestimi zadetki. V soboto bi morali Triglavani odigrati tekmo s SC Donau-Wien, toda na tekmo je prišlo le pet igralcev, tako je Triglav to tekmo dobil s 5 : 0. Triglav je igral v naslednji postavi: Homovec, Hajdinjak 2, Klofutar, Balderman, Podjed, Čadež 3, Gantar 3, Bečič, Galič, Stirn 1, Peranovič 3, Štomajer 6, Troppan 3,
J. Marinček
Triglav pred dolgo in naporno sezono
V četrtek, 23. januarja 1992 je bila tiskovna konferenca Vaterpolo kluba Triglav, katere pokrovitelj je bila delovna organizacija M & M Treding iz Ljubljane, ki se ukvarja predvsem z mednarodnim transportom, plastiko in distibrucijo za Plivo (Cedevita).
Predsednik kluba Marko Troppan je poudaril, da v letošnji sezoni klub nastopa brez »tujcev«: Siniše Tukiča, Mate Jurčeviča, Dina Dvornika in trenerja Bruna Siliča. Tako ima trener Rado Čermelj na voljo le domače igralce: Žiga Balderman, Elvir Bečič, Dino Cvitkovič, Uroš Čadež, Jure Gantar, Tadej Galič, Bojan, Grabeč, Brane Hajdinjak, Matjaž Homovec, Jaka Klofutar, Grega Košir, Sandi Kristič, Boris Margeta, Tadej Peranovič, Damjan Podjed, Igor Štirn, Krištof Štromajer in Primož Troppan, ki naj bi osvojili naslov mednarodnega prvaka Avstrije in naslov državnega prvaka Slovenije.
Tajnik kluba Matjaž Brinovec pa je povedal, da je prvenstvo Alpe-Adria že končano, kjer je Triglav osvojil prvo mesto. Odigrana so že štiri kola Avstrijske lige, kjer je Triglav na treh tekmah osvojil šest točk. Po končanem prvenstvu Avstrije čaka Triglav tekmovanje v slovenskem prvenstvu, kjer prav tako čakajo in upajo na osvojitev prvega mesta in s sprejemom Vaterpolo zveze Slovenije v Lana in Fina, jih tako čaka še tekmovanje v pokalu državnih prvakov Evrope.
S Hrvaško za enkrat ne bodo prekrili odnosov, saj tako mladi še vedno igrajo prijateljske tekme na Reki in v Zagrebu. Nivo mladih se iz leta v leto veča, po rezultatih smo se jim popolnoma približali in jih na zadnjem tekmovanju za »Pokal - pizzerije Orli« tudi premagali. Za Avstrijske tekmece smo premočni, zato se njihovega prvenstva ne bomo udeležili je povdaril tajnik Matjaž
Brinovec. ' .  . v ,
J. Marinček
POKAL LOKA
kal njihov prvi strelec Rožkov, toda mladi Jeseničani so prav tako nastopili kar brez dveh svojih najboljših igralcev (Mahkovič,
1. Jan). V tretji tretjini je trener Hiti poizkušal z igro na dva napada preobrniti potek srečanja, gostje so preko Rusov Stolbuna in Paramonova sicer znižali na 4 : 3. Dve minuti pred koncem so vratarja zamenjali s šestim igralcem, toda tokrat zares izvrstni Aleš Sodja, je prestreženo ploščico z zares enkratnim strelom preko celega igrišča potrdil zasluženo zmago. Medtem ko pri Bledu ni izstopal nihče (morda pa so čuvali moči za torkov derbi s Acroni Jesenicami), pa moramo pri Jeseničanih pohvaliti vse igralce, še posebej pa izvrstne Sodja Varla, Poljanska in še ne sedemnajstletnega vratarja Mohoriča. Strelci: Vari, Al. Sodja 2, Kunčič, Poljanšek za Jesenice, za Bled pa Stolbun
2, Paramonov.
Veselje po lepi zmagi je bilo nepopisno, tako med gledalci
ŠKOFJA LOKAr
8.,9. FEBRUAR 1992
kot igralci. Najboljši igralec tekme Aleš Sodja pa je po teknit!1 dejal: »Igrali smo zelo dobro!" Z veliko borbenostjo in želj<£. po ponovnem dokazovanju?* smo premagali Bled. Upam, dC bo sedaj konec nenćhnih obtor zevanj, namigovanj. Dokazali^ smo, da sodimo med štiri naj-r boljše slovenske ekipe.«
B. Jeršuf.
ta
;o.
Hokejski spored
Danes bodo v državni ligi igrali na Bledu Bled Promolinea : Acroni Jesenice in v Ljubljani Olimpija Hertz : Jesenice. Tek- L mi bosta ob 18. uri. Kranjski Triglav igra danes doma z Med- ^ veščakom.
Sava vodi
'O
llia kt
K
Kranj, 27. januarja - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali 10-T' kolo. Izidi: Elan : Jesenice 4867 : 4847, Triglav : Lubnik 5132 Jr 4904, Ljubelj : Bled 4872 : 4722, Simon Jenko : Adergas 5027 ■ 4857, Kranjska Gora : Sava 5010 : 5001. Po 10. kolu ima Sava ltff1 točk, Kranjska Gora 16, Ljubelj 14, Jesenice 13, Simon Jenko iflL" Triglav pa po 12 točk. • T. Bolka F
Ženska as liga
SCT Ljubljana : Triglav 2586 : 2319
Triglav : Jerala 397, Fleichman 381, Ristič 374, Glivar 391, Zaj 396, Ribič 380
Slovenska liga - moški g
Triglav : Proteus 5293 : 5058 ."ni Triglav: Beber 919, Tomaž Oman 817, Šimnovec 887, Cviren 850PC Beštar 908, Vane Oman 914. tla Triglavani so visoko zmagali, vendar so se gostje upirali. Nasled' njo tekmo igrajo na Ravnah na Koroškem.
I
6
ODBOJKA
Zamujena priložnost Blejcev
Bled, 24. januarja - Polfinale pokala Republike Slovenije t* moške. Bled : Salonit 1 : 3 (13 : 15, 9 : 15, 15 : 10, 5 : 15). Postav« Bleda: Humerca, Lenček, Zupan, Debeljak, Miko, Peztriček, FeMu jan. /it
Tekma je bila izredno napeta, saj je trajala 105 minut, Blejcha pa so zamudili izredno priložnost za zmago nad favoritom. Prijn mreži so bili domačini enakovredni, slabši pa so bili pri sprejemniki servisa in pri organiziranju protinapadov. • Š. Udrih £e
»1 Le
'iz
k ne
v2
Unicom : Triglav 60 : 74 (35 : 35) m,
Na težkem gostovanju je Kranjski Triglav zabeležil pomembnč zmago. V prvem delu je bila tekma enakovredna, v drugem pa s<t0 odlično zaigrali v obrambi in izkoristili učinkovitost centra B0na šnjaka in tako zasluženo osvojil dve točki v borbi za osvojite^ mesta, ki jih vodi v play off. Za Triglav so igrali: Lojk, Ceranj^e. 12 (3-1), Milic, Prevodnik, Tušek, Tadič 6 (3-1), Bošnjak 21 (2-Dtu' Šubic 18 (4-4), Kastigar 6, Jeras 3, Mitič 8 na Po tekmi je trener Triglava Igor Dolenc dejal: Odlično smo igral(Ja v obrambi, izkoristili smo center in tako osvojili pomembni toi'»0 ki.« j bil
r/ KOŠARKA
Triglav končno zmagal
Nemočne proti favoritom
Kranj : Jezica 47 : 93 (28 : 42) F Kranj, 25. januarja 1992 - športna dvorana na Planini, gledalce^-200, sodnika Premrl in Matjačič iz Kranja. S* Kranj: Brkič 2 (2-0), Žnidar 4, Jakšič, Podrekar 9 (5-3), Gartnef 12 (4-4), Franko 6 (4-4), Ciglar 15 (7-2), Kump 1 (2-1) ,. Jezica: Račič 29 (5-4), Zupan 18 (2-2), Felc 14 (6-6), Krivic 1.IJ (6-3), Blagus 13 (9-5), Topalovič 4, Cedilnik 2 (4-2). ,J Število osebnih napak: Kranj 24, Jezica 23, prosti met: Krartj^ 23-14 Jezica 32-22, pet osebnih: Žnidar v 26. minuti, Zupan v 2&L minuti, Krivic v 35. minuti, za tri točke: Gartner 2, Račič 1. L Visoka zmaga Ljubljančank je rezultat poškodbe Ciglarjeve, kajC preden je zapustila parket so se Kranjčanke uspešno upirale rf0j nomiranih Ljubljančankam. ^
J. Marinč«'
fi glasova
StotinkA
SMUČANJE
Slalom za pokal gorenjke
Smučarski klub Tržič je na Zelenici organiziral tekmovanje * slalomu za Pokal Gorenjka. Nastopilo je 58 najboljših starejših »eklic in 77 starejših dečkov iz vse Slovenije in Hrvaške. Na pro-B1 Triangel z višinsko razliko 120 metrov so bili najboljši: starejše feWice: 1. Špela Bračun (Alpetour) 1:00,81, 2. Laura Maric (Dolomiti) 1:03,10, 3. Linda Benčič (Triglav) 1:04,02, 4. Dalija Lor-b<* (Branik) 1:04,38, 5. Barbara Koštomaj (Unior) 1:04,94, 6.Ur-}ula Oitzel (Kr. Gora) 1:05,37, 7. Tonka Brumen (Branik) :05.37, 8. Lidija Bijol (Bled) 1:06,12, 9. Mojca Mikuž (Gorica) 1:06,22, 10. Tanja Jerman (Vrbovlje) 1:06,29. Starejši dečki: 1. Pav»d Primožič (Tržič 1:01,04, 2. Dani Mattias (Vrhnika) \:01'07, 3. Matej Hajdinjak (Branik) 1:01,50, 4. Tilen Trdan (No-£,nar) 1:02,57, 5. Boštjan Božič (Alpetour) 1:03,08, 6. Gašper ^atnar (Novinar) 1:03,61, 7. Žiga Sifrar (Novinar) 1:04,48, 8. Jernej Rener (Tržič) 1:04,50, 9. Grega mandeljc (Radovljica)
If:H53, 10. Samo Zidan (Kr. Gora) 1:05,38. L J. Šolar
£L SMUČARSKI SKOKI
1RIGL
av vodi
- . Moravče, 26. januarja - V organizaciji skakalnega kluba Termit Moravče so organizirali tekmovanje v smučarskih skokih za
cP>onirje do 15. leta starosti letnik 1977 in do 14 let letnik 1978.
^Zmagovalec v letniku 1977 je postal Jure Radelj (Elektrotehna
Jhnja) 51,5 in 51,5 m 180 točk, 2. Uroš Rakovec (SK Triglav) 50,5
oln 51,0 m 176, točk, 3. Jože Kokalj (Stol Žirovnica) 50 in 49,5
j|66,5 točk. Ostali Gorenjci pa so bili: 5. Matija Stegnar (SK Tr-
ažlč), 10. Jaka Eniko (Alpina Žiri), 16. Robi Vertnik (SK Triglav),
-J,7- Perko Roman (SK Tržič). V letniku 1978 je zmagal Matija
i stegnar (SK Tržič) 48,0 in 49,0 m 160,0 točk, 2. Peter Žonta (Dolomiti) 48,0 in 49,5 m 159,5 točke, 3. Primož Peterka (Termit Moravče) 46,0 in 45,5 m 148,0 točk in Jaka Eniko (Alpina Žiri) 47,5
nm. 46,5 148,0 točk, ostali Gorenjci: 5. Gašper Poljanšek (Alpina JIr0, 8. Jernej Kumer (Alpina Žiri), 10. Igor Cuznar, 14. Peter farnik, 16. Robert Janežič (vsi Triglav), 17. Boštjan Brzin, 18.
jAndraž Cernilec (oba SK Tržič). L    V vseh kategorijah za pokal Cockta vodi kranjski Triglav z *17 točkami, 2. Elektrotehna Ilirija 484 točk, 3. Tržič 344 točk, 5. ^Pina Žiri 206 točk, 6. Stol Žirovnica 141 točk, 10. Planica 58
točk -
Janez Bešter SKAKALNA ŠOLA NA GORENJI SAVI
Najmlajši na zelenici
Smučarski klub Tržič je v nedeljo, 26. januarja 1992 organiziral še regijsko tekmovanje v slalomu za mlajše in starejše deklice in dečke. Na tekmovanju je nastopilo 66 deklic in 118 dečkov iz gorenjskih in primorskih klubov.
Mlajše deklice: 1. Maruša Krkoč (Bohinj), 2. Andreja Gašperin (BI. Dobrava), 3. Katja Jerala (Alpetour), 4. Andreja Šinkovec (Alpetour), 5. Urška Čadež (Tržič), 6. Katja Erjavšek (Jesenice); mlajši dečki: 1. Marko Zupan (Kr. Gora), 2. Peter Draksler (Triglav), 3. Boštjan Križaj (Tržič), 4. Urban Rooman (Gorica), 5. Klemen Razinger (Radovljica), 6. Matjaž Mencinger (Bohinj); pokal Ratitovec - starejše deklice: 1. Špela Bračun (Alpetour), 2. Linda Benčič (Triglav), 3. Tina Bogataj (Alpetour), 4. Uršula Oitzl (Kr. Gora), 5. Silvija Čeme (Jesenice), 6. Mojca Mikuž (Gorica); pokal Ratitovec - srarejši dečki: 1. Jure Uršič (Alpetour), 2. Rok Skolič (Triglav), 3. David Primožič (Tržič), 4. Boštjan Božič (Alpetour), 5. Mitja ValenČič (Triglav), 6. Jernej Reberšak (Radovljica).
Radovljičani med zimskimi počitnicami
Med zimskimi počitnicami bodo za vse učence v občini Radovljica organizirani smučarski tečaji. Organizatorji tečajev so osnovne šole ali športne organizacije v posameznih krajih. Glede na snežne razmere in bližino smučišč, se bodo organizatorji odločali med smučišči Zatrnik, Kobla ali Kranjska Gora. Cene 5-dnev-nih tečajev so od 1 100 do 2.000 SLT, v ceno pa so zajeti stroški kart za žičnico, avtobusni prevozi in strokovno vodstvo. Vsa konkretna obvestila lahko dobijo učenci v šolah, na posebnih obvestilih s prijavnimi listi. Tečaji bodo trajali od 3. do 7. februarja s vsakodnevnim odhodom ob 8. uri in povratkom ob 13. uri.
Drsanje
V času od 1. do 9. februarja bo vsak dan dopoldan omogočeno cenejše drsanje v Hali na Bledu. Kupone, po ceni 20 SLT za enkratni obisk, dobijo učenci v šolah, med počitnicami pa vsak dan od 8. do 9. ure na športni zvezi Radovljica.
Smučarski tek
V okolici Begunj, Radovljice, Lesc so urejene tekaške proge. V nekaterih šolah bodo organizirani tudi tekaški tečaji, informacije v šolah. J. Šolar
r   SMUČARSKI SKOKI
Najmlajši za pokal triglava
Gorenja Sava, 26. januarja - SK Triglav je pripravil že četrto tekmovanje najmlajših za pokal SK Triglava. Pokrovitelj za najboljše je bil Radio Kranj, ki je zmagovalce obdaril z majico Ra-I °>a Kranj, drugi in tretji pa so dobili značke Radia Kranj. Rezul-jati: na 12-metrski skakalnici: letnik 84: 1. Jan Tomazin, 2. Luka Koritnik, 3. Anže Brankovič, 4. Matic Zelnik, 5. Robert Jelovčan; (etnik 83: 1. Primož Zupan Urh, 2. Gašper Čavlovič, 3. Sašo , *ne; letnik 82: 1. Marko Šimic, 2. Sašo Koritnik, 3. Andrej Jezeršek, 4. Primož Rebernik; letnik 81: 1. Luka Mohorič, 2. Bine • gorčic, 3. Luka Kranjec, 4. Klemen Jakopin, 5. Klemen Bučan; gletnik 80: 1. Goran Ščekič, 2. Amir Lovič, 3. Klemen Vidmar. Po Jtirih tekmah vodijo v letniku 84: Luka Koritnik 49 točk, letnik &3: Primož Zupan Urh 57 točk, letnik 82: Sašo Koritnik 46 točk, letnik 81: Luka Mohorič 60 točk, letnik 80: Amir Lovič 46. Na F2-metrski skakalnici pa so bili rezultati naslednji: letnik 84: 1. ^nže Brankovič 2. Matic Zelnik, letnik 83: 1. Primož Zupan ~rh, 2. Gašper Čavlovič, 3. Sašo Kne, letnik 82: 1. Marko Šimic, c j- Andrej Jezeršek, 3. Sašo Koritnik, letnik 81:1. Bine Norčič, 2. uka Mohorič, 3. Luka Kranjec, 4. Klemen Jakopin, 5. Klemen Hučan, letnik 80: 1. Goran Ščekič, 2. Amir Lovič. Po štirih tek-5J°vanjih vodijo: letnik 84: 1. Matic Zelnik 39 točk, letnik 83: ifnrnož Zupan Urh 42 točk, letnik 82: 1. Marko Šimic 45 točk, le--mk 81 ■ Bine Norčič 54 točk, letnik 80: Sašo Vidic 24 točk.
I, Po
lovno pa vabimo vse mlade, ki imajo veselje do skokov, da se
nam Pridružijo
Janez Bešter
Na Gorenji Savi bo med zimskimi počitnicami od 3. 2. 1992 do 8. 2. 1992 vsak dan, dopoldan od 9. do 11. ure in popoldan od 15.30 do 18. ure, šola skokov za začetnike. Za tiste začetnike, ki še ne obvladajo osnov smučanja, bo organizirana šola smučanja v Bavhenku. Tečaj je brezplačen. Zborno mesto je na skakalnici na Gorenji Savi, kjer boste dobili vse informacije.
Pokal cockta
Gorenja Sava, 25. januarja 1992 - V organizaciji S K Triglava je bilo v soboto prvo tekmovanje sezone v kategoriji pionirjev do 11 let letnika 1981 in do 10 let letnika 1982. Nastopilo je 65 tekmovalcev. Najboljši pa so bili: v kategoriji do 11 let je bil 1. Mi ha Rihtar (SSK Ihan) 17,5 in 18,00 metrov 176,3 točke, 2. Luka Mohorič (SK Triglav) 17,5 in 18,5 m 172,9 točke, 3. Bine Norčič 17,5 in 18,5 m 172,5 točke. Ostali gorenjski predstavniki pa so osvojili naslednja mesta: 11. Marko Šimic (SK Triglav), 16. Primož Zupan Urh (SK Triglav), 17. Boštjan Sire (SK Tržič) in 18. KJe-men Jakopin (SK Triglav). V letniku pionirjev do 10 let je zmaga pripadla Matjažu Jurmanu (Dolomiti) 17,5 in 18 m 169,3 točke, 2. Marko Šimic (SK Triglav) 17 in 17,5 m in 163,1 točke, 3. Uroš Vrhovec (Elektrotehna Ilirija) 16,5 in 17,5 m 161,5 točke. Ostali Gorenjci pa so: na 6. mestu Primož Zupan Urh (SK Triglav), 8. Rok Mlinar, 10. Miha Albreht (oba Alpina Žiri), 11. Andi Legat, 13. Domen Dvoršak (oba Stol Žirovnica), 15. Andrej Jezeršek (SK Triglav), 18. Urban Zupan (SK Tržič), 19. Darjan Mlinar (Alpina Ziri), 20. Gaber Šorn (Stol Žirovnica). Naslednja tekma v tej kategoriji bo 8. februarja v Moravčah.
Janez Bešter
5- ZIMSKI TRIM POHOD NA KRIŠKO GORO
640 Zadovoljnih pohodnikov
1   Kriška gora, nedelja, 26. jaguarja 1992 - Po snežnih pada-■ lnah je bil minuli vikend kot aiašč za gibanje v naravi in |ne8u. Oddahnili so se tudi kri-'|Kl planinci, ki so pripravljali i 1,. 5.   tradicionalni pohod *1 rim« v zimskih razmerah. LePo vreme in dobra propaganda sta privabila pohodnike .zvvseh krajev Gorenjske, ude-nezenci pa so bili tudi iz Cerk-ye8a, Ljubljane in Maribora. 2Pon na Kriško goro, z nad-„ gorsko višino 1582 metrov, se
"tn*unčel na dveh izhodiščnih r naC.kah v Križah in Golniku, z , adm0rsko višino 510 metrov. *len Zavetišca v Gozdu je bila >>tiiH° 0znacena pot, uhojene pa L-S hhžnjice. Vasica Gozd z
ljnasl?0rs^° višino 889 metrov 'son JC Plakala vsa obsijana s ,. ncem, pogled v kotlino pa je trn meglen. To je bil še en ra-
Per Ve^' ^a smo se n'tro Povz"
ho/ V- P'amnske višave, po Iz-
tj •£ni zasneženi planinski po-v,n^ .sevali smo planince, zna-
drir1 neznane obraze, ki so bo-m&,A rekreativce, najprej po
p"2dn> poti, na zadnjem delu IX Po bolj strmi planinski stezi.
s* vrhu Kriške gore je bilo ve-') jei°' okrog novozgrajenega obdale SC & trl° veliko zmaS°-..■moxev' saJ Je geslo pohoda »Za j Cr»o srce - pozimi v gore!« krtk   Llkar' Predsednik Pla-
dal H.83 druSrva K«*e je poveli    ' oa so se same priprave na
pohod pričele že pred novim letom, potem pa so aktivnosti stekle, višek pa dosegle v zadnjem tednu, ko so namestili na štirih mestih transparente in trim table, ki so označevale pot do prvih markacijskih točk. Ves trud pa je poplačalo krasno vreme in obisk 640 pohodnikov. Po številčnosti je v primerjavi s preteklimi leti to dobra udeležba, saj je bila rekordna udeležba leta 1988, ko je Kriška gora gostila okrog tisoč pohodnikov. V skupno evidenco je vpisanih preko 1600 pohodnikov, osip pa je nekje tretjina. Prvič se je množične akcije udeležilo 209 pohodnikov, drugič 140 pohodnikov, tretjič 123 pohodnikov, četrtič 82 po-hovnikov in petič 86 pohodnikov. Na kontrolni točki na Kriški gori so udeleženci za prvi vzpon prejeli izkaznico in bronasto priponko, za tretji Vzpon srebrno priponko in za peti vzpon zlato priponko. Po strukturi prevladujejo odrasli planinci, mladih je bilo bolj malo.
Aleš Pangeršič, podpredsednik Planinskega društva Križe
je dejal, da so organizatorji imeli srečo, da je zapadlo okrog 20 centimetrov snega, kajti pot je bila pred tem na nekaterih mestih ledena, pa jo je sneg prekril, prizadevni organizatorji pa uhodili gaz, saj so se povzpeli že v petek. Sicer pa so
iz Tržiča. Kot vsa leta, so na pomoč priskočili delavci Inštituta za pljučne bolezni Golnik, s pripravo Čaja, radiomaterji pa so poskrbeli za stalno zvezo z večjih delov poti pohoda od doline do vrha. Že od vsega začetka je pokrovitelj pohoda Tovarna obutve Peko Tržič, letos pa so se kot sponzorji pridružili še Zavarovalna družba Adriatic, Tovarna Lepenka Tržič in Stanovanjska zadruga Kranj. Za hrano in pijačo, pa je tako kot vsak vikend, poskrbel oskrbnik Jože Teran z družino. Dohodek od prirejenega 5. zimskega trim pohoda na Kriško goro bo namenjen za letošnje dokončanje obnove koče.
Drago Papler
Javornik sodnik na olimpijadi
Kranj - Na 16. zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji bo sodeloval tudi mednarodni sodnik za skoke (FIS) Jože Javornik iz Kranja. Mednarodna smučarska zveza ga je določila za vodjo kontrole merjenja dolžin na vseh tekmah za solo skoke in nordijsko kombinacijo. Znani kranjski smučarski delavec in predsednik SK Triglava, bo edini predstavnik iz vrst sodnikov države Slovenije na olimpijskih igrah v Albertvillu v času od 8. - 23. februarja 1992. Vsekakor veliko priznanje za dolgoletno delo v smučarskem športu.
Tekmovanja v skokih bodo v naslednjih dneh: nedelja, 9. februar (K = 90 m), petek, 14. februarja ekipno tekmovanje (K -120 m) in nedeljo, 16. februarja (K = 120 m). Skoki za kombinacijo pa bodo v naslednjih dneh: torek, 11. februarja in v ponedeljek, 17. februarja - ekipno.
Janez Bešter
za varnost pohoda poskrbeli člani Gorske reševalne službe
SMUČANJE
Tekmovanje najmlajših
Radovljica, 25. januarja - V Sloveniji se nadaljujejo pokalna tekmovanja v alpskem smučanju za najmlajše. V pokalu Gorenjka je vrstni red med starejšimi deklicami naslednji: Katarina Breznik (Dolomiti) 285 točk, Tonka Brumen (Branik) 258, Tina Bogataj (Alpetour) 203, Lidija Bijol (Bled) 196, Katka Kavčič (Dolomiti) 162, Laura Maric (Dolomiti) in Dalja Lorbek (Branik) 156 in Uršula Oitzl (Kranjska gora) 122 točk. Med starejšimi dečki je vrstni red naslednji: Rok Smolič (Triglav) 258, Grega Sredanovič (Jesenice) 231, Dani Mattias (Vrhnika) 221, Marko Rataj (Branik) 179, Tomaž Hribar (Kamnik) 168, Mitja Valenčič (Triglav) 162, Andrej Jerman (Tržič) 144, Mitja Kalin (Branik) 132.
V pokalu Radenska je med mlajšimi deklicami naslednji vrstni red: Andreja Gašperin (Blejsak Dobrava) 150, Zarja Cibej (Branik) 135, Petra Svet (Novinar) 120, Maja Kolman (Kranjska gora) 108, Katja Jerala (Alpetour) 96, Maja Anžel (Alpetour) 86, Lea Hren (Alpetour) 76 in Jana Dagarin (Triglav) 68. Med mlajšimi dečki pa je vrstni red naslednji: Mitja Dragšič (Branik) 150, Luka Hren (Alpetour) 135, Boštjan Križaj (Tržič) 120, Matevž Andrič (Novinar) 108, Igor Kozlar (Branik) 96, Peter Draksler (Triglav) 86, Zupan Marko (Kranjsaka Gora) 76 in Janez Poklukar (Bled) 68.
V pokalu Edil Časa je med cicibankami vrstni red: Jana Košir (Kranjska Gora), Tanja Žerjav (Kranjska Gora), Katarina Štravs (Kranjska Gora), Nina Mulej (Radovljica), Darja Žnidar (Bohinj) in Nina Jerala (Alpetour). Med cicibani je prvi Jure Pogačar (Triglav), sledijo pa Marko Žnidaršič (Alpetour), Leon Pisk (Rudar), Andrej Sporn (Kranjska Gora) in Tomaž Potočnik (Radovljica) ter Luka Reberšak (Radovljica). Pokal mlajših - mlajše deklice: Lea Hren (Alpetour), Katja Erjavšek (Jesenice), Andreja Gašperin (Blejska Dobrava), Andreja Šinkovec (Alpetour), Katja Jerala (Alpetour) in Anja Kolenc (Kranjsaka Gora). Mlajši dečki: Peter Draksler (Triglav), Janez Poklukar (Bled), Matjaž Mencinger (Bohinj), Marko Zupan (Kranjsaka Gora), Gašper Tarman (Jesenice), Žiga Ravnik (Radovljica). V pokalu Ratitovec je med starejšimi deklicami naslednji vrstni red: Špela Bračun (Alpetour), Uršula Oitzl (Kranjska Gora), Tina Bogataj (Alpetour), Lidija Bijol (Bled), Linda Benčič (Triglav) in Silvija Čeme (Jesenice). Starejši dečki: Jure Uršič (Alpetour), Mitja Valenčič (Triglav), Boštjan Božič (Alpetour), Grega Sredanovič (Jesenice), Jure Podlipnik (Alpetour) in David Primožič (Tržič). • Janez Šolar
Pokal sorica
Škofja Loka, 22. januarja - Za Pokal Sorice bodo organizirane štiri tekme. Za končno uvrstitev bodo štele Štiri najboljše uvrstitve. Točke bo prejelo 30 najboljših in sicer po sistemu prvi 35 točk, drugi 31 točk, tretji 29 točk, četrti 27 točk, nato pa vsak naslednji točko manj. Po končani zadnji tekmi bo javna razglasitev najboljših v Zadružnem domu v Sorici.
Rezultati prve tekme - cicibani letnik 81 in mlajši: 1. Nejc Rebec 44,01, 2. Miha Keršič 53,58, 3. Miloš Križaj 5+,10; pionirke 77 do 80: 1. Barbara Drol 40,78, 2. Nataša Keršič 42,81; Pionirji 77 - 80 : 1. Gašper Kačar 36,75, 2. Dejan Benedičič 37,17, 3. Jernej Čerin 37,61; mladinke 72 - 76: Tatjana Fajfar 36,36; mladinci 77-80: Janez Markelj 33,68; članice 53-73: 1. Lidija Butolen 34,02, 2. Emilija Benedičič 36,51, 3. Tina Pintar 39,60; člani: 1. Rado Pintar 29,80, 2. Izidor Pintar 30,06, 3. Janez Frelih 30,25; veterani 52 in starejši I. Franc Guzelj 32,16, 2. Janez Egar 33,43, 3. Bojan Butolen 36,13. Med ženskami so točke za pokal Sorica že prejele Lidija Butolen 35, Tatjana Fajfar 31, Emilija Benedičič 29, Barbara Drol 27 in Nataša Keršič 26, pri moških pa Rado Pintar 35, Izidor Pintar 31, Janez Frelih 29, Boris Jensterle 27, Zvone Frelih 26 in Julij Benedičič 25. • Marjan Kalamar
IME	JE REZIME
NA RAZPIS	za novo ime Elektromotorjev iz
	Železnikov, ki je bil objavljen sredi
	novembra 1991, je prispelo
1253 predlogov.	
	Petčlanska komisija se je odločila, da
	je novo ime firme
D0MEL	, ki ga je predlagal
Dare Dolinar	iz Ljubljane in si prislužil prvo
	nagrado.
	Drugo nagrado je dobilo ime
PR0M0T	, ki sta ga neodvisno predlagala
Slavko Gartner	iz Železnikov in
Eva Kordež	z Jesenic.
	Ker se je komisija odločila za dve
	drugi nagradi, tretje ni podelila.
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
SEDEM DNI
J Direktor in zastopnica podjetja Median ovadena goljufije
Ustrelil prepovedanega jelena
Pred sodiščem se bo zagovarjal tudi 48-letni lovec blejske družine J. U., ki je junija v predelu Marovšče na Pokljuki uplenil jelenjo samico, jo sicer pb predpisih predložil gospodarju družine, odkupil, zagrešil je le to, da je žival uplenil med varstveno dobo.
Smrt dvojčkov pojasnjena
V četrtek, 23. januarja, ob pol dveh so v stanovanju v Rib-nem pri Bledu našli mrtva 39-letna brata, dvojčka Janeza in Jožeta Janša. Zadnja dva dni ju nihče ni videl niti ju obiskal. Živela sta sama zase, se preživljala s priložnostnimi deli in bila znana kot kronična alkoholika. Kriminalisti so kot vzrok smrti izključili tujo krivdo. Umrla sta, polna alkohola, zaradi pljučnice in podhladitve.
Usodna kravina brca
Na Kolodvorski 5 na Bledu pa so, 24. januarja dopoldne, našli v hlevu mrtvo 76-letno Katarino Slivnik. Ženska je živela sama. Dan prej je šla v hlev, da bi pomolzla kravo. Krava jo je med molžo očitno tako močno brcnila, da je obležala mrtva.
Mladoletni tatici
Gorenjski kriminalisti so s sodelovanjem kranjskih policistov odkrili skupino šestih mladoletnikov, starih od 16 do 18 let, ki so decembra in januarja kradli na območju Kranja. Za začetek so vlomili v športno dvorano na Planini (s kamnom razbili steklena vrata) in odnesli več glasbenih aparatur, v skupni vrednosti pol milijona tolarjev. Večkrat so kradli tudi v centru mesta. Pri vhodu Kavke so jih zamikali zvočniki, drugje svetlobne plastične cevi, pri gostilni na Bregu so ukradli neonski napis, v ulici Tončka Dežmana na Planini pa celo bunko z droga javne razsvetljave. Vlomili so tudi v zaklonišče ob Ljubljanski cesti, kjer je gojišče gob. Za grehe in škodo bodo seveda odgovarjali.
Zelo aktivna je bila tudi škofjeloška skupina šestih otrok, starih od 12 do 16 let, ki imajo na vesti štiri kazniva dejanja. Nekega otroka so s pretepi izsiljevali, da jim je nosil cigarete, iz lokala Metuljček so ukradli slaščice, pijače in cigarete, vlomili v stanovanje v Podlubniku ter odnesli pijačo, denar in cigarete, kradli pa so tudi po trgovinah. Kriminalisti so jih odkrili s pomočjo škofjeloških policistov.
V Plavškem Rovtu gorelo
V petek sta v Plavškem Rovtu zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, last Janeza Žerjava. Prek zime sta hiša in poslopje prazna. Stavbi sta zgoreli do tal, škode je za okrog tri milijone tolarjev. Vzrok požara ni znan. V svežem snegu ni bilo nobenih sledi, ki bi kazale, da je bil ogenj morda podtaknjen. Žerjavu je lani pogorel že senik.
Umazana voda
V četrtek zvečer je več ljudi iz Podlubnika in Frankovega naselja v Škofji Loki obvestilo policijo, da iz pip teče umazana voda in da smrdi. Kriminalisti so ugotovili, da so delavci Komunalnega podjetja Škofja Loka, blizu vodnega zajetja v Ho-tovlji, z vrtanjem iskali nove vire pitne vode, pri 28 metrih naleteli na plast rdeče ilovice, ki je onesnažila podtalnico in takšna pritekla do Škofje Loke. Zajetje so izključili.
Madeži na tržiški Raki
V četrtek okrog desetih so na vodotoku tržiška Raka opazili mastne madeže. Policisti so ugotovili, da je iz tržiške klavnice izteklo kurilno olje, zaradi česar so se na vodi v dolžini 300 metrov pojavili mastni madeži. Kurilno olje je že dalj časa iztekalo iz ventila med cisterno in pečjo v klavnici, vzdrževalec je pozabil sprazniti posodo, s katero so olje lovili, in je odtekalo v vodo.# H. J.
NESREČE
Sredi januarja nepripravljeni na zimo
Ledeni ples
Kranj, 27. januarja - Če bi snežilo in zmrzovalo septembra, bi bil zagovor "cestarjev", da jih je vreme presenetilo, razumljiv in opravičljiv. Januarja, sredi najhujše zime, opravičila ni. Že sinoči je rosenje napovedovalo poledico na cestah, prva nesreča zaradi gladke ceste se je zgodila nekaj po sedmi uri. Tudi vremenarji so voznike opozarjali na previdnost. Kljub temu danes zjutraj, pred prvo prometno konico, gorenjske ceste, razen magistralke od Jesenic do Kranja, niso bile posute...
Očitno se je tudi delavnik za Cestno podjetje in komunalo začel šele ob šestih zjutraj. Nesreče so bile neizbežne. Tako sta nekaj pred šesto na Polici pri Naklem trčila manjši zasebni avtobus, ki je iz Kranja peljal na delo Merkurjeve delavce, in vlačilec. Že pred tem trkom je nekaj avtomobilov zletelo s poledenele ceste, med njimi tudi yugo, ki se je ustavil povprek na cesti. Šofer avtobusa je zavil desno v sneg, vendar je vozilo odbilo nazaj na cesto, ko je nasproti pripeljal vlačilec. V avtobusu je bilo enajst potnikov ranjenih.
Veriga trčenj je bila ob približno enakem času tudi na Po-savcu. Šoferje treh delavskih avtobusov, ki so pripeljali iz smeri Črnivca po stari magistralki, je pri vožnji po klancu navzdol čakala prava kalvarija. Prvi avtobus se je na dnu prevrnil na bok (ena potnica je bila lažje ranjena), drugi -se je po zanašanju postavil poprek čez cesto, tretji se mu je skušal ogniti po travniku, vendar sta z bokoma trčila. Bojda je bil kamion, ki naj bi posipal staro magistralko, pokvarjen. Cestno podjetje bi lahko storilo vsaj to, da bi obvestilo policijo, ki bi nevarno cesto zaprla za promet. Podobno je storila na odseku od Tržiča do Ljubelja, potem ko je bilo že sedem karambolov.
Drsalnice so bile tudi na večini drugih gorenjskih cest. Izvzete niso bile niti mestne ulice in pločniki, ki jih imajo na skrbi komunalci. Na prometni policiji, kjer danes Še zbirajo podatke o delu vzdrževalcev cest in karambolih zaradi poledice, razmišljajo, da bi Cestno podjetje prijavili. • H. Jelovčan
Zbil pešakinjo
Kranj - V nedeljo, 26. januarja, ob pol sedmih zvečer je Stru-ževčan Tomaž Javornik, star 24 let, s stoenko vozil po Savski cesti z Ljubljanske proti Sejmišču. Blizu bloka Savska c. 2 je zadel pešakinjo Marijo Kondič z Delavske ceste, staro 43 let. Hudo ranjeno so odpeljali v bolnišnico. • H. J.
Dolg na dolg - poguba
Pred sklepanjem poslov z zasebnimi firmami je dobro pogledati na njihove žiro račune
Kranj, 27. januarja - Kriminalisti UNZ Kranj so tožilstvu ovadili direktorja zasebne firme Median iz Kranja Jožefa M. in trgovsko zastopnico firme Angeliko K. Osumljena sta kaznivega dejanja goljufije, ker sta od julija do septembra lani oškodovala dobavitelje za več kot osem milijonov tolarjev.
slana pa Croatia Klini v Zagreb. V resnici je Median obloge poslal v Oljarno Helios v Domžale kot kompenzacijo za svoj dolg.
čilnice, izjave in akceptne nal ge. Tako je V. E. A. z njeno n ročilnico pri Emoni Ljubljai kupila za dobrih 1,3 milijo tolarjev gospodinjskih apai tov. Direktor Carinthie H< ding Srečko T. je o nakupu bi y ga v Emoni zvedel šele, ko dobil račun. Povedal je tudi, | njegova firma Europaku ni česar dolžna in da je Angeli! K. zlorabila pooblastilo o stopanju firme.
Junija je direktor Mediana Jožef M. sklenil pogodbo o trgovskem zastopanju z Angeliko K. iz Kranja ter ji izročil splošno pooblastilo za nakup, oziroma prodajo blaga. Angeli-ka K. se je v interesu za večji posel (in provizijo) povezala s skopsko zasebno firmo Euro-pak, za katero naj bi v Sloveniji prek Midiana kupovala večje količine blaga. Z bianco akceptnimi nalogi, naročilnicami in izjavami o oprostitvi plačila prometnega davka je Angelika K. na podlagi splošnega pooblastila o zastopanju samostojno sklepala posle in o sklenjenih poslih v glavnem obveščala direktorja Mediana, Jožefa M. Blago za Europak je nabavljala v kamniškem Utoku, Intri Nova Gorica, Zrnu Ljubljana, Lesni Slovenj Gradec, Sijaju Hrastnjk in nekaterih drugih firmah. Vse blago naj bi bilo poslano in zaračunano Europaku, vendar je direktor Midiana Jožef M. v dogovoru z Vladimirom N., soustanoviteljem firme Europak in hkrati direktorjem firme V & M, tudi iz Skopja, nekaj blaga zaračunal firmama V & M ter zagrebški Croatia Klina, ki sta bili Euro-pakovi dolžnici.
Sredi avgusta je imel Median blokiran žiro račun. Kljub temu Jožef M. Angeliki K. ni preklical pooblastila za zastopanje. Oba sta še naprej sklepala posle z novimi upniki, čeprav sta vedela, da Median zaradi blokade žiro računa, ne more poravnati niti zapadlih niti novih obveznosti. Na ta način sta izigrala in oškodovala upnike, ki so posle sklenili v
dobri veri, da gre za korektnega poslovnega partnerja.
Parno obloge za kompenzacijo
Angelika K. je konec julija z Lesno Trade d.o.o. iz Slovenj Gradca sklenila pogodbo o nakupu 4000 kv. metrov furniranih parno oblog v vrednosti skoraj 1,4 milijona tolarjev. Za plačilo je Median jamčil z zalogo posode v vrednosti 1,8 in z zalogo svetil v vrednosti 2 milijona tolarjev. Svetila iz Sijaja Hrastnik so bila namenjena za nov butik Angelike K. na Cesti Staneta Žagarja v Kranju, vendar obveznost za plačilo še ni zapadla, posoda pa za Europak, ki jo je plačal. Blago torej ni bilo last Mediana, Lesna Slovenj Gradec je bila zavedena. Medianu je poslala naročene parno obloge. Kmalu zatem je Median naročil še novih 4000 kv. metrov oblog ter poslal akceptna naloga za zavarovanje plačil. Lesna je najprej dobavila okroglo 830 kv. metrov, čez nekaj dni pa še dobrih 1800 kv. metrov oblog, vrednih skupaj blizu 900.000 tolarjev, Median pa je napisal računa firmi Europak. Ker akceptni nalog ni bil vnovčen na dan dospelosti, so v Lesni preverili boniteto Mediana. 3. septembra so zvedeli, da ima že več dni blokiran žiro račun za 8,502.000 tolarjev. Po številnih zapletih je Lesna uspela dobiti nazaj prvo pošiljko oblog, za drugo pa sta Jožef M. in Angelika K. Lesno prepričala, da je bila računana Europaku, po-
Propadu botrovala kupca z "juga"
Čudna pota coca - cole
Zapletlo se je tudi z junijskim naročilom Europaka za 200 do 300 ton sladkorja ter dva tovornjaka s priklopnikom coca-cole in drugih brezalkoholnih pijač. Angelika K. je za posredovanje pri nakupu blaga prosila tržiško zasebno firmo TGT Podljubelj, ki je pijačo za Midian naročila pri ljubljanski firmi V. E. A. Commerce. Kasneje, ko je zvedel za blokado Mediana in vprašljivo izterjavo dolgov v Makedoniji, je TGT posel z Medianom preklical, Angelika K. je naročilo za pijačo pri V. E. A. Commerce v Ljubljani prenesla na Median. V. E. A. Commerce je Medianu poslala račun za blizu 900.000 tolarjev, zahtevala takojšnje plačilo ali pa naročilnice za "kontra" blago. Na slednje je direktor Mediana Jožef M. pristal, kljub blokadi žiro računa.
V. E. A. je z naročilnico Mediana uspela kupiti le za 200.000 tolarjev blaga pri Chemo Ljubljana, poskus nakupa pri Slo-venijalesu in Kemijaimpexu pa je spodletel, ker so tam preverili boniteto Mediana. V V. E. A. Commercu so nadaljevali s pritiski predvsem na Angeliko K., ki je zadrego nameravala rešiti z naročilnico Carinthia Holding; ta naj bi blago v vrednosti 1,5 milijona tolarjev "prodala" Europaku, ki mu je bila dolžna, on naprej Medianu, ta pa končno V. E. A. Commercu. Angelika K. je bila namreč tudi zastopnica firme Carinthia Holding, imela je njene naro-
Median je imel avgusta bi kiran žiro račun za okrog 8 milijona tolarjev. Dolžan je Utoku Kamnik, Intri Nova G rica, Zrnu Ljubljana, Lesni Si venj Gradec in Sijaju Hrastni
Direktor Mediana Jožef M konec avgusta zahteval pora navo dolga, okrog 7 milijon« F tolarjev, od zagrebške firB Croatia Klina, ki pa je bila bi kirana že dva meseca. V finai čnih težavah je bil tudi Eufi pak, ki je Medianu dolgovi približno 4 milijone tolarje Kljub rahlemu upanju, da b Median ta denar dobil, in kiju blokadi svojega žiro računa si direktor Jožef M. in zastopnic Angelika K. sklepala posle novimi upniki.
Iskanje posrednikov pri sklj nitvi poslov in kompenzacij dolga z neplačanim blago! drugega upnika, so le del la nega prikazovanja okoliščil Dajanje jamstva z zalogafl blaga, ki ni bilo last Median ter izdane naročilnice in akce] tni nalogi po blokadi Median pomenijo lažno prikazovan, oziroma prikrivanje dejanski okoliščin, s katerimi so bi spravljeni v zmoto dobavitelj ki so v svojo škodo dobavi blago Medianu.
Kazenska ovadba breme direktorja Mediana Jožefa in zastopnico Angeliko K. k; nivega dejanja goljufije v slih z Lesno Slovenj Grade Chemo in Emono Ljubljani poskusa goljufije pa do firi Kemijaimpex in Slovenijald
• H. Jelovči
Ministrstvo za notranje zadeve ureja arhive
Arhivi na poti v Arhiv
Ljubljana, 27. januarja - Na večkratne očitke nekaterih političnih strank, da so arhivi Ministrstva za notranje zadeve nedostopni, se je notranji minister Igor Bavčar konec preteklega tedna odzval s posebno tiskovno konferenco, na kateri so razložili stanje teh arhivov, kako poteka njihovo urejanje in predaja Arhivu Slovenije. Kot. smo slišali, je bilo že leta 1952 precej arhivov medvojnega VOS-a in kasnješih OZN-e in UDB-e uničenih, enako pa se je zgodilo tudi z arhivi SDV pred predajo oblasti po zadnjih volitvah.
Kot je zatrdil minister za dobja, zlasti, pa za čase takoj
notranje zadeve Igor Bavčar, so bili in so še, arhivi, ki jih hranijo na tem ministrstvu, vedno odprti z/ zainteresirane proučevalce, med katerimi so najpogosteje znanstveniki, študentje, publicisti in novinarji. Zal so pregledi ugotovili, da je precejšnji del gradiv zelo nepo-polen, saj že iz medvojnega ob-
po vojni, manjka kar precejšnji del. Tako ni več izvirnih dokumentov nemškega in italijanskega okupacijskega arhiva, manjkajo arhivi o dogodkih v tistih slovenskih pokrajinah, v katerih je prišlo do državljanske vojne, za dokumente iz obdobja takoj po vojni, zloglasnega po eksekucijah, pobojih in
taboriščih, pa so našli dokumentacijo, po kateri so bili leta 1952 t.i. dokumenti uničeni. Tako stanje, po besedah Igorja Bavčarja, odpira možnosti, da si bomo o teh obdobjih ustvarili izkrivljeno sliko, mnogih dogodkov pa ne bo mogoče zadovoljivo pojasniti. Službe ministrstva gradiva skrbno urejajo po pravilih za arhiviranje in predajajo Arhivu Slovenije. Ker se ta ustanove žal srečuje z velikimi prostorskimi in drugimi problemi za hrambo dokumentov, bo pretežni del gradiv moral ostati na ministrtvu, vendar pod kontrolo in upravljanjem Arhiva.
Nič bolje se ni godilo z dokumentarnim gradivom Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) in Službe državne varnosti (SDV), ki je nastajalo v zadnjih desetletjih
(po letu 1965), saj so ugotovil da je bilo pred zamenjav oblasti po zadnjih volitvah ki precejšnji del teh gradiv unitf nih ali-skritih. Dokumeti, ki f nanašajo na notranje delovanji s političnim obeležjem (liberjj lizem, anarholiberalizem, klel kalizem, meščanska desnici' emigracija in akcije SDV v tuj| ni) so bili selekcionirani, izgin1 la je tudi približno polovica O 17.000 osebnih dosjejev. S sebno akcijo znatraj organo so sicer uspeli najti približn1 tretjino pogrešanega, vse p' skrbno proučujejo in z izsledi1 bodo seznanili tudi prizadet1 in javnost. Ugotovili so, da j bilo v preteklosti mnogim ptf sluškovano in da nekatere tov* stne naprave še vedno delujej" zato (z vednostjo prizadetil1 odstranjujejo prisluškovali'1 naprave. # Š. Ž.
Danes se začne zamenjava
Ljubljana, 28. januarja - Danes naj bi v Ljubljani pričeli izdajati nove registrske tablice, prometna in vozniška dovoljenja. Oznaka SLO je že mednarodno registrirana in bo označena na dovoljenjih, o velikosti nalepk SLO za mednarodni promet pa se še pogajajo.
V petek so predstavniki Uprave za upravno pravne zadeve notranjega ministrstva predstavili nove registrske tablice za motorna vozila, ki jih bodo danes začeli izdajati v Ljubljani, v nekaj dneh pa tudi v drugih mestih po Sloveniji. Nove tablice, ki so daljše od dosedanjih, so izdelane po enotnih evropskih normativih (obveznih za celo Evropo v letu 1993) in poleg oznake registrskega območja ter črkovno-številčnih oznak nosijo tudi grbe sedanjih občin. Izvedeli smo, da je od 58 občinskih grbov 35 že dokončno pripravljenih, 15 grbov je v pripravi, osem občin pa svojih grbov še ni izbralo. Na Gorenjskem sta brez grbov ostali občini Radovljica in Jesenice. Nove tablice utegnejo z večjo dolžino povzročiti nekaj težav pri montaži, za popularne R 4 (katr-ce) pa so prav iz teh razlogov izdelali posebne, skoraj v kvadrat oblikovane tablice. Vozniki naj bi nove tablice dobili ob nakupu novih vozil ter ob izteku registracije, skupaj z novimi dovoljenji pa bo zamenjava stala 1.150 tolarjev. Če si bodo vozniki zaželeli na tablicah, po svoje izbran napis - tablica naj bi se poslej z voznikom "selila" - bo tako postavljaštvo kar precej drago: osemkratna cena tablic (7.200 SLT). Kot smo izvedeli, naj bi po zamenjavi registrskih tablic avtomobilov uvedla nova registrska oznaka tudi za motorna kolesa. # Š. Ž.
varnost
podjetje za varovanje kranj premoženja
p. o.
SAMO PRVI POZIV JE VAŠ NA NAŠ NASLOV, VSE OSTALO PREPUSTITE NAŠI INICIATIVI; SMO V KRANJU, BLEIVVEISOVA 16, (domačini poznajo hišo z imenom H-8)
NAŠ TELEFON: (064) 212-726 NAŠ TELEFAKS: (064)214-558
Varujemo: Mnnmnfl
VAŠO FIRMO, VAŠE POSLOVNO IMETJE, VAŠO OBRT, VAŠE DRAGOCENOSTI, VAŠE NEPREMIČNINE, VAS OSEBNO
VARNOST - TRDNOST = VARNOST KRANJ
orek, 28. januarja 1992
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN MMmri^.GLAS
SMUČARSKA ŠOLA BOHINJ
1 ORGANIZIRA \ VADITEUSKI &     j& TEČAJ
B 1
KRANJ - VOGEL 22. 2. - 29. 2. 92
- tedenski tečaji
- vikend tečaji
Pod vodstvom demonstratorjev in učiteljev smučanja + snemanje na vldeo, snovvboard.
INFORMACIJE
721-007 ali 723-466 Aljaž Lukman, vodja šole
moderni interieri
SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE
064/214-554 064 81-179
222-177 84-091
• Priporočamo nakup pohištva v januarju
• Spalnice, otroške sobe, regali, sedežne garniture, možnost prihranka tudi več kot
30.000tolarjev
KOLIČINE SO OMEJENE
• Za najmlajše SANI samo 2.694,00 tolarjev
delovni čas od 9. -13. in 15. -19. ure, sobota od 9. -13. ure
Republika Slovenija
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO
razpisuje sledeča delovna mesta s posebnimi pooblastili:
1- POŽARNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji;
— višja izobrazba VI/1 - požarna, varstvo pri delu, strojne ali gradbene smeri,
*~ 3 leta delovnih izkušenj,
strokovni izpit iz delovnega področja, ■*! izpit za voznika "B" kategorije,
— poskusno delo 3 mesece
2- INŠPEKTORJA PARNIH KOTLOV pogoji:
**" visoka izobrazba VII/1 - strojne smeri,
~~ 5 let delovnih izkušenj,
~~ strokovni izpit iz delovnega področja,
t~ 'zpit za voznika "B" kategorije
~^ poskusno delo 3 mesece
* KMETIJSKO-LOVSKO-RIBIŠKEGA INŠPEKTORJA
pogoji:
~- visoka izobrazba VII/1 - agronomske smeri ^ 5 let delovnih izkušenj,
strokovni izpit iz delovnega področja,
•zpit za voznika "B" kategorije, ~- Poskusno delo 3 mesece
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi Pogoje določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. 1. RS, št. 15/90). Izbrani kandidati bodo imenova-
jza obdobje štirih let. Inšpekcijski nadzor bodo izvajali na Tr?^U občin Jesenice> Kranj. Radovljica, Škofja Loka in
rzič. Od izbranih kandidatov se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bodo meh možnost opraviti v roku enega leta od sklenitve delov-nega razmerja.
Pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opi-m delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandida-^ P°,šUejo v roku 8 dni po objavi na naslov: UPRAVA INDUKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO z navedbo ZA JpZPlS, Slovenski trg 1, Kranj, andidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri.
MALI OGLASI
©217-960
APARATI STROJI
TELETEXT Gorenje - ugodna cena I RTV Servis Kert. g 216-945  1036
OVERLOCK Pfaff, entlarica, nova, prodam.^ 215-650_1044
Prodam KOMBINIRKO SCM 35. g 68-063_1072
Prodam malo rabljeno termoaku-mulacijsko PEČ, 3 kVV. 9 77-683 _1084
IZOBRAŽEVANJE
Magister kemije INSTRUIRA matematiko, fiziko in kemijo. Gore-njesavska 37, Kranj 1047
Osnovnošolcem pomagam pri UČENJU, g 215-701, zvečer 1052
Dipl. ing. POUČUJE matematiko, fiziko in kemijo. V 221-711, int. 613, dopoldan ali 217-817, popoldan 1071
KUPIM
PESO za krmo, 061/727-950
kupim.
1067
Kupim mlado jalovo GOVED. 9 632-897, Škofja Loka 1075
LOKALI
Prodamo PROSTOR, primeren za pisarno ali mirno obrt, v centru Radovljice. Šifra: UGODNOST _1081
V Naklu pri Kranju oddam SKLA DIŠČE.g 50-652_1083
OBVESTILA
IZDELUJEMO kovinske mreže -"gavtre" za zaščito kletnih oken in vrat, g 82-104_418
Hitra ter kvalitetna AVTOKLEPAR-SKA DELA in menjava ali popravilo izpušnih sistemov vam nudi: Av-tokleparstvo Jože JAKŠA, Oreho vije 15/a, Kranj, qt 241-168. Cene konkurenčnel 511
Sprejemam naročila za IZDELAVO NOVIH PEČI, KOTLOV za žganje-kuho in odkup neuporabnih rablje-nih kotlov, g 631 -090_892
Gorenje, Samsung - RTV Servis "Orbiter', g 216-945_1037
Svilene "SLO" ZASTAVE lahko na-ročite na g 48-580_1064
OTR, OPREMA
Ugodno prodam dve otroški POSTELJICI z jogiji, dobro ohranjeni. Silva Sitar, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 1041
OSTALO
Prodam oljno SLIKO L. Perko, 60 x 42cm.gr 061/263-733_496
PRIDELKI
Prodam SENO.« 421-020 858
Prodam SENO. ® 46-146
1070
PREKLIC
stan. Piškur
Podpisani Franc Poklukar, Zg. Gorje 67, IZJAVLJAM, d so trditve, da je Anton Poklukar dobil dva telefonska priključka brezplačno, neresnične. Zato se mu za take izjave opravičujem in se mu zahvaljujem, ker ni proti meni vložil zasebne tožbe._1040
PRIREDITVE
Plesna šola Kranj vabi v ŠKOFJO LOKO v PLESNE TEČAJE, AEROBIKO in malo PLESNO ŠOLO za otroke, g 327-949_999
RAZNO PRODAM Ž1VAL1
J & J TV, VIDEO, HI-FI Servisi Smledniška 80, Kranj, ® 329-886 __332
Poceni ČISTIM preproge in jogi vzmetnice. 9 81-834 1055
STANOVANJA
Takoj oddamo v najem 4 sobno STANOVANJE, v bližini Kranja. * 46-030_ 1012
Prodam pol HIŠE. Cena 1,500.000,00 SLT. V podnajem pa oddam GARSONJERO, 25 kvad. m., za vikend ali stanovanje, najraje Avstrijcem ali Hrvatom; za 10 let - 500.000,00 SLT ali za 5 let -250.000,00 SLT. g 78-572, Bled
Kupim takoj ali po dogovoru GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, centralna, telefon, šifra: GOTOVINA_1049
Prodam GARSONJERO v Radovljici. Lepa in mirna lokacija. Cena 29.000 DEM. Informacije na flr 723-403_1080
3-sobno konfortno STANOVANJE zamenjam za dve manjši, šifra: NASELJE_1082
VOZILA DELI
Prodam GUME M + S 165-13, VERIGE in rezervne DELE za VVart-burg 353. g 46-297_794
Prodam 4 kose kompletnih zimskih GUM s platišči, za Z 101. • 622-386, po 16. uri_1058
Prodam 2 zimski GUMI s platišči in verigami za Jugo, g 47-747 , Prodam MOTOR in MENJALNIK za kamion Mercedes 11-13. Cena 2.500 DEM, g 75-820_1062
VOZILA
Prodam R 4, letnik 1988. 48-068
Prodam karamboliran JUGO 45 Koral, letnik november 1989. flf
620-251_1032
Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Ilovka 11, Kranj_1038
LADO Niva, stara 3 leta, kot nova, prodam, 9 242-356_1039
Prodam Z 750, starejši letnik, flf 45-228_1043
Prodam Z 850, letnik 82, registriran do 20. 8 1992, prvi lastnik, ugodno prodam« 242-148_1050
Ugodno prodam ali menjam OPEL MANTO. g 75-202_1053
JUGO 55 Koral, letnik februar 1989, rdeč, 32.000 km, redno vzdr ževan, garažiran, z dodatno opremo, prodam.« 46-078, popoldan
_1062
Prodam HYNDAI Poni 91, 6.000 km. Šolar, Valjavčeva 14, Kranj
ZAPOSLITVE
Zaposlimo pet ZASTOPNIKOV za zastopniško delo na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. «
59-063_937
Komunikativnim osebam nudimo honorarno DELO.■» 323-135 957
Zdravstveni dom Tržič takoj zaposli RTG TEHNIKA za nedoločen čas. Informacije na « 50-141, tajništvo_1048
Super plačilo za dobro DELO. flf 81-834, od 16. in 20. ure 1054
MK vas vabi k sodelovanju pri ZBIRANJU PREDNAROČIL za Otroško splošno enciklopedijo iz angleškega prevoda. Tedenska plačila in dodatna stimulacijal Informativni sestanek v sredo, 29. 1. 1992, ob 18. uri - Zlato polje 3/d, Kranj,
1057
Iščem gospodinjsko POMOČNI CO.« 66-105__1059
Ponujamo možnost odličnega zaslužka za zanimivo DELO. Informacije na flf 59-123, vsak delavnik dopoldan 1063
Simpatična dekleta, z lepo postavo, potrebujemo za TURNEJO po Sloveniji, kasneje Avstrija, šifra: MANEKENSTVO 1065
Prodam strešno KRITINO, 16 ko-sov/m2 in STRUŽNICO za les. « 632-733_1031
Prodam Dizel Labin in novo ROL-B09 311-427_1033
Prodam otroške PANCARJE, št. 32 in nov sprednji BLATNIK za Golf.
g 214-068_1034
Prodam zelo dobro ohranjeno KUHINJO, HLADILNIK, PRALNI STROJ in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) ter MIZO s stoli. Dolenc, Ravne 4, Tržič, « 52-077, popoldan_1069
Prodam mizarski PONK in oljno PEČ. Šolar, Valjavčeva 14, Kranj
STORITVE_
TV VIDEO AVDIO SERVISI Smled-niška 37, Kranj, jf, 323-159 25
Dva BIKCA, stara 1 teden, prodam. Podbrezje 3, Duplje 1028
Prodam 3 leta stareg PAVA. « 802-173_1042
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. 9 802-737 1046
Prodam KRAVO simentalko. boko 8, Radovljica
Glo-1051
Prodam jalovo TELICO za zakol ali menjam za brejo ali do 200 kg tež kega bikca, g 422-610_1066
Prodam leto dni stare KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljno rejo. Voglje, Na vasi 2_1073
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Triler, Zasavska 44, Kranj - Orehek_1074
Prodam 100 kg težko TELIČKO. Brolih.Tupaliče 12, Preddvor 1076
Prodam pol mladega BIKA. « 68-755 1077
NEMŠČINA ZA DIJAKE
• začetniki
• utrjevanje snovi Inf. po tel.
621-998, K0N
škofja Loka, Podlubnik 253
ZAČETNA NEMŠČINA ZA ODRASLE ® 064/323-892
RENT a CAR
KRANJ, Koroška 5 (hotel Creina) Telefon: 064/213-160 338-603
IZPOSOJANJE OSEBNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL PO KONKURENČNIH CENAH
TEČAJI
ŠIVANJA, 70 ur, 4.000 SLT ROČNEGA PLETENJA, 30 ur, 1.800 SLT
Informacije in prijave:
TRGOVINA MARCELA, BLED Cesta svobode 3 ali po telefonu; 77-834 do 9. dopoldne
oz. po 19. zvečer.
POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO!
SALON
OJhnderOfou
^^064/218-323
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, prababice, tete in tašče
FRANČIŠKE BREZAR
roj. Tomšič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in. znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokoj-nico spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Zvezi borcev, g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni
Kranj, 16. januarja 1992
ZAHVALA
Ob smrti ljubljene žene, mame, babice, tašče, sestre in svakinje
LJILJANE SUŠNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter kakorkoli lajšali bolečino. Zahvala tudi pevcem kvarteta SPEV za ganljive pesmi in Komunali - pogrebni službi Kranj za razumevanje in pogrebni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
Kranj, Novo mesto, Trebnje, Prokuplje, Niš, 7. januarja 1992
ZAHVALA
V častitljivi starosti, a prazgodaj nas je zapustila dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA BELEHAR
roj. Nadižar, Šerjakova, iz Vokla št. 73
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, vaščanom, faranom, prijateljem, znancem in ostalim za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem, praporščaku, oktetu »Gorenjci« in dr. Jerajevi, posebej pa prof. Ivanu Likozarju in g. dekanu Slabetu za prelep poslovilni govor.
Žalujoči: Vsi njeni
OD PETKA DO TORKA
Sojenje majorju Radovanoviću
Kranj, 27. januarja - Jutri, v torek, dopoldne se bo na kranjskem temeljnem sodišču začelo sojenje majorju JLA Nikoli Radovanoviču, ki ga obtožnica bremeni umora dveh avstrijskih novinarjev na letališču Brnik. DNikola Radovanovič je bil poveljnik tankovske kolone JLA, ki je v junijski vojni zasedla letališče Brnik. Na njegovo povelje je izstrelek iz enega od tankov zadel terensko vozilo avstrijskih novinarjev, ki sta umrla v goreči "krsti" na letališki stezi.* H. J.
Prospekt zimske ponudbe Bohinja
Prenovljena Ruša na Voglu
Bohinj, 27. januarja - Turistično podjetje Alpinum Bohinj je minuli petek odprlo prenovljeno brunarico Rusa na Voglu, te dni pa je izdalo prospekt, ki predstavlja zimsko ponudbo Bohinja.
Smučarji in drugi vneti obiskovalci Vogla se spomnijo lepih časov brunarice Ruša, ki naj bi se s prenovo povrnili nekdanji čar. Ruša je zdaj namenjena predvsem družinam in zaključenim družbam, saj je preurejena v dva apartmaja, ki imata petnajst ležišč. Vsak apartma ima dve spalnici, kopalnico in dvnevni prostor s kuhinjo, kjer je dodatno dnevno ležišče in televizijski sprejemnik. Objekt je oskrbljen s toplo in mrzlo vodo, ter centralno ogrevan. Pred Rušo je
moč pripeti smuči in odsmuča-ti, poleti je seveda na Voglu prav tako prijetno.
Zimske lepote Bohinja in Vogla skuša pričarati prospekt, ki so ga izdali te dni, "nastisnili so ga v nakladi 32 tisoč izvodov. Ponuja smučanje na Voglu, tekaške proge v dolini, drsališče pod hotelom Jezero in Pod Skalco, novost je turno smučanje, ki ga vodijo izkušeni gorski vodniki. Seveda so poskrbeli tudi za smučarske šole. Snega pa je te dni v Bohinju in na Voglu dovolj. • M. V.
Zbor mladih v Tržiču
Tržič, 27. januarja - Izvršni odbor Mladih liberalnih demokratov v Tržiču pripravlja srečanje svojega članstva, ki bo v sredo, 29. januarja 1992, ob 17. uri in 30 minut v mali sejni sobi tržiške občinske skupščine. Na zboru bodo pregledali delo izvršnega odbora in se dogovarjali o bodočih nalogah. Spregovorili bodo tudi o kongresu Mladih liberalnih demokratov. • S. S.
Pojasnilo
V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na zadnji strani pod naslovom: Kaj z odvečnimi delavci, objavili zapis o reševanju odvečnih delavcev po reorganizaciji treh Iskrinih firm. Zapisalo se nam je, da so delavci enega od podjetih, MKD, v začetku tedna stavkali. Ni šlo za stavko, pač pa za sestanek, na katerem je Svet kranjskih sindikatov skupaj z delavci MKD skušal najti rešitev za tamkajšnje odvečne delavce. Za napako se opravičuje-
Socialdemokratski večer Kako iz krize
Radovljica, 27. januarja - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Radovljica prireja v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v hotelu Grajski dvor v Radovljici tretji socialdemokratski večer z naslovom Kako iz krize. Sodelovali bodo Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke, Franc Perčič, stečajni upravitelj Elana, Miro Ulčar, direktor leske Verige, Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, in obrtnik Andrej Čufer.# C. Z.
Svečanost v Svečah
Jesenice, 27.januarja - Zveza koroških partizanov bo tudi letos imela tradicionalno letno proslavo ob grobu heroja Matije Verd nika - Tomaža in ostalih žrtev, ki jih je Gestapo zverinsko mučil. Svečanost bo v nedeljo, 2. februarja ob 11. uri na pokopališču v Svečah. Občinski odbor ZB NOV Jesenice organizira avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Zdravstvenega doma Jesenice, za stroške prevoza pa posamezniki prispevajo 230 tolarjev.« D. S.
Kam gre Slovenija?
Jesenice, 27. februarja - Stranka demokratične prenove Jesenice bo v sredo, 29. januarja ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Jesenice pripravila javno tribuno Kam gre Slovenija. Gost bo Peter Bekeš, podpredsednik SDP in član družbenopolitičnega zbora skupščine Slovenije. Na tribuni bodo govorili o političnih razmerah, volitvah in ostalih aktualnih vprašanjih.© D. S.
Posvet o zaščiti in reševanju
zaščito in reševanje Bojan Uše-ničnik, bo uresničevanje Smernic za organiziranje in izvajanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Te smernice je sprejela slovenska vlada na svoji zadnji seji. Pogovarjali se bodo tudi o osnovnih usmeritvah za financiranje dejavnosti za zaščito in reševanje v letu 1992. # S. S.
Ljubljana, 27. januarja - V torek, 28. januarja 1992, ob 9. uri se bo začel posvet poveljnikov za civilno zaščito ter upravnih delavcev s področja zaščite in reševanja v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Osrednja tema posveta, ki ga sklicujeta slovenski poveljnik CZ Miran Bogataj in direktor Republiške uprave za
DOMUS razstavlja
Nega perila
Ljubljana, januarja - Od ponedeljka, 27., do petka, 31. januarja, bo v Centru za zaščito potrošnikov v Ljubljani na Slovenski cesti 2 (prej Kardeljeva 2) zraven Uršulinske cerkve svetovalno prodajna razstava NEGA PERILA. Na razstavi bodo naši strokovnjaki skupaj s proizvajalci svetovali vsem, ki imajo pri pranju težave s stroji, belino, čistočo in madeži na perilu ter podobnimi problemi. Razstava je obogatena tudi s podatki o dosežkih proizvajalcev na področju ekologije in nasveti, kako lahko tudi vsak posameznik pripomore k čistejšemu okolju. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. • D. Dolenc
V nedeljo je bila Kriška gora najbolj obiskana višinska točka. Kar 640 pohodnikov se je v zimskih razmerah povzpelo nanjo, v okviru že 5. tradicionalnega zimskega trim pohoda, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Križe. Dobri dvi uri vzpona, po dobro označenih in izhojenih poteh po pobočju Kriške gore, je bilo poplačano s prekrasnim razgledom na vršace Julijskih Alp in Škofjeloško pogorje, katere je obsijalo sonce, medtem, ko je bilo v Ljubljanski kotlini "morje" megle... Več o pohodu na Krišio goro v Glasovi stotinki, na strani 13. - Foto: Drago Papler
Podpora Peterletu
Kranj, 23. januarja - V času, ko se ustvarjajo nove in nove različne koalicije - in se prav tako preklicujejo - ko postaja jasno, da se razmerja sil opozicije s težavo spet naravnavajo v edino za Slovenijo sprejemljivo smer: v spoštovanje dogovorov z Dolskega ob razpustitvi Demosa, regionalni odbor SKD Gorenjske ponovno izjavlja podporo vladnemu programu premiera Lojzeta Peterleta, s tem pa tudi njegovi volji po reorganizaciji vlade, da bi do volitev (ki naj bi bile spomladi letos) čimbolj racionalno in kompetentno opravljala svoje naloge.
Pogorel kiosk
V soboto ob štirih je zagorelo v kiosku Tobačne tovarne na Delavski cesti v Stražišču. Kiosk je kljub intervenciji gasilcev pogorel, škode je za okrog 190.000 tolarjev. Vzrok: poleg električnega radiatorja je bila v njem še peč, seveda prižgana. - Foto: P. Koz-
c
Ministri pa, večina pač iz vrst bivšega Demosa, ki se z delom vlade tudi že javno ne strinjajo, naj iz moralnih in profesionalnih nagiborv iz vlade izstopijo ali se jih zamenja.
Prav tako ob tem opozarjamo na nekatera sporna ravnanja zunanjega ministra glede nun-ciature v Ljubljani, afere Smol-le, avstrijske državne pogodbe, pa tudi nepravočasne preprečitve problema zelenih kart, kar Sloveniji samo škoduje, kljub odtehtanim zaslugam, ki pa si jih minister tako ali tako rad in samovšečno prilašča.
Regionalni odbor SKD Gorenjske
(za: gl. tajnik: Janez Pošt rak)
Pošljite račun parlamentu
Preddvor, 23. januarja - Direktor kranjskih Živil Branko Re-mic je v Klubu gorenjskih direktorjev povedal, da jih bo inventura zaradi novih prometnih davkov veljala približno milijon to* larjev.
Novi zakon o prometnih davkih bo začel veljati v soboto, 1. februarja, kar pomeni, da bodo morali trgovci inventuro napraviti s petka na soboto in veliko ugodneje bi bilo zanje, če bi zakon začel veljati šele v ponedeljek, 3. februarja, kakor so sprva napovedovali, vendar se je parlament odločil drugače. Direktor kranjskih Živil Branko Remic pravi, da je to zanje izredno zahtevna operacija, ki traja deset ur, zato bodo nemara v soboto zaprli nekatere prodajalne. Marsikaj se bo res pocenilo, saj se splošni prometni davek s sedanjih 33,5 odstotkov zmanjšuje na 20 odstotkov, vendar to nikakor ne velja za hrano, kjer se bo davčna stopnja s sedanjih 3 povečala na S odstotkov.
V Živilih jih bo inventura veljala približno milijon tolarjev, če bi slovenski parlament novi zakon o prometnih davkih sprejel že decembra, ko mu zaradi nesklepčnosti to ni uspelo, bi se temu strošku lahko izognili.
Kdo bo te stroške poravnal, seveda ni potrebno ugibati. Zato v imenu potrošnikov predlagamo direktorju Živil, naj račun pošlje slovenskemu parlamentu. Veliko upanja seveda nimamo, da bo novost z aplavzom sprejeta, toda morda se bo kdo od poslancev le zamislim nad tem, da nas njegova (ne)udeležba na sejah tudi nekaj stane. • M. V.
Profesor James E.Grunig v Ljubljani
Ljubljana, 23.januarja - Pretekli konec tedna je ljubljanski PR Center (Center za stike z javnostmi) gostil enega najpomembnejših, če ne celo najpo-mebnejšega, svetovnega strokovnjaka s področja poslovnega komuniciranja in odnosov z javnostmi, Jamesa E.Gruniga. Profesor in raziskovalec James E.Grunig je skupaj s svojo ženo in tesno sodelavko, Larisso A.Grunig, prav tako profesorico in raziskovalko -oba sta z Univerze v Marvlandu (ZDA)-predaval v Cankarjevem domu na temo: Odličnost v odnosih z
Za vse ljubitelje cvetja
Kranj, januarja - Hortikulturno društvo Kranj vabi vse svoje čl ne na plenarno sejo društva, ki bo v četrtek, 30. januarja, ob 1# uri v sejni sobi št. 14 v poslopju Skupščine občine Kranj. Na sej* bodo prikazani tudi barvni diapozitivi z lanskih ekskurzij in delt društva. Vabljeni so tudi nečlani, vsi ljubitelji cvetja in vrtiČkarji
javnostmi in komunikacijsk menedžment. Tema o kater sta govorila pred polnim avd torijem poslušalcev, je največ mednarodni raziskovalni prO": jekt na področju stroke in pod pokroviteljstvom Mednarodne ga združenja za poslovno ko municiranje (IABC). Projekt j< do sedaj zajel raziskovanje že I več kot 300 državah sveta, La; rissa A.Grunig pa je poudarila da bosta oba z možem, ob obisku v Sloveniji, imela priloŽ nost preizkusiti svoje modeU in rezultate dosedanjih razi skav, tudi pri nas.      • M. t
Kranjski poklicni gasilci so gasili tudi četrtkov požar v stanovanjski stolpnici na C. 1. maja 67. Otrok je med igro zažgal "šaro" na balkonu, ogenj je nato obliznil tudi stanovanje. Škode je za približno 100.000 tolarjev.
Na srečo pa ni zagorelo v restavraciji Park. V četrtek se je iz nje res sumljivo kadilo, sosedje so poklicali gasilce, ki pa so ugotovili, da je dim povzročila deratizacija. Pravi požar, ki pa so ga pravočasno ustavili, pa je bil tega dne na Kidričevi cesti. Skozi dimniška vratca na podstrehi je ogenj objel opaž. Lahko bi prišlo do tragedije, saj sta v stanovanju spala dva otroka. • H. J.
Dolgo ustanavljanje
Precej vode je že preteklo, odkar so po občinah preoblikoval socialne službe v centre za ta vprašanja. Tudi v Tržiču so mislili, d že imajo tak center, a se je zataknilo pri formalnostih. Šele sedanji vlada je namreč ugotovila, da je ta center še vedno brez svojega sto tuta. Ker brez takega pravnega akta ni moč objaviti razpisa za imt novanje novega direktorja - starega so odstavili lani - je na svoji pt vi letošnji seji dala soglasje k sprejemu statuta tržiškega centra $ socialno delo, svojo pravno službo pa je spodbudila k čim prejšnji mu končanju postopka za sprejem ustanovnega akta.
To, da je statut pisan še po starem zakonu, je čisto razumljivi ob tako počasnem obračanju občinskih mlinskih kamnov. Manj r<t zumljivo pa je, kako so lahko nekoga vrgli iz centra, kije še vedno' ustanavljanju; formalno gledano, v njem sploh še ni mogel delati, $ centra ni bilo! Možno je torej, da je bilo venmetanje, glede na okofr ščine, kar malce naglo.
JANUAR V
MERKURJEVIH PRODAJALNAH
10°/(
CENEJŠI
Popust velja pri takojšnjem plačilu nad 2.000 SLT za vse izdelke, razen premoga, črne in barvne metalurgije.
Podrobnejše informacije dobite v Merkurjevih prodajalnah!